T RIG L /7 VA
GLASILO DRUŠTVA CANBERRE
	1 l
	
	
	
"ASSOCIATION NEWS" — Organ of S.A.A. CANBERRA Inc.

"SLOVENEC SEM", je mati djala, pravi pesnik dežele, kjer je tekla tudi nasa zibelka in je mati pela ob njej slovensko uspavanko. Kot vsaka mati nam je-poskusala tudi nasa vcepiti globoko v dušo, da bi bili ponosni nanjo, na sebe in na dejstvo biti Slovenec.
Prišli smo v dalnjo deželo za boljšim življenjem, ki nam ga domovina na žalost ni mogla d#ti, dobili smo pa tudi vso prostost svoje misli in narodne pripadnosti. Nihče ni od nas zahteval, da se odpovemo svoji materi in pokjlenju, kajti vsak, ki svojo mater spostuje, zna ceniti to spostovanje drugih.
Poglejmo globoko v svoje duše in se vprašajmo "Ali jo res spostujemo in smo nanjo ponosni, ali hočemo ostati, kar smo ali
raje hlapcujemo vsakemu, ki to od nas zahteva.- "Veliki Slovenec"
j
Cankar je dejal "Narod hlapcev", ker je narod v njegovem času resnično hlapceval tujcem. Teh besed ni napisal, kot večno zakletev, temveč opozorilo hlapcem, da postanejo gospodarji samih sebe in svoje lastnine ter prenehajo hlapcevati. Res je Slovenec odprl oci in postal kolikor mogoče sam svoj gospodar, vendar ne se v popolnosti, ker mu se vedno močna preteklost to brani. iT i samo nasa zelja temveč nasa dolžnost, da se slednjič dokopljemo do tega. Postati in ostati hočemo Slovenci, ki si sami kroje sedanjost in bodočnost, ki jih ni sram in ne strah priznati "Slovenec sem".
Oh kako daleč smo se od tega priznanja, saj večina od nas pozablja dolžnost do svojih otrok in jim vcepiti v srce tisto kar je nasa mati nam.
Kregamo se med seboj in razdvajamo, namesto da si iskreno podamo slovensko roko in skupaj dvigamo duha, razvijamo kulturo, zgodovin slco bogastvo in ljudski običaj v nas samih in tistih,ki .jim pripadamo.
Zapojmo svojo pesem, izrecimo svojo besedo, zaplesimo svoj ples, vzkliknimo iz srca "SLOVuMttC SEM".
ODBOR DRUŠTVA ISKfiEiMO Z.ELI VESELE BOZICtfE PRAZNIKE IjN USPEHOV PO Lil 0 NOVO LETO 1 9 7 4 i-
T
PRED LETNO SEJO
Pred dobrimi dvemi tedni smo se ponovno zbrali v našem domu, da se odločimo kako bomo kovali usodo Slovencev v bodočem letu.uilo je precej prerekanja pa tudi očitkov. Slišali smo precej o politiki, ki je bilo tako ali tako ze vse preteklo leto na krožniku, ces, da se društvo ukvarja s to ali ono politiko, da pozabljen svoj osnovni namen - slovenstvo.
No slovenstvo, saj kaj pa to sploh je, ce ne obdrzanje in razširjanje vsega kar nek narod sploh priznava narod, to je njegovo narodno zavednost, obdrzanje in razširjanje kulture, zgodovine in običajev, svoje neodvisnosti in jeaika, Za vso to dejavnost je potrebno precej znanja in dela, saj se s tem ukvarjajo nekakšne znanosti na precej različnih načinov.z■uporabo različnih metod dela. Pri vsem.tem seveda politika različnih sistemov ali"režimov državnih ureditev nima'in ne bi smela imeti-nic skupnega čeprav seveda zgoraj - navedeno narodnostno dejavnost, prav tako. lahko imenujemo politika, beseda, ki ima tako širok pomen, da je'vsakdo uporabi za skoraj karkoli. Dejansko beseda politika-ni nic drugega kot slovenska beseda "način" dela tega ali onega, ki pa je danes ^ uporabljena za na splosno 'za način borbe med strankami, sistemi in režimi v pogledu '^ureditve držav oz. družbe ( fevdalizem, kapitalizem, socializem, kopunizem itd). Poleg te pa seveda se obstoja ime gospodarska,"socialna, poslovna, narodnostna in ce hočete se družinska politika-, da' poudarim to široko uporabo te besede.
Ce hočemo uporabljati besedo politika se v naprej nam MORA BITI JA3H0 o kateri govorimo in o kateri nočemo govoriti.
Gospodarsko in poslovno politiko moramo imeti ce hočemo uspesno voditi in razvijati slovenski dom in poslovanje (business), narodnostno tudi, ce smo Slovenci in slovensko društvo (jezik,pesem, običaje, zavednost na koncu pa se družinsko, da ostanemo velika družina delčka Slovencev v tujini, ki združuje in ohranja družine članov, slovenske. Izločiti moramo vsako družbeno ali strankarsko politiko, ki ddli ljudstva v različne barve in miselnosti ter požira milijone v vojnah za prevlado ali oblast.
Mislim, da je tako vasa odločitev edino pravilna in ce ste volili"" prav ali ne naj pokaže bodoče leto - Upajmo, da nam ne bo treba biti razočarani.
POLITIKA ALI NE IN NASE DRUŠTVO
"Politika je vlacuga" , 11 moj a politika je poln želodec in steklenica vina" so fraze, ki jih nas narod uporablja v povojnih letih iz strahu ali pa brez 'preudarka.
Res je, da hoče človek biti sit predno se bo brigal za politiko, isto res pa je, da bo mnogokrat lačen ce bo njegova politika napačna. Politika je ze mnogim škodovala in vzela življenje. Nevarna je za poštenega človeka, ki se z njo ukvarja, se bolj pa je lahko nevarna narodu, ce se z njo ukvarjajo nepošteni.
Besedo politika uporabljamo v zvezi z mnogimi pridevniki (kot gospodarska, strankarska, narodna itd) zelo važna pa je politična veda (political science), ker urejuje odnose raed državljani v demokratični ureditvi države.
Slovenski narod je imel demokratično ureditev ko se je preselil na današnje slovensko ozemlje in se nekaj stoletij za tem, nato je trpel dolga stoletja v fevdalizmu in v avstrijskem centralizmu,
po.^.= tila :nu je demokracija nekaj kratkih let v Jugoslaviji, p j prvi ¿vetovni vojni pa jo je hitro zopet zadušila kraljeva dikta-cur.i, lci ji je nekaj časa sledila vojaška diktatura, nato nunska in italijanska okupacija in, nazadnje komunistični teror. Res so ni čuditi slovenskemu narodu, da j e ravi'1 do politike tolikšno ipatijo, skoraj sovrastvo. Ma žalost pa je zato tudi bridko plačal, Poleg nekaj manjših političnih dogodkov lahko beležimo 3 love ne i samo dva pomembna politična uspeha, finega od t'ah je iz-va.dr.l general Mag s ter, ko je ob razpadu avstroiogrske monarhijo nekaj slovenskimi vojaki zasedel Maribor- in okolico in s oon -.-sil Si-ojersko slovenskemu rodu. Tako je s svojim vojaškim nastopom dosegel politično zmago. Druga pomembna politična poteza ^ara biti ustanovitev Jugoslavije 1918 leta. Najbolj sposoben oalitik, ki se je treniral ze vec let z nastopi v dunajskem parlamentu kot slovenski poslanec, Dr. Anton Korošec, je s svojo skupino sodelavcev verjetno rešil slovenski narod pred raznarodovanjem od avstrijske, italijanske in madžarske strani. ±oaa večkrat lahko beležimo izgube, ker slovenski narod ni imel sposobnih političnih moz s svetovno razgledanostjo in vplivom.
Prvi poraz lahko beležimo, ko smo izgubili strnjeno slovunsko ozemlje okrog Trsta in Priniorje, vse do Postojne z Versaisko oogoabo. Druga nesposobnost se je pokazala pri Koroškem plebiscitu, kjer nismo izgubili samo nekaj ponemcenega ozemlja temveč tuai popolnoma slovenske kraje.
Drug:* svetovna vojna jo stala slovenski narod tisočerih žrtev P i* rv r-udi slaba, politike. Pred kratkim sem slisal, da je a up, i a ■ ;	služba izvedla umor Dr Antona Korošca ravno zato, ker bj
aosegvl noutralnost slovenskega ozemlja med vojno in so nas njegovo odstranitvijo pahnili v vojno.
c kuj se posledice je rodila bratomorna vojna, ki jo je izigral svccovni komunizem med našim politično nezrelim slovenskim narodom. katere posledice čutimo se danes.
ibi.uvno izgubo Trsta in Gorice za nekaj tisoč ton pšenico le ta 1950 niso mogli preprečiti slovenski politiki. Vse to in izguba
Jam,; s/obode bi nas vendar moralo zbuditi, da jo- politika na.: bi j osb in nasa dolžnost. Kdor nam jemlje politiko nas razorozuje in Ovjha v suženjstvo. Ako se s politiko nočemo ukvarjati nam bodo 6i. aa i oklepali okove, mi pa bomo ponižni sužnji.
j. :o arustvo? Kdo bi žrtvoval tedne, leta in tisoče dolarjev za društvo, ki bi se imenovalo plesno ali pivsko? Nihče I Pomoč smo d j r ■i, kar smo SLO vkimSKO . Vzamite mu to pa boste videli koliko Ijaa.'. bo se najn ponosno. Pa mar ni to tudi političen pojem? Da. to ,-}.; beseda, ki nas veze na mali trpeči in nepomemben narod, ki
1: j. politika trn v peti. rfocemo biti svobodni in ugledni, pa trdimo, da politika ni za nas. Upravljajo jo naj za nus drugi, manipulirajo naj nas, verjeli jim bomo tudi ko nas učijo, da tu::i n ...... 1,200 lot stara vera ni za nas. Politika in vera sta dva
zaščitena pojma pri zdruzenih narodih po clovecanskih pravicah in ni .c,; jih nima pravice zatirati - pri nas pa to kljub temu delajo . . v316 kot 28 let.
Cvetko Falez
- 4 -
i. '.'.lIJA ČLANSKA SliiJA 1973
V nedeljo 26. novembra smo°°clani slovenskega društva udeležili najbolj obiskane letne seje.
Po predsednikovem pozdravu v slovenscini in angleščini je seja izvolila g. Stanka Ozimica za predsednika seje, C. Palez pa se je udeležil kot clan. Seja je tudi dovolila snemanje poteka seje na magnetofonski trak; Z. Cerne, S. Ozimic in J. Penca pa so bili potrjeni v komisijo, ki naj bi pozneje iz traka pèvzela zapisnik, nakar je seja postavila kandidate za novi odbor.
G. Secko je predložil svoj odbor in zahteval od g. Ozimica, da on stori isto. G. Ozimic se je zaradi gotovih razlogov odločil, da ne bo kandidiral, C. Falez se je s .predlogom g. Secka strinjal in je odobril njegovo odbornisko listo.
® naslednji točki je predsednik podal svoje poročilo v katerem je podrobno obdelal probleme drnstva v preteklem letu. Sledilo je poročilo tajnika in blagajnika, nato pa je stari odbor odstopil.
Pred volitvami je najprej naslovil člane C. Falez in jim razlozil da je vse njegovo delovanje v klubu v preteklem letu bilo le iz prepričanja za slovenstvo.	m
G. Secko je menil med drugim, da sicer nima velikih zaslug v zadnjem letu, da pa je kandidiral ker je klub postal preveč političen in da se moramo obnašati mirno ako se hočemo vrniti v domovino brez strahu in neprijetnih posledic.
Za volitve je prevzela vodstvo volilna komisija. G. Paies, je bil izvoljen za predsednika z 59 glasovi proti 24.
Večina članov se je medtem ze seje naveličalo, zato je bilo predlagano, da si novi predsednik izbere svoj odbor s katerim bo vodil delovanje društva.
Izvoljeni predsednik je predstavil svojega podpredsednika, tajnico podtajnika, blagajnika in podblagajnika, katerim so navzoči navdušeno zaploskali. Razlozil je, da bo v prihodnjem tednu izbral svoje odbornike in da bo deloval za enake pravice vseh članov.
Pot točko slučajnosti ni bilo odziva, ker so se ze vsi navzoči veselili na pripravljeno zausko in brezplačno pivo.
Sfi EfiO POJASNILO
Volitve 26. novembra so bile vse kot izbiranje ljudi, ki bi naj največ delali za nase društvo. Tedni pred volitvami so bili podobni naiotemu političnemu agiranju, ki se doigrava pred volitvami v državne parlamente le da smo bili prizadeti pri tem samo Slovenci v Cahberri in nekaj njihovih znancev.
Nekateri ljudje so primerjali enega kandidata z drugim in sli celo tako daleč, da so napadali ljudi osebno. Ako ste bili den teh ljudi, stvari niste razumeli. Večina prejsnih volitev je strmela za tem, da je izbrala predsednika iz števila kandidatov ako jih je bilo vec ali pa so potrdili enega ali dva, ki sta "bila pripravljena delo prevzeti. Letos smo imeli res politične volitve. Kako je to do njih prišlo bom skusal razloziti. Ce sem o podatkih napačno poučen bom v prihodnji številki tega lista popravil ako me bo kdo opozoril, da je bila resnica drugačna.
V lanskem letnern odboru našega društva smo imeli nekaj ljudi, ki so bili ce ne vec vsaj naklonjeni jugoslovanski ambasadi. S tem je nase društvo dobilo priziv od ljudi, ki te stvari opazujejo, da smo komunistično in jugoslovensko društvo. Ker sem bil vedno in z vsakim odlokom društva osebno vpleten moram te očitke zanikati, vsekakor smo si pa zaradi simpatij nekaj odbornikov z ambasado zasluzili prej omenjene nazive.
Do k-onr ntacije med ambasado in našim društvom bi verjetno nikdar ne ;ria:o ako bi ambasada ne izvajala pritiska na poedince, člane našega društva, da jih prisili na sodelovanje. Njihov vpliv ne bi nal., -..1 na tako nočen odpor, ce ambasada ne bi tako očitno pri-
tisi-rala na člane- društva.
Vprašanje našega društva je bilo ravno v tem. Vsi odloki v naseci drus t v ¿-j obsodili pritisk in vmešanje ambasade v nase zadeve ir. s-: jpredsednik ravno zato pritožil na Senate Select Committee en c i vil rights oi i.iigrants Australians. Res je, da smo s tem poseli po politični obrambi. Resnici na ljubo moramo trditi, da ju Buiogo t olj politično pritiskati na člane društva, ki skusa biti nepolitično. Se bolj politično pa je bilo dejanje jugoslvanskega ambasadorja, ko je sklical sejo naših članov na ambasadi in jih nagovor j al, dr* odstranijo ljudi iz društva, ki z njimi nočejo sodeloval, i - j\a tem mestu želim povdariti, da bi prišlo do mednaro-a:m;.. . skrinjals eko bi ameriški ambasador organiziral volitve v i.-.maL k o - a v s t r a 1 s k i družbi.
Tj je bila torej spotika in politika radi katere smo bili ze
t o 1i i:okrat gr aj a ni .
Moja : .:':., i a in Zelja mnogih članov je, da delamo po odlokih večine, de ae> .. brez oTRtrlU PRED PRITISKOM s kakršnekoli strani, in da del?. za SLOVSioSiVO, do katerega i nam o vse pravice .
liakso a ,;■■; bil program opozicije, kot se sami nepravilno imenujejo, ne Ve/ V no, da srno bili obsojeni politike in nepravilnosti. Kot se:;, s i i sol so iueli za letno sejo na programu tri točke katerih p-. . o j:: niso i zre žili, toda govorilo se je o njih javno v domu prem volitvsni zato jih bom tukaj navedel:
1, Preklic pritožbe Senatu radi pritiska s strani Ambasade
Izstop iz Zveze slovenskih društev p. Vstop ambasadnih .-^uslužbencev v slovenski dom. Oseb.: ... obrekovanje in blatenje kot so si ga privoščili nekateri, je opoziciji vse prej škodilo kot pridobilo glasove.
POnoe i.jO ¿LAuAJNIKA NA LETNI SEJI
La-v.-zo U-to je društvo imelo kar tri blagajnike. .Prvi, mane Culek je bil zelo požrtvovalen, kar semze večkrat poudaril. Poaodki lanskega leta so postavili za kratko dobot se J: ' r- - za blagajnika, toda zaradi bolezni se je službi odpove-aai» -;'6i0 3a prevzel tretji blagajnik, Cvetko Palez, mlajši, s precejšnjo no preglednostjo in zaostankom, to pa zaradi bolezni
g . j: O ! 1C a ,
Finilcno leto lahko opišemo kot dobro in zadovoljivo. Polegla se jc radovednost in savdusenost prvega leta, toda dohodek je bil r e d 11: in. siguren.
žzorsi:i s: o ¿5,508 dolarjev, kar je 11,639 vec kot leta 1972. Bruuo dobiček je letos 41.24% kar je precej manj kot lani, videli Pa '003 z v; da smo prodajali likerje v prvi polovici lanskega leta po 60 centov, nato smo jih znizali na 40 centov.
viajvecji padec je bil pri Mpuneh-board" in to za dobrih 3,000 dolarjev. Tudi izdatki so bili povsod večji, predvsem za plače, ker ji.- /daj vsa delovna sila razen upravo plačana.
iN is cisti dohodek 0 ce vedno bil 12,701 d..l„rjev, Od tega smo kupili aluminijasti grill za bar in uredili balinišče, banki smo vrnili s.- dodatnih 6,479-40 tako da smo z 28 novembrom dolgovali samo ue 'le-,000 dolarjev. Težko bo kdo trdil, da bo gospodaril boljšo, morda bolj razkošno, toda to lahko napravi ko bo ves dolg odplecan.	Cvetko Falex, mlajši."
ČLANI ODBORA SLOVENSKO AVSTRALSKEGA DRUŠTVA V CANBERRI ZA LETO 1975-7^
Predsednik -	Cvetko FALEZ
Podpredsednik - Polde BAJT
Tajnik -	Zinka C ERKE
Podtajnik -	Aleksander THÍR-./i
Blagajnik -	Cvetko FALEZ mlajši
Podblagajnik - Ludvik KEREC .
Odborniki . -	Franc CULEK, Joža FOH¿-'A NIC, :-.rton GRL i,
Stanko HERI C , Jože I-IAC1?K , Miso PATA."-"!/'., Anton PAVLIC, M i?; ko ," 1 CA , Iva:- PVi c
Nadzorstvo za Bar in postrežbo so prevzeli - Polde BAJT -
Toni C-RLJ ,
Mika PATA V',7;.
Za vse pritožbe in zelje glede bara se obrnite na•omenjene gospode.
Nadzorstvo za balinanje sta prevzela gospoda Ivan SAVI.!;'
in Toni PAVLIC.
Odbor je odloči, da je za oskrbo in nega balinišča ter luci potreben odhod;, k, zate bo v bodoče igranje računano po 20 centov md igre na osebo, V baru bo knjiga, kjer bodo igralci plačali in dvignili krogle, za katere bodo odgovorni»
Odgovornost za dom in manjša popravila je prevzel g- ¡á; ^o PE?-GA„
Odgovornost za plese in prireditve je prevzel g» "rane Culok,
ki je obenem odgovoren tudi za rezervacij: in vas prosimo, o a se v teli zadevah obračate nanj.
Nadvse važno vodstvo službe na vratih je zoper prevzel gospod
Ludvik KEREC. Odbor je pretehtal možnosti plačanega vratarja- Težko bi dobili človek? za manj kot sto dolarjev za sede;'- dni, to bi bilo 5)200 dolarjev letr.Oo Rj csimo clan , da se pridružijo skupini ljudi, ki bo '"o oiazbc vestno vršila» Co žrtvujete društvo rnosrcoo cn večer bo s tem veliko pomagano. Zgodi se '.lahko, da boste letno največ dvakrat v službi v soboto. Prosim, žrtvujte to, ker je to najv-vznejsi dan, predvsem kadar so plesi. Služba na splošno pa bo lažja, saj v kratkem pričakujemo značke»
00	MIKLAVZEVANJE ZA NASE OTROKE BO V NEDELJO 16/12/75 ob 5, URI
00	POPOLDAN. KRATEK KULTURNI PROG ri A i-' SLOVEiGR.E OTROŠKE SOLE, PRT I OP
00	MIKLAVŽA IN OBDARITEV OTROK. STARSI ¿0 NAP.V.OSRNI DA ODDAJO D * RIGA.
00	ZA OTROKE (možje za zene) PRED ZAČETKOM PROGRAMA» 00 VLJUDNO VABLJENI VST
OBISK SAVSKEGA vALA
Nasi gostje so prispeli v Sydney 13» novembra in so hitro videli, da Australija ni tista nepomembna in zaostala peta celina kot so vedno
siisali o
Ovire in zapreke so nase goste spremljale vse od takrat, ko smo jim iz Australijo sporočili, da so jim vize odobrene. Neka sladka gospa v službi na ambasadi je trdila, se en dan pred njihovim odhodom, da potnih listov se niso prejeli, da bi vize izdali medtem ko je posta izdala potrdilo, da so jih imeli ze deset dni.
Tudi Adriatic Travel A sncy v Ljubljani ni hotela dosti vedeti o voznih listkih do zadnjega dne pred odhodom» Po telegramu v Australijo in nazaj v Ljubljano so selo zvedeli, da bodo listki res idani»
Gospoda Franca Bahorja, harmonikarja so pustili na letalo brez injekdij za koze in celo poročali v Melbourne, da so ga s prihodnjim letalom vrnili v Slovenijo, toda slovensko društvo Sydney je tudi to uspesno preprečilo.
Turnejo po Australiji so gostje pričeli z nastopom v Lighting Ridge, Brisbane, zopet Sydney, Canberra, Wodonga, Melbourne, Adelaide,Canberra in sopet Sydney» Pod bi omenil besede gospoda Klakocarja, ki pravi, da je Savski Val tehnično boljši kot Fantje s Fraprotna, ker so nam priBasli res lepo pristno narodno pesem, medtem ko so bili Fantje s Praprotna bolj "pop1' usmerjeni. G. Janez Skof je s svojim nastopom pokazal, da spada med najboljšo igralce in humoriste, kar jih je dala Slovenija.
Finančni uspeh jo bil povsod bližje obvezi kot v Canberri. Odbor je odločil, da bo ostal pri prvotni obljubi $2,500 in bo kril razliko iz društvene blagajno. Ostali kraji: Sydney	$2,000
Melbourne	2,151-51
Adelaide	1,8^8-^9
Brisbane	807-23
Woolongong	800-00
Wodonga	" .251-5^
Skupni dohoded	$10,338-77
Izdatki
Prevoz v Australijo	5,300-00
Stroški in poket money	498-77
RoE-erva za namestnika g.Skofu	300-00
Razdelitev dohodka © $530-00	k,2^0-00
10,538-77.
Moralni uspeh je bil mnogo boljši kot finančni, hvaležnost in prisrčnost, ki jo je pokazal vsak clan skupine na poslovilnem popoldnevu na Sydnejski zemlji nam je navzočim bil dokaz, da nam za žrtve, ki smo jih doprinesli
nikdar ne bo zal»
Ko so odhajali, so jim se vedno delali tezkoce, ces da je letalo zasedeno, čeprav je bilo napol prazno. Ko smo odha.jali, smo se zanje bali, vendar upamo, da jim zaradi nas ne bodo delali neprilike»
Hvala vam fantje in morda se kdaj na svidenje il
REZERVACIJE ZA STLVESTROVO 51/12/73:
Ples z večerjo '56-00. Popularni Premiers John - Sirola.
ŠTEFANOVO 26/12/73 - " - - VABLJENI i 1
CLUB 30 NA SVETI VEČER 2^/12/73 po 7. uri zaprt. Zaprt bo tudi za ROŽIC 25/12/73 - celi dan.
BOZIC KAKRŠNEGA VIDIK JAZ
Dandanašnji Bozic je težko opisavati verjetno celo vescim piscem. Predvsem se težje naredi opisovanje Bozica, ker ga bsak gleda z drugega stalisca, eden s krscanskega, drugi z materialističnega. Bozic je velik družinski praznik, ker ga vsak član družine po navadi praznuje z družino skupaj.
Pravi družinski Bozic sem praznoval zadnjikrat leta 1937 in čeprav je ze zelo dolgo od tega mi je se vedno dobro v spominu. Bilo je resnično skrivnostno doživetje, zlasti morda zato, ker je bilo zadnje. V spominu mi je popoldansko sedenje ob oknu in opazovanje padajočih snežink. Oce se je radoval snežne odeje, ki pregrinja zemljo in ohranja plod v njej pri življenju, cesar si vsak kmet vec kot zeli.
Opazoval sem nežno spuscajoce se snežinke in si predstavljal čudovito gladko snežno odejo pod lahno drsečimi smučmi, ki bi si jih pripel na noge z očetovim dovoljenjem» Na mizi je stala steklenica okusnega domačega sajevca, ki su mu delali družbo se topli orehovi struklji. Medtem so v kotu sestre krasile božično drevesce, ki se je sibilo pod bremenom luck in sladkih dobrot. Zvečer nismo legli k počitku kot po navadi, temveč sedeli ob peci in čakali dokler nas farni zvon ni poklical k polnocnici. Ob odhodu je oce vzel v roke svetilko in zagasil v sveži sneg, ostali pa smo mu v gosjem redu sledili. Z vseh strani so se nam pridruževali sosedje,in kot velika procesija smo se pomikali proti cerkvi odkoder je skrivnostno valovila božična "Sveta noc, blažena noc.."
V Australiji je Bozic precej drugačen» Ljudje se zbirajo na zabavah, ki jih prirejajo raznolika podjetja in se dostikrat namesto srečno, konca-vajo nesrečno.
Lepa božična navada, ki se je spominjam od doma je bila sprava med sosedi, ki so bili med seboj} kakorkoli sprti med letom. Zdi se mi dudovita ideja ko vsaj enkrat na leto človek pozabi na svojo mascevalnost ali uzaljenost in ponudi roko sprave svojemu nasprotniku. Lepa navada, ki je vredna, da si jo zapomnimo in se po njej ravnamo.
Vsem Slovencem želim vesel Bozic in srečno novo leto - Joža MAČEK.
0-0-0 -■■ 0-0-0 — 0-0-0-0-0-0-0-0-0-0-0-0-0
k Mohorjeve knjige iz Celovca za &5-00. Prodaja Mohorjevih knjig je zelo važen dohodek slovenskemu zivlju na Koroškem, ki je pod stalnim pritiskom večinskega naroda, zato jih se bolj priporočamo.
PRISTAVLJAMO, da je članarina za leto 1973 plačljiva zdaj do konca decembr Po novem letu bo ponovno treba plačati vpisnino.
PRVI PLES V LETU 19?4 bo 19. JANUARJA in POTEM VSAKO DRUGO SOBOTO.
oooOOOiDooooOOOOooooOOOOoooo
PRiPOMBE UREDNIŠTVA LISTA
Nas list "Triglav" je rezultat potrebe, ne predmet kipeče domovinske navdušenosti. Potreben nam je, ker je to edini način obveščanja članov« Ker ni med nami gorečih novinarskih genijev, se moramo zadovljiti z pohvalevrednimi poslusi in članki, ki ne morejo ddnesti posebnih nagrad.
Izbira snovi in delo je vedno zasluga redkih ljudi, ki so za njihov trud in pisanje navadno se pograjani» Teh nekaj vrstic je namenjenih tistim, ki malo ali nic prispevajo, pa vendar hočejo imeti prvo besedo kadar pride do ocenjevanja in kritike.
Želeli bi, da bi bil list čimbolj bogat» Članki, ki so objavljeni ko delo in misli pisca in niso nujno v skladu in mišljenjem društva» Ker ne verjamemo v kontrolo kakega centralnega odbora, bomo objavili članke kakršnega koli mnenja samo ce bodo zanimivi in okusni» Urednik bo skrbel le za lepo izrazanje in pravopisno slovenscino.
Ce želite vplivati na list si zapomnite, da je sodelovanje najvažnejše»
Uredništvo
Članske seje so bile lani redko obiskane, zato je seja v avgustu sklenila, da naj bodo članske seje samo nekrat Z	vsake tri mesece»
N
Ker je bila nasa letna seja v novembru je odbor odločil, da bo prihodnja četrtletna seja v ponedeljek, b februarja 197^ ob 8„ uri zvečer»
Vabimo vse člane, da se seje udeležijo, ker le te usmerjajo N	delovanje društva.
0
V
A
*************