2ENSKI SVET
Q
SEPTEMBER
DESETI LETNIK 1932
äRAZTOPf
a<UH/u
V leriäproi pedb lO-iOwiatt
aZPIRAJ
potemvmfđvodi
ŽENSKI
SVET
LET. X-1952
OBRAZI IN DUŠE.
Vida Jerajeva.
(Nadaljevanje.)
Ko si je Vida pričela dopisovati z Aškercem,^) jo je Aškerc že poznal po pesmih, fd jih je koncem 1. i896 prejel od urednika Bežka, da jih pregleda za „Zvon", kjer je urejal pesniško gradivo. Da se je Beiku pohvalno izrazil o njih, priča Bežkovo pismo Aškercu z dne 9. jan. 1897, kjer \pravi: „Se posebno hvalo se Vam usojam izreči za pregledano gradivo. Jako me veseli, da Vam ugaja Vida. Poznam jo osebno, bila je moja učenka v Ljubljani in že ta čas dobra pisateljica."') Tako je našla 1. 1897 pot preko Aškerca v „Zvon".
Kaj je v tej dobi mladi, razvijajoči se pesnici pomenjal Aškerc, tedaj še vedno naš največji živeči pesnik in eden najizrazitejših in najautoritativ-nej,ših usmerjevavcev slovenske kulture, najjasneje razberemo iz pisem, ki jih je pisala Vida prijateljici Viki Juvančičevi in urednici „Slovenke", Marici Nadliškovi.
Vida, ki je bila v tej dobi še vse drugo prej, kot pa prepričana o resnosti in muki pesniškega poklica, je sredi napornega dela, ki ga je imela s celodnevnim poukom na enorazredni šoli, z vrtom, gospodinjstvom, s pripravo za praktični učiteljski izpit in vsemi mogočimi dragimi stvarmi, — ali pa (sredi noči, ko je končala gospodinjske posle, igraje metala verze na papir in jih prečesto z nekakim omalovaževanjem pošiljala urednici „Slovenke" kar sproti, boječ se, da bi jih sama utegnila že takoj naslednjega dne vreči v koš. Da ti izlivi njenega trenotnega razpoloženja niso mogli priti iz globine, je slutila, zato je razumljivo, da je Marici tožila, da nima prave pesniške zavesti in da se boji „vsiljevati se v svetišče ... muz". Prav radi tega si je tako želela stroge in pomembne kritike. Zavedajoč se, da je Gregorčičeva kritika „Slovenke" premalo stroga, da to ni nikaka šola zanjo, „če se tiska vse, kar baš začetniki napišejo," je upala, da ji vsaj Aškerc „pokaže pravi pot, ali pa „Ausgang" —." Poslala je Aškercu v oceno dve erotični pesmici ter s tem dosegla njegov prvi odgovor, ki je nanjo tako močno učinkoval, da se ji je v hipu za-
1) Vidina pisma ASkercu niso ohranjena. ^)Pixma hrani v Aškerčevi ostalini g. inšp. Wester.
245-
zdela njena erotika smešna.'') „Morda bi bila gorkeja, živahneja, ko bi imela „njega" bliže.. ." Ker se je pa sama zavedala, da so njena „subjektivna" doživetja premalo močna, ni bila zanjo prav nobena žrtev, za kratek čas odreči se jih ter docela preukreniti svojo pesniško smer po Aškerčevih navodilih.
Se isti večer, kot je prejela prvo Aškerčevo pismo, je „podila zaspanec in grizla peresnik", da bi napisala „nekaj nenavadno... dobrega". Naslednje jutro se ji je to posrečilo in nastala je pesem „V stolici", ki jo je dal Aškerc ves navdušen natisniti v „Zvon" pod naslovom „Izprehod <po velikem mesta". Vkljub temu, da sta se ostali dve pesmi „moderne smeri", „Vaški norec" in „V veži", že tudi Aškerca zdeli manj pomembni od prve, je bila Vida silno ponosna na vse tri in presrečna, da sme nazivati „velikega Aškerca" svojim učiteljem, — ne oziraje pe na tehtno Aškerčevo opozorilo, da mora pesniti, kot ji veleva lastna individualnost, ki je bila kaj različna, čeprav bolj skromna od Aškerčeve. Marsikak nazor, ki ga je Aškerc očrtal v svoji korespondenci z Vido, se je skladal s smerjo „Vesne" in Vidi ni bil ne nov ne taj. Tako predvsem njegovo mnenje o važnosti'ženske izobrazbe v zvezi z narodno probujo ter o posebni vlogi žene kot matere in vzgojiteljice. Tudi njegovo zapostavljanje subjektivne lirike v korist objektivni epiki, naglašanje leposlovne proze, zavračanje vsega mističnega in proglašanje realnosti kot edino pravega življenja, a vse to na krepak, odločen, brezobziren način. — tudi ta estetski nazor Vidi ni bil odkritje, £aj so ga dovolj odločno izpovedovali nekdanji sotrudniki „Vesne" z Govekarjem na čela, ki so šli še delj od Aškerca. Toda Vidina romantično sanjava lirična natura je bila predaleč od takega konsekventnega realizma, ki je dobival ta čas pri nas že ekstremne naturalistične oblike.
„Bolezen, nič drugega... vse pesnikovanje in isto nervozno pisateljevanje moderno!" — .piše 1. maja 1897 Marici, a nekaj dni na to 11. maja: „Tudi jaz se vnemam trezno za novo smer, občudujem skoro vse njene slov. zastopnike, Govekarja, posebej v romana „V krvi" ..." Prva izjava ji je prišla neposredneje od srca kot druga, ki sta ji jo deloma narekovala čas in moda.
Da bi se odločila za pisanje v prozi, do tega je tudi lAškerc ni mogel pripraviti. „Pripovednega talenta nikakor nimam. Nekaj podobnega kot zadnjič, morda prepišem, a ne se samozavestjo!" — piše 31. marca 1897 urednici. „Spomini", na katere se nanaša zadnji stavek, so ostali poleg nekega brezpomembnega socialnega delca, ki je prihodnje leto izšlo v „Slovenki", dolgo vrsto let njeno edino delo v nevezani Besedi. Prav tako je ostala tudi njena socialna epika v vezani besedi le epizoda. Čeprav v pismu Marici želi, ,,da bi vsaj naša „Slovenka" skoro dobila krepko žilo", ostaja njena lirika vkljub temu tudi še nadalje pretežno heinejevsico lahka, igrava, sentimentalno se solzeča ali pa brezskrbno se
') Odstavek iz pisma, ki ga je o tem junija 189? pisala Marici, deloma citira Modra ptica 1332, 207 v članka Malice Bartoloue o „f Vidi Jerajeui".
246-
smejoča, ter redko odgovarja Aškerčevi zahtevi, naj bo zajeta iz globo-čine srca in naj izraža „temne strani življenja — trpljenje in njega tragiko —". Pač pa sta jo Aškerčeva zahteva po izvirnosti in temperament-nosti ter bojazen pred maniro mogoče obvarovali še površnejše plodovi-tosti, tako da njene objavljene pesmi iz te dobe vsebinsko in oblikovno deloma celo prekašajo pesniški nivo „Slovenke", čeprav se ne povzpno do izrazitejše osebne izpovedi.
Učinek Aškerčevega šolanja je bil bolj vnanje viden kot notranje poglobljen. Njegovo mnenje o „Slovenki" je Vida smatrala za tako pomembno, da ga je urednici dobesedno navedla v pismu, vzpodbujajoč jo ' koncem leta, naj se oprime njegovega nasveta. Najbrže je tudi njegovo navdušenje za ruščino nekaj pripomoglo k temu, da je mlada entuziastka v nekem pismu izprožila misel, da bi „Slovenka" pričela na praktičen način s podukom tega, tedaj med Slovenci tako modernega jezika. Aškerc je moral kmalu zapaziti, da je bila Vidina socialna epika, katere odsev je 1. 1898. samo še pesem „Med dejanji" in sestavek v prozi „Ljubezni!" v „Slovenki", — le epizoda. Zato se je pričelo njegovo zanimanje za njene pesniške zmožnosti ohlajati. Pesmi „Čarovnik", o kateri sam ni več podal nikake prave ocene, tudi „Zvon" ni .objavil. Dne 1h. dec. 1897 piše Vida Marici: „Obljubila sem Vam zadnjič kratko pesmico, a pesnik — učitelj, — chef — kritik jo je obdržal za „Zvon". Pozneje sem mu poslala daljšo epično pesem, katere mi pa še ni ocenil." Pod „kratko pesmico" misli mogoče „Čarovnika", o katerem Aškerc bolj kavalirsko-galantno kot estetsko-kritično govori v poslednjem pismu iz tega leta. Vendar ,,Zvon" ni niti te niti „daljše epične pesmi" iz te dobe nikoli objavil.
Iz naslednjega leta ni ohranjenega nobenega Aškerčevega dopisa. Vida je L 1898 prispevala v „Zvon" samo pesem „Vasovavci", katere zasnutek je še iz L 1896, radi česar je urednik Bežek hranil pesem lahko že iz prejšnjega leta, ko jo je prejel preko Aškerca, ali pa jo je dobil neposredno iz njenih rok. Sele leto na to, ko je Aškerc tudi javno postal sourednik „Zvona", ji je 13. jan. 1899 odgovoril na dopisnici, da nekaj poslanega gotovo v kratkem priobči. Priobčil pa je samo eno pesem in tudi na.sled-nji dve leti samo po eno. Nekaj več jih je pričelo izhajati šele od 1903, ko je postal „Zvonov" urednik Fr. Zbašnik. Aškerčevi ohranjeni dopisi segajo samo do TI. jun. 1901 ter se tičejo skoraj izključno samo Vidinih objav v „Zvonu".
Sicer pa Vida Aškerčevih vzpodbud ni več pogrešala. Literarne družbe ji ni primanjkovalo. S kolesom se je vozila k pesnici Kristini Schuller-jevi v Bohinj, kjer je prišla v zvezo tudi s pesnikom Medvedom, takrat urednikom pesniškega dela „Slovenke".Da je „Slovenski Narod" proglasil Kristino za najboljšo pesnico ,,Slovenke", je ni motilo, čeprav je
njena samozavest rastla z resnostjo njenega dela.
* * *
Polagoma se je v Vidi vedno bolj utrjalo spoznanje, kako nasprotna je njena pesniška narava Aškerčevi in koliko bližji so ji glasniki novih pes-
247-
niskih gesel — Moderne, s katerimi jo je vezalo predvsem zanimanje za otroško poezijo in za rusko slovstvo. Z največjim entaziazmom se je oklenila Murna, ki mu je bila tudi najsorodnejsa. Batjuška Murn jo je že koncem 90. let tu pa tam obiskal na Zasipu. Nekoč ji je posodil Pa-škina, kot poroča Vida prijateljici .Juvančičevi, drugič spet jo je seznanil s Prijateljem in z nekaterimi drugimi sotrudniki dijaškega almanaha „Na razstanka"."* Prijatelj in Marn sta še stopnjevala njeno navdušenje za ruščino, za katero je skušala pridobiti tudi svojo prijateljico, ki ji piše v tem času: „Jaz, že tako blazirana po vseh inozemskih, — francoskih, nam tako tujih književnih elementih, segam vsa željna po ruskih avtorjih! To ti je, kot bi iz tujih tal 'itopila na domačo zemljo, med svoje ljudi!" „Lermontov je moja biblija." V tem času je pričela Vida tudi prevajati iz ruščine. Za „Slovenko" je prevedla Lermontova pe.^em „1 skučno i grustno" (1. 1899), „Rusko antologijo", ki jo je po smrti I. Vesela L 1901 izdal Aškerc, pa je prispevala po eno pesem ruskih pesnic E. K. Osten-Saken in M. A. Loh-vicke. Kasneje se je lotila tudi ruskih pravljic, ki jih pa nikoli ni objavila. Ko se je prišel Murn jeseni 1. 1900 na Bled zdravit, sta imela z mlado pesnico že toliko skupnih zanimanj, da se je bolni pesnik najbolj in najraje oklenil njene družbe.'')
Solnčno sfran Vidinega tedanjega življenja in njenega odnosa do batju-ške Aleksandrova najjasneje karakterizira njeno nedatirano in nekon-čano pismo, ki ga hočem radi tega dobesedno citirati:
Dragi batjuška,
v takihle zlatih dneh se človek ogiblje tinte — in gotovo je to največja
vseh Tebi stvorjenih krivic, da moraš sedaj po.'sedati po pisarnah.--
Moja vsakdanjost ob.^toji iz šolskih poslov in vrtnega dela. Zlasti poslednje se mi zdi čudovito zdravilo. Nič ne misliš, pa vživaš solnce, ptičje petje, vriskanje igrajoče se mladine, kokodakanje kokošk — vse zajedno! —
Letos sem posebno pridna v tem oziru. Zvečer va.sujemo. Nabrala, sem cel notes domače poezije. Da smo celo tako liriški! A povem Ti, da vem še le sedaj, koliko lepega je pod kmetiško .streho. In vedno bolj se zavedam, kako veliko sem kmetica! Ko bi ne bilo marsikaj tako, kalior drugače biti ne more, jaz si sezidam gnezdice tu in zagotovljena mi je zadovoljna bodačnost. Res, vse drugo se mi zdi narobe! Ne pišem pa kar nič več, ker živim, kakor brez misli... Čitala bi uže kaj posebnega. Naši mesečniki mi ostajajo nerazrezani. — Da je Aškerc črtal posvečenje, je prav. Prav je pa tudi, ker vem zanje vsaj jaz še... A od tega nimam nič, dasi me je nekam veselo presenetilo .. . Morda mi plačuje tako isto silno in šiloma umorjeno ljubezen!') Ubogi razam! Jaz sedaj prisegam samo na meso in kri.')
Prim, uvod dr. Prijatelja k Murnovim „Pesmim in romancam" i903, XX. ') K obema odstavkoma je Vida kasneje s svinčnikom dodala: „Ruski almanah f= antologija] (Prijatelj)."
248-
Vse moje ekstaze so pri kraja!
Jutri ali pojutranjem dobiš sveže brezovine; pri nas ni kar nič brez! Ivanka pošilja z veseljem; ta zlata dušica! Pridita z Zupančičem vedrit: ali ni Zasip kalcor nalašč za Yaju? Pojdemo u Sebenje h kapeli in h Kramarji na kozje mleko. Jaz namreč tudi venomer kašljam.') Moji otroci, ki pridejo vsakokrat eno aro prezgodaj, ki razgrajajo pred šolo, liakor žrjavi, niso vseskozi brez hlimbe in hinavstva, kakor jih hoče Bog z mano vred — so talca nekaj posebnega. Zupanč.[ič] bi jih moral biti vesel! Pozimi smo se kepali, zdaj se gremo „miš in mačko". Zdi se mi, da ne vedo, (tudi Ivanice otroci ne), kako zlo so po sveta — šole. Včasih me v srce veseli, ker sem našla pravo pot: ker sem stvorila pravo razmerje med mladino in sabo — med prostakom in sabo. Pri tem pa sem pridobila kar največ sama!"
Tu pismo preneha.') Verjetno je, da ga Vida ni odposlala, ker se je Mur-novo zdravje poslabšalo. Ko je zvedela, kalw luido je i njim, ga je z Viko Juvančičeuo obiskala v ljubljanski cukrarni. Svojega zadnjega svidenja se spominja v eni svojih pesmi, njemu posvečenih:
„Veš, po vaših gorah se mi toži, si dejal in si popravil vzglavje, — blede roke pale so na postelj —; „pridem k vam, ko se mi vrne zdravje.
„Mučne so te štiri bele stene, v okna tam, glej, komaj vrh kostanja! Zunaj pa je maj —! Sel bi na polje, kjer ob stezah žito se priklanja ...
■ Daleč se zamislil je pogled tvoj —; mene čudno je zazeblo v mozeg, — in prijatelj, zvedela sem takrat, kje te čaka dom, ves tih in ozek!")
Se istega leta 1901. je M urn umrl.
» « *
V komentar naj citiram iz Vidinega nedatiranega pisma Viki Juvančičevi: „Murn mi piSe, da je v haš izhajajoči „Antologiji", ki jih za tiskarno pripravlja Aškarc, Prijateli svoje prevode posveti! — meni. To je čisto postranska in malenkostna stvar, da je to posvećenje Aškerc črta !." Vsekakor je to pomota ali pa šala, ki si jo je kdo (mogoče Murn?) dovolil, ker dr. Prijatelj Vidi prevodov ni posvetil, radi česar jih Aškerc tudi črtati ni mogel***
') Dne 19. apr. 19U. piše Vida Amaliji Prijateljevi: „Jaz sem bila zdaj skoro cel teden za nič: spomladanski kašelj, ki sem ga dobila menda od Murna, ko sem mu „basala" in prižigala vipavsko pipico. Lepo rudeča je bila, in gotovo mu jo je dala neka lepa gospa, ker se je tako zadovoljno muzal nad njo. Meni pa je ukazal: Zapali in vleči! Imel je osoren, skoro grob glas z menoj. Ubogi batjuška! Jaz zdaj kašljam nfemu v spomin."
Ob strani je še pripis Murnovega prijatelja: „Servus Murn! Novak." ') Mrtvemu pesnilm ,Meksandrovu". LZ 1901, 533; Pesmi 1908, 52.
249-
„Sanjarim ves božji dan, se smejim otrokom, ali pa sem skrajno nervozna," piše Vida koncem 90. let urednici „Slovenke". Sanjarjenje in smeh — dve svetli strani Vidinega življenja, vsakomur vidni, saj ju je izpovedovala v svojih pesmih.
Tenma stran Vidinega življenja — sama jo naziva skrajno neruoznost
—	pa je ostala za kulisami in so imeli vpogled vanjo samo poklicanci. O svojih težkih dneh, polnih praznote, vsakdanjih skrbi in osamelosti Vida ni rada govorila. Najneposrednejša je še bila v pismih do matere, kateri je včasih mrko suho, včasih razdraženo ali obupno tožila o svojem stradanju življenja in kruha.
„Mi živimo vseskozi isto življenje, brez izpremembe. Samo leta, meseci, tedni in dnevi se menjavajo ... Skoro Te zavidam, da si bogatiš življenje z izkušnjami in potovanjem. Jaz dremljem v tem dolgočasnem pokoju in se staram in ne izkoriščam mladostnih sil..." „Tu v Zasipa sem zares živa — pokopana."
„Jaz se menda ne dvignem nikoli več iz čudne potrtosti, in vse kar mi je Bog dal mladosti in veselja, vse, vse ste mi zastrupili!" „V srci vesela nisem nikoli, če tudi se v enomer smejem. — Človek le čaka, čaka ... na kaj?
„ ... bolj kot kedaj dvomim sedaj, da se kdaj zavežem s kom ... Moja duša išče nekaj druzega, nekaj gorostasno drugačnega, česar najbrže nikdar našla ne bo ..."
Tu se pričenja njena notranja borba. Ali naj se poroči? Ali naj vklene svoje hrepenenje? Ali je velikomestno življenje ne bo iztrgalo vsemu najlepšemu, v kar se je razrasla?
„Seme mojega življenja in delovanja je vsejano drugam, na boljša tla, in zdaj naj je presadim v iste hladne atmosfere fraz, hinavstva in praznote! Kako izmučena sem prišla po tistih kratkih tednih iz Dunaja
—	in zdaj! —"
„Ostanem tako, nikogar mi ni treba, moje življenje je bogato dovolj..." „Bojim se samo, raniti človeka in mu zadušiti vse nade, človeku, ki me je samo ljubil... Pa s tem ga samo rešim! Jaz bi umirala strašno počasno smrt -r-
Danes še ne vem, kako se vse to razreši.. . Strah me je vsacega novega dne ... Kaj me osvobodi!? —"	Konec prih.
M a r j a B a r š n i k o V a.
t Vidi Jerajevi.	Vida Tauf er jeva.
Zavrgla sem	Čakam,
besede, izgovorjene v sreči,	da cvet zadehti,
luč, prižgana Tebi,	morje zajoče,
je ugasnila.	luč zažari!...
Morje
ko ljubica mrtva molči. Solnce ugaša, roža bledi, tihe so tvoje, mrtve oči.
250-
Povest o sestri.	Mihael Osorgin.
Z avtorjevim dovolieniem prevela iz ruščine Marija Kmetova.	(Nadaljevanje.)
02. Ali ni premajhen stebriček?
počitnicah sem bival navadno v svojem rojstnem mestu ob Kami pri svoji materi. Ondi je bilo zelo poceni življenje in mimo tega sem še „dajal ure" in sem dosti zaslužil, in še v moskovske liste sem pošiljal ćrtice o podeželskem življenju.
Prekrasna je bila tridnevna pot po tekoči cesti naših rek! In ondi so me čakali jelovi gozdovi, ki jih ne morem pozabiti niti sredi šumnih mestnih lepot in ki jih nisem niti malo sličnih našel v Evropi. Ali se mi bo še kdaj posrečilo, da bi jih spet videl?
V Moskvo sem se nerad vračal in šele tedaj, ko so se že zdavnaj začela predavanja in ko so dijaki že hujšaU in bledeli radi pičle hrane po menzah. Neprilično je bilo tako pozno priti v Moskvo že radi sob, ker so bile boljše že oddane. Videl si tablice: „Odda se svetla soba; dijakom ne." Napis je bil žaljiv, a gospodinje so skrbele in upale dobiti boljše podnajemnike.
Za prvo silo sem imel pa itak zatočišče pri sestrah. Ko sem bil že v tretjem semestru in sem prišel tedaj s počitnic v Moskvo, sem dobil sestro Katjo pri nepričakovanem delu. Ena njenih sob je bila spremenjena v risalnico. Na risalni deski je bil ogromen načrt nekega pročelja, široka in dolga miza iz belega lesa je bila preobložena s papirjem, lističi, lepenkami, zvitki in drobnarijami. Po stenah — sami načrti, same tablice in posnetki zgradb.
Ko sem bil na pragu in jo pozdravil, sem zaslišal nejevoljni glas Katje,
ki je stala pri veliki mizi in mi obračala hrbet.
„Kaj je? Naročila sem, da me do štirih ne sme nihče motiti."
„Katja — jaz sem."
„Kostja? Ti si prišel?"
Obrnila se je in me objela, ne da bi bila dala šestilo iz roke.
„Torej si se vrnil! No — radi tebe si bom pa že naredila prosto. A veš
kaj, Kostja, prisedi in bodi samo pet minut tiho! Bom takoj dokončala
in nato se bova pogovarjala."
„Pa kaj delaš, Katja?"
„Molči, molči!"
Rad sem zrl Katjo, kako je šepetala, merila s šestilom in nanašala na risbo natančne točke. Cez pet minut me je ošvrknila s pogledom in dejala: „Takoj!" — in spet šepetaje računala. Že sem hotel užaljeno oditi iz sobe, ko se je Katja vzravnala, se po moško 2 rokami uprla v bok in grizla ustnice in pozorno ogledovala svojo risbo, rekoč: „No, dobro je. Ali ni stebriček premajhen? Kaj praviš?" Potru(hl sem se, da sem bil kolikor mogoče resen, in seiM odvrnil: „Ni. Zadošča. Za enkrat."
251-
Nezadovoljno je zmajala z glavo in se kaj veselo zasraejala: „Ne jezi se, Kostja! Se roke si umijem in potem greva dol." „Pa kaj naj vse to pomeni, Katja?"
„Kaj? Ali ne veš? Jaz sem — arhitekti To se pravi: bom arhitekt. In to, veš, je resna zadeva. Ti bom že vse povedala."
Zvedel sem torej, da je začela posečati predavanja za arhitekturo in bila tako vneta, ko da ni nobene druge reči na svetu. Preobložila se je z delom in ves tisti čas, ko ni bila pri predavanjih, je bila doma v svoji risalnici. Cez dva meseca je dosegla toliko, kot se komu drugemu ne posreči doseči v enem letu. A sama predavanja ji niso zadoščala; imela je še posebne ure pri nekem profesorju in se bavila s samimi težavnimi načrti in ni hotela priznati, da je težavno zanjo. Malce prevzetno je povedala, da jo gledajo ko kak čudež in pravijo, da ho imela izredne uspehe. Zato je delala po ves dan in še ponoči.
„A ža danes — bodi — naj bo praznik. Pa veš, Kostja, edino zaradi tebe!"
Ponosen bi bil nanjo, če bi bil prepričan, da bo zares ostala pri tem delu. Sredi razgovora pa se je nenadoma nečesa spomnila, se vznemirila, stekla navzgor, se čez dve uri spet vrnila in zmagovalno dejala; „Oprosti, da sem te pustila samega! Skoraj bi bila napravila neko napako, ki bi z njo vse pokvarila. Zdaj sem pa do jutri popolnoma prosta in zvečer se bova dobro imela. Priznam sicer, da sem zelo utrujena. Ah, veš, kakšna oslarija! A če bi vedel, kako je zanimivo!" Izpraševala me je o materi, o naših malomestnih novicah in me poslušala, mislila je pa na svoje delo. Po večerji ji kart niti omenil nisem; kmalu sva se razšla in v dremavici sem slišal, kako je Katja hodila po svoji delavnici in mrmrala. Do treh zjutraj je delala, a že zarana je bila spet v svoji beli halji in je spet delala. Nisem je hotel motiti in sem odšel v mesto.
Tega leta sem bil malokdaj v Sokolnikih pri starejši sestri. Ob nedeljah sem bival pri Lizi, se preobjedel njenih izvrstnih buhteljev in jih po dvajset vzel domov v papirju: rešili so me v ponedeljek izdatka za kosilo. Tislo leto je bilo zelo burno za dijaštvo: branili smo „čast dijaške uniforme", skoraj nič se nismo učih in še pred Vehko nočjo sem se z veselo družbo izgnanih dijakov — upornikov — odpeljal domov. Zasedli smo dva vagona, hodili v kolodvorske pivnice in dolgo ostajali ondi, a načelnik postaje ni mogel odpraviti vlaka brez nas ali pa je po tihem sočustvoval z nami in nas laskavo nazival „prekleti sicilisti". V Moskvo sem se vrnil šele prihodnje jeseni, ko so me spet sprejeli na univerzo.
3. |K a k o r v s i...
Ko govorim o sebi, moram biti pravičen — pravičen in odkrit. Svoja visokošolska leta bi bil lahko plodonosneje izkori.stil. Tako nisem imel od njih niti večje radosti glede pameti niti večje koristi za poznejše življenje. Ta leta tudi niso bila moja najlepša leta, kar so sicer večinoma
262-
za vse dijake. A kaj bi z opravičevanjem! Vendar — če bi se kdaj vrnila ta moja leta, če bi začel iznova živeti in bi se zavedal, da se vsa bodočnost stvarja v mladosti, ne bi tratil minut, ur in dnevov. Bolje — ne bi tratil največ časa s tem, kar je imelo kaj malo zveze z učenjem. In tedaj — seveda -- tudi ne bi dokončal dobe učenja le napol izučen — z golo diplomo v roki. In tedaj — recimo — bi se bržkone tudi moje življenje drugače obrnilo ,bi bilo bolj potrebno, bogatejše, zanimivejše. Zdaj je za menoj samo življenje navadnega uradnika in človeka, ki je že zgodaj spoznal minljivosti sveta in se jim je lahko izognil.
Te besede niso nikakšno zakesnelo kesanje, marveč so le resnici na ljubo povedano.
Nič ni bilo hudo učiti se, to se pravi, poslušati predavanja in polagati izpite. A zanimanje za učenje se je zato zmanjšalo, ker so nam, dijakom, neprestano jemali boljše profesorje, ker so bili osumljeni kot nezanesljivi, in tako nam je bilo učenje v kazen. Zato smo se pa bolj ^ ogrevali za „splošni barometer". Seganjali so nas v „manežo" in bili z nagajko, iz-ključivali so nas in izganjali. Na ta način smo kaj kmalu zašli v politiko. Tisto leto je bilo zame tudi leto razočaranj. Ni mi prijalo, da bi bil zagrizen „marksist" ali „nacionalist" in tudi ne samo dijak, ki se venomer „guli", da čim prej postane odvetnik ali prokuralor. Zatorej sem se zanimal za razne knjige pa predavanja, znanstvenike, vedo — za vse tisto, kar se ni prav nič skladalo s pravnimi nauki, — a kar je bilo seveda najbolj zanimivo zame.
Po stenah moje sobe so visele same izbrane, posebne slike, učil sem se poljščine, navduševal za svobodo — sploh, bil sem tak, kakršne nas je tedaj krojilo in šivalo življenje: ne boljši od drugih, a tudi ne slabši. Vse to me pa ni motilo, da ne bi z drugimi dijaki kolovratil po mestu in posečal pivnice, se navduševal za nedosežno, idealno ljubezen in se paj-dašil z dekleti.
Zunanje življenje je bilo polno, notranje pa prazno. Nisem se vnemal niti za uk niti za slučajne radosti življenja. Poskušal sem napisati „kaj večjega", a sem se skoraj umeknil „s pozoi-išča", ker nisem imel niti dovolj zmožnosti za to niti življenskih izkušenj. Moje pisateljstvo se je kmalu izčrpalo; napisal sem nekaj Ustkov za časopise, statistiko za pravni list in čakal tiste dobe, ko bom, držeč pred seboj univerzitetno diplomo, nastopil izhojeno pot srednje vrednega pravnika. Tako se je tudi zgodilo in samo spomin na sestro mi je v teh poznih letih potisnil pero v roke — ne radi umetniške vrednote — marveč — le zato, da opišem žensko svoje dobe.
Človek se odreče marsikakim mladostnim sanjam bodisi z lahkoto bodisi z boljo v srcu. Ali pa minulo življenje — čeprav bi bilo še tako preprosto in revno — in lepše ko naše sedanje? Čeprav ni odeto v sijaj romana, vendar je vsakemu človeku bolj pri srcu ko najkrasnejši roman. Bodi blagoslovljeno to življenje na vseh potih našega romanja, v izbruhih mladosti, v dolgem, skromnem udejstvovanju majhnega uradnika, v majhnih,
■253
ličnih dogodkih in vihravih borbah revolucije, ki je slučajno zadela mene in moje bistvo in me zanesla na tuje bregove.
Kakor ima vsak naraven fant, ki si brije brado in poseča višje šole, svoj roman, tako sem ga imel tudi jaz in sicer z neko žensko, ki je bila starejša in bolj izkušena ko jaz. Ni, da bi opisoval ta roman, ki ni bil prav nič svojevrsten. A ker je bila „ona" poročena in sva se pogovarjala z „njo" o Dostojevskem, tedaj so videli moji tovariši v meni nekakšnega junaka. Ko je preteklo pol leta po tem romanu, ni ostalo v meni in bržkone tudi v „njej" ničesar drugega ko živi spomini.
Kot tovariš in prijatelj svoje sestre Katje sem omenil, da je moja dolžnost govoriti ji o tem romanu tedaj, ko ga že nič več ne bo. Nekoč mi je dejala Katja:
„Kako čudno, Kostja! Tako sem vajena, da si ti še prav majhen fantek ... Pa se je spet izkazalo, da si že odrasel moški. In poglavitno — da si — kakor vsil" Nalašč sem molčal.
„Kar žaljivo je, kar govorijo o tebi. Čeprav vem, da se moškim ka'j takega ne zdi sramotno, celo, menda, nasprotno ... „Da govorijo?" „Ne. Da so taki."
„Pa zakaj naj bi bil prav jaz drugačen?"
„Ne pravim, da si ti drugačen. Vendar nisem mislila, da si tak ko vsi. Pa nikar ne zameri!" „Ne zamerim ti, Katja." Nato je povzela:
„Ženska, tudi če je neznatna in preprosta, ki se z ničemer ne bavi, — podobno ko jaz — neprestano pričakuje junake. Seveda jaz ne čakam nanj-sem ga že dočakala. In pride dotični izvoljenec — junak — pa se izkaže, da je — v najboljšem slučaju — kar prav navadni — recimo — Ivan Ivanić. Ali ni zmeraj tako?"
„Mislim, Katja, da ne iščejo vse ženske junakov — in tudi moški niso sami Ivani Ivaniči; je pač potrebno, da živi človek, kakor že more." „Ali ti veš, kaj je potrebno? A jaz, glej, ne vem. Razen — če je to potrebno, da se mora ob pol enajstih jesti kašica?" „Kakšna kašica?"
„Veš, Ljulka liekoč ni in ni hotela jesti kašice. Tudi jaz je nočem. Sicer pa — neumnost! A poglavitno — vse tisto ni to!"
Opazil sem, da je bila Katja drugačna z menoj. Ni me sicer strogo presojala aH da me ne bi več ljubila kot brata in tovariša. Nasprotno se mi je celo dozdevalo, da me bolj uvažuje in se vede z men(jj kot z odraslim človekom in ne ko s fantičkom. A prej me je zmeraj prisrčno objela in me poljubljala, časih mi je celo rekala Kotik; ni se sramovala vpričo mene in sploh ni videla moškega v meni. Zdaj pa sem bü zanjo moški, čepra>v sem bil njen brat. Moški, to se pravi, da sem imel na sebi sledove raznih ljubezenskih zgodb, slučajnih „romanov", ki so nastali radi tega, „ker je pač potrebno nekakšno živeti." Oba se rajši nisva vračala k najinemu,
254-
razgovoru, le nekoč mi je Katja mimogrede omenila: „V teh dneh sem veliko stvari bolje doumela. Premišljala sam o tebi, Kostja, ker te imam zelo rada. In prav zdaj ne bi rada tako strogo obsojala druge, to se pravi, da bi hotela bolje prenašati vse tisto, kar mi je zoperno in neprijetno. Sicer pa tebe prav nič ne obsojam, ker si ti pač tak — ui se ne hliniš in se ne ikažeš lepšega, kot si. A najhujši je človek, ki te opominja, ti daje nauke o čednostnem življenju, sam pa živi, kakor mu je po volji in se niti ne zaveda, kako o.studno je njegovo početje! Morda — bi bilo skoraj nepotrebno, da bi bila tudi jaz taka. — Ah — kako mučno in neznosno je to!" „Nikar ne razmišljaj, Katja!" Začudeno je dvignila obrvi:
„Kako da ne bi razmišljala? Kaj nisem živ človek?" In spet je vzplamtela vsa zardela v obraz: „... in kaj nisem ženska? Ali me pa imaš že za starko?" Seveda nisem mogel imeti te svoje mlade, krasne, življenj,a polne sestre — za starko. Vendar nisem mogel razumevati take ženske, saj je bilo moje ljubezensko doživetje vse drugačno.
Vsak brat, ki vdano ljubi svojo sestro, je kratkoviden — in tudi jaz sem bil. Ce bi mi bil kdorkoli dejal, da Katja zato trpi, ker^ živi brez ljubezni, in da je to čustvo odrešilno za žensko, tedaj se ne bi toliko začudil, a bi bil radi Katje užaljen.
Tak bi bil, ko vsi. A Katja je bila moja sestra — ona je bila posebne
vrste in nje ni kazalo presojati z navadnih vidikov.
Nisem vedel, da sem s takimi mislimi ponižal njo, ki sem jo tako cenil.
4. Predavanje. Nič več ni Katja delala ponoči ko prej, nič več ni iskala malenkostnih napak, vendar — kot sem se bal ^ ni opustila predavanj in svojih risb. Konec drugega leta je dokončala nauke in bi mogla postati samostojen stavbenik. Burno zanimanje se je umeknilo mirnemu delu. O svojih stavbarskih nalogah je Katja rada govorila, vendar ni bila tako zaverovana vanje ko prej.
Tega leta sva se spet zbližala, se resneje pogovarjala, nisva več hazar-dirala in sanjarila o gradovih v oblakih. Oba sva bila pač starejša: meni je bilo tri in dvaset let, ona pa je bila v tridesetem letu. Ko. bi jaz po končanih šolah stopil v življenje, bi bila ona že v zrelih letih, v letih, ki žensko umirijo. Malokdaj sva bila sama zase skupaj. Privedel sem h Katji svoje visokošolske tovariše, pri njej, so se zbirali prijatelji in prijateljice s stavbarskega oddelka in v njeni hiši je nastajala nekakšna družba samih mlađih in prijetnih ljudi. Najstarejši v naši družbi je bil arhitekt Vlasjev, učitelj Katje, zelo izobražen in zrel človek, ki se je trudil biti v naši družbi, dasi se ni hotel povsem zenačiti z nami. S Katjo je vedno spoštljivo govoril in oipazil sem, da ne prihaja k njej samo radi tega, ker jo spoštuje kot izredno marljivo učenko.
25-
Prirejali smo izlete v okolico, spomladi, da smo se osvežili v zraku, pozimi, da smo brodili v snežkah okoli. Tisto leto je bilo zelo prijetno, Katja se je poživila in bila še krasnejša. A nič več ni bila deklica — le žensko, časih mater si videl v njej. Zdaj je velikokrat govorila o otrocih, se več zanimala zanju in očividno iskala njih družbo. Te dobe se tem bolj spominjam, ker smo v duhu tistih časov prebili dneve s političnimi vprašanji, prisostvovaU predavanjem, brali leposlovne spise, imeli dolge razprave in hoteli ustanoviti društvo za samo-izobrazbo. Vsega tega se je Katja precej udeleževala, čeprav ni hotela imeti nobenega političnega prej^ričanja. Dejala je:
„Ako bi bila uverjena, da je potrebno to in to in ono in ono, tedaj bi se brez premisleka lotila dotičnega dela —, dasi nc vem kje in kako — a lotila bi se ga. A tako — koliko je vredno moje prepričanje? In kdo potrebuje mojih besed? Ko sem žena — tvorničarja!" To, da je bila „žena tvorničarja" — jo je zelo vznemirjalo, a na noben način se ni mogla odločiti, da bi začela ločeno živeti. Najhuje jo je skrbelo to, da je žena svojega moža, da živi na njegove stroške, pa bodisi da je njegov denar takega ah drugačnega izvora. Nekoč, ko je prišla iz našega društva, je dejala:
„No, zdaj grem v jedilnico pokusit ,valutno doklado'." Naše samoizobraževalno društvo se je zelo razvnelo. Katja nas je vse prekosila. Po vrsti smo brali majhna predavanja politično-gospodarske vsebine. Katjo smo imeh kot pravkar „pristopivšo" nekako za gosta aU za gospodarico, ne glede na to, kje smo se zbirali. Bila je pa starejša oseba med nami in vedli smo se z njo kot s starejšo osebo. Zato smo ji samo radi lepšega in zaradi enakopravnosti z nami predlagah, ali bi tudi ona hotela kdaj predavati. In tako krasno je predavala, da smo bili vsi poraženi. Videti je bilo, da je ona vse drugače pojmovala dotično zadevo — bolj glolDoko, utemeljeno, ne po naše in nič po šolsko. [Ko je nehala predavati, predavala je na pamet, je zardela ob naši pohvali in odslej je uživala vehko čast med nami.
Videti je bilo, da so ji tuja naša politična in gospodarska \'prašanja. Družila se je z nami le zato, ker je iskala ljudi, hrepenela po novem življenju, ki ni bilo podobno njenemu tesnemu, domačemu življenju. Iskala je življenja, udejstvovanja, ne pa razgovorov v tobačnem dimu. Mogoče je tudi, da sploh ni iskala ljudi, marveč je hrepenela le po enem samem človeku, ki bi bila rjiogla vanj trdno verovati. Saj ni zaman dejala:
„Ženska, dasi je majhna, preprosta in se z ničemer ne bavi, neprestano išče junaka."
A junaka ni bilo med nami, celo popolnih Ivanov Ivanovičev ni bilo. Večinoma smo bili še nezreli fantje, ki še nismo našli samih sebe in še nismo bili ničesar. Ljubili smo jo, ponosni smo bili nanjo, nekateri so bili po tihem zaljubljeni vanjo, vendar se ji ni nihče upal približati. In zdi se mi, da ji je bilo dosti lepše med nami, zlasti med mojimi odličnimi prijatelji-dijaki, če ni bilo nikakih visokoletečih puhlic v razgo-
256-
Yorih. Katja je bila nekakšna naša kraljica. Mnogo lepih in prijetnih spominov imam iia tiste dni, .ko je prihajala Katja na naše večere, katere smo navzlic revščini prirejali v moji neprijetni dijaški sobici.
(Dalje priJi.)
Ob večerih.	Vida Tauferjeva.
Na pota ležijo	rdeča roža. Ljubil jo je,
zvenele rože.	a ni trgal njenih listov.
To so tvoje besede, dragi.	Ko pa je umrla,
. V temni noči	se je nagnil
si jih pel	nad usahle cvete
in umrle so na trdem peska.	in plakal noč in dan.
Ti si kakor kamen.	Kakor zaklenjena knjiga si;
ki ljubi vodo,	nihče ne ve,
dokler ga hladi.	kakšni svetovi živijo v tebi.
Ko pa pride deček	kdo je tvoja usoda,
in ga vrže na belo cesto,	Samo ob večerih,
pozabi na ljubezen potočka	ko se sprehajava
in umira pod težo vozov,	po bregovih mogočne reke
ki drvijo po cesti.	in sije solnce v mojih očeh,
Ti si kakor vrtnar,	za hip izginejo sence
ki je čakal in trepetal ^	na tvojem obličju —
ves čas, ko je cvela "	in tvoje besede
iščejo mojih.
Žena, ali slišiš moie srce govoriti...
Tone Seliškar.
Sedaj sem mož in te ljubim.
Zena, ali slišiš moje srce govoriti, kadar molčim, ali vidiš, kako riše prst po večernem nebu pesem o tebi, ki si.prešla mi skozi misli v kri, ki je živa ko rožna pomlad, kadar valovi v objemu južnih vetrov —? Sem. kakor izobčen iz svojega mesa. Visok ter goreč kakor karminasti tulipan, ki je šinil v solnce in razprostrl svoj cvet. In hrepenim (vse rože sveta hrepene in solnce in zvezde ter vse, kar je živo),
še vitka libela ljubi samo, da umre, zemlja se ljubi s solncem, še tako se mi zdi', da je kristal, ki je v rudi, spočet iz ljubezni kamenin. Zena, kako je v tebi, kadar slišiš moje srce —? Ali ti je kakor reki, kadar z valovi vzdihne sredi noči, ali pa kakor vijoličasti zarji, kadar planine gore, ali morda molčiš kakor drevo, kadar premišljuje v brezvetru sladak spomin —? Sedaj sem mož in te ljubim!
Povsod in kamorkoli se vžge moj pogled, vidim tvoj obraz,
še v prividih in skozi gore,
čez morja se vozijo misli
in vsepovsod še skozi viharje gredo za teboj.
Sedaj sem mož in te ljubim.
Marija Nikolajevna Nablocka. Maša siavčeva.
z njo sedim v „obrekovalnici" (tako je hamorističen kolega krstil sobo, kjer so igralci med skušnjami), solnčen žarek ji zlati lase in v roki ima vlogo Barbare v „Celjskih grofih". To bo otvoritvena predstava letošnje sezone. Avtor: Bralko Kreft, režiser: prof. Sest. ,,Pustite zdaj gospo Barbaro in bodite zopet Nablocka. Publika Vas pozna iz tolikerih vlog, zdaj bi Vas rada videla kot M. N. Nablocko; od takrat, ko ste šli k teatru — do danes. Vem, da neradi govorite o sebi, da celo kroži o Vas anekdota, češ, da ste nekomu, ki Vas je vprašal, kje ste doma, odgovorili: „Ob Volgi", nakar se je radovednežu zdel ta pojem vendarle malo preveč „raztegnjen" in ni dalje spraševal." Njene svetlozelene oči zakrije za trenutek roka, Ici živi svoje življenje na odru, skladno z njeno celo pojavo.. Ta roka — kako zna pretiti v trenutkih borbe in jokati brez solza, z majhno kretnjo pove brez besed vse — ali pa vse zamolči, če je treba. Kdo je pozabil roke njene Nastasje Filipovne v Idiotu, v sceni, predno sežge denar? Deset let je tega, kar so govorile, in še se jih spominjam. In roke njene baronice Glembai/, ko rabijo „Migränstift", ko se igrajo z usodnimi škarjami, ko zgrabijo za stol?
Oči se ji upro v daljo. Daleč, daleč je za njo Rusija. Rojena je ob Volgi v Astrahanu. V Kievu je spoznala režiserja Borisa Patjato (ki mu je kasneje postala žena). On je spoznal njen talent, ji bil učitelj in mentor. Poleg pouka pri njem se je učila baleta, mimike in plastike.
L. 1916. je nastopila prvič v komediji „Karijera gospoda Nablockega" in po tej igri, ki ji je prinesla prvi uspeh, si je vzdela svoje gledališko ime. Njeno dekliško ime je ISorislavskaja. Bila je stalno angažirana v Harkovu, gostovala je mnogo v Odesi in Kievu.
Njene najljubše vloge so bile: Katarina v „Nevihti" in „Zafrčkan denar", oboje od Ostrovskega, „Adrienne Lecouvreur", „Maria Stuai-t", „Figarova svatba", „Kozarec vode" (Ana), „Damska vojna" — „Madame Sans-G^ne" daleč — daleč je vse to---
Velika revolucija je pregnala tudi njo čez prag matuške Rusije. Novembra bo 11 let, kar je prišla k nam. Njeni najlepši spomini na tisto dobo? Na-
stasja Filipovna, Osma žena, Crešnjev vrt--kdo, ki je gledal „Volpona",
pozabi njen: „Zasebnica". odgovor na vprašanje sodnika, kaj je po poklicu?
258-
Akceni njenega glasu in pogled, ki se koketno in sramežljivo povesi--.
Poosebljena stoprocentna žena kot je in z njo zvezana erotika. Smehljaj te elegantne, mondenske žene je njeno orožje in njen ščit. Smehljaj, s katerim vse premaga: one, ki jih ljubi, in one, ki jih sovraži. Smehljaj, ki vzbuja smeh, grozo ali bridkost. In njen jok. tisti skrivni, ki se sam v sebi utopi, tako je skriven. Če jo izda solza, si utrne tako slučajno bridkost iz očesa, kot da je mušica, ki je proti njeni volji zašla v oko. Njen smehlja] in jok, njen šarm. vse raste iz velike sreče in velikega gorja, spočetega od tenkočutnega človeka. Njen smehljaj, ki zna biti krinka, je najgloblji izraz njenega bistva, ki vse razume in vse odpušča.
Mnogo kreacij nam je podala: od male „Paglavke", „Kukuli", „Cerkvene miške" preko Margarete ,Ofelije, Roksane in Veronike, od šarmantmh mon-denskih žen v francoskih komedijah, ki jih tako rada igra: v „Župnika", „Topazu", „Teodor et Comp." itd., do globokih realističnih ruskih del: Na-štasja v „Idiotu", Ana Karenina, Lizaveta v „Živem mrtvecu" itd. Zdaj jo zanimajo vloge, kot je bila: „Obrt ge. Warrenowe" in baronica Glembay -to so ženske v jesenski dobi. In lu, pravi Nablocka, je njen novi delokrog. Njena kreativna sila je zmožna tako genialnega podajanja, da je vsaka ženska usoda, oživotvorjena po njej, psihološko prozoren, živ človek. Nablockina močna stran je podajanje moralno problematičnih žensk. Nablocka je bila za Ljubljano eksotična pojava, ko je prišla, m taka bo ostala. Kot cvetica iz daljne dežele je k nam presajena. Naša je postala, dobro se počuti v svoji drugi domovini in radi jo imamo. Vedno ji bo ostal nek tuji cachet in morda je baš to, kar jo dela za nas za-
nimivo.
Pisma s pota.*)	Anka NikoUčeva
D	Ohrid...
a, še v Ohridu. In to zapišem kar tako, že kar tako vam to zapišem, kakor da bi pisala „na Bledu" ali „v Bohinju". Da, rajši „v Bohinju", kajti to lepo jezero močno spominja na naš gorenjski biser. Samo, ne pozabite prosim, na naše povečano merilo. Kar se jezerske površine tiče, bi bilo treba pomnožiti nekakšno s štiridesetimi. Bohinjsko jezero štiri-desetkrat „vzeti", da se izrazim po starem. Gore pa mi pustite v miru. Gore so nekako prav tako visoke kakor naše, saj dosegajo in presegajo najvišji vrhovi 2000 m in nosijo daleč tja v spomlad svoje snežene plašče. Ker pa leži že samo jezero zelo visoko, nekaj metrov manj od 700, ne delajo planine tako mogočnega vtisa kot pri nas. Drugače pa — kakor v Bohinju zagledaš jezero šele, ko te pripelje cesta tik do obale, da ti zapljusnejo valovi skoro prav pod noge. Kakor v Bohinju stopa venec gor iz vode same in pušča le prav ozek pas za obrežno pot. In kakor ob Bohinjskem jezeru se spušča tu pa tam v vodo mogočna skala, strma, razrita in izpodkopana, da se ji mora cesta umakniti v goro in poiskati bolj udobnega prehoda. In kakor pri nas sveti Janez, čuva Ohridsko jezero sveti Jovan, samotno stoječ vrh zadnjega pobočja ohridskega gradu, in tam nekako, kjer zeleni pri nas prijazni rovt s prastaro cerkvico Sv. Duha in se pasejo kravice mežnarja Cvetka, stoji tukaj še starejši manastir Sv. Naum z zanimivo cerkvico in gospodarskiini poslopji, z množino krav, bivolov, ovac in rac, z istotako šumljajočimi potočki, ki dero povsod iz gore v jezero. In za naseljem pašniki in šume, onstran_ vode zopet vrhovi gor in vrh grebenov — meja. Meja na zapad. Kakor pri nas. Tudi tik za Sv. Naumom teče meja, prav za prav se stikata dve meji, grška
*) Gl. Ž St. str. 111.
269-
Ohrid: Cerkev sv. Zofiie, zgrajena I. 1043.
in albanska — ali ni zopel kalior pri nas? ^ in Ic nekaj minuL hoda bi me bilo pripeljalo do te zanimive točke. Vendar sem, ker nam je bil čas kratko odmerjen, rajši posmatrala najbližjo okolico, pokusila „sladko od višenj" in temno, južno samostansko vino, napisala nekaj razglednic (Sv. Naum ima pošto), se pridružila pogovorom z menihi in se veselila, kalio je mlad kaludžer elegantno porazil sopotnika, ki ga Je mislil „vleči". Kako? Nu, neki radovedeii gospod je hotel vedeti, ali je mladi menih pač dobro napravil vse stroge izpite, ali se je pač do ki-aja odpovedal vsemu, prav vsemu, kar nudi grešno svelsko življenje — saj veste, kako tjavendan, često pomešano z malo zlobe, izprašujejo nekateri ljudje. Dolgo mu je mladenič v črni halji, čigar obraz je bil bled in lep in ki so se mu oči tako toplo iskrile, vljudno odgovarjal in se spretno izmikal kočljivim vprašanjem. Pravil je o življenju v naravi in z naravo, o študijah. „Študiraš? Čemu študiraš, če imaš že vse izpite za seboj?" „Zaradi študija študiram, zaradi znanosti." „Kakšne znanosti, kakšne vede? Kaj pa moreš študirati v teh hribih brez pripomočkov?" „ „O, vse študiram, kar me zanima. Zgodovino, stare knjige, filozofijo, jezike —"" „Jezike? Kakšne? Pa čemu, saj nikamor ne potuješ, z nikomur ne občuješ. —" „„Tudi jezike študiram zaradi znanosti."" „Kakšne jezike pa?" „„Armenski, arabski, turški, sanskrit, pa tudi moderne, njih stara narečja, slovanske jezike —" " „Nu, ti pa imaš pester program. Zdi se mi, kaludžer, da kvasiš. Zdaj praviš, da študiraš, preje si pa govoril, da goniš ob zori ovce na pašo, da preživljaš cele dni in tedne po travnikih in v šumi. Mar imaš z ovcami armensko konverzacijo ali sanskrit?" Zdelo se mi je, da bo menihovega potrpljenja konec. Pa ne. Le v njegove zlatorjave oči, ki so gledale v solnce, se je prikradel smehljaj, neka vesela krepkosl mu je vzravnala vitki stas in zelo mirno je dejal: „Seveda, med ovcami študiram. Krog mene samo gozd in trate, nebo nad menoj in poleg mene ovce. Nihče me ne moti. Vsepovsodi božji mir in le nebo in ovce. In ovce mi ne stavijo nikdar nikakšnih vprašanj." Tako je dejal in mirno nadaljeval razgovor z malo, debelušno gospo, ki je hitela, da vidi tudi ona sobe, kjer stanujeta kralj in kraljica, kadar poselita samostan. Tudi jaz sem pohitela. Pa saj lo niso sobe, troje sobic je to, z domačimi preprogami, s kratlvimi zavesicami, lepo sestavljenimi iz različnih belih vezenin, poklonjenih ob različnih kraljičinih posetih od učenk vojvodinskih šol, z lesenim, ozkim, nad vse primitivnim hodnikom na jezero, a z božanstvenim razgledom. Prav pod teboj, globoko doli kristalnočista voda, ki ji vidiš prav do dna. Le prav ob obali se vleče širok, neprozoren pas. Ali so sence? Alge, mahovje, vodne rastline? Nekdo pravi: Ribe. Vse se smeje. Ribe? Tam, nekaj metrov od „sence" res stoji riba. Mirno, negibno stoji kakor naša postrv v smaragdni globini Savice pod mostičkom v Ukancih. Zdaj malo
260-
se
zagiblje rcpuo plavut — in švigne kalvor blislc proti „senci"'. In „senca' umakne, Itakor da bi vihar podil oblake, kontura se razgiblje, tema v vodi se zgosli, zopet razredči in zopet stoji neprozoren pas negiben kakor preje. Res so ribe. Milijoni rib, milijarde. Ribji zarod, oblak ribjega zaroda. Zda.] mečejo človeški nepridipravi kamenčke, drobtine, papirčke, ogorke cigaret in masa ribjega naraščaja ne ve ne kod ne kam, neprestano se giblje pod nami oblak, valovi in drhti. Nepridipravi zgoraj na balkonu pa so tolikanj zadovoljni, da zdaj vedo „prav za gotovo", da so resnično ribe. Toliko rib, moj Bog in tako slastnih, saj jih vsak dan pokušaino v vseh ohridskih hotelih. Zdaj so še majhne seveda, a ko vse to dorasle — in človeškim nepridipravom se pocedijo sline, misel na povratek — do Ohrida je nad 20 km, — jih prevzame. Skoro sama ostanem na balkonu. Ribji rod lam spodaj se je umiril in samotna riba zopet stoji na preži. „To je strv," reče nekdo domačih poleg mene. „Ena najboljših naših rib. Samo „letnica", ki je godna samo poleti in „čista riba", ki je brez vseh koščic, sta še finejši. Strv ste že gotovo imeli na pladnju. Pravijo ji tudi pastrmka." Vidiš, saj se mi je takoj zdelo, da stoji tam doli in preži prav kakor na.ša postrv.	,
Da, Ohridsko Jezero je polno najboljših rib, morda zato, ker ga ne plenijo tako brezobzirno, kakor plenijo bogastvo „civiliziranih" jezer in rek. Tudi cene so prav nizke. Strv stane 60—10 Din kilogram (pri nas 60 Din) letnica 15—20, čista riba 12—10, šaran-krap 8, klen 6, mrena 6, jegulja 10—18. Jegulj gre največ za izvoz in spominjam se, da sem pred leti videla na Jeseniškem kolodvoru nemški specijalni hladilni vagon, ki Je vozil ribe iz Južne Srbije. Pa to je bilo pred leti. Danes, nu, danes sem prepričana, da konzerviramo vse marinirane jegulje, ki se prodajajo po naših delikatesnih trgovinah za težke novce, že doma. Saj konzerviramo doma celo „ruse" m „bis-marke", ki jih moramo dovažati presne v prav takih nemških specijalnih hladilnih vozovih od obal ■ Vzhodnega in Severnega morja: samo ne vem, zakaj bi bili potem „rusi" cenejši od Jegulj, in sicer toliko cenejši. Pa morda v zadevi z Jeguljami niste povsem prepričane? Će niste, pa poiščite resnico. In če ste jo našle, in če se izkaže, da — Moje misli hite do brezove metle.
Pa naj vam rajši povem še o drobni ribici plašici, ki daje Ohridčanom ze dolga stoletja lep nakit, „ohridsld biser". Drobne luskine ribic plašic tojae na poseben način in raztopino predelujejo v lepe perle. Niz takih drobnih ali debelejših biserov stane okoli šestdeset dinarjev in Je zelo nežen in fin nakit. Bisernico vlagajo tudi v ustnike za cigare in cigarete, krasijo doze, šatulje.in slične drobnarije, ki jih tujci radi kupujejo za spomin m za „odpustke". Tudi prav lične ročne izdelke iz sreljrnega filigrana smo videli v
Ohrid: „Studeiilšte"
261-
tisti tesni „radnji" ohridske ulice, ki me toplo spominja podobnih prilik v Benetliah. Samo da je vse to naše, naše —	' -
Moj Bog, ko bo stekla do Ohrida železnica in se boš prigugal v vso to nedotaknjeno lepoto v brzovoznem spalnem kupeju, in ko bodo ob plaži ped Sv. Jovanom, pa preko mestne esplanade tja do pod „Studeništa", kjer je ob izvoru Biljana'*) iz narodne pesmi platno belila, stale vile in hoteli a la Bled in še nmogo, mnogo večji. —
Ljubi, lepi, stari Ohrid, Bog te obvaruj take nesreče. Bog ti daj pač železnico in spalne vozove, na tisoče tujcev in električno razsvetljavo in vse, vse, kar nam dela življenje ubrano, lepo in udobno, daj ti mnogo novca in sreče in zaslužka — a predvsem ti daj z božjo iskro obdarjenega arhitekta in drako-ničen zakon, ki bo očuval edinstveni značaj tvoje pokrajine pred amerikansko-evropskimi neokusnostmi.
Ko premišljujem, kalvO naj bi zaključila današnje pismo, in listam po konceptu, ugotavljam, da mi bije danes očividno primerjalna žila. Da si ostanem zvesta do konca, vsaj do konca današnjega pisma, naj vam zaupam še nekaj, kar mi je priklicalo v spomin najožjo domovino. Ko stopaš iz mestnega centra, ki diši j)0 ribah, pečenih bučah, vodi, svežem kruhu in še po marsičem, po bregovitih ulicah do slikovitih razvalin starega gradu na ohridskem griču in do tisočletne cerkvice Sv. Klementa. —
Že zopet. Saj se mi zares ponujajo primere na vsak korak. A'idite, pod Stolom blizu Žirovnice je vasica Rodine, kjer stoji stara cerkev, po.svečena svetemu Klemenu. Na tem prostoru je namreč pred tisoč leti maševal in pridigoval v našem jeziku, sedaj nazvanem „staroslovenski", ta sveti apostol, ko se je vračal z drugimi učcnci svetega Metoda po njegovi smrti v svojo južno domovino. V Ohridu je umrl, je . tam pcJiopan in ohridski patron. Takrat še ni bilo razkola med ki-istjani in jezik svetih apostolov Cirila in Metoda so razumeli vsi Slovani od Soluna preko Balkana, Podunavja, preko Alp pa tja do države Svatopluka.
Pa saj sem vam prav za jjrav hotela pisati o ličnih kmečkih hišah ohridskih predmestnih ulic, kjer, ko pogledaš skozi odprto dver v nevisokem zidu, ki *) Pesem je znana s koncertov „Učiteljskega pevskega zbora":
Ohrid: Cerkev sv. Klementa, zgrajena I. I2S3.
Biljana platno beleše') na ohridskite izvori. Mi pominaha^) vinari, vinari Belogradjani:
Biljano, momo hubava!') Ako ti iplatno zga.zime, ■ sa vino će go piatime.
„Vinari, more, Beiogradiani, krotko teraite karvanot,') da ne mi platno zgazite, ot rni je platno darovsko.*)"
Vinari, more, Belogradiani, ne vi go sakam vincto,") tak vi go sakam ludoto. ■što napred tera karvanot, što nosi fesat nad oko, Biljanu gleda -pod oko. Do tri mi ipiiški puknale, do tri junaci padnale. do tri .mi majke, tugo, plakale.
je belila. — -) šli so mimo. — ■') voz. — «) svatovske. — ") devojka lepa — ») iscem vnio.
262-
čuva snažno dvorišče pred cesto, pozdravlja z vseh oken pisano cvetje, prav kakor z oken gorenjskih deklet. In pisano cvetje, bodisi poljsko, bodisi vrtno je redko v vaseh in mestih Južne Srbije, ali vsaj ni vidno. V Skoplju na primer, ki je večje od Ljubljane, nimajo niti ene same trgovine s cvetličarni. Morda zaradi cvetja, morda zaradi splošne ličnosti, morda zaradi ljubeznivih povabil lastnikov, naj vendar vstopim, da vidim njihov dom, mi bodo ohridske kmečke hiše ohranile najbolj prisrčen spomin na Makedonijo. Pardon, Mačedonijo, da se izrazim pravilno po mačedonsM ali po „našinslci", kakor tam imenujejo narečje. „Našinščina" je občevalni jezile priprostih, večinoma nepismenih, čeprav vrlo inteligentnih ljudi, pa tudi starejših odličnjakov, ki so pohajali pod turško oblastjo grške ali francoske šole, kajti slovanskih ni smelo biti, ali pa so bile tako primitivne in revne, napol privatne, prav za prav posmatrane od turških valijev kot nekakšno illegalne, da jih „boljši" človek ni posečal. Današnja mladina pa govori in piše že vsa čisto srbohrvaščino in spominjam se neutolažljivega smeha dveh razboritih — tretje-šolk (tu nosi vse srednješolske uniforme), ki so na prstih štele vse napake starejšega gospodina, ki mu je jezik prav prevečkrat zdrknil po „našinski". Jaz pa seveda teh našinskih grehov nisom občutila in sem njegovo pripovedovanje prav izborno razumela. Mladina je pač povsod malo neugnana, saj se tudi pri nas na skrivaj muza stari mamki na „Gorenjščem", ki pravi še vedno „čelna" in „čavelj".
In ko mi je takole resnično zdrknila še ena primera pod pero, moram prav zares končati to-le pismo, ki vas gotovo dolgočasi. Saj to je vendar dolgočasno stikati po stvareh, ki jih poznamo, ki so slične kakor pri nas. Kje pa ostane senzacija, kje vse tisto, kar nas razburja in daje prijeten drget našim živcem in brezkrajno globoke misli našemu nemirnemu duhu? Moj Bog, rože na oknih, in Bohinjsko jezero pod povečevalnim steklom, pa govorica, ki zveni skoro kakor naša, in skupen svetnik iz prastare dobe — bežite no, to je zabava za rodoljube iz Kersnikove dobe. Mi pa, prosvitljeni otroci modernih let---
Vdove v Indiji nekdaj in sedaj.
Po skici miss Helly Kohn, docentinje na univerzi v Bombagu (Deccan College, Poona).
\ • ■
li me hočete spremiti skozi ceste indijskega mesta? Ne mesta na severu
s pretežno mohamedansko kulturo. Ne hotela bi vas voditi sem, kjer žene
višjih slojev ne stopijo na cesto, ali kvečjemu zagrnjene, temveč v mesto kot
je Nagpur, Akola, Nasik ali Poona, v pravo indijsko mesto, kjer tvorijo
Indijci večino prebivalstva, kjer so bramani, najvišja kasta hinduizma, močno
zastopani in kjer se žene in dekleta prosto gibljejo.
Kakor hitro se nam oko nekoliko privadi indijskih noš, zapazimo, da veliko žen ne nosi okusno nagubanega oblačila ,,sari" iz običajno lepega, prijetno barvanega blaga, marveč iz surove kotonine.
Kdo so žene, ki tako odbijajo s svojo zunanjostjo? To so pravoverne, „po-
strižene" bramanke, katerih število se k sreči vsako leto manjša.
Vse so strašno suhe. Ali se motimo? Ali je to morda slučaj? Ni slučaj. To
ima svoj vzrok, ki vam ga bom kmalu odkrila.
Vdova po bramanul Ta tema pač zahteva nekaj pojasnila.
V hinduizmu se smatra vdova za osebo, ki prinaša nesrečo: Njeno življenje
nikakor ni vredno zavidanja. Ne sme se prikazati v družbo, celo pri svatbi
lastnih otrok ne.
263-
y prejšnjih stoletjih so bramani s truplom umrlega moža sežigali njegovo ži\o vdovo. Ta grozoviti običaj je, hvala bogu, že pred sto leti odpravljen. V začetku 19. stoletja je angleški zakon zabranil to grozodejstvo. Sežiganje bramanske vdove koreni kot marsikateri drugi običaj v Indiji v etiki preteklosti: strašen primer popačenja lepega ideala. V staroindijski mitologiji in zgodovini so liki žen, ki so se po smrti svojega moža v heroičnem obupu prostovoljno vrgle na grmado, ki je bila pripravljena za njegovo truplo, da bi ga tudi v smrti ne zapustile, in tudi zato, ker se jim je življenje brez njega zdelo brezpomembno. V poznejši zgodovini se je marsikatera hin-duška princezinja na ta način dala živa zažgati, da bi se je ne polastil mo-hamedanski zmagovalec. Take junakinje so opevali, celo oboževali. Tekom stoletij so svečeniki izkoristili ta ideal ženske zvestobe tako, da so marsikatero ženo nečloveško silili v ognjeno smrt iz fanatizma ali da so sebe in svetišča obogatili z bogastvom ali nakitom svojih žrtev. Ta nečloveški običaj je torej za vedno pokopan.
Dajidanes je životarjenje bramanske vdove v pravovernih krogih prav žalostno. K sreči niso vsi bramani pravoverni!
Vdovi postrižejo lase, na.kit in zlatnino ji vzamejo. Od dneva, ko je ovdovela . sme nositi le še živordeč znak svoje žalostne usode. Do smrti sme le še enkrat na dan jesti mesto dvakrat, kot je običaj Hindov. Zato postane nenaravno tenka, in brez pretiravanja se lahko reče, da je pravoverna bramanka odbijajoča. V tem je tudi pomen običaja, kajti bramanska vdova se ne sme znova poročiti in ne sme nobenemu moškemu več ugajati! Svoje misli naj , usmeri na dušni blagor pokojnika, ne pa na lastno zemeljsko srečo. Njeno življenje naj bo dosmrtna žalost.
Poleg tega vdova trdo dela v hiši svojih sorodnikov, ki so ji dolžni dati streho. Sicer so pa odkazane dolžnosti do neke mere blagoslov za ubožieo. Ker ji ni dovoljena niti ženska družba, je njeno edino veselje vsakodnevno obiskovanje svetišča.
y ostalih kastah Hindov je stališče vdove boljše. Lahko se zopet poroči, čeprav to ni splošno veljavno, ker mnoge kaste in njih ločine posnemajo navade bramanov. Nasprotno pa je pri nelcaterih kastah celo dolžnost može-vpga sorodstva, da vdovo na novo poroči.
Dovolj težko je kjerkoli biti vdova. V Indiji pa tudi pomnožuje vrste vdov običaj preranih porok. Kljub hvalevrednemu napredku zadnjih desetletij poroče še vedno na tisoče malih deklic, to se pravi, pogodba in poročni obred se izvršita davno, preden je deklica dovolj stara, da stopi v zakon. Petnajstletni deček n. pr. se poroči z devetletno deklico; nevesta živi deloma pri njegovih starših, kjer se uči kuhati, deloma pri svojih. Mladenič mogoče'še obiskuje vi.soko šolo. Vzemimo, da ga zadene nesreča in umre v sedemnajstem ah osemnajstem letu za kako boleznijo: „mlada žena" z enajstimi ali dvanajstimi leti, ki je še devica in povečini še ne ve, kaj je sploh zakon, se. hipoma znajde dosmrtno obsojena v vdovski stan.
Moderni Hindi mislijo resno na reformo, nimajo pa smisla za senzacionalne bliskovite preobrate, ki naj se izvrše čez noč, temveč delajo že desetletja na temeljiti, počasi napredujoči reformi, ki temelji v glavnem na šolski izobrazbi deklic. Starši, ki so tako napredni, da dovolijo hčerkam obisk šole, skrbe tudi za to, da se zalroni dece sklepajo kasneje. Problem vdove je takorekoč središče socijalnih reform.
Na čelu reforme stoji hrabri pionir, bramanec prof. Karve v Pooni; z njegovim ogromnim trudom zgrajen dom za vdove blizu Poone je bil zadnjih 20 let stotinam vdov ne le zavetišče, temveč tudi učilišče, kjer so vdove dobile izol)razbo za izvrševanje določenega poklica.
■264
Dandanes si bramanska vdova izvoli kak poklic. Postanejo učiteljice in bolniške strežnice, po katerih je ogromno povpraševanje. Tudi zdravnice najdemo med njimi. Kasta vsekakor stavi tem pogumnim ženam vse mogoče neverjetne težkoče na pot. Toda vsai začetek je težak. Uspehi zadnjih 25 let hrabre k nadaljnjemu napredovanju. Hindus Sir Hari Singh Gour je neumoren v borbi proti porokam otrok. Braman Devadhar v Pooni, član reformne zveze „Servants of India Society", si je postavil nalogo, da pomaga vdovam, katere sorodstva zapostavljajo, do poklica z besedo in dejanjem. Ti pionirji so resnični rešitelji indijskega ljudstva.
„DomaČe ognjišče".
Druga gospodinjska razstava v Ljubljani.
Z T	M. G.
Jveza gospodinj, odsek Splošnega ženskega društva v Ljulaljani, pripravlja s pomočjo matičnega društva svojo 11. gospodinjsko razstavo, ki se vrši od 3. do 12. septembra na letošnjem velesejmu v vsem obsežnem paviljonu K.
Lanska I. razstava, „Novodobno gospodinjstvo", je predočila predvsem delovni program in načela pravilno in premišljeno urejenega gospodinjstva, letos pa je Zveza gospodinj najtemeljiteje izdelala eno točko tega programa, namreč delo gospodinje v kuhinji ter vse, kar je ž njim v zvezi. Razstava nosi tehten in pomemben naslov „Domače ognjišče;. Tu gori oni svetli plamen, ki ga neti in vzdržuje naša žena, prav tako priprosta lunetica in delavka kator mestna gospa; ogenj, ki od njega prehajajo toplota, blagost in dobrota na vse člane rodbine in sveti prav do zadnjega in najskritejšega kotička bodisi premožne hiše bodisi borne koče. Razstava „Domače ognjišče" bo v vsakem oziru pralitična svetovalka in učiteljica našim ženam in dekletom, saj se bo vršila po možnosti v obratu in bo torej združena z nazornim poukom. V predavalnici, opremljeni s plinskimi in električnimi štedilniki, bodo pred očmi gledalcev v popoldanskih urah odlične zastopnice gospodinjskih šol: ravnateljica ga. Jerica Zemlja-nova, gospodinjska voditeljica Dečjega Doma ga. Štefanija Humekova, rav nateljica ga. Jela Premrujeva in druge strokovno izobražene igospodinje prirejale in vkuhavale zelenjavo in sadje, pripravljale ribe ter hkratu predavale o tem, kar se bo vršilo pred nami. — Videle in slišale bomo, kalto in kam naj spravljamo za zimo zelenjavo, krompir, jajca i. dr (ga. Jela Premrujeva, ravnateljica kmetsko gospodinjske šole v Št. Juriju na štajerskem.) Tajnik Kmetijske družbe, gosp. Kafol nas poduči, kako treba sušiti in na drug način konservirati. sadje in zelenjavo za zimo. Praktično izvežbana gospodinja iz goriških Brd pa pokaže, kako lupimo, žveplamo in sušimo češplje. Našim gospodinjskim pomočnicam in gospodinjam bo gotovo prav dobrodošlo nazorno predavanje „Pravilno in nepravilno pomivanje posode" ravnateljice Premrujeve.
Oddelek „Zdravilne rastline" nam pokaže preizkušena, med našim narodom upoštevana in priljubljena zdravilna zelišča. Uredita ga asistent botaničnega vrta ljubljanske univerze, gosp. Tomažič in mag. formacije, gdčna. Nevina Rebekova. Voz, zvrhoma natovorjen z dobrotami tega sveta, nas šele uveri, kako velikanske množine poje odrasel človek tekom enega leta. Sestavita ga ing. kemije gdčna. Marija Ahačičeva in ga. Ivanka Leskovičeva. — Oddelek „Kaj plačuješ drago, — kaj ceno" nam pokaže, koliko hranilne vrednosti imajo posamezna živila, izraženo v kalorijah. To docela znanstveno delo izvrši gdčna. ing. M. Ahačičeva.
760-
Dalje slede skupine: Gospodinjsko slovstvo in knjigovodstvo, — Mleko in mlečni izdellti, — Kruh, pecivo, testenine, — Sadni šoki' — Prehrana noseče in doječe matere (ga. dr. Mira Finkova) in prehrana deteta (ga. dr. Anča Konvalinkova), — Kurivo v gospodinj stw (ing. kmeije, gdčna. Nada Dolarjeva), ^ Gradbeni materijal, — dve vzorno urejeni kuhinji po načrtih arhitekta gosp. Mesarja, — Obleka gospodinje, — Kuhinjsko perilo, — Detajlna oprema kuhinje, — Kuhinjski pripomočki, patenti, čistila i. dr., ^ Kurilne naprave, t. j. štedilniki ter razni ogrevalniki na plin in končno oddelek Mlade gospodinje, t. j. prostor z igračami, ki naj mala dekletca že v zorni mladosti navajajo k delu v kuhinji in gospodinjstvu sploh. Statistični del bo obsegal pregled gospodinjskega šolstva od .prevrata do danes. Izdelal ga je kmetijsko prosvetni oddelek banske uprave. Dalje bodo tu slike in fotografije raznih šol, domov in zavodov ter njih učni načrti in uspehi. Brez dvoma bo jasna slika tega za narodno gospodarstvo važnega pouka tudi merodajnim krogom dobrodošla in za nadaljni enalcomerni razvoj gospodinjskega šolstva prav potrebna.
Celokupni načrt razstave je vešče ter z največjo skrbnostjo in preudarnostjo izvršila ing. arhitekta gdčna. Dušana Šanllova, ki z veliko vnemo vodi tudi vso notranjo ureditev poviljona. Ing. kemije, gdčna. Marija Ahačičeva pa je prevzela poljudno znanstveni del razstave „Domače ognjišče", a je na uslugo in v pomoč tudi po raznih drugih oddelkih, kjer pač odbornice Splošnega ženskega društva potrebujejo njenih nasvetov in njenega strokovnega znanja.
Poleg nazornega predvajanja gospodinjskega dela se bodo vršila na razstavi
tudi kratka poljudna znanstvena predavanja, seveda vsa v zvezi s posli
gospodinje. Svoje sodelovanje so v tem pogledu obljubili dr. Mira Finkova,
dr. Franta Mis, ravnateljica J. Prernrujeva, ing. Zaje i. dr.
Vse delo je v najlepšem in živahnem teku, talco da uspeh vsekakor ne more
izostati.
Šestdeset]etnica Glasbene Matice in žena.
M ii n k a G o v e k a r j e v a. Ženski Svet je priobčil v svoji 7. in S. številki t. 1. članek pod gornjim naslovom izpod peresa Marijana Lipovška. V popolnitev teh spominov naj navedem še tri za Glasbeno Matico, za njen umetniški razvoj in sloves v svetu prav posebno zaslužne žene.
Ko je bil 1. 1891. ustanovljen ženski zbor Glasbene Matice, ki je štel v začetku S7 članic, si je izbral za prvo svojo predsednico Franjo Gr ego-ričevo, ženo primarija dr. V. Gregoriča, sopranistko lepega in obsežnega glasu. Pela je že prej več let v ljubljanski Čitalnici solistovske ločke in v zbora, a je bila znana tudi kot odlična cerkvena pevka. Ga. Gregoričeva je delovala tudi v raznih ženskih in mešanih človekoljubnih društvih in ustanovah; še vedno pa je odbornica Ciril-Metodove podružnice. L. 1895. se je ga. Gregoričeva zaradi dela v družini zahvalila za predsedniško mesto Žen. zbora Glasbene Mifiice, ostala je pa še nadalje odbornica Na njeno mesto je stopila T er ez ina Jenkova.
Kdo je ne pozna, dobrolnice in tolažnice vseh ponižanih in razžaljenih ter premnogih skritih in sramežljivih siromakov v Ljubljani in drugje, žene ki je delila in deli svoje darove in dobra dela tako, da ni nikoli vedela levica, kar je dala in daje desnica? — Na tisoče je ljudi, ki so se zatekli k njej m so dobili pomoč. Velikemu številu dijakov je omogočila, da so mogli nadaljevati svoje študije. Kot zdravnikova žena se je zavzemala za bolnike, zlasti za jetičnike: opravljala je najtežja telesna dela usmiljenja, zašla tako
266-
Julija Feriančičeva
Terezina Jenkova
Frania Gregoričeva
v najbornejša stanovanja in spoznala bedo vseh ljudskih slojev. Vemo dalje, da je tudi Jenkova med onim številom dobrosrčnih Ljubljančanov, ki so se zavzemali ne le s sočutjem, nego tudi z dejanji za usodo vojnih beguncev. Ruski ujetniki bi vedeli marsikaj povedati o gostoljubju na stanovanju Te-rezine Jenkove, kjer so okrog hiše večkrat oprezovali policijski agenti. V temni noči je hodila fa žena med vojno na domenjeno mesto, kamor je do-našala srbskim in ruskim ujetnikom kruha in cigaret. In pozneje njena skrb za ruske begunce in emigrante. Kdo bi popisal vsa njena pota po Dolenjskem in Gorenjskem, kjer je iskala, prosila in rotila, da je našla nesrečnikom zavetja? Kdo bi mogel našteti njena požrtvovalna posredovanja okrog raznih oblasti, da je stoterim in stoterim ruskim emigrantom preskrbela skorjico kruha? Gotovo je, da bi bili brez Terezine Jenkove ruski izseljenci na Kranjskem še stokrat večji reveži, nego so. Kot ljubiteljica ruskega jezika in slovstva je bila s svojim soprogom pok. dr. Ludovikom Jenkom že dolga leta pred vojno ustanoviteljica Ruskega kružka v Ljubljani. Po njenem prizadevanju pa se je ustanovil Ruskij kružok tudi v Trstu in Gorici, kjer se je priučilo ruskega jezika in vzljubilo rusko slovstvo mnogo slovenskih inteligentov.
A ta plemenita dobrofnica človeštva in kulturna delavka je bila tudi vneta podpornica slovenskega petja in sama dobra pevka sočnega alta. Prav posebno pri srcu ji je bila Glasbena Matica, naša najstarejša in najodličnejša pevska in glasbena ustanova. Celo vrsto let je bila predsednica njenega ženskega pevskega zbora; kot taka je v zboru sama pela in zbirala okoli sebe najboljše ljubljanske pevke in jim prigovarjala, da so vstopile v pevski zbor. Opravljala je vse polno podrobnega dela, ki ni nikjer zapisano, morda niti ni bilo opaženo ali vsaj ne dovolj upoštevano, ki pa je rodilo pozitivne in vidne uspehe.
Iz njenega vnetega delovanja za Glasbeno Matico sta posebne omembe vredna zahvalna koncerta na Dunaju. V usodnem letu 1895., ko je strahotni potres uničil skoraj polovico Ljubljane, je bila ga. Jenkova izvoljena v odbor za pomoč prebivalstvu. Treba je bilo nuditi gmotno in duhovno pomoč ljudem, ki se jih je ob dolgo ponavljajočih se sunkih zemlje polaščal obup in strah. Jenkova si je izbrala v oskrbovanje najsiromašnejše, ki je njih bedo potres še bolj razgalil. Na Glincah so stale barake, kjer so brezdomci dobili prenočišče in se jim je razdeljevala še topla hrana, ki jo je pošiljala dunajska „Volksküche" (ljudska kuhinja).
Čustvo hvaležnosti do Dunajčanov, ki so se oglasili v mednarodnem jezika usmiljenja, je v srcu Terezine Jenkove vzbudilo idejo, naj bi Glasbena Mar
267-
tica priredila na Dunaju koncert v prid dunajskim siromakom. Ženski in moški zbor z ravnateljem M. Hubadom na čelu sta to njeno idejo navdušeno sprejela. Seveda je bilo tudi dokaj pomislekov, bojazni in oklevanja, a vse to le izven Glasbene Matice. Naši pevci in pevke so se lotili dela m niso dvomili, da zmagajo,
Naštudirali so za koncerta naše narodne pesmi Dvorakovo veliko balado Mrtvaški ženin in še marsikaj. Nabavili, zbrali in izposodili pa so si tudi narodne noše za ženski zbor in se odpravili na pot.
Prvi koncert se je vršil 2i. marca 1. 1896. v velikem „Musikvereinssaalu". Uvodoma je dunajski dvorni igralec V. Kutschera deklamiral Josip Stritarjevo pesnitev Laibachs Dank (zahvala Ljubljane), ki jo je pozneje skladatelj Max Schönherr aglasbil po motivih slovenskih narodnih pesmi, petih na dunajskem koncertu. Skladbo za mali orkester je posvetil predsednici ženskega zbora Glab. Matice, Terezini Jenkovi,
„Že pri prvem koncertu so dosegli 'Ljubljančani sijajen uspeh," piše Fran Suklje v svojih Spominih. „Pa v istini, krasno so peli, in še nekaj — pevke 30 sijajno izgledale. Lepo je bilo videti naših 70 cvetočih deklet in gospa, vse v narodni noši z blestečimi zlatimi avbami ali pa v snežnobelih pečah z imenitnimi ,petelini'. To je bilo nekaj čisto novega za dunajsko gospodo in je kolikor toliko pripomoglo h krasnemu izidu!"...
Zahvalna koncerta naše pesmi na Dunaju sta dvignila ugled našega glasbenega zavoda in naše pevske kulture in sta utrdila v pevcih Glasbene Matice njihovo samozavest, da so prirejali pozneje vedno nove turneje v inozemstvo, kjer so povsod dosegli sijajne uspehe. A da so se turneje sploh začele, je bila zasluga ge. Terezine- Jenkove. Saj je pisal Slovenski Narod z dne 17. aprila 1896. dobesedno: „Misel prireditve dobrodelnih koncertov po Glasbeni Matici na Dunaju za Dunajčane je sprožila slovenska dama, sprožila jo je — in to bodi v kroniki Glasbene Matice trajno za--beleženo — velecenjena gospa Terezina Jenkova." Isto opetovano na več mestih priznava in naglaša Izvestje Glasbene Matice, izdano 1. 1898. Desna roka Terezine Jenkove in najpožrtvovalnejša njena pomočnica v delu za Glasbeno Matico je bila ledanja podpredsednica ženskega zbora Gl. M., ga. Julija Ferjančičeva, sestra ge. Franje Gregoričeve. Že kot dekletce je rada prepevala: vstopila je v pevsko šolo ravnatelja Frana Gerbiča. Pozneje se je šolala še pri mojstru M. Hubadu ter je pela v ženskem zboru Gl. M. od njegovega početka pa do danes. Nastopala je prav na vseh prireditvah Matice do 1. 1911., ko se je s soprogom, dvornim svetnikom, preselila na Dunaj. Kot dobra altiska je pela večkrat tudi manjše solovske partije. Prav rada je sodelovala tudi pri raznih dragih pevskih prireditvah, in se dobro spominjam, kako je z go. Mira Dew - Costaperarijevo pela različne dvospeve.
Ko se je Terezina Jenkova čimdalje bolj potapljala v delu za bližnjega in je zaradi tega odložila predsedstvo ženskega zbora Gl. M., je bila izvoljena njena agilna namestnica Jalijana Ferjančičeva. Ženskemu zbora Gl. Matice je predsedovala skoraj 10 let, prav do svoje preselitve na Dunaj. Po smrti svojega moža, ko se je ga. Ferjančičeva 1. 1927. vrnila v Ljubljano, je zopet vstopila v ženski zbor. Edina pevka je, ki je od vsega začetka pela v njem in deluje še danes z nezmanjšano silo ter z navdušenjem v prospeh Glasbene Matice. Bila je ž njo na vseh turnejah: na Gehoslovaškem, Poljskem, v Franciji in po Jugoslaviji.
Franji Gregoričevi, Terezini Jenkovi in Juliji Ferjančičevi... za slovensko glasbo zaslužni, kulturno in socialno delavni ženski trojici poklanjamo ob ßOletnici Glasbene Matice Slovenke s temi vrstami nekaj hvaležnega spomina.
■268
t Mariji Novakovi.
„Truplo Tvoje bo trohnelo, le spomin bo še ostal. Kdor se spomnil bo na Tebe, lepih rož Ti bo poslal." Te besede so napisala v spomin tej izredni ženi „škocijaDska dekleta". Pač izjema v teh čudnih, težkih časih, da kmečka dekleta tako iz duše govorijo o mestni gospe. Pa saj rajna Marija Novakova ni bila mestna in ne „gospa". Kakor travnate bilke sredi šumečih gozdov je poganjala mladike svoje bogate duše v narod in za narod, še posebej za kmetiški narod. Doma_ iz kmečke hiše v Tolminu v Soški dolini na Goriškem, je gledala na kmečko ljudstvo zares drugače kot meščani. Z globoko vero v prospeh in živo življenje boljših dni tega našega ljudstva je stopala po svoji poti sredi velikega dela in kljubovala nasprotnikom in težki bolezni. Svoje najboljše moči je posvetila skrbi za kmeöko delde in kmečko ženo — mater. Takih delavk je pri nas bore malo, skoraj nič. Kot učiteljica je imela toliko prilike delati za naš preprosti narod. Kol žena odvetnika je nekaj časa živela v Beogradu, slednjič pa si jc ustvarila lep domek v Ljubljani. Z vso dušo je sodelovala pri „Zvezi kmetskih fantov in deklet" ter bila urcdniea in glavna sotrudnica „Grude". Kot pesnica, pisateljica, učiteljica kmečke mladine je pisala pisnia, nebroj člankov, dajala nasvete, tolažila, pomagala, razvozlavala težka življenjska pota in se zlasti posvetila socialno-gospodinjski izobrazbi naših deklet! Sredi tega bogatega polja ji je omahnila roka, prenehalo je biü srce tej vzorni ženi in maleri. Kakor je zmeraj živela za kmečko ljudstvo, tako je tudi želela, da bi počivala med njimi. Pokopali so jo ob preprosti cerkvici v Notranjih goricah, rojstnem kraju njenega moža.
Premalo je pri nas laldh žena, kakor je bila Marija Novakova. Zalu bo večno živela v srcih onih, za katere se je žrtvovala.	Pavla P.
269-
Umetnost in književnost.
Šolske razstave.
Koncem letošnjega šolskega leta so kakor običajno razne šole priredile razstave risb in ročnih del. Zelo zanimive so te razstave, ker se na njih lahko opazuje, kako se spretnost učenk stopnjuje od nižjih do višjih razredov. Primitivnim delom slede vedno težja, lastno ustvarjanje pa postaja vedno bolj očitno. Poduk je smotren in usmerjen predvsem na to, kar rahi žena. Opaža pa se pri ročnih delih zelo vpliv časa in mišljenja. Tudi tukaj sc uveljavlja geslo: hitro in poceni. Bogatih ročnih del in del v težjih tehnikah je, žal, vedno manj. Največ je videti del, ki so hitro narejena in streme za efektom. Veliko je ročnih del z narodnimi motivi v belem vezenju in barvah. Nekatera dela so po večini tako tipična in umetniško ubrana, da je tu pač odveč vsaka modernizacija ali izpopolnjevanje. Držimo se zato rajši starih motivov in vzorcev, katerih je pač dovolj za vsak namen. Izognemo se s tem vsem neubranostim v oblikah in barvah, ki so samo zablode in kvarijo okus.
„Osrednji zavod za ženski domači obrt" je na svoji razstavi pokazal mnogo lepega. Posebno važnost polaga na kleklane čipke, ki se izdelujejo pri nas že od nakdaj kot domača obrt. Na razstavi je bilo videti več komadov, ki so na višku tehnike in tako fini, da lahko tekmujejo s prvovrstnimi proizvodi sedanjega časa. Dela te vrste so bila tudi na svetovnih razstavah priznana in nagrajena. Seveda so razstavljeni komadi unikati in se ne izdelujejo na ducate, ker so kupci za talie komade redki, še redkejše pa delavke, katerim se delo plačuje mnogo prenizko. Omeniti je tudi nekatere kombinirane komade na surovem platnu z narodnimi motivi in s kleklanimi čipkami, ki so v izdelavi in konlpoziciji brezhibni.
Zavod je na razstavi pokazal tudi dela v različnih drugih tehnikah. Pravzaprav je bila razstava prebogata na lepih delih, tako da so izdelki zasen-čevah drug drugega. Vmes pa so bila tudi dela, ki niso nič drugega kot modna kaprica m nimajo nobene vrednosti. Na zavodu se pač izdelujejo tudi talta dela, ker jih zahteva publika. Mnenja pa smo, da je pri ročnih delih okus glavna stvar in da je dolžnost, da publiko nanj navajamo, ne pa da si ga damo od nje narekovati.
■270
Okrogel ortiček, izdelan v „Osr. zav. za žen. dom. obrt".
želeti bi bilo, da bi naše žene poicazale več smisla za pristno čipko ter uporabljale na obleki in perilu raj še pristno nego mašinsko čipko, ker pristna čipka razmeroma ni prav nić dražja od mašinske. Čipka naj pokaže, koliko izobraženosti je na ženi. Osrednji zavod bo svojo nalogo veliko lažje vršil, če bo med našim ženstvom našel več opore in smisla za pravo domačo čipko, naj si bo katerekoli tehnike. Na ta način bodo naše domače delavke dobile več dela in zaslužka, ki ga jim tako zelo manjka.
M. L i n d t n e r j e v a.
Razstava Nevenke Steindlove v Ljubljani.
Pod okriljem „Splošnega ženskega društva" je razstavila Steindlova v Jalcopičevcm paviljonu zbirko vzorcev, katere je posnela po slikah starinskih vezenin in okraskov, kaJior so jih uporabljali narodi iz najbolj oddaljenih dob in dežel v najenostavnejši obliki in tehniki pa do profinjenih izdelkov ki-
na podlagi zgodovinskih podatkov ter lastnega smisla za učinek barve m sestave.
Vsekakor svojevrstna in smelo zamišljena razstava!
Steindlova ima mnogo smisla za ubranost barv in skladnost oblik ter za karakteristični učinek kompozicije, vendar mi izložba ni mogla dati listega občutka, ki ga vzbuja le zrela umetnina. V spominu mi je zlasti črn prtiček s prisrčno borduro po turškem motivu, s središčnim okraskom v slovanski karakteristiki in z bidermajersko potresenimi cvetovi. Prav prijeten učinek, dokler ga gledaš le z očesom in kot celoto; čim se zaveš poedinih sestavin, začutiš neko notranjo, organsko neubranost, ki zasenči izdelku učinek umetnine.
Izložena dela so bila vsa v cvetju in zelenju, ki je predstavljalo višek vrtnarske kulture (cvetličarna Hcrzmansky) in ki ga je razstavljallia razvrstila z velikim smislom za smotreno razporedbo in skladnost z razstavljenimi vzorci. Če bi vezenine ne imele napisa, bi bil človek skoraj imel vtis, da hodi po razstavi cvetic in da so vezenine le dekorativni pripomoček. Zato je učinkovala razstava bolj kol intimno doživetje v kraljestvu prvotne, svojstveno ženske umetnostne kulture cvetja, ki ga že od nekdaj goji ženska roka bodisi z zalivanjem v lončku ali s štiliziranjem na tkanino. Nisem se pa jnogla ubraniti pomisleku; če bi videla te izdelke kot opremo ali zbirko v zasebnem stanovanju razstavljalke, bi se ji priklonila kot ženi z velikim smislom za lepoto in umetnostno zgodovino; na javno izložbo pa gre človek s pripravljenim pričakovanjem in so njegove zahteve in sodbe stroge kot v intimnem domu. Pot Nevenke Steindlove pa nedvomno vodi tudi k tej višini, s"aj se je posvetila študiju vezenin z veliko, prirojeno ljubeznijo Dalmatinke in z resnim znanstvenim prizadevanjem.
P. H o č e v a r j e v a.
* # #
Dr. Julka Chlapec Gjorgjevic: „Jedno dopisivanje". Fragment romana. To je ena izmed ženskih knjig, ki jih žene ne moremo biti vesele, marveč moramo obžalovati, da so izšle celo nekalio v imenu feministične ideje. Pisateljica zagovarja popolno svobodo v ljubezni, odklanja zakonsko zvestobo, zakon v obče („ne bih se po drugi put udala ni za šta na svetu" — dasi ima njena junakinja poštenega in vrlega moža), zanikuje poselme naravne naloge žene kot matere in gospodinje (Otkuda svaka žena da ume kuhati? Str. 101 in drugod). Vse te probleme, ki segajo do korenin človeškega občestva, so odločilni za vprašanje, kakšno mesto naj zavzema žena v tem občestvu, in usodni
271-
v življenju posamezne žene vseh plemen in vseh časov, odkar je svelu zavladal moški princip — vse te proWeme obdeluje pisateljica na neverjetno plitek m lahkomiseln način, nevreden resne književnosti. Zdi se, da junakinja „Dopisivanja" nima niti pojma o tem, da obstojajo v ljubezenskem občestvu moža m žene — neglede na vse pisane zakone, bodisi državne ah cerkvene — po naravi sami svete vezi in obveznos-li, ki se ne dado jirezreti, ne brez usodnih posledic kršiti. Zofka Kvedrova, ki jo je pisateljica vpletla v svoja pisma kakor Pilata v vero, je posvetila tem problemom svoje tragično zadnje delo: „Po putevima života", ki je en sam obupen krik „od bola jionižeiie, odbačene žene", prevarjene v najgloblji ženski veri in zaJionu njenega življenja: „.. -ljubav za ljubav". — Vse na svetu je nepopolno, vsi medsebojni odno-šaji v človeški družbi nagniti in potrebni ozdravljenja, tako tudi odnošaji med možem in ženo; o vsem je potrebna odltrita beseda. A ta beseda, posebno če je. namenjena javnosti, mora biti resno premišljena in pretehtana ter mora imeti pred očmi splošnost in njen blagor, ki mu mora posameznik podrediti želje in muke. Posebno žene naj bi se ne dotikale lahkomiselno vprašanj, ki so za milijone žena usodna.
.	A n d r e j a V e r a.
Knjige mladinske matice.
Letošnji knjižni dar Mladinske matice je izmed vseh njenih publikacij najboljši. Zanimiv, umetniško veliko vreden in v moralnem oziru neoporečen. Prednjači Bevkova povest: „Lukec išče očeta", ki je nadaljevanje njegove lanske povesti: „Lukec in njegov škorec". Odveč bi bilo hvalisanje Be\'l!ovih literarnih vrlin in njegove živahne fantazije. Pisatelji, ki tožijo o brezbrižnosli čitateljev, naj opazujejo, s kakšnim zanimanjem požirajo otroci in odrasli to Bevkovo povest.'Morda se jim potem posveti spoznanje, da avtor, ki nima fantazije, ne more privabiti h knjigi ne otrok ne odraslih. Edo Deržajeva slikanica: „Življenje hudobne kavke Katke" je veselje otrok, kar je naravno, ko je vid pri človeku in posebno še pri otroku prevladujoče čutilo. Seveda le slikanice ne smemo meriti z visokim umetniškim merilom, zakaj likovna umetnost se peča zdaj že skoro 40 let s problemi (ki navadno niso problemi) namesto z obrazovanjem realnega sveta. Odtod današnja ilustratorska revščina. Hvalevredno je, da bi se Edo Deržaj rad a le revščine izkopal, a pozna se še, da je v nji zrasel. Pri tej priliki vprašam mimogrede vse slovenske umetnike; „Ali ste že kdaj premišljali, zakaj naša likovna umetnost, o kateri toliko govorimo in pišemo, ne more pokazati niti ene umetnine, ki hi bila miselnosti našega naroda to, kar je n. pr. Levstikov Martin Krpan ali katerakoli Prešernova pesem?" Povod za vprašanje je morda malenkosten, a vprašanje je važno. Posrečeno misel je našlo uredništvo Mladinske Matice to pot za Kresnic e. 24 naših avtorjev je prispevalo s črticami ali spomini iz svoje mladosti. Med terni^ so nežno in gorko Bevkovo ranjeno srce, jekleni Finžgarjev Miklavžev nožič, Tone Gasparija ogrozni Frčun, trpki Mrzelov otroški upor, dramatična Magajnova Helga, Klopčičevo trezno spoznanje s svetom, krvavi krik PaJior-jevega niesta in muzikalna Župančičeva impresija Bele krajine pravi leposlovni biseri. Tudi ostali prispevki so večino.ma dobri in brez cmerikavostr. Nesrečnega pridnega Janezka, ki pri nas ne more umreti, v Kresnicah hvala, bogu ni. Zato jih bodo razven otrok tudi odrasli veliko čitali in temu ali onemu odraslemu otroku, ki ga zanimata avtorjevo lice in krstni list, bo ludi radovednost ulešena. Mali otroci so k sreči nepokvarjeni in lako vneti čitatelji, da jim je avtorjeva oseba deveta briga. Zalo jih tiralice, ki so pridejane posameznim prispevkom, ne bodo dosti motile. Za konec je moral Tone Gaspari na nekaj strani stisniti pregled dogodkov po svetu. Prihodnjič naj odmeri uredništvo takemu pogledu malo več prostora.	(Konec prili.)
Janez R o ž e n c v e t.
272-
I z v E s T J A
Po ženskem svetu.
f Vika Čaletova.
Umolknila je pevka, tiho je odšla, niti pozdravili je nismo ob slovesu s te zemlje... in vendar je šele 5 let, odkar je nehala peli na našem odru. Se nam žive v spominu njene junakinje: Tatjana (Onjegin), Wally, Psiha (Eros in Psiha), Venera (Tanhäuser), Ana (Don Juan), Mirtokla (Mrtve oči). Mirni (La Boheme), Toska, Rahela (Ži-dinja), Leonora (Trubadur), Aida, Antonija (Iloffmanove pripovedke), Ame-lija (Ples v maskah), Senta (Večni mornar). •
Bila je Zagrebčanka, iz ugledne družine Soštarkove, skromna privatna uradnica. Primadona zagrebške opere Micika Freudenreichova je kmalu spoznala njen glasovni talent in jo po-vedla na pot umetnice. Nadaljevala je pevski študij v .Zagrebu ter ga dovršila na milanski „Scali" pri skladatelju Pietru Cimari.
Začetkom vojne se je poročila s sarajevskim odvetnikom dr. Čalelo. Svoje umetniško ustvarjanje je začela na sa
rajevs!;em odru kot Margareta v Faustu, potem je nastopala v Osjeku, Zagrebu in Ljubljani. Gostovala je tudi v Splitu, v Beogradu in Pragi ter je povsod dosegta uspeh prave umetnice. Njene glavne vloge so bile dramske partije v visokem .sopranu, po temperamentu in vsebini pa ji je bila najbližja in zato najljubša Siglinda v Walldri, Aida in Butterfly. Sodelovala je na raznih koneertihh v Dubrovniku, Novem Sadu in Sarajevu. Ob prerani njeni smrti so zlasti sarajevski listi lepo in hvaležno poudarili dobrodelne in kulturne zasluge pokojne umetnice. Tudi v naših srcih bo ostal topel in trajen spomin na ženo, ki je živela čisti umetnosti in nas opajala z milino svoje duše.
Volitve v NemSiii iu žene. Pri zadnjih đr-žavnozborslcih volitvah je bilo izvoljenih 37 žen. Največ zastopnic imajo žene v socijali-stični demokratski stranki (16) in komunisti (11). Narodni socijalisti, ki so pri zadnjih volitvah predstavljali najmočnejšo stranko (dobili so 230 poslancev), niso imeli na svoji kandidatni listi prav nobenega ženskega imena. Narodni socijalisti odklanjajo sodelovanje žene v javnem življenju tako kakor fašisti v Italiji. „Zensky Obzor" je najstarejši ženski list na Češkem. Že 25 let vrši svojo kulturno nalogo med češkimi ženami; pa tudi ino-zemke, kj razumejo češko, ga rade čitajo, ker ima posebno informativni del jako dobro urejen. Izdajateljica in urednica, pisateljica A. Ziegloserova vodi revijo že četrt stoletja. Pri tem delu je znala listu do danes ohraniti popolno neodvisnost in si js v vseh dobah prizadevala, da bi stal list vedno na višini časa, kakor zahtevajo feministične, narodne in državne potrebe.
Banov, kmetijsko-gospodiniska šola v Sv, Juriju ob južni železnici. Na kmetijsko-go-spodinjski šoli v Sv. Juriju ob j. ž. se zaključi prvo šolsko leto koncem avgusta. V prvi polvid oktobra se začne drugo šolsko leto. Pouk bo trajal 10 mesecev, t. i. do 31. julija 1933.
V šolo se sprejemajo kmečka dekleta, ki imajo veselje do domače grude in ki se
273-
bodo v svojem bodočem poklicu iidejstvo-vale kot domače gospodinje. Učenke stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Celotna oskrbnina, t. j. za hrano, stanovanje in razsvetljavo znaša mesečno Din 400.—. Revnejšim gojenkani podeljuje kr. banska uprava primerne štipendije, ako se izkažejo kot res potrebne po -predloženem potrdilu o premoženjskem stanju
Higijena.
Nos, ušesa, lica in njih negovanje.
Piše dr. E. Jenko-Groijerjeva. Lepota nosa. Nos je organ, brez katerega bi bilo lice najbolj skaženo ter bi estetika obraza utrpela na posebnosti, ki ■ je najbolj značilna zanj. Ce Je prav šegavo zavihan, mehke oblike ali trde, grške ali rimsko kla.sične, ali je z orlovsko grbo, ali ima jastrebovo zakrivljenost, ali je tipičen za to ali ono raso ali narod, kakor židovski ali perzijski, egipčanski ali indijanski, zamorski ali eskimovski, vsakemu obrazu katerekoli rase ali naroda daje pečat posebnosti njegovega ttpa. Lahko trdimo, da imamo tip svojega nosu; fizijonomisti bi rekli tudi značaj in občutnost. No se da tudi preoblikovati in Idrurgična nosna plastika je zadnji dve desetletji dosegla zelo velike uspehe, danes je pa napredek v tej smeri nadkrilil najboljša pričakovanja, {"od kožo na nosu vbrizgavajo male količine parafina v smeri, kjer ima nos napako, in ea oblikujejo po želji dotičnega, ki si ga hoče dati spremeniti. Operaterju, ki vodi brizgalno iglo pod kožo, pomaga asistent, ki stoji za glavo bolnika in močno pritiska D.be nosnici skupa! na koren nosa, da s tem prepreči razlivanje parafina v napačno smer, odčesar odvisi ves uspeh te plastične operacije. Po enkratnem vbrizganju dobi nos preobliko. Izkušnje so pozneje pokazale, da je vendarle to postopanje negotovo, ker se pozneje parafin razlije pod kožo, česar ni mogoče več popraviti. Plastika nosu, ki ima namen spremeniti
Kuhinja.
Tekmovanje kuharskih receptov, . Pozivamo naše cenjene naročnice, naj prav pridno preizkušajo objavljene recepte, da bodo po svoji najboljši vesti izpolnile „Glasovnico", ki bo natisnjena v noveniberski številki!
Našim pridnim tekmovalkam pa prisrčna livala. Le še pošiljajte! Kar morda ne bi moglo priti na vrsto letos, bomo -pa uvrstili prihodnje leto.
Jezikova klobasa. Pristavi dobro opran goveji jezik, zavri in kuhaj ga 2 uri, Istočasno kuhaj v drugi posodi prašičjo glavo z vsemi jušnimi zelišči. Vre naj počasi 1 in pol ure. Potem naj se ohladi. Jezik pa vzemi, ko je še vroč, na desko, položi nanj drugo desko, na desko pa uteži ali kakšno drugo težko stvar. To storiš, da se jezik lepo naravna. Tako naj stoji čez noč. Pra-
274-
staršev. Ra-zne stroške za šivanje, knjige, zvezke itd. nosijo gojenke same. Dekleta, ki nameravajo obiskovati to šolo, morajo dovršiti 16 leto starosti, morajo biti zdrave in neoporečne preteklosti. — Pravilno kolekovano prošnjo za sprejem je treba poslati z vsemi potrebnimi listinami vodstvu baonv. kmetijsko-gospodinjske šole v Sv. Jurij ob j. ž.
obliko, je danes krvava operacija, pri kateri se popravlja kost ali hrustanec in zelo uspešno, seveda pri špecijalistili, ki se ba-vijo zgolj s to operacijo.
Masaža nosu. Da postanejo poteze nosu bolj ubrane, da se zmanjša njih obilnost ali popravijo nosnici, je masaža najbolj uspešna, ter je najbolj učinkovito sredstvo proti debelosti nosnice. Masira se tako, da se prične od čela vzdolž nosu s palcem in kazalcem, mečkaje na okroglo.
Z masažo pridobljeni uspehi se povečajo tudi z nošnjo posebnega aparata; kakršen je na izbiro v kozmetičnih institutih, in je le bolj v tolažbo lepotičenju, kot za dejanski uspeh. Koliko žen si pogrdi nos ob korenini z globoko razrezanimi gubami, povzročenimi s trajnim stiskanjem obrvi. Nadzorujte se, cenjene čitateljice, in negujte mirne, ubrane izraze obraza, ker vam le ta priprosti način najbolj obvaruje in podaljša mladost.
Nos je ne glede na svoje .neprigodne oblike sam po sebi zelo podvržen raznim vplivom. Ob zimskem mrazu često ozebe, zlasti pri otrocih; alkohol ga „vžge", da postane rdeč, „bakreni" nos kaže celo omrežje razširjenih žilic na njem. Vnetje lojnic (seborrhea) se izraža na njem v grdih črnih pikaih ali razširjenih porah; acue, bedenci ga obsipljejo z mehurčki. Postopanje proti njim sem omenila v člankih o negovanju mastne in suhe kože.	(Dalje prih.)
šičjo glavo na razreži takoj, ko je hladna, na majhne kocke (kosti seveda odstraniš), ušesa pa na drobne rezance. Deni vse sku-ipaj v skledo, osoli in ipopraj ter nastrgaj prav malo muškatnega oreška in premešaj. Tudi to pusti stati pokrito čez noč. Za drugi dan pripravi , naj debelejši, spodnji konec govejega črevesa, ga dobro namoči in izperi ter položi vanj v sredino olupljeni jezik, okoli in okoli pa razvrsti prašičjo glavo. Na obeh koncih to klobaso dobro zaveži, ovij jo tudi okoli in okoli večkrat s tanko vrvico in jo deni kuhat. Vre naj počasi zopet I in pol ure. Ko se ohladi, jo razreži na tanke rezine. Ta narezek je izvrsten in se drži jezikova klobasa pozimi teden dni.	Šelovin Cudnova. (Ce katera naročnica ne bi vsega razumela, je gospa pripravljena dati še druga po-
trebna pojasnila. Ta jezikova klobasa ie specijaliteta in se ne dobi v nobeni delikatesni trgovini. Torej, poskušajte!)
Naročnica iz Prlmoria. Patližan (melancane).
Mnogokrat sem že opazila, da Slovenke ne vedo prav, kako bi ravnale s tistim okusnim poljskim sadom, ki ga pri nas v Primorju, v Banatu in na jugu toliko cenijo, in da nekam nezaupno gledajo tiste vijoličaste bučlce, ki jih bo zdaj na našem trgu cele grmade. Zato sem se odločila, da poäljem na vaše „Tekmovanje" nekaj patližanovih receptov. Patližan s paradižniki. Za vsako osebo vzemi približno 1 bolj majhno bučico, če so večje, pa sorazmerno mani. Kolikor imaš patližanov, toliko vzemi tudi paradižnikov, če so majhne bučice, majhne paradižnike, če so velike, pa velike, vedno lepo sorazmerno. Melancane morajo biti popolnoma zrele, ker imajo samo tedaj pravilen, Ijlag okus, nezrele so trpke. Vzemimo tedaj za 3—4 osebe "2 lepa velika ali 4 manjše patližane. Operi jili,odlušči pecelj in razreži jih na kocke kar s kožo vred. Deni jih v skiedo, osoli, položi nanje plošček in na piošček daj utež, da dajo vodo od sebe. Pol ure zadostuje. Potem razbeli v kozi 3 dobre žiice olja, prideni \ žlico drobno sesekljane, čebule, petršilja in 4 zmečkane, olupljene, precej močne stroke česna, prevri vse v olju, prideni rahlo ožete patližane, preme šai in duši jih 10 minut na jaki vročini. Medtem operi pripadajoče paradižnike (3 zelo velika ali 4 manjše), ki morajo biti lepo zreli, mesnati in sočni. Operi in razreži jih ter jih pretlači v du.šeče se patližane. Premešaj, zavri, pokrij in kuhaj vse skupaj na zaprti plošči še pol ure. Po okusu še osoli in popopraj. Ocvrti patližan i. Olupi patližane in razreži jih v palčiće za sredinec debele in dolge. Osoli jih, položi nanje desko in utež, da dajo vodo kakor zgoraj. Pripravi mast ali olje za cvrenje. Olje mora biti zelo vroče, da se dobro kadi. Pomoči vsako patiižanovo pal-čico z vilicami v preseiano, tino belo moko, otresi malo, in ocvri jih lepo svetlo-rumeno. Nadevani patiižani. Operi patližane in obriši jih. Ne lupi jih, samo pecelj jim odlušči. Prereži vsak sad po dolžini, izdolbi iz njega nekaj mesa, osoli ostanek in deni narobe na skiedo. Navrh krožnik in utež kakor vedno. Medtem pripravi nadev iz sesekljanega izdolbenega mesa patližanov, nekaj sesekljanih jurčkov, žlico čebule in petršilja, 1—2 stroka drobno zmeč-kanega česna, malo soli in popra. Zmešaj in zgneti ta nadev, nakopiči ga v izdolbene bučice, postavi jih v nizko kozo, polij z vrelim oljem, potresi vsak sad z drobtinami, pokapaj še s svežim oljem in peci 20 minut v vroči pečici. Olje mora pokriti dno koze s tenko plastjo, da se patiižani ne prismo-dijo. Drug način. Razreži olupljene bučice v rezine, za prst debeje po vsej dolžini sada in ravnaj kakor vedno. (Osoli, obteži). Namazi plitvo kozo ali pekač s,
presnim maslom ali oljem. Razvrsti 1 plast patližana. Potresi z zmesjo sesekljanega petršilja, čebule, česna in malo drobtinic, pokapaj z oljem. Razreži na ravno take rt zine odgovarjajočo množino paradižnikov, ki si jih olupila (preje popariti!) in iztisnila pečke. Potresi jih z isto zmesjo. Obe plasti lahko še enkrat ponoviš. Na vrhu razdeli nekoliko drobnih kepic presnega masla. Seveda ne pozabi soliti, po okusu tudi popo-prati. Speci kakor preje. Nesi na mizo v skledi, s p rtičem oviti, lahko pa tudi izrežeš od te paštete lične kose in obložiš z njimi meso.
.Jetrna juha. Za 2 osebi deni v lonec za juho Vi kg telečjih ali govejih jeter, prideni vse vrste zelenjave kakor za juho ter pn-lij 1—1M 1 vode. Osoli in kuhaj iztiha. Ko so jetra dobro prekuhana, jih vzemi iz juht in nastrgaj jih na strgalniku. Razbeli nekoliko masti, prepari na njej nekoliko drobno sesekljane čebule in zelenega petršilja, prideni malo popra in seveda obenem tudi jetra. Ko se je vse to skupaj malo prepraži-lo, precedi na zmes juho, zavri in prideni 1 pest najdrobnejšega ječmena, ki si ga žb 1 uro preje namočila in prevrela v vodi ali juhi.
Zeleniadna juha. Vsakovrstno zelenjad, ka-' kor korenje, zeleno, peso, petršilj, kolerabo, por, po a glavice ohrovta in zelja itd. razreži na rezance (olupljeno seveda!), operi in osuši ter vrzi na vročo mast. Mešaj narahlo, dokler se lepo ne zarumeni, tedaj pa zalij vrelo vodo, prideni pest lepega opranega riža, skuhaj do kraia in nesi na mizo. Krušna juha. Vzemi dober, že bolj trd krun, razreži ga na. tanke rezine. Deni v kozo nekoliko masti in ko se razbeli, vsipaj vanjo nekoliko drobno sesekljane čebule in zelenega petršilja ter pripravljeni kruh. Ko so se krušne rezine na obeh straneh krhko zapeklo, prilij čistega kropa ali pa kostne juhe (kar je bolje!), osoli, popopraj in pusti nekoliko vreti, a pazi, da se kruh ne razkuha. Končno vlij v juho za vsako osebo po 1 raztepeno jajce, odstavi takoj od ognja in posuj juho z drobno sesekljanim drobn jakom.
Krompirjeva kisla juha. Vzemi nekaj krompirjev, olupi in razreži jih na drobne kocke. Operi jih in daj jih v lonec z mrzlo vodo in 1 suho klobaso (za 2 osebi). Prideni 1 list lovora (mali), osoh in ko je nekolikokrat prevrelo, okisaj, da se ti krompir ne razkuha. Posebej pripravi prežganje, prideni drobno sesekljane čebule, zelenega petršilja, nekaj zrn kumine, noževo , konico popra in rdeče paprike, precedi juho od krompirja, prevri dobro oh vednem mešanju, in končno zopet precedi na krompir, klobaso pa razreži na tanke rezine. Po okusu še okisaj.	Varaždinka.
Marinirano sadje za sladke solate. Najpreje pripravi kis za mariniranje. Za ks sadja ali jagod vzemi kg kozarce navadnega kisa, 60 dkg sladkorja, približno 50 stolčenih nagelnovih žebic (klinčkov), 1 majhen strok vanilije, 3C do 50 zrn angleškega (belega)
275-
popra, 4—6 lovorovih listov, 1 žlico soli in vse skupaj prevri. Ce imaž zelo kislo sadje, vzemi za to množino 80 dkg sladkorja. Sol obvaruje marinado plesni. Cešplie ali slive pripravi tako: Odberi 12 kozarcev lepih zrelih, a 5e trdih češpelj, obriši vsako in jo prebodi s šivanko na več krajih. Zloži jih lepo v primerno posodo (najbolje porcelanasto) in jih zalij s komaj še toplim kisom, ki si ga pripravila na zgornji način. Drugi dan odlij to marinado, zavrl jo vnovič, da dvakrat vzvalovi, in zlij tokrat vroči kis po češpljah. Zdaj jih pusti tako 5—6 dni. Potem kis vnovič odlij in zavri, češplje pa lično zloži v tistih poprej odbranih 12 kozartev. Zalij jih s kisom šele, ko se je popolnoma ohladil. Zdaj zaveži kozarec tesno s pergamentnim papirjem. Po 2 do 3 tednih marinado zopet odlij, prideni, če je to po tvojem okusu, še nekoliko sladkorja, prevri in mrzlo zopet zlij po sadju,-Hrani na hladnem in suhem prostoru. Hrušlte, še trde, olupi ter zavri z vodo in malo sladkorjem ali medom. Skuhaj jih, a samo toliko, da so bolj voljne, ker morajo ostati po vsej .proceduri še cele in ne smejo postati popolnoma mehke. Takrat odlij vso xodo, hruške pa zloži na cedilo in jih drži pod vodovod, da naglo in temeljito omrzne-jo. Potem jih poberj iz kTsa in jih zloži v kozarce, kis pa še dobro prevri ter mrzlega zlij na hruške. Zaveži kozarce s pergamentom in shrani kakor prej. Tako sadje serviraj kot sladko solato k mesu, posebno .k divjačini.
A. Celjniltov.
Faširana pečenka iz gamzovega mesa. Meso gamza (divje koze) je najboljše, ko je žival okoli 4 leta stara. Vendar se glede okusa tudi tedaj ne more meriti z mesom srne ali pa zajca in je v okusu bolj prazno. Zato ga moramo pravilno začiniti. Posebno dobro pa je pripravljeno na zgornji način. Nekoliko vležano meso deni v navadno kvašo za divjačino, ki jo skiiliaš iz .kisa, vode, nekoliko zrn brinja, popra, lovorjevega lista, nekaj rezin čebule, vejice materine dušice, nekoliko rezin pora in korenja, par vejic zelenega petršilja in 'A stroka česna. Kvaša naj bo .prijetno kisla. Soliti je ne smeš, ker sol izvleče iz mesa sok, da postane trdo. V kvaši pusti meso 3 dni. Potem ga obriši, poreži kite, žile in vse kože, ter ga zmelji na stroju. Za Ikg čistega mesa prideni 15 dkg okusne prekajene slanine, žhce presnega masla, malo prav drobno sesekljane čebule in petršilja, soli in popra. Vse to zmelji z mesom skozi stroj. Zajemi zmes v .skledo, prideni 2 čeli stepeni jajci in udelaj lepo mesno testo. Medtem si oprala v mlačni vodi svinjsko pečico (mrežo). Razgrni pečico po deski, iz mesa pa oblikuj za pest debelo klobaso, položi jo na pečico in jo vanjo dvakrat lepo zavij. Vmes lahko položiš rezine limone in vejice petršilja. To pečenko oblij z vrelo mastjo in jo zapeci krhko, a lepo počasi v precej vroči pečici. Pečeš po velikosti iVi-fi uri. Zadnje pol ure prilivaj po žlicah dtibre kisle smetane,
276-
preje pa odlij odvisno mast. Ce bi se ti hotela mast smoditi, zalij od strani z žlico vode, nikar pa od vrha. Pečenko smeš močiti samo z mastjo iz ponve, pozneje pa s smetano. Končno prilij nekoliko vode od strani, odkuhaj v tej vodi vse, kar se je prijelo ob straneh ponve, prilij kozarec smetane, prevri in serviraj. Ta pečenka je Izvrstna, posebno odlična pa je mrzla. Pecivo.	Gospodinja izpod Storžiča.
Satovie. P r i d a t k i za testo: 10 de-kagramov presnega masla, 10 dkg sladkorja, K- zavoja dr, Oetkerjevega vanilin-sladkorja, l jajce, 25 dkg moke zmešane s '/t zavoja dr. Oetker-jevega ,peciv nega praška „Ba-ckin", 6 žlic mleka. Pridatki za nadev; 10 dkg presnega masla, 10 dkg sladkorja, /s zavoja dr. Oetkerjevega vaniHjevega sladkorja, lOdkg olupljenih, zmletih mandljev, 2 žlici mleka. Izdelovanje: Pridatke za testo umešaj drugega za drugim po vrstnem redu, kakor je navedeno. Zmes naravnaj v omaščen obod za torte ali pa za prst na debelo na omaščen pekač, namaži povrhu omrznjeni nadev in peci vse skupaj približno 35 minut v srednje vroči pečici. Nadev: Razpusti presno maslo, prideni vse druge sestavine, vse nekolikokrat prevri in postavi na mrzlo, da se ohladi. Naglo pripravljeno piškotno testo za plškot-ni zvitek. Pridatki: 4 jajca, 12 dkg sladkorja, a zavoja dr. Oetkerjevega vanilijevega sladkorja, 8 deka-gramov moke, zmešane z H zavoja d r-Oetkerjevega p ecivne g a praška „Back in".
Izdelovanje: V trdi sneg utepi narahlo rumenjake, prideni z moko zmešan sladkor, in sicer ga pridevaj in primešaj narahlo 2-žlico jajčni peni. To testo namaži za prst debelo na dobro omaščen, z moko posut pekač (pleh), in peci v vroči pečici 17—20 minut. Ko je piškot še topel, ga namoči v mezgo in ga zvij. Pusti ga, da se še 1 minuto v pečici suši. Ce hočeš napraviti več tega testa, moraš računati na vsako od-višnje jajce po 3 dkg sladkorja in 2 dkg moke več. Seveda moraš vzeti sorazmerno tudi več vanllina in pecivnega praška, iz testa 5 jajec zarnoreš speči že lepo torto. Medeni kruh. Pridatki: Hks medu, 2 žlici sladkorja, 2 jajci. Ji kg moke, '/ž zavo. ja dr. Oetkerjevega pecivnega praška „Backin", malo cimeta, nagelj^ novih žebic, nastrgane hmonove skorjice ali. 4 kapljice dr. Oetkerjevega pecivnega olja citrona, nekoliko sesekljanih orehov (po okusu). Izdelovanje. Vmešaj nekoliko segreti med s sladkorjem, pridevaj drugo za drugim jajca in s pecivnim praškom zmešano moko, potem različne dišave in orehe. Namaži ozek, dolg model (banjico) z oljem, potresi z moko, napolni do 'la s testom, naloži po vrhu razpolovljene orehe in speci v zmerno vroči pečici. V zaprtih pločevinastih škat-Ijah ostane to pecivo dolgo sveže.
VSEBINA 9. ŠTEVILKE
OBRAZI IN DUŠE: VIDA JERAJEVA. — Nadaljevanje. - (Marja Borštnikova) . 245
t VIDI JERAJEVI. — Pesem. — (Vida Tauferjeva)...........-250
POVEST O SESTRI. — Nadaljevanje. — (iVlihael Osoigin - IWarija Kmetova) . • 251
OB VEČERIH. — Pesem. — (Vida Tauferjeva)............ . 257
ZENA, ali slišiš MOJE SRCE GOVORITI... — Pesem. — (Tone SeUškar) . . 257
MARIJA NIKOLAJEVNA NABLOCKA. - (Maša Slavčeva) ........258
PISMA S POTA. — (Anka Nikoličeva) .................259
VDOVE V INDIJI NEKDAJ IN SEDAJ (X)....................263
„DOMAČE OGNJIŠČE". - (M. G.).......... , ......265
ŠESTDESETLETNICA GLASBENE MATICE IN 2ENA. — (Minka Govfikarjeva) . 266
t MARIJI NOVAKOVI. — (Pavla P.).................269
UMETNOST IN KNJIŽEVNOST. — (M. Lindtnerjeva, P. Hočevarjeva, Andreja
Vera, Janez Rožencvet) ....................270
IZVESTJA: Po ženskem svetu. — Higijena (dr. E. Jenko-Oroyerjeva). — Kuhinja 273 PRE.OGA ZA MODO IN ROCNA DELA. — KROJNA POLA.
Izka]* vsak mesec v LlnbljMl. Letna oaroinlna Din «4-—, polletna Din 32 —, Četrtletna Dla IC—. Za ItalUo Lir 21,— (v razprodaji po 2 Liri zvezek), za U. S. A. DoL 2'—, za Avstrlio Sch. It'—, ostalo Inozenstvo Din 8B. Uredništvo In nprava v Taväarlevl allcl 12/n. — Izdala Konzorcli „2enskl Svet" v LlnbllanL — Za konzorcij In orednlžtvo odjovorna Marica Bartolova. Tidcali j. Blasnika nasi., Univerzitetna tiskarna in Utografija d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. Mikuš.

01. OeHcep^jev
2tt gpi^jifttfl iil^ ifc.
M«)«,
Domači izdelek
Dr.'OetKerJew praSek sa wKu-
hawamie
uporabljajo v najnovejšem «asu i iiajboljšim uspehom, ker ne kvari okusa ukuhanega sadja, tcnrreö g« celo dolgo časa obranja motnega ut svežega. Uporaba je priprosta, ina, cena nizka. En javojtek dr. Oetkerleweaa »rlpomoSIta (praSka) sa vkuhavanie zadostuje, da obvaruje plesni Bka ukubanega sadja, mezge, sadne ioliec,
Gospodinja, ki je spoznala t« preparat, ga bo vedno prideval» ulozenemu sadju, mezgam, kumaricam itd., in nikdar več se jI ne bo treba jeziti zaradi splesnelih kom-potov.
Da se zamore tega praSka vsaka gospodinja poslužiti, zato smo nastavili najnižjo ceno.
Navodilo za uporabo na vsakem zavoju. — Prospekte in navodila razpošilja tvornica direktno, brezplačno in poštnine prosto vsakomur, kdor bi jih pri trgovcu ne dobU.
Hranilnica Dravske banovine, Ljubljana prej Kranjska hranilnica, Ljubljana
Hranilnica Dravske banovine, Maribor s podružnico v Celju
To 30 pupilarno varni denarni zavodi, pri katerih naložite svoj den« na liar
najbolj ugodno obrestovanje. — Denar se lahko vlaga tudi po poštni položnici.
Samo lahievajte in takoj jih boste dobili. — Za navajanje mladine k Stedenjn 80 na razpolago kovinasti hranilniki.
Za obveznosti In vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo. Najvarnejša in najboljša naložba prihrankov.
iH

( Dokazano dobro blago in poceni sukno, svilo, platno itd.
samo v Trpinovem bazarju v Mariboru
GRAND HOTEL UNION
LJUBLJANA
Miklošičeva cesta 1
Hotel I. vrste, v sredini mesta, 8 minut od kolodvora, avtobus pri veal<em vlaku. — Sto moderno opremljenih sob s tekočo gorko in mrzlo vodo, centralna kurjava, optiCni signali, dvigalo, — Zelo zmerne cene. — Krasna kavarna, izborna restavracija, vinska klet, garaža Itd.
Hotel, kavama, restavracija, vinska klet, brezalkoholni oddelek itd.