PoStninu plačana v gotovini. izhaja 15. vsakega meseca. Ček. konto 11.(Kil POŠTAR Letna naročnina. . Din 24 — Polletna naročnina . „ 12-— Posamezna številka 2’— Strokovni list poštnih nameščencev Štev. 6. V Ljubljani, dne 15. junija 1933. V. leto. Kriza moralnih pojmova. »Qui suo iure utitur neminem laedit« — ko se svojim pravom služi nikoga ne vreda. — Taj osveštani etički princip, poznat još iz davnih rimskih vremena, našao je svoju normu i u našem novom krivičnom zakoniku od 27. januara 1929, prvom jedinstvenom zakoniku cele, ujedinjene, drage nam Otadžbine. U glavi drugoj zakonika, gde se govori o krivičnom delu i učiniocu i užima naročiti obzir na ličnost krivca, triumfuje ta ideja, savre-meni moralni zahtev antropološke i sociološke škole u kriminalnoj znanosti. Svoju pak primenu u praksi dobilo je to načelo u presudi jednoga Sreskog Suda, presudi karakterističnoj za prosuđivanje pojmova o redu i disciplini, klasičnom primeru mentaliteta i morala nekih službenika naše zaboravljene i zapostavljene struke. Na sreću našu i naše struke takvi su individui vrlo retki medu nama, a daj Bože možda i jedini. Kod jedne pošte suspenduje Inspektor dvojicu službenika zbog raznih disciplinskih prestupa, koji onemogućuju daljne vršenje dužnosti ove dvojice. Jedan od njih. očito in-spirisan čistim altruističkim, patriotskim motivima, bez ikakve primese subjektivnih momenata, tuži ga sudu radi verbalne injurije — uvrede časti u zvaničnoj dužnosti — prestupa iz § 302 kr. z. — i uzima za svedoka na takve plemenite usluge iz blagonaklone kolegijalnosti vazda spremnoga suspendovanog druga. Da je tužba podnesena krivičnom sudu bez znanja i odobrenja Direktora ili Ministra nije valjda potrebno naglasiti. Za ovu dvojicu vernih drugova nije naime od važnosti u § 72. čin. zakona sankcionisana imperativna dužnost svakoga drž. službenika, da u službi i van nje — osim svoga ugleda — čuva i ugled svojih starešina, a podnašanje tužbi sudu bez znanja i odobrenja pretpostavljene vlasti, da je najstrože zabranjeno još i naročitim raspisom te vlasti. Navodi tužbe: Ispektor uvredio je tužioca pogrdnim izrazima, a izrekao je iste pred samim tužiocem, suspendovanim službenikom, koji dakle nema svedoka za svoje tvrdnje. Međutim, za svaki slučaj, radi sigurnosti, potražio je tužioc ipak jednoga svedoka, koga je našao bez velikog truda u svojoj neposrednoj okolini i to u osobi suspendovanog druga, prema onoj: »non procul a proprio stipite po-ma cadunt« — ne padaju plodovi daleko od stabla svojega. — Pred ovim notornim ljubiteljem istine — i opet samim — ponovio je Inspektor uvredu tožioca. Niti ovaj svedok nažalost nema za svoju tvrdnju drugoga dokaza osim svoje čiste i mirne savesti. Sve se je dakle zbilo u »oka četiri«, kako bi to zgodno rekao naš pučanin iz pitome Podravine, i prviput izmedju optuženoga i tužioca i drugi-put između optuženoga i svedoka. Presuda: Oslobađa se optuženi Inspektor zbog nepostojanja dela. I kad bi on izgovorio inkriminisane izraze ne bi postojalo delo uvrede iz § 302 kr. z., jer u konkretnom slučaju nedostaju bitni elementi delikta pa i dela uvrede — i ako ga krivični zakon smatra samo prestupom — t. j. DOLUS, zla namera, umišljaj, svest optuženoga, da omalovažava tužioca ili izražava nepoštovanje njegovog dostojanstva i ANIMUS 1NJURIANDI, želja optuženoga, da se tužioc oseti uvredenim. Eventualna kritika konstatovanoga kaotičnog stanja kod pošte od strane Inspektora bila bi opravdana namerom, koja logično sledi iz njegove inšpektorske dužnosti nastojavanja, da toga neželjenoga stanja nestane, a takva namera nije niti dolozna niti joj je cilj vredanje, t. j. omalovažavanje i nepoštovanje dostojanstva. Tužioc nema kvalitete dobroga i u svakom pogledu ispravnoga službenika, a najmanje ima onih kvaliteta, koje bi mu hteo dati njegov svedok. Taj se tužiočev svedok smatra nepodobnim svedokom, čijim se izjavama ne može pokloniti puna vera. Tužiočevom svedoku desio se još k tome »Naša pošta«, svezek 106 od 1. t. m. zabava svoje čitatelje tudi s člankom »Uredba o organizaciji p. t. struke«. Ta uredba je za stroko, kakor tudi za p. t. osebje velikega pomena, pa bi bilo gotovo pričakovati, da se jo gg., ki se zato čutijo poklicane, lotijo resno, ne pa tako, kakor se jo je drznil pisec omenjenega članka. Sicer se popolnoma strinjamo s stavkom, ki ga je pisec nanizal proti koncu I. dela članka in ki se glasi: »Izvesni redovi osoblja nisu do oljno zaštićeni«, toda ne vemo, kako je to mislil. Najbrže pa je imel v mislih osebje s popolno srednješolsko izobrazbo (maturante), za kar mu more gotovo vsak pritrditi. Nikakor se pa ne more strinjati noben objektiven poštar s piščevo zahtevo, da naj bi v komisiji .za težko pričakovano uredbo sodelovali tudi predstavniki U. P. U., ker to niso predstavniki vsega p. t. t. osebja. Z obema rokama pa moramo podpisati zahtevo avtorja omenjenega članka, kjer pravi dobesedno; »a njeno osoblje (poštno — op. ur.) položaj i prava koje zaslužuje.« Res je tako. Tudi to vprašanje je treba enkrat za vselej rešiti pravično, kar bo brez dvoma v korist državni blagajni (fisku). Lepše cvetke je pa pisec omenjenega članka nasadil v drugem delu svojega proizvoda. Priznati moramo, da bi bilo tudi kaj pametnega najti, če bi izklesali nekatere posamezne stavke, kakor na pr.: »Potrebno, da se tom prilikom regulišu i sva sporna personalna pitanja, a samom osoblju odredi položaj u činovničkoj hijerarhiji koji po svom radu i važnosti toga rada potpuno zaslužuje. Naročito je potrebno, da se tom prilikom izglade sve oštrine Č. z. od 31. marta 1931, koji za p. t. struku uopšte nije radjen ...« Te spremembe bi bile pač potrebne. Tudi za nov sistem napredovanja smo. Saj je vsem znano, da človek brez potrebne Modna manufakturna trgovina Fabiani & Jurjevec UUBUANA, Stritarjeva ulica 5. se priporoča pri nabavi blaga za obleke. Prodaja na obroke potom Gospodarske zadruge poštnih nameščencev. Cene zmerne! Postrežba tečna In solidna! i jedan neprijatan maler: zbog njegovoga re-nitentnog vladanja morao je »opasni« sudija upotrebiti svoju disciplinsku vlast te mu pokazati izlazna vrata raspravne dvorane. Memento svima herojima morala: U pravnoj državi Jugoslaviji ne sede u sudu zagriženi partizani — osvetnici — pseudopatriote — nego sudije pravnici, koji i u prolaznom periodu sudske nestalnosti, na ponos našeg pravosuđa, u skladu sa pozitivnim zakonom, sude objektivno po svobodnom svojem uve-renju, stečenom na javnom pretresu. Starih je Rimljana u pravu poznato geslo: »qui suo iure utitur neminem laedit«. To je geslo naš Čredo. Skoplje, krajem maja 1933. g. šolske in večkrat tudi brez zadostne strokovne izobrazbe nikjer na svetu ne more napraviti boljše karijere, kakor pa pri naši pošti. Smešna je pa zahteva, ki jo je člankar izrazil v naslednjem stavku: »Dalje, treba priznati za napredovanje i penziju službu ugovornih postara i otpravnika u slučaju postavljenja u redovnu službu.« Morda bi bilo potrebno prišteti še tisti čas, ki ga je človek prebil v ljudski šoli, kajti s tem bi bilo kori-ščeno vsem poštarjem. Glede udejstvovanja funkcijonarjev U. P. U. pri vstvarjanju ali pa korekturah te vele-važne uredbe sem izrazil mnenje že preje in bi bilo odveč z njimi izgubljati besede. Vsekakor pa ne bi bilo krivično všteti v efektivno službo vso dobo, ki so jo prebili borci za našo svobodo v vojaški suknji preko kadrskega roka. Sedaj pa višek. Na strani 71. že omenjenega lista »Naša pošta« od 1. t. m. se bleste naslednja izvajanja: »Činovnicima sa zvanjima iz 2. stava § 45 Č. z. da se omogući prelaz u zvanja iz 3. stava, barem u obimu Zakona o državnom saobraćajnom osoblju. Ako to ne bi bilo moguće, pošto se u tom pogledu uvek prave zapreke, onda zvanje upravnika pošte 1. reda da se predvidi i IV. položajnoj grupi 1. i 2. stepena i odgovarajuće zvanje u ministarstvu i direkcijama za administrativne i računske činovnike odnosno tehničare. Ostala zvanja do zaključno V. položajne grupe.« Ja, gospodje? Saj država vendar ni molzna krava! Poleg tega je pa tudi treba stremeti za tem, da se ugled naše stroke in osebja dvigne, ne pa ga tlačiti še na nižji nivo, kakor ga danes zavzema. Predno je pisec »S« končal svoj članek, ki mu prav gotovo ne bo priboril lavorik, se je spomnil tudi strokovne vzgoje pripravnikov. Pri srcu mu je seveda p. t. šola in je zadnji odstavek formiral takole: »Pitanje p. t. škole godinama čeka rešenje. Nadamo se da če biti povoljno rešeno. Struci treba nove snage i poleta.« Da. Tako je! Stroki je treba in krvavo ji je potrebno novega osebja, predvsem onega po § 45/2 uradniškega zakona — to je s popolno srednješolsko izobrazbo (maturo) in strokovno vzgojenega v višjih p. t. tečajih. Z višjimi tečaji pri ministrstvu (10 mesecev) je bilo strokovno izobraževanje pripravnikov Ivan Ivančič. Uredba o organizaciji p. t. struke. Nekaj zgodovine. postavljeno na zdravo podlago in upamo, da je to vprašanje v glavnem rešeno. V ostalem so pa v obravnavanem članku skoro od prve do zadnje vrstice nagroma-dene misli, ki so v najožjem sorodstvu s pregovorom: »Ce mu pomoliš prst, te zagrabi za glavo.« Čudimo se pa, da je tak plačkaški članek priobčila baš »Naša pošta«, katere lastnik je ugledni mož in minister v p., g. dr. Šoč. Učinek ministrskega resenja v Sarajevu., 1. Ministarstvo saobraćaja, Pošte, Telegrafi i Telefoni. P. t. br. 103.749/32. Razmotrio sam poneta mi na odobrenje Pravila Udruženja poštanskih, telegrafskih i telefonskih zvaničnika i shižitelja Kraljevine Jugoslavije koja je primila prva osnivačka skupština zvaničnika i shižitelja Kraljevine Jugoslavije, održana na dan 11. decembra 1932. godine u Beogradu, pa ih na osnovi § 76. zakona o činovnicima odobravam. Beograd, 18. januara 1933. godine. Ministar saobraćaja: Laz. Radivojević 1. r. 2. Par mesecev nato pa je prejelo Udruženje p. t. t. zvaničnikov in služiteljev naslednji dopis: Kraljevina Jugoslavija Drinska Direkcija Pošta i Telegrafa D. br. 15.950/1-33 13. maja 1933. god. Sarajevo. Društvu p. t. t. zvaničnika i služitelja Ljubljana. Na Vaš podnesek od 6. februara 1933. god. vraćam prepis Pravila s tim, da se ne mogu složiti sa osnivanjem zasebnog udruženja zvaničnika i služitelja pored postojećeg udruženja p. t. t. službenika Kraljevine Jugoslavije, u kojem je mjesto svima službenicima p. t. t. struke bez obzira na zvanje i položaj. Osnivanjem zasebnih udruženja za pojedine kategorije službenika nije samo teško u pogledu društvenosti i solidarnosti već daje utisak i neke klasne borbe unutar statusa p. t. t. službenika. Iz navednih razloga ne mogu odobriti niti pružiti pomoć za osnivanje sličnih udruženja kod službenika područne mi Direkcije. Direktor Pošte i Telegrafa: Ž. J. Nikolič, s. r. Brez komentarja! čudna stvar. V Vinkovcih ima pošta upravnika, ki ne ve, do kje sega njegova uradna oblast. To se najboljše vidi iz dejstva, da podrejenim zva-ničnikom in služiteljem s silo svojega položaja onemogočuje delovanje v lastnem društvu zvaničnikov in služiteljev. In še več. Vložili so izjave, da izstopajo iz UPU, toda g. upravnik jim je to zabranil, češ, da ne morejo biti člani UPU še člani kakega drugega udruženja, četudi so izjavili, da izstopajo iz UPU. Tako se je zgodilo, da se odteguje v Vinkovcih proti volji prizadetih od ubogih služabnikov kar 2 članarini, ki je za lastno društvo in pa prisilno še za tuji U. P. U. Prosimo nadležne, da napravijo takim sa-mopašnostim vinkovškega poštnega upravnika konec. Da ne gre docela v pozabljenost, hočem omeniti nekaj zgodovine o uradu ob naši severni meji, ki je pričel svoje delovanje pod milim nebom. Meseca septembra 1920. leta so se zbrali poštarji-pionirji, da ustvarijo zopet nekaj, da postavijo temelj sedanji — dobro poznani mariborski izmenični pošti. Pričeli so brez slehernih pripomočkov ter delali po svoji najboljši volji, po dobrem preudarku in kar je bilo najvažnejše, z izredno vztrajnostjo in požrtvovalnostjo. Čeravno jim je bilo izmenje-valno poslovanje kolikor toliko še tuje, se vendar niso ustrašili ogromnega dela, temveč lotili so se istega s pogumom in s posebnim veseljem. Vse skupaj je prišlo namreč veliko prehitro in nepričakovano, zato so se pošiljke še zbirale. Ko se je pričel dohod odpravljati, tedaj se je delalo od zore do mraka in tudi pozno v noč. V tej naglici ni bilo ničesar preskrbljenega, niti ni bilo pripravne razsvetljave. Hodili so s svetilkami okoli paketov in svetili drug drugemu. Prostor, v katerem so I bili paketi začasno shranjeni, je pa kmalu prevzela mariborska carinjalna pošta in izme-njevalni oddelek je bil zopet na prostem. Šli so torej. Vzeli so s seboj svoj inventar — to je bil žig, ki pa gotovo že počiva v poštnem muzeju. Bilo je tedaj treba veliko dobre in trdne volje, prave neomahljivosti, ter nagle odločitve. Tako so se kar brez posebnega premišljevanja spustili na delo. Skladišča ni bilo nikakega na razpolago, strehe nobene, tedaj je bilo pač vseeno — kje se utaboriti. Kakor je razvidno iz sledeče statistike, je tačas promet vidoma rastel in je dnevno prihajalo iz Avstrije 2, 3, pa tudi več vagonov s paketi. Ti so se kar na licu mesta, torej zunaj na progi iztovarjali. Celo tozadevno poslovanje se je tedaj vršilo pred postajo, in sicer med tiri. Da bi se pa pri vednem menjavanju osebja vsak dan kolikor mogoče enako poslovalo, je bilo treba poleg vsega tega ogromnega dela misliti še na to, da se poslovanje vsaj v glavnih obrisih zabeleži, kar bi bilo novo prideljenim takoj in vedno na razpolago. Dodeljen«? osebje je seveda uvi-dcvalo važnost izmenjevalnega poslovanja in je gledalo, da se vse, kolikor je bilo v tej naglici mogoče, tudi natančno opravlja. Na tem prostoru med tiri so se dvigali visoki kupi paketov, razvrščenih po raznih carinarnicah. Ti so se kar na mestu popisovali ter v priklopnih vagonih — ko so bili polni — dalje odpravljali. Seveda so se pa tudi morale hkrati pregledovati došle spremnice, po katerih daje ena poštna uprava drugi tozadevne pristojbine, odnosno pripadajoče prevozne deleže. Ob postanku tranzitnih vlakov so potniki iz dolgočasja izstopali ter hodili okoli teh kupov. Mnogi so se posebno zanimali za naslove, odnosno za odpošiljatelje, pa tudi za vsebino teh pošiljk, pri čemer se je spoznalo, kateri branži eden ali drugi potnik pripada. Ves prostor je tedaj izgledal res kot kako pristanišče. Mimo so drveli brzovlaki, potniški in tovorni.. Kolikokrat je zadel premi-kalni stroj ob tak kup, ki se je pod lastno težo sesedel, razlezel in zdrsnil preblizu tira — ga podrl ter poškodoval pakete, katerih vsebina se je raztrosila. Pri tem pravem — plavanju — naenkrat novo delo — 20 do 30 paketov. Dvakrat toliko pošiljk je pa že bilo izločenih v tozadevni komisijski pregled. Prostor med tiri je bil seveda vobče pretesen, zato so se dogajale sleherni dan slične nezgode. Ob lepem vremenu je še šlo, toda ob deževnem se je moralo manipulirati iz vagona v vagon. V polnem vagonu je bilo treba pakete razdeljevati, napovedovati in občrtavati. Pritisnil je stroj. Vse se je zrušilo. Vse pomešalo. Ves trud zaman. Pričeti se je moralo od kraja. Pozimi je pa večkrat nepričakovano zavel hud veter in snežni metež je vse še bolj zakril ter pokopal. V preobilici dela je bilo treba sedaj še pakete iskati in jih vleči izpod snega. Lahko si je misliti, kakšnih občutkov je bilo pri tem tedaj zaposleno osebje. Obilen dohod, natančno in hitro delo radi pravočasne odprave priklopnih vagonov, izgotovitev tozadevnih listin — pri tem pa še nagajanje vremena. Vlaki so drdrali mimo. Na obeh straneh so se premikale razne garniture in sredi vsega tega prometa se je pa moralo naglo in seveda pravilno delati. Uslužbenci sami so bili torej v tej vedni nevarnosti še izpostavljeni raznim vremenskim ne-prilikam. Ob burji in ostrem severniku so večkrat vsi premočeni in trdi od mraza vztrajali do pozne noči. Le njihovi pravi, železni volji je pripisati, da so pri teh razmerah še nremagali vse te težkoče in zapreke. Za pisarniške posle je služil pozneje star ambulančni voz, kjer se je ravno tako intenzivno delalo in hitelo, samo da je moglo vse pravočasno oditi. Tudi tukaj so bili uslu.-benci izpostavljeni hudi poletni vročini — pozimi pa ostremu mrazu. Šef oddelka se je tedaj vselil v staro pralnico, katere seveda tudi ni več in kateri prostor je bil pozneje priključen carinskemu skladišču. Promet je lepo naraščal in tako je seveda postajal tudi ambulančni voz sčasoma pretesen. Način poslovanja s paketi je bil tedaj še drugačen. Sprva so se paketi direktno popisovali, pozneje so se isti primerjali s spremnicami. Te je bilo treba razpolagati po aritmetičnem redu, in sicer 1000 do 4000 komadov. Uslužbenci so si k temu priskrbeli nov inventar — dve veliki deski (3X1-50 m) in pa stare klopi. S posebnim veseljem in zadovoljstvom so pa lepega dne zagledali dele barake, ki je bila namenjena temu oddelku za skladišče ter sploh za tozadevno poslovanje. In res — dne 20. septembra 1923 se je že pričelo v nji poslovati. Sedaj je bila — če drugega ne — vsaj streha, ki je deloma ščitila ljudi in materijal pred raznimi vremenskimi nenrilikami Dobro je bilo. Toda tudi tu še ni bila gladka pot. Rampa — precej ozka in lesena — ni posebno dolgo trpela ter je začela kmalu trohneti. Težki vozovi, odnosno kolesa so predirala tla. Vdiralo se je. Paketi so padali in se poškodovali. Tako so bile poškodbe vedno bolj pogoste. Promet je naraščal in baraka je postala tudi že pretesna. V nji je bilo prostora kvečjemu za 2000 paketov. Ni kazalo drugega. kakor del dohoda, odnosno večje carinske skupine spraviti na dvorišče. Ti prostori so pa bili seveda na vse strani odprti CLITG družba Izdelava in prodaja damske, moške in deške konfekcije. — Prvovrstna izdelava po meri. Poštarji nabavljajte potoni Gospodarske Zadruge po konkurenčnih cenah. Ljubljana, Prešernova ulica 9. — torej vsakemu dostopni, zato se je moralo nepretrgoma delati, da se je vse prej ko mogoče odpravilo. Osebje, ki je bilo vedno maloštevilno, je bilo primorano sleherni dan intenzivno in brez odmora delati. Posebno v letih 1924—1927 se je marsikateri dan delalo do 22. ure, pri tem pa ni bilo niti časa misliti na kratek odmor za okrepčilo, in to v prvi vrsti, da se izogne eventualnemu neljubemu zastanku. Kolikokrat je bil dnevni dohod do 4000 komadov. Vsak paket se je vzel vsaj šestkrat v roke in večina teh 10 do 20 kg težkih. Služitelji so navadno bili pri tem ogromnem obratu po končanem dnevnem delu fizično izčrpani. Marsikdo prizadetih bo ob čitanju in zbujanju teh spominov videl v duhu še pestre slike in momente takratnega poslovanja. Dvorišče polno visokih kupov paketov, katere so na treh, pa tudi na štiri mestih napovedovali, poleg pa se je s cirkular-ko žagalo drva. Bilo je treba tedaj res jeklenih živcev. Seveda so pa bili tudi izjemni dnevi brez slehernega dohoda, tako n. pr. ob času stavke v Avstriji ali pa tedaj, ko že- lezniška uprava iz gotovih vzrokov ni bila voljna takoj izročiti in dostaviti došlih vagonov; toda tem hujša misel na prihodnjo preobremenitev. Počasi se je le napredovalo in tako je leta 1925. dobilo dvorišče svojo streho, ter je bilo s tem vsaj za časa največjega prometa preskrbljeno za nekaj strehe. Tisoče paketov je bilo treba razdeliti po carinarnicah, katerih je bilo tedaj 37, in kdor le količkaj pozna to delo, ve, da je k temu treba precej prostora. K vsem tem skupinam se je moralo izstavljati tudi še potrebne listine. Dodeljeno osebje je bilo strogo zaposleno le pri paketih, zato se je na drugi strani zopet ku-pičilo pisarniško delo. Nabral se je kup spisov, katere je bilo treba reševati. Uradi so zahtevali razna pojasnila in navodila. Da se je pa tudi pri tem delu enotno postopalo, je bilo treba način tega poslovanja ravno tako preje opisati, odnosno v glavnih obrisih zabeležiti, in tako je prišlo izmenjevalno poslovanje na ta način samo po sebi do nekake enotnosti. Jako važno je bilo seveda tudi poslovanje s spremnicami, ker le na podlagi teh daje inozemska poštna uprava tozadevne pristojbine. Že samo ta evidenca je zahtevala zase posebno moč. Nadalje je bilo treba zbirati tudi vse ugotovljene nerednosti pri slehernem došlem sklepu — da se jih v svrho priznanja — še pravočasno odjavi. Teh so bile kar cele pole. Pripomniti je še, da je k prejšnjim prišteti 50 do 60 protokolov, katere se je moralo prevesti v francoščino. V tem času se je vzdrževal tudi direktni paketni sklep s Sofijo, kamor so se odpravljali le polni vagoni. Ta način odprave se je pa po 25. av- gustu 1. 1913. radi previsokih prevoznih stroškov opustil. V novejšem času vzdržuje avstrijska poštna uprava z Bulgarijo tudi še direktne paketne sklepe, ki jih ta oddelek posreduje; vendar se pa teh ne poslužujeje, ker menda pri tem načinu odprave trpijo preveč vreče, ki se jih radi velike teže zamore le vlačiti, in gotovo se tudi pošiljke same pri tem poškodujejo. V letu 1932. se je posredovalo skupno 1503 vreče. Poleg tega je tranzitiralo seveda veliko paketov še prosto — torej izven vreč. Kakor je iz vsega razvidno, se je pri tem navalu preizkusilo razne načine poslovanja ter obdržalo seveda najpraktičnejše. To poslovanje se je počasi opisalo, iz česar je nastal prepotrebni »Poslovni red« in kasneje pa še »Navodila za izvrševanje službe pri izmeničnih poštah«. Oboje je bilo na tozadevno željo predloženo tudi centralni upravi, katere inšpekcijski organi so si ogledali celo poslovanje in ves ustroj, ter se le laskavo o njem izrazili. Izmenjevalni oddelek je imel vedno obilo težkoč, katerih se tudi pozneje ni mogel iznebiti. Baraka je namreč pripravna kot skladišče, nikakor pa ne kot poslovni lokal. Poleti je v nji neznosna vročina, pozimi pa veje od sten zelo oster mraz. Za časa zgradbe novega carinskega poslopja je bil dovoz na peron nemogoč in so morali avstrijski am-bulančni uslužbenci po celonočni vožnji še čakati polno uro in več na predajo tvarine. Pregled števila preko Maribora 2 Iz inozemstva uvoženih paketov od otvoritve prometa do meseca decembra 1931. Število paketov Leta: 1920 59.475 1921 464.288 1922 395.221 1923 463.590 1924 612.240 1925 777.174 1926 731.453 1927 722.259 1928 581.470 1929 453.261 1930 401.430 1631 263.343 Skupaj . . . 5,925.204 CIKOPMA Naš pravi domači izdelek! Končno se je nekdanja pot, ki je bila slična pravi gorski poti po kamenju, ilovici, blatu in stoječi vodi, po dolgem čakanju vendar le nekoliko popravila. Upajmo pa, da bo sploh kmalu vsemu ugodeno in da ni več daleč čas, ko pride kolodvorska pošta, ki je sedaj razdeljena v treh poslopjih, končno do svoje, že dolgo projektirane zgradbe, ki bo tudi že na meji tujcem primerno reprezentirala poštno upravo naše ljube in tako željno pričakane Jugoslavije. Odločujoči krogi bodo gotovo tudi uvideli, da je sedanji čas najpripravnejši za zidavo novega poslopja, kar bi bilo pri naraščajočem prometu pa že bolj neprikladno in bodo zato tudi gotovo storili vse potrebne korake, da se že pričeto delo kar nadaljuje. Ob svoji dvanajstletnici pri izmenični pošti sem pogledal malo nazaj na prve dni in se hvaležno spominjam vseh, ki so s svojo izredno vestnostjo in požrtvovalnostjo pripomogli, da se je to veliko delo, marsikdo bi rekel — v takratnih nevzdržnih razmerah — še tako dobro izvršilo. Pri zbujanju teh spominov se bo marsikdo čudil, da se je sploh moglo vse to še tako zgotoviti. Seveda se je tudi vedno intenzivno delalo in še v letih 1925. do 1927., ko je bilo poslovanje kolikor toliko že urejeno, so bili vsi v službi vsak dan od 6. pa do 20. ure. Mnogi uslužbenci so stanovali v okolici ter so se vozili z vlakom domov, kamor so prihajali le za par ur spanja. Pri izrednem navalu se je torej delalo 12 do 14 ur. Večkrat ni bilo mogoče niti bilance pravočasno napraviti. Tudi danes se vrši celo poslovanje sleherni dan v polnem obsegu — tako ob nedeljah in praznikih — kakor ob delavnikih, torej do popolnoma skon-čanega dela. Spominjam se vseh, ki so s svojo vztrajnostjo pripomogli, da se je ta izmenična pošta kljub tolikim oviram povzpela do današnje popolnosti in tako postala ena najvažnejših poštnih postojank. In gotovo velja pač doslovno izrek — iz malega raste veliko. J. Bernard. ZAHVALA. Za blagohotno podporo v iznosu 300 Din, ki sem jo prejel od mariborskega pododbora Udruženja p. t. t. zvaničnikov in služiteljev kraljevine Jugoslavije, se najtopleje zahvaljujem. Vedno hvaležni in udani slepi staroupo-kojenec Žiri, v maju 1933. Mohorič Ivan 1. r. STALNO OMIZJE. V četrtek, 6. iulija L L v gostilni »Pri Sokolu«. NA SVIDENJE! Pregled števila preko Maribora 2 iz inozemstva uvoženih paketov od otvoritve prometa do meseca decembra 1931. 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 1929 1930 1931 januar .... 26874 44618 20415 50021 52753 46845 44767 48724 30977 27479 22325 februar .... 30936 39721 23387 53665 61758 62884 56584 63105 34526 36925 27020 marec .... 30692 46862 35522 52681 83676 85802 72472 73710 46009 44376 34611 april 41544 39783 34556 53116 69997 54216 60128 57587 41353 36292 23137 rnaj 36980 37014 36312 48174 64382 56229 58394 55019 33421 32530 20854 junij ...... 35023 30462 35256 41862 55444 51821 46455 41052 30848 26129 18368 julij 33653 34080 36000 43530 53983 49301 47406 31695 29991 24582 15467 avgust ... 1 37859 30552 42338 47196 60334 62813 64767 40358 40830 34491 20969 september. . . 5309 41893 25545 44517 58116 74066 70072 74968 47004 46750 41858 25484 oktober .... 10466 45269 24103 55238 57230 76942 70761 70872 47579 46975 30580 22881 november . . . 15179 49496 20314 53944 50115 63476 62764 66122 40353 38998 32346 18266 december . . . 28521 54069 22167 46105 56534 60373 57945 58327 35284 32583 25842 13961 Skupaj . . 59475 464288 395221 464390 612240 777174 731453 722259 581470 453261 401430 263343 npaBHjiHHK 3a no/iejiMBaite nornopa. I. Onujre oflpeflfie. § 1- y^pyjKeH.e iioiiiTaHCKO-Tejierpa(|)CKO-TP-jie(J)OHCKiix aiiaiiH'iHKKa n cjiv/KHrejha Kpa-JbeiiHiK' Jyroc,iaBHjf\ o/ihocho iberoBe ua-HOBHHCKe ceKiuijo HCiLJiah.vje c,aeA«^he hou-nane noTiiope: а) peAOBHe h jih ftojiecHHMKe ucmiope, б) nocMpine iiotiio})«, m) BanpeAne nornope. S ^ Bhchhv peaomie ii.m Coji.ecHHBKe uot-nope Kao h iiocMprne noTiiope OApei)yje cBa-Ka ro^HmiBa cKyninTHHa (Kourpec) y^py-aceiba oChmho ca BehnuoM r.aacoBa, a bh-chh.v Banpe/un' ncmiope aa ciuikh cjiy'iaj nocečno oApch.vjc o/tfiop 6aHOBHHCKe cbk-HHje. oahocho iio/;o/i6op mhm je mojih,aan; MJiaii. § 3. Pe^OBHe fio.aecHHHKe h iiocMpTne iiot-nope Kao h Kanpe/ine nomope HcuJiahyje OAfioj) SanoBHHCKe ceKnaje na pa>iyH oa-HOBHHCKe ceitunje, y HB.vaeTmiM c,iyiiaje-BHMa Kaico ce to bh;ih hb rjiase IV. onor npaBHJiHHica Hcnjiahyje Banpe/uie nornope h ynpaBHH o/jCSop na paa.vn ynpaBHOr o;i-6opa. § 4. Onaj npaBHJiHHK cacramba h MOH>a ro-AHiiiita CKynniTHHa ca KBa.rtHijiHKOBaHOM BehnnoM r.aacoBa na ochob.v 'ut. 18, iipa-BHJia II. T. T. BBailHMHHKa H CJiy/KHT(‘JBa KpaJbeBHne Jyroc,uaBHje. II. PeflOBHe m čonecHHHKe nornope. § 5. IIpaBo na peAOime h fioJiecHH'iae iiot-iiope HMa cBaicH HJian ko j h je najMaihe je^-H.y ro;iHH.v ;iaiia MJian yApyvKeiba h ko j h pe-noBiio njiaha M.aaHapHiiy h cbb ocrajie MJiancice npHcrojfie, ica/ia je CoJiecraH o/i-hociio onaKO omrehen ;ia neMovite spumiH cjiy3K6y, a MHja Gojiecr rpaje BHiue o/i 8 (ocaM) ;iana, fio.aecHHMKa iiornopa HBHama 5 (ner) ;iHiiapa /ihobho a Hcnjiahyje ce najamne y je/inoj nocjiOBHoj ro/uinn na 100 (cto) ;iana. § 6. I'a.'iOo.'ie.aH ’i.nan Koju peifuieKrapa na noTiiopy Mopa nocjie 8 ;iana Oo.iiccth hc-nyiiHTH noceoHO 6o.irecHHMKy npHjaBy, ko-jy podnje o;i oaOopa OanoBHHCKe ceitunje h jih noaoaOopa a Hcry nomaJbe 6,narajHHKy na HcnJiaT,y, Hcrana oananena OojiecnmiKa upnjaBa Mopa ohth iiorBpbena SBanunuo oa CTapenimie fiojiecnor njiana itao h dojiec-HH'iKor nperjieaiiHKa (jieitapa) aito onora h (km a. onaa oa jeanor njiana yapynteH>a. § 7. . BojiecHH'iKe, nornope Hcn.Tahyje O.ia-rajna naa^entne OanoBmicno ceituHje, mjih čjiarajna iioaoafiojia na pa'iyn Oaarajne Oa-noBHHCKe ceKimje, aito Oo.necT rpaje nnuie npcMena, Mopa Oojiecnn h,ran; cnaitor Mecena nocedno npeaJioJKHTH oa6opy Oano-BHHCKe ceitunje iipnjaBy cacraBJbeny na ocnoBy § C 30or ncn.iare aaibne Cojieciinn-Ke nornope, MJian itojn he npaBO na Oo-.iieciiHMKe nornope Ma na itojn nami n bjio-ynorpe6HTH, itaBnnhe ce na ocnoBy § 9. npannjia yapynten>a n. r. r. Bnaimniinita n c.ryvK'HT(‘.rha KpaJbeBHne JyrocnaBHje.. III. riocMpTHHHa. § 8. Ilpano na iiocMpTHnny HMa: а) njian, komc je yMp.na acena, б) acena yMpjior >i,iiana, mm a ko acena yMpjior 'uiana nnje npeacnsejia, n.im aito je h.hxob fipait paone/ien saiconoM HaitnaAV .vm jvior njiana HMa Jinne itoje je noKojHHKy na npcMe OoJiecrn c.iV/icn.io n norpef) M,y npHiipeMHJio. Ilpano na nocMprHHHy y obhm cJiV'iajei'.HMa HMa 'uian oahocho po;i-Onna (poganu) njiana itojn je najMaine 2 (Ane) roAHiie pe/ioBan MJian y/ipyaceii>a. § 9. Hviajian, lipana neita onOopv Oanoiinii-cite ceitunje iipeA-fioacn na cjiyiaj iioa a) BBaiiHHHO VKepeme o CMprn vicene, a na cjiy'iaj iioa 6) MJiancKV KH>Hacnny yMp,nor m, rana, y itojoj Mopa onrn na noc.reAinoj crpann BBannnno iiorsp^ena cnpr yMp.nor 'uiana, namro he My o^Oop OanosHncKe ceKunje o;iMax HCiiJiamrn nocMpTHHny y H3nocy oa Aniiapa (500) iiercrorHna. IV. Banpenne nornope. § 10. GnaicH 'i,ran itojn je ycjieA enoje f>o-.reern n.rn Oo.recrn v iiopoAnun n.rn yc,reA itoje AP,yre neepehe nanao y nesroAan na-repnjajinn nojioncaj, Moace na moji urn na Banpenny nomop^ iiyreM mojiOc y;i itojv ima iipnjio/icurn nornpAe oa JieKapcitnx n. rn anoreKapcKHX ini/iaraKa, itoje he ce nperjieAarn oa HaAJie>icHHx OAOopa h.jih noAOAćopa Kojn he no Mor.vhnocrii nnri.ia-hnnarn, hjih he nx yiiyTnrH OanoBniiCKiiM ceitnnjaMa na penieme aito caMH ne On HMaJin noB,'iannx epeerna na ])acno,rovice-n>y aa nciuiahnBaibe nornope. V. HnanapMHa n ynMCHHHa. § 11- Mecenna 'uianapima nanania ;ia njiana Aimapa 7 (ccahm) i;ojy he npnK.vnjbami aaro OApebemi nonepennun OaHbBHncitnx ceKnnja oahocho 4jhAOAf>opa. ncr.v Mory MAanoBH yiiAaTHTji n iiyreM iiomrancKor hena, hjih ca oaohtkom saOpane npn no-inrancKHM AnpeicpnjaMa hjih na itojn AP.V-rn npHMepan naMHn. § 12. One Oanonnncite ceKUHje njiahahe oa 1. Maja 1933. poa- no 1 (jeAan) Annap Me-cenno na cnaitop n .rana rjiannoj ČJiarajun y n |)ane yApynceH>a y BeorpaAy. /Ipancita OanoBHHCita ceitunja nehe njiaharn no je-Aan AHnap ynpanH VAp.vviceiba oa l. Maja 1934. Ao 1935. POA- afior rpountona noje je h Mana oko opranimaunje .VAPVJiceiba. § 13. CnaitH 'uian yApynceiba Mopa Ohth nper-njiariiHK CTpyMHor .iiHcra »Ilonirap«, itojn H3,ra3H jeAannyr m ocen no y JByOjba,HH, n,e-na je na mera aa ony roAHiiy 2 Annapa no KOMaA,y. § 14. yHHCHHna aa m,rana Hanama Annapa 25 (ABaACCerrier), njiancita itn.H/icnna nan,rahli nahe ce Annapa 5 (ner), cnaitn m,ran mo-pa cnaite none roAnne vnjiararn Annapa 5 (ner) aa noriiopy itace yApynceiba. § 15. MjianoiiH itojn 3aocrajy ca MJianapnnoM n ne luiare aa rpn Mecepa, neMajy npano na iioriiope, nanere y mji. l. onor npaBHJraHKa, h aito noAMHpe narpar A.yncnn hshoc, upa-Bo na iiornopy HMa naiton (iyAyhHx rpn Mecepa peAOBnor njiahenor MJiancrsa. S 16. HoAOAOopH ne Mory Oea OAoOpeiba naA-Jiencne OanoBnucite ceitpHje HCiKrahiiBarn nanpeAne noriiope npeito Annapa (300) rpn-crorane, mro Bancu h aa AP,yre HaAarite. O A npnpebeHHx roMoojia, aaOana n r. a. mo-pajy noAOAOopH nocjie cnprnene upnpeAOe ycryiiHTH jeAii.v rpehHHy oa m h ere aoOhth najitacHHje y roity je.AHor Mecera Aana oa-Oopy oanoiiHiicite ceKpnje. § 17. /Jejrerare aa itonppec n.rahajy OanonHii-cite ceitunje. § 18. Onaj iipaBiuiHHK cryna na cnary itaA ra npHMH CK.vnniTHua (itonrpec) yApyJiceiba n. r. r. BBaHHMHHita h cjiy3KHrejba Kpa,ibe-BHne JyrocjiaBHje. Onaj npaBHjiHHK je npnMJben carjiacno oa npHcyTHHX AeJierara na roAninibeM iton-rpecy y JBvOjbann 23. anpnjia 1933. poa- BeorpaA, 23. anpnjia 1933. poa. VAPV^tema n. r. r. ananHMUHita h cjiy"/icHre-ji>a KpaJbeBHne JyrocjiaBHje: Genperap: BacHJbeBMfc MHnyrHH. FIpeceAHHit ByjacMHOBHh CranKo. NOV USPEH. Zauzimaniem našeg neumornog druga g. Indjin Pantelije, osnovan je ovih dana u Vršcu pododbor Udruženja p. t. t. zvaničnika i slu-žitelja — sekcija Novi Sad — Dunavska banovina. Ovaj odbor broji 18 članova, a konstitu-isao se ovako: g. Dušan Andrejič — pretsednik, g. Pantelije Indjin — sekretar, g. Stevan Ripel — blagajnik. Članovi odbora su: g. Milan Ćupa i g. Milan Radavanov. U nadzorni odbor su ušli: g. Marko Despo-nić i g. Živo Tanasijev. Od srca želimo našim drugovima slogu i napredan rad, jer u tome je spas sviju nas. OBJAVA. Dravska sekcija Udruženja p. t. t. zva-ničnikov in služiteljev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani sporoča, da je razposlala vsem članom članske izkaznice z društvenimi pravili in pravilnikom. V slučaju, da kak član še ni prejel članske izkaznice, naj to takoj sporoči odboru. Hkrati obveščamo vse svoje člane, da bomo prispevek 3 Din za pravila in pravilnik odtegnili prihodnji mesec (1. julija) vsem onim članom, ki tega zneska še niso vplačali. One pa, katerim ne odtegujemo članarino na podlagi plačilnih list, pa jih prosimo, da sami pošljejo 3 Din več. Odbor. STAROZrSflNft TVRDKA Pred Škofijo 2 ]ML SCHMITT Lingerjevaul.4 LJUBLJANA priporoča cenj. občinstvu galanterijo, usnjene izdelke, čevlje, pletenine, perilo, Športne predmete, igrače itd. Cene najnižje! Postrežba točna! Na veliko in malo! CBHMa 3 BaH MM H H 11,11 M a M CJiy>KMTeJbMMa n. t. t. CTpyKe. MjiaHOBHivia yApy>«eit>a n. t. t. sb. h cjiy>K. KpajbCBHHe JyrocjiaBnje. 7lpyroBH! n,yT k oj h m cmo mh iiouijih, HHje JiaKO ii|ioxo;ian ajm je HHiepecaHTaH. Jla nuje HOFseKV n,eo jkhbot HHTepecaHTaH n ,!Ui ra ho upoBOAH y Ha ah, oa enoj npecrasit h oncTanaK, hobck neon paAHO hhth 6h zKH-boo. Ta ko Cm ce h mh, /ip.vroBH, ko j H cmo ee OABojHJiH na yApy5Keiha II. T. T. mhhobhh-Ka, itaAa Cm HaM cbc hui,;io .aaico h iipeMa naMa h HameM yApy>KeH>y ueCm hhko mh-hho h CTBapao paaHe cMeme, Opao ox,Tia-Ahjih h name 6h y,apym(‘H>e MOJKAa Opao nocTa.no c.a oBo na xapTHjH. — A.a h onano HMaMO u cvBHine Marepnjajia, ;ia ce CByAa H Ha CERKOM M<‘CTV CCTHMO 0,1 KVAR Ta CMCT- ma h ga Kora Aonaan. Ha /KajiocT, CMeTma AOJiaaH OA ohhx, o;i Kojnx cmo mh to naj-MaiBc aac.avvivH.aH.' Ga nojeAHHHx bhuihx h i i H /K H X fjlVHKHHOHCpa y H. T. T. CTpvUH. — yc,neA Tora nocTaB.iba ce iiHTame nrra h>hx pyKOBOAH Aa obc CMeme namcM yApyvKemy mhhc, Aa jih ono MHiie y HHrepecy CTpyne h ApVKRBe H JIH y CBOM .THHHOM HHTepeC.V? Ham Ohbiiih H. T. T. CaBca, Kojer cmo mh Oh.th HjiaHOBH Kpoa jcAny AcUBimjy, aa-KOHOM O MMHOBHHHHMR OA 31. BOA- MOpaO -ce npeoOpaaHTH y hob naaHB yApy®ema. HpHJiHKOM naOopa yiipaBe, cxoaho aaKOHy o 'ihhob. § 76. OAMax j(' AOiii.ao AO MeI)ycoO-ne OopOe y hobom H. rP. rl\ yApy®emy na-ihhx Ohb. bo^r y H. T. T. CaBeav. Hobcjih cy OopOy ko he Aohn na Meno ynpaBe J^AP.V' MteH.a, y to j H.HXOBoj OopOn, Kojy cy 110-bcjih 1931. roA- h Aanac je jom boac. Aa jih je ko nac aBRHHMHHKe h cjiy3KHTeJte H. T. T. CTp.vne yiiHTao aa Hamy pen? Kao ihto je BaMa CBHMa iioanaTO hhcmo Oh.th Oea CBora rjiaca h Oea CBoje penn. Hoanani cmo Oh.hh ca m o oiiAa, KaAa je TpeOa.no Aa ce narnaca iickh roTOB npeAnor. jlanac naK KaAa cmo mh AHr.TH enoj r.nac n Kaaann CBOjy pen, Aa BHUie neheMO r.nacaTH aa »roTone npeAnore« h Aa mh hhcmo y yApy'/Kemy Mnabn oa hr- HIHX H. T. HHHOBHHKa, IHTR paA6 HOjeAHHHH Aanac? Prah npHMepa hbhochm obr abr koh-KpeTiia cnyiiaja, ko j n he naMa, cbhmr arth AOBojbho HOACTpeKa, AR jom ca BehoM bo-jbOM iipimeMo aa paA y HameM yApyHteiby, h ar y OopOn, Kojy miM naMehy nojeAHUH BHHIH H HHJKH HHHOBHHHH, a KOj.V MH TeiHKR ■cppa MopaMo npHMHTH, HCTpajeMO Ao npa-BeAHe noOeAe. BopOa h CMeTibe, Koje naMa nnne, ne-paBiie cy, jep hx boac ca CTapeuiHHCKHX no-noJKaja. Hama je a.vvkhoct, Aa ne AajeMO jiHHiior oTiiopa, Beh ar n peno namer yApy-jKema o to m e yii03HRM0 name HajBHme bjir-CTH y AP3KRBH H Aa T pa, VI v H MO H MOJIH MO 3R aamTHTy, noja iipeMa aaKOH.v nehe naocTa-TH. Jep MH 3HRM0, AR je TO ApiKRBR y KOjoj ce bjirar ho ycTaBy n aaKOHHMa aeMRJBCKHM h ar cbrkh onaj ko j h ce orpeuiH o aaiton, ne MovKe naOehH OAroBopnocT, a npeMR Kpn-BHHH h KR3HH. A AOT.ne, ApyroBH 3brhhiihhh,h h cnyvKH-TCJbH, MH KO j H CMO C6 OABOjH.HH y nOCeOHO csoje yApyvKcmc, ca’iyBajMO nam yrneA Tvornica dežnikov L. MIKUŠ Ljubljana, Mestni trs 15 priporoča svojo bogato z a -logo dežnikov in sprehajalnih palic. II. T. T. 3brh. h cnyvKHTe.Jba, jep ra mh y jaBHOCTH h yvKHB,aMO. Te Bac noaHBRM, ar CByAR h na CERKOM MecTy y cnywOH h brh cny3K0e, iipeMa cboJiim CTapemHHaMR yKa-avjcTe a.VH>ho iioHiTOBame i;ao iipeMa cTapn-jcM. Ha Oh,jih ohh npeMR naMa h HameM .V/i,pyjKeiby OnaronoKnoHH hjih ne. H ar cbr ibHX0Ba yMecHa napebeiba y nor,iieA.V CJiymOe nanprne ao Kpaja, na tck nočne y enoje yApyvKeibe. Kpoa noje heMo hrctrth, Aa ce K,ynTypHO h HapHOKaniio yaAH»eMO. /l,a ce Meb.VcoOno yiioanaBaMo, ar Kpoa yAp.vweH»e caMH ceOe MRTepnjanno iiomob-hcmo, y cnytiajy Oonecni h cmpth h APyrHM HecpeTHHM cnyiajeBHMa krak aaAece namer 'inana, aa noje cmo cnvnajeBe Aonenn h hr HameM I. i;onrpecy npHMHnn IlpaBHJiHHKe O IIOTIIOpH. Obrko paAehu, mh Hcmo iiocthIih aamiA-iior ycnexa aa enoje yApyvKeibe h csoje luia-HOBe. y c.t.V/kOh h jaBHOCTH AoOHheMo aa-c.’ivvKHo iipnanaibe, h upnOaBHheMO jom nehy hrkjiohoct namer rr. MnuncTpa h me-roBor noMohiiHKR aa H. T. T. CTpyKy. Ca obom HAejoM, aa AoOpo h nanpeARK name Apncane, h name cTpyKe, ca OowjoM iiomoKh, Oea oOanpa na CMeme, noje hrm , ce MHHe, cbh AP.vroBii ao jeAHor 0yAHMO ao-OpH H peAOBHH 'KTRHOBH liamer yApy3KeH>a na CTynajMo iipeMa rope iiomch.vtom n,H.jby. Ca AP.vrapcKHM noaApaBOM BeorpaA, 4. Jyna 1933. roA- BacMJbeBMh MHn>yTMH ceicpeTap ynpaBe yApy>KeH>a. Dober nakup oblačilnega blaga za ženske in moške, kakor tudi druge potrebščine se dobe pri JANKO ČEŠNIK Lingarjeva ul. LJUBLJANA Stritarjeva ul. Svoji k svojim. V zadnjih številkah glasila »Jugoslovanska pošta, telegraf in telefon« sem opazil precej člankov, ki so naperjeni proti naši organizaciji, oz. članom, ter jih poziva, da naj bodo vsi nižji uslužbenci le za skupno organizacijo. V dolžnost si štejem, da tudi podpisani tovarišem, ki so morda nepravilno informirani ali sploh niso informirani, stvar pojasnim. Tovariši, kdo naj zastopa bolje naše interese kot mi sami. Resnica je, kar si bomo priborili sami, to bomo imeli. Naša moralna dolžnost naj bo ta, da se vsi, ki se gori navedenega dobro zavedamo, solidarno podpiramo. Vsak človek in tako tudi p. t. t. zva-ničnik in služitelj mora slediti času in po njem uveljavljati svoje upravičene zahteve. Nikogar ne more nič rešiti, če sam ne pokaže za to potrebne volje. Volja naša mora biti ta: delati le za svojo organizacijo, biti ne samo njen član, ampak tudi njen zagovornik in branitelj. Zato si je sedanji odbor nadel nalogo, da osvobodi tudi one tovariše tujega vpliva, ki bi radi pristopili k naši organizaciji, pa jim je bila ta pot še nekako pretrda oz. bi navidezno zahtevala od njih prevelike žrtve. Uverjeni naj bodo, da lahko že sedaj na podlagi novih pravil pristopi vsak p. t. t. zva-ničnik in služitelj v naše udruženje brez žr- VsaHni! 18, zlatnina, mina in optiini puntali po nizkih cenah pri 3akob Vilhar, urar Ljubljana. Sv. Petra cesta 36 tev, ker nam je samostojno društvo po zakonu dovoljeno. Vse one pa, ki oklevajo in morda nimajo smisla za nobeno organizacijo, pa pozivamo, naj store svojo tovariško dolžnost ter pristopijo le v tisto društvo, v katerega po zvanju spadajo. V slogi je moč! Zato pri nas v poštni stroki ne sme biti nobenega zvaničnika in služitelja, ki ne bi bil organiziran v svoji organizaciji! Sojer Anton, predsednik. »Salona« - Foto! Drugovi zvaničnici i služitelji. Svi Vi znate, da je prošlo više od deset godina od kako postoji Savez P. T. T. službenika. Kakve smo mi koristi od pomenutog Saveza primili za to vreme? Nikakvog učešća pri tome nismo imali osim, da smo svakog prvog morali platiti četiri dinara a nismo znali ni osnovu rada pomenutog udruženja niti je ko od funkcionera hteo da nas sasluša. Opšte naša reč nije smela da se čuje. Drugovi! Što sam kazao je dokazano i tačno. Premda smo bili članovi udruženja nismo mogli kritikovati i kontrolisati njegov rad zato što smo službenici nižeg reda. Iz teh razloga, drugovi, mi smo se odvojili u svoje udruženje zahvaljujući drugovima iz dravske banovine, koji su prvi učinili taj korak. Mi nismo fakultetski obrazovani službenici, mi nismo visoke škole učili, svesni pak smo svog rada, koji nam je neophodno potreban. Kadri smo, da vodimo našu organizaciju, da sami štitimo naše interese i da znamo zašto dajemo svoj novčani prilog u našu zajedničku blagajnu, koju možemo dobro voditi i kontrolisati. Ja znam, da u našem udruženju neće biti zadjevice i nesloge, kao što vidimo kod više naobraženih i spremnih funkcionera. Mi nismo navikli na raskošan život i da se dobro provodimo, već znamo ceniti ono što imamo i da sa našom mizernom pla-tom izdržavamo sebe i svoju porodicu. Potrebno je, drugovi, da se složimo I združimo svi koliko nas ima zvaničnika i služitelja naše struke, da sami sebe pomaže-I mo, jer do naše samopomoči nema drugog i puta. Najpotrebnije za našu organizaciju smo dobili, da možemo sami za sebe raditi. To pak čemo u punoj meri postići samo onda kad budemo složni i kad budemo radili svi za jednoga i jedan za sve. Ne smemo više slušati laskanja i saveta od onih, koji uspešno nikada nisu zastupali naše interese niti nam žele dobro. Da nam žele dobro, oni bi nam izlazili u susret. Ima nekoliko izuzetaka ali su u takom malom broju, da nisu mogli uspeti. Budimo hrabri u svom pokretu a naše službene poslove treba da obavljamo najsa-vesnije, jer to od nas traži opšti državni interes a to je i naša eksistenca. Budimo vjerni sinovi svojih očeva, koji svojim životom priboriše to što mi sada imamo. Imamo jaku državu Jugoslaviju. Svi mi. koji u njoj živimo i zanju radimo, treba, da se zavedamo svojih dužnosti do drage nam otadžbine, da popunjavamo to što smo pri-. mili i da to čuvamo svojim savestnim radom i poštenjem. Mi znamo kolika je ekonomna kriza zajela sav svet i pri tome najviše one slojeve društva, koji su bili najmanje spremni da se uspešno bore protiv nje. Sa nekoliko dinara danas žive naše porodice, skromno i teško ipak izbegavaju zajmove za koje treba po nekad platiti ogromne kamate. Ponovno kažem: udružimo se svi do jednoga. A kad budemo udruženi u udruženju, pristupićemo reševanju i naših ekonomnih prilika. Oledačemo da si osnujemo svoju nabavljačku zadrugu pa da se i po toj strani osamosvojimo. Sve to traži od nas jaku volju za rad, traži od nas idealizma a ne egoizma. Do sada za punih trinajst godina bili smo u dobroj školi i videli smo, kakvom radu treba izbeči a na koji se način treba boriti za svoja prava i čuvati ih. Drugovi. Mesto sviju nas je jedino u Udruženju p. t. t. zvaničnika i služitelja kraljevine Jugoslavije. Pristupajmo u naše udruženje, gde ćemo jedino moči braniti i čuvati svoja prava i svoje interese. Grba Mile, 1. r., drugi sekretar Udruženja p. t. t. zvaničnika i služitelja kraljevine Jugoslavije. 12.000 --- Roman? Dragi drugovi. Da i ja reknem nekoliko reči u korist našega udruženja zvaničnika i služitelja p. t. t. struke i u korist sviju nas članova. Drugovi. Upisujte se u svoje udruženje, jer Vam je mesto samo u svome udruženju. U njemu Vam je slobodno govorit, kritikovat i predlagat što god Vam leži na srcu. Reč Vaša se čuje, slobodni ste reči, nikoga nemate da se plašite i da se bojite, jer su u njemu sve naši drugovi istoga službeničkog reda pa nam je slobodno sve reči: ako smo zadovoljni sa našom upravom udruženja ili ne. Drugovi! Zato se upisujte u svoje udruženje a i onim drugovima, koji se jošte nisu upisali, kažite neka se upišu. Ja sam uveren, da -ima dosta naših drugova, koji i ne znaju da postoji naše udruženje zvan. in služ. p. t. t. struke pa apelujem na sve članove naše, da obaveste svoje drugove i da ih upute kako i gde da se upišu. Vi trebate i sami da ih obavestite, jer svaki od naših ima po nekog poznatog druga u unutrašnjosti pa neka ga izvesti jednim pismom a on će imati negde na drugom mestu druga i tako će svaki drug u najoddaljenijem mestu naše divne kraljevine saznati za naše udruženje i zainteresovaće se za njega. Na taj način ćemo mi prikupiti sve naše drugove zvan. i služ. p. t. t. struke u svoje udruženje, koje će postati jedno od najvećih udruženja u našoj kraljevini. Nemojte kloniti duhom već radite i prikupljajte što više članova. Radite punom voljom a to je i želja vredne uprave našeg udruženja, koja ne žali truda i rada samo da postigne što veći uspeh i prikupi što više svojih članova. Našega pravilnika za dodeljiva-nje pomoći u slučaju bolesti i smrti koji je primljen na kongresu 23. aprila 1933. god. u Ljubljani treba se strogo pridržavati. Drugovi članovi in nečlanovi budite dobri i poslušni službenici kako na dužnosti tako i van nje. Nemojte da dozvolite, da nam pojedinci kažu da mi nismo zaslužili da budemo u službi nego da im dokažemo, da smo mi vredni i marljivi i dobri gradjani i da smo mi niži p. t. t. službenici, zvan. i služ. dostoj- ni struke, u kojoj se nalazimo i sa kojom se dičimo. Drugovi, pomozimo sami sebe. To udruženje je naše udruženje, jer pomažući njega pomažemo sami sebe i članove naših porodica. Mi smo siromašni ljudi zajedno sa svojim porodicama, pa zato treba preko našeg udruženja da se što više i bolje pomognemo, jer ako mi nećemo da se sami pomažemo, niko nas drugi neće pomoći a sva se materijalna pomoć sačinjava od naših 7 Din mesečne članarine, od koje 1 Din ide u upravu našeg udruženja, 4 Din sekcijama a 2 Din ide za naš list »Poštar«, koji prima svaki član udruženja. Kao što rekoh 4 Din ostaje nama da se pomažemo u slučaju bolesti i smrti. Mnogi će drugovi reći, da su ova 4 Din nedovoljna za ovakve slučajeve. Nije tako. Treba da pomislite na činjencu, da bi se svi zvan. i služ. upisali u svoje udruženje — a nas drugovi ima oko 6000 zvan. in služ. u p. t. t. struci — onda bi mi bili jedno veliko udruženje i mogli bi iskazivati mnogo više pomoći nego što je sada predvidjeno našim bolesničkim pravilnikom. Da bi se u slučaju bolesti mogli što bolje pomoći, nadam se, drugovi, da ćete vi na prvom mestu biti oni, koji ćete pristupom u svoje udruženje povećati podporu svojim bolesnim i nevaljnim drugovima i time ublažiti bol u duši. Pomoći im u najtežim njihovim danima a i sebi obez-bediti pomoć u slučaju bolesti i smrti, to drugovi članovi govorite našim drugovima neka pristupaju u svoje novo od nadležnih vlasti odobreno Udruženje zvaničnika i služitelja p. t. t. struke kraljevine Jugoslavije, koje postoji već 6 meseci a čijeg centrala se nalazi u Beogradu, Malajnička ul. br. 3. Drugovi pomažimo sami sebe i širimo ideju našega- udruženja za dobro sviju nas i naših siromašnih porodica. Drugarski pozdrav. V. G. Pevci. Pevsko društvo poštnih uslužbencev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani je imelo v nedeljo dne 21. februarja, ob 4. uri v spodnjih prostorih hotela Miklič svoj II. redni občni zbor. Ob določeni uri je otvoril zborovanje preds. Arhar, pozdravil navzoče, posebno pa delegate pevskega zbora »Poštni Rog« iz Maribora preds. Maherla in tajnika Lešnjaka ter tovariša Drobniča iz Kamnika. V svojem kratkem poročilu je predsednik apeliral na navzoče, da naj v Čim večjem številu pristopijo k pevskemu društvu. Poročilo o tajniškem poslovanju je podal tov. Bizovičar. Objasnil je, da ima sedaj pevski zbor 15 rednih članov. To pa je vse premalo za Ljubljano, ki ima veliko število poštnih zvaničnikov in služiteljev. Podpornih članov je 26 in ustanovnih 7. Dalje je rekel tajnik, ker se mora pevski zbor iz svojih denarnih sredstev vzdrževati, prosim vse navzoče, da propagirajo med ostalimi poštnimi uslužbenci za čim večji pristop kot pevci ali kot podporni člani. Naj omenim nadalje, da smo v preteklem letu izgubili dva podporna člana in to s smrtjo. Pevski zbor je oba počastil s primernimi žalostinkami. Izlet, ki ga je priredil pevski zbor ni imel kljub veliki agitaciji za-željenega uspeha. Očita se nam, da se pevski zbor ne pokaže v javnost, kar je razumljivo pri tako majhnem številu pevcev. V slučaju, da pristopi vsaj 10 novih pevcev, se bode naše društvo učlanilo v Hubadovo župo. S tem bo pa tudi zagotovljeno nastopanje v javnosti. Pevske vaje se vrše do preklica od 7. do 9. ure zvečer na glavni pošti. Hkrati se sprejemajo istotam tudi novi člani. S tem je bilo tajniško poročilo končano. Blagajnik Rotter je poročal o stanju blagajne. Imovina je malenkostna, ker se podporni člani niso zavedali svojih članskih dolž- nosti, da bi poravnali zaostanke. Na zahtevo navzočih je prečita! blagajnik imena zamudnikov in izrazil upanje, da bodo v najkrajšem času poravnali zaostanek. Pevski zbor sicer res ni nastopal v javnosti, je pa kljub temu v ožjem krogu priljubljen, kar se je že ponovno pokazalo ob raznih nastopih pri pogrebih. Društvo mora iz lastnih sredstev kriti izdatke za pevovodjo za note in drugo. Največ nam pri tem koristijo dohodki, ki nam jih darujejo svojci umrlih. Treba je bilo res dobre volje in jo bo še treba med poštnimi uslužbenci, da se bo pevski zbor še nadalje obdržal. Zato priporočam, da v bodočem letu novi odbor napne vse svoje sile za dosego podvojenega števila pevcev.. S tem končam svoje poročilo. Predsednik Arhar je nato podelil besedo članu nadzorstva tovarišu Furlanu, ki je omenil, da sta s tov. Pozničem pregledala blagajniško poslovanje ter našla vse v najlepšem redu in predlaga blagajniku in ostalim odbornikom zaupnico, ki jo je občni zbor soglasno sprejel. Sledile so volitve. Za začasnega predsednika je bil izbran tov. Furlan, ki je odredil 10 min. odmora za sestavo kandidatne liste. V novi odbor so bili izvoljeni: za predsednika Mehle Jože, za podpredsednika Horjak Anton, za tajnika Bizovičar Jože, za arhivarja Knaus Lojze. Namestniki: Prek Franc, Havliček Lado, Sušter Franc in Steblaj Jože. Nadzorstvo: Furlan Andrej in Šajn Lojze. Nato so izvoljeni odborniki prevzeli svoja mesta. Tov. Mehle se je v kratkih besedah zahvalil za zaupano mu mesto predsednika in podal besedo, tov. Maherlu iz Maribora. Slednji je zborovalce pozdravil in poročal o delovanju pevskega zbora »Poštni Rog«. Sledilo je še več govornikov, med njimi tudi predsednika Penka, tov. Kreseta, Stebljaja itd., na kar je zaključil predsednik občni zbor ob 18. uri. Za odbor: Bizovičar Jože, t. č. tajnik. Sezijske novosti za dame in gospode, trenčkoti in športna oblačila tudi na večmesečni kredit pri Silili »REKORD« Ljubljana, Aleksandrova 8 Maribor, Slovenska 18 Društvena poročila. ZAPISNIK prve šire sednice Uprave Udruženja P. T. T. zvaničnika i služitelja Kraljevine Jugoslavije, održate na dan 10. juna 1933 god. od 17—20 časova u Zadružnom domu, Malajnička ulica br. 3 u Beogradu. Sednici su prisustvovali članovi upravnog i nadzornog odbora i to: 1. Vujasinović Stanko, predsednik, 2. Iličić Milan, podpredsednik, 3. Vesić Stevan, blagajnik, 4. Vasiljevič Milutin, sekretar, Članovi šire uprave: 5. Graber Dragutin, iz Zagreba, 6. Sojer Anton, iz Ljubljane, 7. Grba Mile, iz Beograda, Nadzorni odbor: 8. Tošić Stevan, predsednik, 9. Otoić Stevan, član odbora, 10. Ivanšević Dušan, član odbora, 11. Mihailovič Radomir, član odbora. Predsednik konstatuje, da je prisutan dovoljan broj članova upravnog i nadzornog odbora i da može sednica punopravno, reša-vati tekuće poslove, otvara sednicu i prelazi na dnevni red. Predsednik podnosi izveštaj o radu uprave od kongresa do danas što uprava prima k znanju i odobrava rad. Podnosi izveštaj, da je podneta molba g. Ministru Saobraćaja i da je zamoljeno da Ministrstvo izda naknadno rešenje o tumačenju § 76. tač. 2, 6 i 7 zakona o činovnicima. Po ovoj molbi uprava je posetila g. Mini-tra Saobraćaja, koju je on primio, saslušao i obećao da će doneti naknadno rešenje o tumačenju § 76. tač. 2, 6 i 7 zakona o drž. činovnicima. Zatim je sekretar podneo izveštaj o rezoluciji predatoj g. Pomoćniku Ministra Saobraćaja a koja je doneta na kongresu u Ljubljani i tačku po tačku izneo odgovor g. Pomoćnika na rezoluciju, što se primilo k znanju. Uprava je posetila Ministarstvo, Upravu P. T„ personalni i ekonomni otsek, gde je bila najljubaznije primljena od strane g. g. šefova Aritonovića i Grgiča, koji su do pojedinosti objasnili mogućnosti glede unapređenja zvaničnika i služitelja i glede zimske i letnje odeće. Rezultat je zadovoljavajući. Na sednici je raspravljano o postupanju pojednih p. t. t. starešina u unutrašnjosti prema zvaničnicima i služiteljima, članovima našeg udruženja, pa je odlučeno, da se protivu pojedinaca podnese tužba g. Ministru Saobraćaja. Drug Sojer iz Ljubljane izveštava, da je umro počasni predsednik i dobar član Vlaho-vić Mihajlo. Uprava mu odaje dužno poštovanje sa »slava mu«. Zatim govori o radu i moli drugove da istraju za dobro Udruženja. Drug Graber podnosi izveštaj o radu sekcije u Zagrebu. Izlaže teškoće, koje mu se stvaraju ali pored svega konstatuje se, da je postignut uspeh. Rešeno je, da se delegatima, koji putuju od strane Udruženja ili banovinskih sekcija, isplaćuju putne dnevnice izvan banovine za 24. časa po (100) sto Din dnevno i da se delegatima isplaćuju posebno vozne karte. Zatim. da se predsedniku ili njegovom zameniku za slučaj dolaska delegata u Beograd, dade (i00) sto Din dnevno na ime reprezentacije i dočeka delegata. Potom su diskutovana i tretirana staleška i stručna pitanja pa je sednica zaključena. 10. juna, 1933, Beograd. Za odbor: Vujasinović Stanko, s. r., predsednik, Vasiljevič Milutin s. r., sekretar. * IZVLEČEK iz V. odborove seje, ki se je vršila dne 22. maja 1933. Po prečitanju zapisnika, ki je bil sprejet in podpisan, je sledilo čitanje došlih in oddanih dopisov. Med drugim se je prečital dopis pododbora Maribor, ki nas je naprosil, da izposlujemo takojšnjo izdajo lanske zimske službene obleke, na kar se jim je odgovorilo, da manjka direkciji precejšnja količina oblek, vsled česar še tudi ni došlo do njih izdaje. Tudi iz Splita dobiva »Poštar« točne vesti. Lepo negovani čevlji samo s ŠMOL PA/TO Nato se je prečital dopis g. poštnega direktorja iz Sarajeva, ki nam je vrnil posla-1 na mu pravila udruženja ter nas obvestil, da se nikakor ne strinja z našim udruženjem, ker je on mnenja, da je to nepotrebno, ker po njegovem mnenju spadajo vsi poštni uslužbenci le v Udruženje p. t. t. službenika kraljevine Jugoslavije. Zato nam tudi odreka vsako tozadevno naklonjenost. Po daljšem razgovoru se je sklenilo, da se j tozadevni dopis g. direktorja iz Sarajeva po-' šlje centralni upravi udruženja v Beograd v I nadaljnje uradovanje. Prečita! se je tudi dopis centralne uprave i iz Beograda, ki nam potrjuje prejem dodat-1 kov k resoluciji, ki so bili sprejeti na našem kongresu. Hkrati so nam poslali tudi pravilnik v podpis, ki je bil predložen in enoglasno sprejet na kongresu. Sklenilo se je, da se jim pošlje pravilnik podpisan. Hkrati pa je izjavil predsednik Sojer, da se jih naprosi za takojšnjo intervencijo glede upokojencev, ki so v veliki stiski in že preko 6 mesecev niso prejeli nobenih plač. Sporoči se jim naj tudi, da so nekateri že dobili tozadevne dekrete o upokojitvi, vendar pa nakazila o pokojnini še ni. Nadalje naj tudi intervenirajo radi našega rednega napredovanja oz. novega imenovanja. Zatem se je prečital dopis pododbora Celje, ki nam sporoča pristop novih članov. Pri tej priliki je predlagal tudi tov. Krese sedem na novo pristopivših čjanov za sprejem v udruženje. Vsi predlagani člani so bili enoglasno sprejeti. Predsednik je nadalje priporočal, da napravimo po deželi informacijska potovanja med člane, ki še niso včlanjeni oz. informirani o delovanju našega udruženja. Zatem je tov. Kovačič vprašal, zakaj še vedno ne izdaja v imenu konzorcija lista »Poštar« naš sedanji predsednik. Tov. tajnik je odgovoril, da se je konzorciju lista »Poštar« odposlal tozadevni dopis že 3. aprila. Dalje se ugotovi iz zapisnika, ki ga je pisal takratni zapisnikar tov. Kobilica, overovila sta ga pa takratna overovatelja tov. Červ Leopold in Gruden Martin, da predsednik Penko ni bil izvoljen soglasno za dosmrtnega častnega predsednika, pač pa le po zunanjih delegatih. Po krajšem razgovoru s tov. Kerševanom je tov. Penko izvolitev dosmrtnega častnega predsednika odklonil. Ob 20.30 je predsednik sejo zaključil. * IZVLEpEK VI. odborove seje Udruženja p. t. t. zvanič-nikov in siužiteljev, ki se je vršila dne 3. junija 1933. Po otvoritvi je predsednik izjavil, da nima važnejših poročil. Radi tega se je takoj prečital zapisnik zadnje seje, ki je bil sprejet in podpisan. Med dopisi se je prečital dopis pododbora Maribor, v katerem nam sporoča, da so prejeli članske izkaznice ter nas hkrati vprašujejo, če morajo tudi od svojih članov pobrati prispevek 3 Din za pravila in pravilnik. Sklenilo se je, da se jih obvesti, da bomo prihodnji mesec od vseh članov pobirali tozadevni prispevek, torej, da morajo tudi oni pobirati isto pristojbino. Nato je bil prečitan do- pis, kjer nam Mariborčani sporočajo žalostno vest, da je dne 27. maja preminul častni predsednik g. Labovič Mihael. Vsi navzoči odborniki so v znak sožalja vstali, na kar je predsednik na kratko orisal vse njegove zasluge pri delovanju za organizacijo. Prečital se je tudi dopis centralne uprave, ki nam sporoča, da so intervenirali pri ministrstvu radi težkoč, ki nam jih delajo še nekateri predpostavljeni pri organiziranju zvaničnikov in siužiteljev v naše udruženje. Zaprosili so g. ministra, naj se te zapreke oz. težkoče, ki jih imamo, odstranijo na podlagi zakonov. Ko bomo dobili tozadevno rešenje, ga bomo takoj objavili. Tajnik je sporočal, da z ozirom na to, ker od centralne uprave še ni prejel nikakega odgovora o uspehih intervencij radi upokojencev, rednega napredovanja in glede javne tombole, je napravil vnovič tozadevni dopis. Ker se ni k besedi nihče več javil, je predsednik ob 22.30 zaključil sejo. Tajnik: Kobilica Jože. Sto let brzojava. Pionirji te občekoristne naprave. Pred kratkim bi lahko slavili stoletnico, odkar se je pojavil prvi brzojav v obliki, kakor ga razumemo danes. V široki javnosti igra ameriški slikar Samuel Einle,y Morse za izumitelja te velevažne priprave, ki je morda bolj nego vsaka druga moderna tehnična pridobitev zrevolucionirala naše življenje in odpravila razdalje med ljudstvi in deželami. V resnici je Morse samo zelo izboljšal brzojavni postopek in mu otvoril pot v široki svet. Prava izumitelja elektromagnetskega brzojava sta namreč bila slavni matematik Karl Friedrich Gauss in Wilhelm Eduard Weben, profesor v Gdttingenu. Ze dolgo pred njima so bili ljudje, ki so skušali izkoristiti električni tok za oddajo sporočil. Med njimi je bil n. pr. anatom Semmering, ki je zgradil originalno pripravo na dejstvu, da električni tok razkraja vodo v vodik in kisik. V posodo, ki je bila napolnjena z vodo, je molelo 27 žic, ki so predstavljale posamezne črke abecede, piko in vejico. Na oddajniku je bilo treba pritisniti samo na stikalo, ki je vključilo električni tok v ustrezajoči žici, a na koncu te žice se je v sprejemniku sprožil mehurček. Po mehurčkih, ki so odgovarjali določeni črki, je bilo lahko zapisati sporočeni stavek. Aparatura je delovala celo na razdaljo 10 km, a je imela seveda polno nedostatkov, ki so povzročili, da ni mogla prodreti. Pred vsem je zahtevala od postaje do postaje najmanj 27 žic. Gauss in Weben sta prva uporabila elektromagnetski tok za brzojavne namene. Njiju prva telegrafska proga na tem principu je vezala fizikalni zavod in zvezdarno v Gdttingenu na razdaljo kakšnih 2500 m, imela je samo eno žico in vso pripravo za hipno spremembo smeri električnega toka. Učenjaka sta si z njeno pomočjo prav lahko sporočala posamezne besede ali preproste stavke. Seveda pa je bilo treba še dolgega dela, da se je iz te prvotne oblike elektromagnetskega brzojava razvil modelni brzojav. Tujec Evgen Ljubljana, Smoletova ulica štev. 3 se priporoča za prodajo elektrotehničnega in tehničnega materijala, žarnic, motorjev, železnih ognja in vloma varnih blagajn i. t. d. Kupuj domače izdelke! VM'' ■-'v'''' '/ 1' Tit ' ' v: Osebne vesti. Postavljeni za dnevničarje: Kerše-van Ljudmila, Bezjak Franc, Orlec Katarina in Koman Vida na Ljubljani 1, Kaifon Milan in Aplenc Emerik na Maribor 1, Peternel Bogomila v Celju in Horvat Izidor v Kranju. (Vsi maturanti!) Premeščeni: zvan. 111. sk. Kapun Viktorija z Maribora 1 v Celje, Butala Katarina iz Celja na Maribor 1 in Pavšič Roza iz Celja na Ljubljano 1; sluz. II. sk. Peklar Ivan in Weber Anton z Maribora 2 na Maribor L Upokojeni: svetnik IV./2. Svoboda Maks na direkciji; admin. ur. VI. sk. Urbančič Karel na direkciji; pt. ur. VI. sk. Gašperin Emilija in Kamenšek Gabrijela na Ljubljani 1, Zavodnik Jakob na Ljubljani 2 in Rebernik Ivan v Celju; pt. ur. VII. sk. Mu-drovčič Ljudmila na Ljubljani 4, Vaupotič Franc na Mariboru 2 in Majhen Ivan na Mariboru 1; pt. ur. Vlil. sk. Kralj Marija na Ljubljani 1; prakt. tehn. IX. sk. Vrančič Ivan pri direkciji; zvan. I. sk. Rošir Franc v Tržiču, Čeh Karel na Ljubljani 2, Udovč Ivan v Sevnici, Filipič Alojzij, Šumer Miroslav in Vrabič Martin na Mariboru 1, Mozetič Franc in Megušar Avgust na Ljubljani 1, Majcen Ivan na Mariboru 2, Jerman Franc v Črnomlju, Lešnik Franc v Križevcih pri Ljutomeru, Apich Karel na Ljubljani 1 in Svetlič Jernej na direkciji. Prestala je služba pogodb, pošt. v Strugah na Dol. Križmanu Francu. Poroke: služ. II. sk. Horvat Franc v Murski Soboti se je poročil z Ano Peterka, služ. II. sk. Fartely Ivan na Bledu 1 pa z Barbaro Kovač. v >' :l jv’:- -Vt T'"'V.-'' Lv;'■.. T: Kynyj jioiwaliy po6y! •G.<,y ■ 'U Poštarji! Posestniki, najemniki in ostali, kadar renovirate svoje hiše, stanovanja itd., obrnite se na tvrdko Franz Drago trgovina barv, lakov in drugih potrebščin Ljubljana, Stari trg 11, telefon 2045 „Grom“ carinsko posredništvo in spedicijski biro Ljubljana, Kolodvorska 41 Telefon interurban 24-54 Avtomobili in motocikli svetovnih znamk, novi in malo rabljeni se prodajo po najnižjih cenah. Avtotvrdka Žužek, Ljubljana Tavčarjeva 11 Damske torbice, pasove, aktovke domačega izdelka dobite vedno v najnovejših in najboljših oblikah le prš Franc Erjavec trgovina usnja Ljubljana, Stari trg 18 Moško blago, damska volna v v najnovejših vzorcih, pralno blago za obleke in perilo. Hajvečja izbira ! Najugodnejši nakup! A. Žlender, Ljubljana Mestni trg 22 ------------------------------ Pol zastonj kupite platno, svilo, sukno itd. MARIBOR Vetrinjska ulica 15. MEDIĆ-ZANKL LJ UBLJANA Lastni domači proizvodi: nrfc laneno olje, firnež, vse vrste lakov, emajino lakaste-oljnate mm J in suhe barve, cinkovo belilo, steklarski kit itd. Kolesa in vse potrebščine za nje kupite najbolje in najceneje samo pri tvrdki A. Goreč družba z o. z. v palači ljubljanske Kreditne banke na Tyrševi (Dunajski) cesti 1 in delavnica na Gosposvetski cesti 14 Elektro podjetje HEBEIN BRATA HAVLIČEK Delavnica in trgovina LJUBLJANA, Stari trg 24 Telefon 2396 Izvršuje in popravlja vsa v to stroko spadajoča dela. — Cene zmerne, postrežba točna. Telefon 239