SPCMBSTVO - Gospnilarsl-i® e&fesffio. Emetje in posestnikil Vsaj do 10. januarja prijavite svoj pristop k domači Kmetijski podružnicl kot člani kmetijeke družbc. Član lahko postane vsak, ki redi vsaj eno govedo. Članarina je Din 20. Za to malo članarino dobi vsak član družbino glasllo »Kmetovalec«, ki Izhaja vsakih 14 dni ter ima polno goepodarskih naukov. — Tudi ima vsak tlan pravico do ugodnosti družba glede nakupa kmetijskih potrebščin. Vsak kmet in posestnik naj bo član Kmetijske družbe, ki je zdaj preoanovana in v dobrih rokah! Kmetijska družba moda postati sčasoma Kmetijska zbornica, rakonita zastopnica kmetskega stanu! To pa bo le, ako bo cel kmetskl stan v njej zbran! jEjer še nimato Kmetijske pedružni- ce, jo takoj ustanovito! Samo 20 članot je treba pristoplti in odbor lzvollti! Navodilo za ustanovitev lmate v zadnjem »Gospodarjulc Zadruznl tečnil, V Maribom se bo vršil zadružni tečaj t času od 20. do 25. januarja, v Murski Soboti za zadragarje v Casu od 27. do 31. Januarja. Prijave za tečaj se naj pošiljajo Zadrnžnl Zvezi v Maribora, Miklošičeva cesta 2. En dan bo v zadružnem tečaju določen za blagovne zadruge, en dan pa za sestavo računskih KtkljuSkov. Program objavimo v prihodnji Stevilki. — Ncve zadrnga. Dne 2. decembra je zafiela poslovati novo užtanovljena hranilnica in posojilnlca v Sv. Vidu pri Ptuju, po novem letu začne poslovati nova hranilnica in posojilnfca v Majšperku. Na Murskem polju se vrše priprave za ustanovitev kmetijskih nabavnih in prodajnih zadrug, tudi za mlekarske zadrugs vlada zaEimanje med ljudstvorn. UstaEOvStev ficanSaega iaSpaktorata v Marlborn. DraTska finančna direkcija v Ljubljanl rasglaša, da je z odlokom ministrstva za finance z dne 20. decembra 1929, št. 114.850 ustanovIjen finančni inSpektorat v Mariboru, ki je začel poslovatl dne 1. Januarja 1930. Ta Inšpektorat ba raenkrat reševal vse posle, ki zadevajo neposredne davke bivše mariborske oblasti, izvzemši odmero družbenega davka fn kazenske zadeve po členu 142. zakona o neposrednih davkih. Stranke, kl spadajo v področja davčnfh uprav v CeIju, Dolnji Lendavi, Gornji Radgonl, — Gornjem Gradu, Konjleah, Ljutomeru, Mariboru, Murski Soboti, Ormožu, Prevaljah, Murskl Sobotl, Ormožu, Prevaljah, Ptuju, Slovenski Bistrici, Slovenjgradcu, Šoštanju in Šmarju prl Jelšah se torej opozarjajo, da naj naslavljajo vse vloge prej navedenega značaja, ki so jih dosedaj naslavljale na finančno direkcijo v Ljubljani, oddelek za neposredne davke, izza 1. januarja 1930. na naslov: »Dravska flnančna direkci- Ja, finančni lnšpektorat v Mariboru.c Mlekarskl In sirarskl tečaj. Uprava mleka«« ske Sol« v Skof jt Loki, drarska banovina, <*vešča tem jK>tom vse int&rasente, da se otvorrf z dnem 1. februarja 1930 na mlekarski Soll t Skofjl Loki četrti cololetnl mlekarsko Blrankl tečaj. VzdrževaJnina na zavodu znaSa meaein« Din 750; prosilci izven dravske banovlne pl*« čajo k tanu 60 1000 Din fiolnine za ves UŁ«j. Pro3ilcl, Iri žele obiakovati tečaj na evoje »tro» ške, naj vlože takoj prošnje za sprejem prl ravnateljstvu zavoda, ont pa, ki si obetajo pod* poref naj vlože proSn]« za podporo pristojnlat banskim upravam, odnosno rainistrstvu M kmetijstvo In vode. Svojeročno napisanim prošnjam Je priložiti: 1. Domovnlco, 2. ZadnJ« šolsko spričovalo, 3. Spričevalo o eventualnl prakai, 4. Rojstni list, 5. Nravatveno sprič»v»« lo, 6. Dovoljenje staršev, odnosno njih namastnikov la obisk mlekarake šole, 7. Zdravnlšk« sprifievalo s povdarkom, da prosllec ne boleh« na tuberkulozi ali kateri drugl prenosljivi bo« lezni, 8. Izjavo za plaSovanje %Ttdrževalnft stroSkov z navedbo plačnlka, 9. Sprlčevalo • uboštvu, potrjeno od pristojne davčne upraTt* ProSnJe in priloge morajo biti pravilno koU kovane. Podrobnejše podatke o sprejemu n« zavod ln 0 učnern načrtu zavoda sprejnMj« interesentje prl pristojnih banskih upravah' in prl upravi mlekarsk« fiole v Škofji Lokl« Uradnl daavt komlsarja za agierna opvrav cifa v Harifcorn, kf so se doslej vrSili vs&k prvi Č6trtek v prostorih mariborskega oblaat* nega odbora, «e bodo po odredbi Komlsij« U agram« operadje v Ljubljani vršili odslej v»«« ko prvo aoboto v mesecu in če je ta dan pru* nik, prihodnjo soboto od 10. do 13. ura v pr»< storlh »reskega načelnika Maribor, levi braf« Prvl uradni dan je bil dne 4. januarja 1930. Zunanja trgovina Jugostavija »ktiTM, Po uradnih podatkih, ki so bili pred dncvi objavljeni, je v mesccu novembru 1. 1. izvo« iz naše države znašal v vrednosti 814 mih, uvoz v državo pa 621 milijonov. Skupno {• v prvih 11 mesecih pretcklega leta znaSal naš uvoz 1.532.000 ton za 6.995.15 milijonov dinarjev napram 1,425.000 tonam z* 7.213.2 miHJoaov dinarjev v 11 mesccik predlanskega leta. Radi dobre leline lauskega leta, ki je omcgočila pomnoženl ixvoz, je bilanca naše zunanje trgovin« aktivna. V 11 mesccih leta 1928 je bila n»ša trgovinska bilanca pasivna za 1.3374 milijonov dinarjev, t 11 mesecih leta 19M pa je bila aktivna za okroglo 148 milijonov dinarjev. Avstrijska trgovina. Uradna poroCila o avstrijski trgovini leta 1929 izkatujejo te-le številke: izvoz Avstrije v Nemčijo je padel od 374 milijonov šilingov na 319 milijonov, uvoz iz Nemčije pa je narastel za 43 milijonov; izvoz v Čehoslovaško je narastel od 251 na 277 milijonov, uvoz iz Čehoslovaške pa je padel za 5 milijonov šilingov; izvoz v Italijo se je dvignil od 154 na 172 milijonov, uvoz iz Italije pa je znašal samo 104 milijone; izvoz iz Avstrije na Madžarsko je padel od 170 na 154 milijonov, dočim je uvoz iz Madžarske narastel od 252 na 287 milijonov, tako Ja Avstrija iz Madžarslke uvaža dvakrat več, nego Izvaža na Madžarsko; izvoz Avstrije v Jugoslavijo je porastel 148 na 152 milijonov, dočim znaša uvoz naše države v Avstrijo samo 113 miliJonov šilingov. Navdušen zadrugar piše svojemu priJatelju zadružnemu tajniku značilno pismo, katero vsebuje program zadružnega dela za zimske mesece. Z ozirom na vseobčo željo, da se kmetijsko zadružništvo izpopolni, da se pospeši blagovno zadružništvo in da se najširši 8loji zainteresirajo za zadružništvo, priobčujemo najvažnejše točke iz zanlmivega pisma. Na vprašanje »kaj bomo delali zadrugarji v zimi«, da pisec sledeči odgovor: 1. Skrbeli bomo za to, da se priredi Cim več zadružno gospodarskih tečajev ter delali na to, da se bodo teh tečajev v obilnem številu udeležili možje in mladeniči. V teh tečajih se naj predava tudi o umetnih gnojilih in zadružni prodaji kmetijskih pridelkov. Ti dve vprašanji sta sedaj za razvoj našega kmetijstva najbolj pereči. 2. Marljivo bomo proučevali vse — olrožnice Zadružne Zveze in Zadruž- ne posredovalnice v Mariboru ter si prizadevali, da izvedemo potom zadružnih organizacij skupeh nakup — kmetijskih potrebščin, ker bomo kmetijske potrebščine dostl cenejše dobili na razpolago, ako iste potom enotne organizacije nabavljamo. Tudi prodaja in izvoz kmetijskih pridelkov se bo dala najbolje izvršiti potom zadružništva, zato moramo podpirati stremljenje Zadružne posredovalniee v Mariboru. 3. Kakor imajo trgovci, gostilničarji, učitelji in vse vrste uradnikov svoja obče-koristna društva, ki lepo uspevajo, moramo vsi delati na to, da bo sleherni zadrugar član občekoristnega društva »Zadružna samopomoč v Mariborua. Kmečki zadrugarji ne smemo zaostati za drugimi stanovi, zato moramo razvitl agitacijo za to prepotrebno društvo od hiše do hiše! 4. Smisel za varčevanje treba poglobiti, najširše sloje, kakor mladino, posle in delavce treba pridobiti za varčevanje. VarCen narod ima mnogo več smisla za gospodarski napredek ko narod, kateri varčnosti ne pozna. Ifa| nai mvmm novem lefo ? Vsak, bodisi podjetnik all trgovec preračunava na koncu poslovnega leta, da li je posloval z dobičkom ali izgubo. Tudi naloga vsakega kmetovalca, ki sa zaveda svojega stanu, je, da na koncu gospodarskega leta preračuni: ali jo dobro, oziroma slabo gospodaril. Potreben je ta pregled, da se mu je na ta način mogoče rešiti poti, ki ga pelje v težke ekslstenčne razmere. Posebno v zadnjih letih se opaža, da je bilanca v kmetijskem obratu v veCini slučajev pasivna. Iz tega sledi, da je kmetovalec primoran, iztisniti iz zemlje čim več pridelkov in da nas ti čim manj stanejo. Treba je sleherni košček zemlje izkoristiti s kulturnimi rastlinami. Zopet je tu sadno /drevje, ki ga lahko posadimo na vsak količkaj primeren prostor. Kot glavni činitelj, kl vpliva na 7.višanje pridelkov, je hlevski gnoj. Vsi vemo, ako zemlji ničesar ne damo, ne moremo od nje tudi ničesar pričakovati. Zato, ker je hlevski gnoj v kmetskem gospodarstvu temeljni kapital, s katerim si zvišamo splošni dohodek, bodi naSa skrb, imeti primerno gnojišče hi gnojnično jamo. Ti dve napravi naši kmetje prav nič ne cenijo, čeravno sta največjega pomena, Tudi gnoj ni vsak enako vreden. Če primerjamo gnoj iz dobro oskrbovanega gnojišča z onim, ki ga je vse leto izpiral dež, vidimo veliko razliko v njegovi hranilni vrednosti. Kakor veste, gnojimo radi tega, da damo rastlinam hrano, katero potrebujejo za svoj razvoj. Človek rabi na primer beljakovine (v mesu) za gradnjo svojega telesa, škrob, mast za proizvajanje ftotranje toplote, ki je potrebna telesu in moči za delo. Te snovi so takozvane organske snovi. Nasprotno od človeka in Živali pa °e prehranjujejo rastline. One rabijo takozvane rudninske ali anorganske Iir.anilne snovi, ki se nahajajo večinorna v dobrem hlevskem gnoju. To so v prvi vrsti dušik, fosfor, kalij. Najvažnejši js dušik, ki ga vohamo v spojini z amonjakom kot ostro dišeč plin. Posebno ga čutimo v konjskih hlevih in pri nakladanju gnoja. Dušik je najvažnejša branilna snov, ki nam jako rada uide lz gnoja. To se da preprečiti edino, ako hlevski gnoj pravilno shranimo. Prostor, kjer spravljamo gnoj, naj bo zasenčen, da ga solnce ne izsuši. Biti mora dobro stlačen in vlažen. Ako gnoj nima teh pogojev, ga začnejo gotove bakterije razkrajatl v elementarni dušik, ki uhaja v zrak. Mesto v gnoju, kjer se je vršil ta razvoj, se začenjajo z ljudsko govorico, da se Je gnoj užgal. Kako težki tisoči se izgubljajo leto za letom iz vaših gnojišč, ko vendar vsi občutimo denarno pomanjkanje. Zato bodi skrb vsakega kmetovalca, misliti ob novem letu na napravo, ki vam daje visoke obresti, višjo kot katerakoli druga naprava. Dragi kmetovalci, uvažujte v bodoče dobro gnojišče in gnojnično jamo, k\ sta temelja kmetovanja! Martin Potočnik. Cene in scf nisfta poročig®. Maribarski trg. Na mariborski trg dne 4. januarja so pripeljali špeharji na 67 vozeh 226 zaklanih svinj, kmetje 14 voz krompirja, 12 sena in 8 vozov slame. Svinjsko meso so prodajali po 15 do 30 Din, slanino 18 dc 22 Din. Pšenica 2.50, žito 2.25 do 2.50, ječmnn 2, oves 1.25 do 1.50, koruza 2, ajda 2, ajdovo pšeno 5, proso 2.50 do 3, fižol 3 do 4 Din. Kokoš 32 do 50, piščanci 30 do 70, puran 80 do 120, domači zajec 15 do 35, raca 30 do 35 Din. Seno 90 do 110, slama 60 do 75 Din. Krompir 0.80 do 1.25, čebula 2.50 do 3. Cesen 10 do 12 Din. Kislo zelje 4, kisla repa 2. Jabolka 4 do 10, hruške 6 do 10, suhe sllve 10 do 12 Din. Mleko 2.50, smetana 12 do 14, s-urovo maslo 14 do 43 Din. Jajca 1.75 do 2, med 18 do 20 Uin Mariborsko tejmsko poročllo. Na svinjsk »ejem, dne 3. januarja 1930 je bilo pripeljanih 103 svinje in dve ovci. Mladih prašifev 5 do C tednov starih sploh ni bilo. 7 do 9 tednov star; 12^—200 Din, 3—4 mesece stari 350—400 Din. 6—7 mesecev stari 450—500 Din, 8—10 mesecev 550—850 Din, 1 leto stari 1000—1300 Din. En kg žive tfeže 10 do 12.50, mrtvo 17 do 17 Din. Prodanih je bilo 85 komadov.