>icra3a — Uprava Ms »redni*tvo Ptuj Prtšer nova 1 — Telefon !S« VP Pt«1 «43-T-20f - St. 48 - Letnik VIH. Urejuj« jredoiAfes xit>oi — Odgovorni orednik ioie Vmb! - Rokn-^lsov oe vračanv) - ItAlc* Maribor^ tlsteam» - CJene dtn 10 — - Letn* naroftnlna 500 a meseca bojkot'- rcia delo *e u"ianove iz protesta proti sklepu, da bo ta obravncva- la vprcsanje Marokn. Skupščina je razpravo o tem vprašanju od- godila na nedoločen fosi, kar je omogoč lo ir ncoski delegac-^ji povratek v tc najvažnejši organ orgarf zacije. V Franciji so *e končno ven- darle zedinil- glede parlamentarnih volitev, kj jih bodo meij drugega janu- arji prihodnjega leta At: pa bo- do volitve ko »o postavili kandi- dature skoraj vsj dosedanfij po- slane in ob d'^'sedanjem vol-lnem »jisrfemu. dale za konstruktivno delo bolj sposoben parlament, kr\kor je bi dosedanj'!, je seveda veliko vprcsanje. Ameriški jovnosV še vedno ni znano. ali bo Eisenhower kandidiral at: ne ob volitvah za predsedni- ka ZDA v pnhoanjem letu. Tega ni pojasnil tudi nedavw sestanek voditeljev repubKk''nske stranke, š* manj pa predsednik sam, ki je g svofim molkom o tfrn vpraSo- njn podaljšal nestrpnost ameri- ik-^h volivcev. V Egiptu se pr-pravljajo na prejem nove ustave, 4?f h bodo razglrmH v začetku prihodnjega leta. S tem bo potr- jena pr* pravljeno^t sedanjega egrptovskega državnega vodstva, dati drž'v- parkment, v katerem bodo sodeloval: resnični pred- siavnik: Ijuastva. S tem pa bo tudi dokončne pometeno z rtarf.- m\ agenturam in po/if/čn nri strankami, k so imele v bivšem parlamentu odločlne pozicije Avstrija fe te dn! deležna pri- znanja svoje nevtralnosti » stran* štirih veleli, kar bo tej državi nedvomno mnog-o koristlo pr: njenem uvel javljanju v med- ttaroditb odouti^_______^ Ob zaključku rta j še omenimo potovanje predsednika Tita v Abetmjo m F^pt, katerega: bo obisknl ob povratku Da to poto- vanje ni brez pomerw za nodaifj' nje sodelovanre med našo in te- mi držatym->. ib treba posebej poudarjati, k^hor fudi na do ne bo o9^o brrz ugodnega odmeva pri uvel javi janfu načel mroljuth- ne koeksistence v tem delu sve- ___________^„ Delovni kolektiv, ki zasluži priznanje v I. letu obratovanja ie Kidričevo preseglo plan V bodoče večja skrb za delavce Konferenca ZK K-dr čevo 2 t. m. in sind kalni občn zbor delavske in n>;meščenske sindikalne orga- ttiz cije v Ki-dričevcm, ki je Ml 4. decembra 1.1. naj nam bosta povod da Se nekoliko sezm^nimo z delom, uspehi in problemi naj- večjega kolektiva v ptujskem okraju, k; štcie n«d 1300 članov in ki je 21. novembra t, I. natš- h<>raa praznoval obletnico obra- tovanja, izpolnitve plana ter otvoril ssnitamo poslopje. 2e predčasna (zpoln tev plana nam potrjuje, je b-lo v Kidri- čevem med letom veliko štirje« nega in vloženega veliko truda delavcev "n strokovnecfa osebja da bi plan ko'ič:n«ko n kako- vostno izpolnil, in presegli. Naši bralci n-So mnogo vedel' kako si je delovni kolektiv v Ki dr ce- vem 'Zboljšcval n'cčin dela. kako je odoravlja) okvare, delal po- skuse in anal.z ral njihove rezul- tate, premagoval težave ob re- dukciji električne energije, ob dob vah nekvalitetnega boksita, pomanjkanju s de, premoga in podobno. Kljub vsemu trudu, nu in pr zadevnosti; večine ko- lektiva je javnost vcčkrai vede- la le za slabo s-tanje za poSkod- be delavcev, ra razne nepravilno- sti :n se je ob tem malo menila za to, kak, ;& o kater-h vpraša- Qjih je razoT«vljalo strokovno vodstvo, delavski svet, upravn" odbor, organizacija ZKS jn sindi- kat ter k ko s bila rešena pere- ča vprašanja. Dane« se govori o uspehu in izpolntv plana malo pa se je pred tem govorilo o ži- vahnih razpravah v Kidričevem pred letjoan dni ko se je bUc treba odloč t., koliko glinice "in aluminija bo dala tovarna med letošnjim letom. Takrat se je vi» delo, da so delavci m nameščen- ci zaupali v Sv jc spcsobnosti "41 sposobnost svojih strokovnjakov, v nove stroje dobav-tclje in, da je t^ al- drug-, strokovnjak podvomi 1, da t>] mogel gigant v Kidričevem že v 1 letu obrato- vanja kol činsko ^n kakovostno prekositi enake tovarne ki že obratujejo 2 ali 3 lete. Računajo samo z milijardami in milijoni Milrijardni promet, milijardna vrednost osnovnih sredstev, m I:- j?.rdne obveznost; do skupnosti in do kolekt va skratka, najna- zomejc že te številke potrjujejo, da je gigant v K dričevem iipol- n 1 »vojo prvo nalogo. Več raz- prav, kot o ustvarjenih sreds-tvih je bilo o upor: bi j en'h sredstvih med kolektivom :n v javnosti n ravno pri teh razpravah se je v- delo da so čkni kolektiva o vsem manj vedeli k&t bi morali, kar ni. ^mo krivda sindikata, temveč tud ostalih forumov to- varne. Ni čudno, da j« v to pod- ročje največ «egala tudi javna d:skus'ja; včasih upravičeno, dru- g.č neupravičeno. Ob velkih prozvodnih skrbeh ni manjkalo kadrovsk-h »krbi, ki se jih je sind kaln^e podružnic^ resno lotevala, n: pa jih zm go- vala saj njeno vodstvo ni po- znalo vseh članov njihove noli- t-čnc opredeljenost;, strokovne sposobnost in socialnega položa- ja. Org^sn. zacija ZKS. sindikalna podružnica in Svoboda n so mo- gle nadoknadil', kar 6o zlasti pri podeželskih delavcih zamudile vaške organizecijc in društvi. Steviln apolitični delavci i>a tudi nekateri mojstri so se počasi' vživljaJi v -vojo okolico, spozna- val; probleme v tov., delo dela v« skeg-« sveta upravnega odboi^ii strokovnega vodstva, druStev -n org niizac j se je izpopolnjevalo. Mnogi so šele v tovarn Spoznali bistvo del-vskega samoupravlja- nja, svoje dolžnost in prav'ce. d'?c pl no odgovornost in drugo. Velik del zaslug za to odpada na ZK » ndikaf in ostale organizaci- je, ne moremo pa še z vsem do- sedanjim bit: zadovoljni ker je treba še veliko storiti, da Ik) v Kidričevem vse tako, kot si rsi skupaj želimo ^n kot mora biti. Sindikat se bo v bodeče z a vse zanimal in vsestran- sko pomagal članstvu Dosedanje prozvodnje m ka- drovske ter politične izkušnje bodo v bodočnosti v velko korist delu sindikata ki sri je na zboru zagotov 1, da bo v bodoče redno seznanjen § tem kdo bo sprejet na delo in s kakšnimi spo-ob- nostmi la ra2n->kga od kod pri- haja^ IZ k:>kšne<:a okolja, kakšno je bilo njegovo dosedanje pot- t-čno udejstvovanjc In kakšno je njegovo soc-alno »tanje. Tako bo sindikat laže spremljal in u^mer- j3l razvoj kadra v tovarni, se la- že brigal za njegovo splošno, po- litično in strrkovno izpopolnje- ^efe «f>reml|al njegov Bapredek •n z vso fikrbjo za delavce in na- meščence vpMvaJ na zmanjševa- nje nepravilnosti *.n poškodb, iz- ostankov m bolovanj, z vključe- vanje v društva ;n organizacije, skra-tka storil vse z«a svoje član- stvo. Ob vsem prednjem je izrekel občni zbor sind kata pohvale in priznanja 3 pododborom tovarne in večjemu številu členov m funkcionarjev k: so v m-nulem letu veliko storli za dvig proiz- vodnje ter za politično m stro- kovno rast delavcev in name- ščencev g ganta v Kidričevem. VJ. Ptujski okraj ie dosto^jno proslavljal Dan republike Dnevi praznoranfa iDneve re- publike so se že odmaknili in vendar ne moremo preko prizna- nja mestni organizaciji 73 NOV organ zaciji SZDL in društvu Svoboda Ptuj, ki s© se re« potru- dile in organ.Ttrale proslavo ustanovitve nove Jugosl«v'-je v Titovem domu na predvečer Dne- va republike m na Dan republi- ke. Kljub hladnemu vremenu »e je na predvečer Dnev« republ ke udeležilo baklade t Ptuju lepo število prebivalcev, na čelu kate- rih je stopala, kot ob vsaki slo- vei=nosti v Ptuju, neutrudljiv« godba na pihala Svobode Ptuj n Kidričevo. NikogaT ni motilo takšno vreme niti oozncje zato so dvorano ▼ Titovem domu na- polnili mladi n odrasli vseh sta- nov iaa poklicev in prisostvovali slavnostnemu programu, k^ je slonel predvi^em na ramenih DPD »Svoboda'« Ptui .n K dr čevo, ki sta se zopet postavili z godbo, orkestrom In pevskim zborom. Pazljivo »o vs poslušali govor tovariša Ignaca Voljča, ki je očrtal 10-letno zmagoslavno pot nove Jugoslavjc '.n njeno mro- Ijubno pol liko ter zgledno prak- so aktivne koeksistence med na- rodi. 5tev:lni& udeležba je bila tudi pr-hodnjeg? rine ob odkr tju spomiiske plcSce aa pročelju upravnega poslopja ptujskih za- porov v spomin na heroja Jažeta Lacka in druge paTiote. katerih življenja so po grofznih mučenjih ugasni'la v ceicah teh zaporov Ob tej slovesnost; je govoril republ ški poslanec tov. Milko Goršič o zgodovTiskem pomenu odkrivanja spomenikov 'n spo- minskih plošč z imeni narodnih herojev m zglednih borcev. ka.te- rih duha ni moglo streti najhuj- še okupatorjeve nasilje. Prezreti ne bl smel; številnih proslav po podjetjih v Ptuju in po občinah, kjer so se odborniki ljudske obkst n organizacij ter društef. enako kot v Ptuju, zbi- rali na slavno«tnh *ejah in pro- slavah ter proslavljali I0-1etn'co naše osvot>oditre. ^je naj bi stal ptii:ski hotel? Pred dnevi se je ptujski urba. n-stičn; svet med drugim bavčl z vprašanjem, kje bi as j stal ptuj- ski hotel s socami za tujce n bo predlagal ptujskemu Občinskemu odboru, naj b hotel zgradili na prostoru, kjer je sed?2j podjetje »Kurivopromei« in kjer je še precej nepozidane površine. Po mnenju sveta bi ta prostor po odstrsn-tvi sklad šča za premog in drva ter pisarne »Kurivopro- meta« najbol' ustrezal za primer- no ogelno zgr :dt>o in bi znatno epremenil lice Trstenjakove 'n MasarykovG ulice. Bližina posta, je in ceile M r bor—Zagreb bi vrednost hotela še podvojila, ker prihaja tudi v Ptuj veliko potni- kov 'in gostov ter poslovnih ljudi z lastnimi vozili Ce se spomnimo nazaj smo že olj čvrst branilec svojega ljud- stva, njegovega mirnega na- daljnjega razvoja in srečne bo- dočnosti bratskih narodov Ju- goslavije. JuriSevič Danilo kap. L klase Občinski ljudski odbor PTUJ Po členu 134 zakona o občin- skih ljudskih odborih in čl. 102 statuta ter sklepa Obč. LO Ptuj z dne 24. novembra 1955 SKLICUJEM zbore volivcev za volitve kra- jevnih odborov ?ai kraje Po na- slednjem vrstnem redu: 5. decembra ob 19. uri za Bu- dino in Brstje pri Antonu Ku- harju. Budina: 6. decembra ob 19. uri za Za- bavci pri Jožetu Korošcu v Ža- ba vcih; 7. decembra ob 19. uri za iMar- kovd v prosvetni dvorani v Markovcih; 8. dec. ob 19. uri za Spuhlje v gasilskem domu v Spuhlji: 9. dec. ob 19. uri za Dornavo v šoli v Doma\-i; 10. dec. ob 19. uri za Pacinje in Sp. Velovlak pri Mirku Tobijasu v Pacinju: 11. dec. ob 14 uri za Krčevino pri Ptuju. Stuko in Rabeljčjo vas pri Križaju v Stukih; 12. dec. ob 16. uri za Kicar v prostorih bivšega KLO: 12. dec. ob 19 uri za Podvinci pri Mihu Korenjaku; 13. dec ob 19. uri z,a Rogoz- nico v zadružnem domu; 14. dec. ob 19 uri za Mestni vrh v gostilni na Mestnem vrhu; 15. dec. ob 17. uri za Grajeno, Grajenščak in Krčevina del (Vurb.) v šoli na Grajeni; 16. dec. ob 19. uri za Krčevino lel in Vumpah pri Berlingerju (bivša gostilna V. 17. dec. ob 19 uri za Apače pri Karlu Kopušarju; 18. dec ob 19 uri za Gerečjo vas pri Ivanu Keisenbergerju; 19. dec. ob 19 uri za Kungoto pri Jožetu Mlakarju v Kun^oti; 20. dec. ob 19. uri za Kidričevo in Njiverce v kino dvorani Ki- dričevo; 21 dec. ob 19 uri za Slovenje v^as pri Francu Celanu: 22. dec. ob 19. uri za Hajdoše in Skorbo pri Antoniji Koste- ma j: 23. dec. ob 19. uri za Sp. in Zg. Hajdino v prosvetni dvorani; 26. dec. ob 19. uri za Draženci pri Janezu Zupaniču: 27. dec. ob 19 uri za Starše v prosvetni dvorani; 28. dec. ob 19. uri za Zlatoličje pri Francu Klasincu; 29 dec. ob 19. uri za Prepolje in Tmiče pri Ivanu Ekartu Prepoljah. Ptuj, dne 2. dec. 1955. Predsednik; Janko Vosrrinec. 1. r. Začeti moramo pri mladih ljudeh, da bomo izbolISaii note hmetilsluo Dvig kmetijske proizvodnje v ptujskem okraju ni samo skrb odraslih temveč tudi rriladine in njene organizacije, ki se zla- sti zadnji čas resno zavzema 2a uresničenje na^ta krožkov mladih kmetovalcev ob pomo- či kmetijskih zadrug, izkušenih kmetovalcev in kmetijskih stro- kovnjakov. Poleg Kmetijske nadaljeval- ne Sole lahko največ prispeva- jo k strokovnemu izpopolnje- vanju ravno krožki mladih kmetovalcev, ki že obstajajo v sestavu nekaterih kmetijskih zadrug. Tak krožek je pri Lov- rencu na Dravskem polju in ima svoj kos zemlje, na kate- rem so člani posejali ocumino, spomladi pa bodo Se posadili krompir, koruzo in druge kul- ture. Na tem zcmljLšihi bodo tudi preiskuKali vpliv rasnih umetnih gnojil na raene kultu- re. Po številu članoa% po za- rrimanju za poskuse in pomoči pri delu je ta krožek lahko ra zgled ostalim krožkom. Pogoji 2M ustanovitev takih krožkov so povsod, kjer se mla- dina zanima za napredek kme- tijstva in ima tudi primemo oporo pri odraslih, zlasti pri Kmetijski zadrugi, ki jim lahko pomaga tudi z materialnimi sredstvi. S predavanji in prak- tičnim delom največ dosežen«, zlaeti če so na čelu krožka agil- ni mladi ljudje, dobri organi- zatorji, ki navezujezo stike z izkušenimi kmetovalci in 'kme- tijskinu strokovnjaki ter s kmetijsko zadrego. Napačno bi bilo. da bi se prakliono preizkušanje zemlje, semen in gnojil omejilo izključ- no na skupen krožkov komadič zemlje, na pomoč zadruge in s»trokovnjakov. Največ pomoči bodo člani krožka Imeli doma, če jim bodo starži pustili ko- madič zemlje za poslcuse s se- menjem in naravnimi ter umet- nimi gnojili in če bodo potem izsledke izkoristili za vse po- vršine posestva. Tako lahko mladi ljudje vplivajo na naše poljedelstvo, živinorejo, sadjar- stvo in vinogradništvo, zlasti če bodo na raznih področjih delovaK krožki sadjarje\', živi- norejcev, vinogradnikov itd. Sedanje delo krožkov Je še v razvx)iu in vendar veliko obeta. Tekmovanje med člani krož- kom' in krožki, razstave krož- kov, udeležba krožkov na Okrajni gospodarski razstavi, raeni nastopi članov krožkov kot kosci, grabijioe. žanjice in podobno so oblike manifestaci- je mladih kmetovalcev za dvig "'^daljevanje oa 2. «tran:) 2 Ptuj, 9. decembra 1955 Društvo prijateljev mladi v Ptuju je ustanovilo jb podpori Ob. LO vzaoino svetovalnico v Ptoic Začetek poslovanji prihodnji teden Mestn odboT Društva prijate- ljev mladne • Plu^U je saikljufill priprave za ušianovitcv VZGOJ- NE IN ZDRAVSTVENE SVETO- VALNICE, k bo račeLa poslov ti že pr hodni teden Lepo oprem- ljeno in prav prijetno sprejemno sobico le dob:k y Mladinskem domu pr- sejmšču oia Ormošk cesti. ptujski zdravstveni 'n pedaflo- šk delavci so se zagoč< obravn vati sle- herni pr mer v«esitranko, skrbno in z T30 odgovornostjo Samo po sebi i« raaumllivo, Aa. mora b-ti v VS zaj-iračena tud' tajjnoet raz- govor ov, ker )« popoln^ odkri- tost in raupanje ob skovalcev po- CK>J »a uspešno reSevanje vtasih dok>a.j zamotanih vzgojnih nalog. Prevzgoja odraslih Eden v žnejš h »motrov vzgoj- ne svetovalnice je obenem pre- vzgoja sam h staršev in drug-b državljanov k so odgovorni za normalno rast naše mladine Vsem tem bo dajala svetov Inica trdne osnove pedagoške preusme- ritve njihove la-tne vzgojne prakse, posredovala jim bo vpo- gled v t«Mesno in duševno staovje njihovih otrok na po«amezn h razvojnih stopnj 'h in jih eezm- njal. z zahtevami naSe sodaii- stične družbe za katero otroke vzgajajo. S 'vojim delom ieli preprečevatti zrreien racvoj pri določenem otioku. ali g^ vsaj pravočasno ugotoviti, da bi bilo mogoče stanje dovolj zgodaj po- pravit: Strokovni kolektiv sveto- valnice si bo pr zadevaj vzbujati v sterših razun»evanjc zi značil- ne vzgojne težave ter j-tn omogo> čil boljše umeranje n v zvez. s tem pravilne i Se vzgojno ravna- nje. Kajco bo Ptujekd Vzgojna sve- tovalnica poslovala? Svetovanje bo za vse obi&kovviJce BREZ- PLAČNO. Stranke bo sprejemal« v omenjeni sprejemnici dvakrat tedensko, in s cer ob sredaih in petkih od 15. do 18 ure. Od 15. do 16. ure bo imel službo poklic- ni vzgojitelj od 16 do 17. ure zdr"vni'k, od 17. do 18. ure pa pravnik ali sociatni delavec. Po- drobnejši raapored bomo objavili v eni prhodnjih številk Ptujske- ga tednika. Vzgojna in zdravstvena sveto- valca je za Ptuj velik3 pridobi- tev. Njen uspeh ni odvisen le od prizadevanja strokovnih delavcev, temveč tudi )d r'a.zumcvaoja in najtemnejšega sodelovanja vsega prebivalstva Ptuja. Ker trenutno še nimamo po- trebnh materialnih sredstev niti izšolanega strokovneg? kadr« ra p o k 1 ■ c n o svelovaln co, bo opravljala VS v skromnejšem obsegu tudi to nailogo. Vsekakor bo ustano-vitev take posvetovalni- ce ena naslednjih nalog Društva prijateljev mladine in ptujskega občinskega LO. K. I. Dobrodošli! Bodite prisrčno pozdravljeni, dragi gostje iz Varaždina, veseli smo vašega gostovanja v našem gledališču! Nekaj iz zgodovine varaždinskega gledališča Po VCTodost in h podatkih &o bile gledališke predstave v Va- raidinu že v 17. 18. etoletju Te so bile v taknatnem jezuit- skem kolegiju in so bHle seveda v glavnem religioznega znacijd. V začetku 19. Holetj« so b le že stalne predstave vendar večji dd v nemškem jeziku. Gostovale so razne potujoče skupine z Av- strije, ki 60 nt &voji poti redao obile Maribor Celje, Ptuj n končale »vejo pot » V iraižd.««. Kvaliteta teh predstav n. bila posebno vifioka, dela p«, ki so jih prikazovale, so biLa manjše književne vrednosti. Lahko bi ^r- dil da je bila škoda teh gosto- vanj aarad.; dv.gania tujega nem- škega duha večja od kordstl. Predstave so bile v privatni zgradbi grofa Pataclča, kjer je b-lo sorazmerno skromno gleda- lišče z odrom. Okrog leta 1860 se je začela akcija za gradnjo gledališkega poslopja, k: )e bilo dograjeno 23 nov. 1873, ko je bila svečana otvoritev. Varaždin je štel takrat 8000 prebivalcev in je torej bilo razumljivo da sj v takratnem času tti mogel privoščiti stalnega gledališča. Zato v novi zgrad- bi nastopale predvsem gostujoče skupine, od časa do časa pa so nastop;li tud donvači amaterji z razn^md lažjimi deli. Prva iri desetletja obstoja nove gledališke zgradbe se je bil v njej žilav boj med tu j.m: ic domačimi »fcupinanvi za uveljavitev duh« in jezika, pri čemer jenarodn jezik m duh zmagal šele v I 1903 ko je bilo » gledališču odigrano zadnje delo v tuiem jez ku Varaždinsko gledališče od leta 1888 dalje Velike zasluge za celotno gle- dališko delo v £^ od 1888 do 1914 leti:^ je imelo Hrvatsko dramsko dništvo ki je skrbelo r« predstave » narodnem jeziku, razen tega pa za to, da so imela prikazovana dela književno vred- nost ter da so b la n^ umetniški vižni. Ker v tiatem času ni bilo hrvaških potuiočih skupin, so nastopale vsako leto v Varaždinu srbske potujoče skupine (Proti- čeva Illčeva, Ciričeva), ki so imele v svojih vrstah števlnc iz- vrstne igralce n kj so post 11 po- zneje znani umetnik z^igrebškega gledališča. Med drug.m je Hrvatsko dram- sko društvo pripomoglo, da je v letu 1906 gostovala v Varaždi- nu Slovenska rperc iz Ljubljane ki je upr zorila šest pred^taiv m ob tej priložnosti so bili Sloven- ci sprejeti z ogromnim navdu- šenjem Leta 1915 je osnoval Andro Kfi- tnovič stalne mestno gledališče, ki je delovalo polnih sedem let vSe do leta 1922. Glede na to, da je Avstrija v čašu prve svetovne vojne razpustila več no gled-ailišč na slovanskem jugu, se je v te- danjem varaŽG nskem gledališču zbralo mnoc^o odličnih igralcev. med katerim so bili tud S]t>- venci Tako so deloval- vrsto let v tem gled-cl šču Berta Bukšeko- va, Edo Grom Skrbnšek in drugi. Ko je prenetaio z delom Mitri- čevo gledališče, je M trov č sku- paj s svojo ženo nastopil angaiž- man v Maritniru ^n Varaždm je izgubil staln gledališki nsambL Vse do začetka diuge svetovne vojne je redno gostov lo v Varaž. dinu gledališče iz Osijeka. Varaždinsko gledališče po osvoboditvi Sele v nov Jugo iaviji so bili ustvarjen" materialu pogoji da So v tem mestu usknovl; stadno gledališče, kar se je tudi zgodilo jeseni leta 194: Njegov prvj an- sambl izvira še iz časov narodno- osvobod-lne vojne, ko je ob ta- jalo partizansko gledališče »Av- gust Cesarec« po k^eterera je do- bilo svoje -me tud stalno varaž- d nsko gledališče V zadnjih desetih letih je va- raždinsko gledai šče doseglo veU- ke uSpehe in dalo celo vrsto zelo dobr ii umetn.ških stvaritev. Pri izb ri repertoarja ni pax lo samo na književno vredno&t del, tem- več tudi na njhovo sodobnost in tematiko. Med drugim je gledališče pri- kazalo sledeča dela slovenskih avtorjev: »Celjske grofe« Bratka Krefta. »Kr;lja na Betajnovi« Iva- na Cankarja, »Ogenj n pepel« ter »Operacijo« Mire Pucovc, ra- zen tega je z veseljem 'prejejo Slovence-rež ser je ki so nekaj- krait režirali v Varždinu: Osipa Šesta. Hinka Košaka in Lojza Standekerja Brž ko je začelo z delom stal- no gledališče leta 1945, se je ču- tilo, da je oiegovo delo precej otežkočeno zaradi tesnobe pro- stora in zastarelosti tehn čnih naprav. Ljudsko obkst in prija- telj gledališča so sprožili vpra- šanje razširitv«^ in adaptac.je gle- dališčne zgradbe Stvar je neJcte- la na ugoden ^dmev in tako se je z delom začelo že leta 1949, končalo pa letos. Popolnoma je obnovljena koncertna dvorne, gledališče, oder, dograjen pa so prostori za orkesicr gardero- be itd. Na ta način ie ustvarjena zgradba, kj utitrezT vsem potre- bam sodobne gledališke umci- nosti. V svobodni domov ni si je gle- dališče pos'avilo smoter Mužiti ne samo enemu družbenemu raz- redu, temveč da bo pravo narod- no gledališče n prireja za to predstve zč kolektive, za vojsko, mladino itd Razen tega stalno gostuje v raznih krajih Hrvat- skega Zagorja Medjimurja in Podravne, sedaj pe bo prvikr^^t gostovalo tud'' «■ bratski Sloveniji. Kolektiv varažd nskcga gleda- lišča se tembolj veseli svojega prvega nastopa v Sloveniji ker je Varaždin gojil v preteklosti bratske vezi n'ed Slovenci in Hr- vati na kulturnem polju. Mala tovarna z velikimi perspektivami v Rajšpovi ulici v Ptuju je ta- ko rekoč neopazno zrasla v zad- njem letu trenutno sicer še mala tovarna Industrija kovmskh in lesnih izdelkov, ki pa bo, ko bo dograjena, v področju vzhod- ne Slovenije edini tovrstni obrat, poleg tega. da bo zdelov >la ne- katere izdelke kot edmo podjetje v državi. Kljub temu. da je podjetje šele v izgradnj"., saj stoji za avtobus- no remizo 3 kri ta kaj skromna provzorična zgradb? že izdeluje vrsto zelo iskanih zdelkov šroke potrošnje: etuvje za očala, deko- pirne žagice. kompresorje z briz- galnJmi pištcliimi risalne apa- rate, kovin;ke omarice za kon- trolne kartice, rib ške koleščke. razno okovje in druge izdelke. Osnova; material za vse te iz- delke je aluminij, le za nekatere predmete uporabljajio tudi želez- no pločev.no ■dii železo sploh. Vendai je izdelovanje naštetih predmetov le sporedna dejavnost malega kolekt va Ta posveča več svojih s-1 'izdelovanju orodja in strojev s pomočjo katerih bo, ko bo obrat dogrejen, lahko do- sedanji sortiment zelo razš-ril. Takrat se bo lahko tudi močno povečalo število zapo«lenih. Di- rektor tov Bobič meni da bo tovarna lahko zaposlila nad 130 ljudi, več j de' žensko delovno tdlo, kar je posebne važnosti rav- no za Ptuj .n okolico, kjer je vedtto ostajalo neko število žen- ske delovne ^ile brez stalne za- poslitve. V tovarni bo posebnega po- mene obrat za galvanizacijo, kjer bodo razne zdelke niklal aM kromirali ne 6amo hstne, temveč tudi 'Zdelke drugih podjetij S«f- veda je do tega menda še precej daleč saj so zidar j- položili ko- maj prve opeke, medtem k« še nikjer ni izgledov, al bo mogo- če najeti krediTe, ki bodo potreb- ni za opremo. Težava je tudi v tem, da bo podjetje moralo od- plačevat- kred't za gradnjo stav- be, preden bo v njej sploh kaj proizvajalo, ker še ne bo oprem- ljena. Stroji in oprema za galva- nizacijo so a- cer naročen , vendar je vprašanje če bodo lahko do- bavljeni z ozirom na *edanje sta- nje glede kreditov. Tovarna je pravzaprav občin- sko podjetje, vend?T ptujska ob- čina ne kai« posebnega zanima- nja za mene probleme -n težave. Pok-ezali sc »lam nekaj kopij do- pisov, ki so jih z tovarne posJali Občinskemu ljudskemu odboru v Ptuju že pred meSed, pa doslei niso dobili ie nobenega odgovo- ra, čeprav so v njih obravnavali za podjetje zelc važne stvari Več razumevanje za težave kolekfva kaže OLO Ptuj, kar v podjetju rad: priznaio Vsekakor največje težave povzroča podjetju pomanj- kanje obratm>- kred tov kar jih v neki meri celo ovira v proiz- vodnji. Posamezno izdelan kom- presor morajo a. pr najprej pro- dati da lahko kupijo elektromo- tor za nov izdelek Priznajmo, da je tako poslov m je dokaj počisno, tod^ brez e ektromotorčka ni kompresorja »Pomagajte nam do kreditov,« pravio v podjetju, »pa boste vdel kai vse bomo na-re- ddlil« To dir*»Utorju radi verja- memo, ''aj ima v kolektivu same visoko kvalificirane in kvalifici- rane delavce, pa tud po izdelkih k- jih pokažeio se vidi, da temu kolektivu res nr; težko izdelat' prav kvalitetnih in zelo iskanih proizvodov, k jh v naši državi nikjer drugje ne izdelujejo. Gle- de na te perspekt-ve b' bilo tre- ba nudit] kolektivu več pomoči, kar velja posebno za občino Ptuj Kar pa zadeva kolektiv, ve- mo, da bo s srojc strani n-pravil vse da b podjetje čmprej zraslo in zečelo z obrežno proizvodnjo. Krvodajalsko akcijo v Ormožu bo treba ponoviti Dvodnevna krvodajalska akci- ja v Ormožu 30 novembra in 1. decembra 1955 se jc obnesla po zaslugi dobrih ljudi, ki ce za- vedajo verkf vrednost- krvne ple-zme in so tud pripravi jot! prlspcv^.!^ svoio kri pa tudi po zaslug ag.ln«- ekipe, ki je v Zdravstvenem domu v Ormožu vestno in točno opravila svoje delo I>elovn: kolektiv Kmetijskega (|oSpodaT«tva Ivanjkovci zasluži pohv lo glede ra svojih 90 lju- di, ki so se prij-avih za ikcijo in se ie tud 100 odst udeležili Drugačna pa. ie žal slika ormo- škega prebivalstva, k ga je 1200 lO se je med krvodajalce prijav- lo le okrog ST oseb SI b odziv je bil tud' v vaseh. Pušenc^ Tr- govišče in Velik.r Nedelja. V bo- dočih akcijih bo nedvomno tud v tukajšnjem področju znatno bolje, ker se ljudje vedno boli zavedajo pomoč- s krvno plazmo, vendar bo treba ljudem o tem še n še govorit da bo vsak' dru- žina vedela k>^kc važna je po- moč ponesrečencem s transfuzi- jo krvi Skoda jc bMa da je morala ekipa konč ti delo dan prej, kot je bilo napovedano sicer bi pr- šil na vrsto tudi ljudje, ki so se prjevil: pa so bil; prepozni. 1 M. Sem (n tla po Središču Večji del tega, kar smo v zadnjih časih slišali iz Sredi- šča, je bilo več ali manj v zve- zi z borbo Središčainov za sa- niostojno komuno. Ta je posta- la dejstvo, ki obstoja, pa če- prav kot najmanjša v okraju. Sedaj je samo važno, kako je nova občina prijela za delo, ka- ko delujejo sveti in koUko jim je ali jim bo uspelo zainteresi- rati čim širši krog državljanov pri samoupravljanju V tem po- gledu seveda ne moremo mimo organizacij Socialistične zveze, ki je ravno pri organizaciji sve- tov ljudskega odbora dokaj ak- tivno posegala v politično do- gajanje, čeprav se to odvija v večji meri samo v Središču, ostali kraji občine pa so maaij aktivni. Med najbolj boleče točke sa- moupravljanja v središki obči- ni sodi vsekakor šol siki odbor. Kljub temu, da je bil sklican že petkrat, je bil sklepčen sa- mo enkrat. Tako ostaja vrsta problemov nerešenih. To je bil tudi vzrok, da je moral nespo- razume v učiteljskem kolekti- vu reševati okrajni svet za šol- stvo, ko pa bi ravno krajevni šolski odbor najprvi o njih raizpravljal. ★ Sprememba regresne stopnje za umetna gnojila je kmeto- valce v občini precej prizade- la. Ti namreč ne pridelujejo žit za trg, temveč so v glav- nem živinorejci, saj je 10 od- stotkov vse plemenske živine kolikor je je v okraju, ravno na področju sredške občine. Tako bodo umetna gnojila ostala v skladiščih, čeprav nam račim kaže, da se njih uporaba tudi kljub zvišanim cenam, še vedno izplača. ★ Kmetijska 2:adruga Središče je utrpela v letošnjem prvem polletju okrog pol milijona di- narjev škode zaradi znanih kri- minalnih dejanj. Četrt milijo- na dinarjev pa je morala pla- čati kazni zaradi nedovoljene trgovine s koruzo. Iz teh te- žav se bo letos sicer izkopala, toda ugled zadruge je zaradi tega precej padel. Kritiki je iz- postavljeno tudi nekaj ljudi, ki so zaix>sleni v zadrugi zaradi družinslcih vezi med njimi, ker njih zaposlitev v enem podjet- ju po zakonu ni dovoljena. Upravni odbor zadruge se doslej ni zmenil za predloge, da bi razširil svojo poslovalni- co z ločitvijo špecerije od ma- nufakture in železnine, za k^'" 3o vso možnosti. Tako pa je v »asiovalnici še vedno velik na- iral in morajo ljudje zelo dolgo čakati na postrežbo Odbor je tudi premalo agllno vzel v pretres predlog o fuziji >beh krnetijskih zadrug na ob- činskem področju. Res je, da je v tem pKjgledu največ nera- zumevanja pri obreški kmetij- ski zadrugi, toda tudi tam bo treba enkrat prenehati s lem Dzkim lokalizmom. ★ Središki mlin je še vedno vključen v okrajna mlinska podjetja. Člani kolektiva zatr- jujejo, da So stroji stari in ob- rabljeni, ter da je mlin kot ce- lota (strojni park) potreben te- meljite oianove. V zadnjih letih je mlin ves svoj zaslužek pri- speval k obno\^ ostailih mlinov podjetja. Sedaj pa bi naj pri- šel v roke občine. Toda glede na nujno potrebno obnovo se občina premišlja mlin prevzeti. Vsekakor bi bilo pravilno, Se bi ostali mlini podjetja poma- gali sedaj obnoviti središki mlin, kakor je ta doslej poma- gal pri obnovi le-teh. V Siedššn §0 izvolili občinski sindllicki svet v nedeljo, 4. decembr?, so de- legati s nd kalnih organizacij v Središču izvolil^ obč nski sindi- kalni svet. S tem dnem ^e bo ver- jetno zboljšalo stanje dela s n- dikaln h organizacij k; doslej v Središču res niso pokazale tiste aktivnost , t c jih je Kmet.jska zadruga Ormož lo- tila z vso resnostjo, zato pa tudi lahko prčakuie u^peh, razume- vanje pr' članstvu :n š roko so- delovanj« brer katerega ni uspe- ha. Teh neksij podatkov o Kmetij- ski zadrugi Ormož in njenih od- 'ckih ho v izpodbudo ostaMm kmetijskim zadrugiam v okraju, kier s članstvo žel. krepko kme- t jftko organ zacijo njen odbor pa ne ve. kako bi prijel ta delo da bi rodil čimveč uspeha. REZERVNIM OFICIRJEM V četrtek, 15. decembra t. U ob 15.30 bo v dvorani ZKS v Ptuju predavaj rezervnim ofi- r.rjem prof. Miro Bračič. Pre- davanja se udeležite pohKv- številno. Odbor POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM Gosttinsko podjetje »Re?*»-!v- racija — Hotel Orm?.«ž« je z odločbo Občinskega ljud-5'ts-«-a odbora Ormož, z dne 1. decrm- bra 1955 štev. III-330'7-55 pre- šlo v litk\'idacijo. Pozivamo v«e upnike, da v 30 dneh po ob- javi tega poziva prija\'ijo I-i- kvidacijiski komisiji svoje ter- jatve, dolžnike pa. da v 13'-nn rcdcu poravnajo vse sv^oie <^ veznot^i Likvidacijska komisij« LO Požar na Mestni ekonomiji v soboto 3. decembra, zjutraj ob 230 je izbruhnil na gospo- darskem poslopju Mestne ekono- mje Ptuj požar ki ga kljub ta- kojšnji intervenc ji pripadn kov JLA in gasilcev iz Ptuja i-n Ma- ribora., ni bilo mogoče pogasiti. Pravočasno le b la rešena :z go- rečih hlevov živina. Škode je nad 10 milijonov dinarjev. Organ"' TNZ »JO t = ko] uvedli preskavo n k?i;, aa bo tud; ta požar v krat- kem razjasnjen. Ptuj Še ne bo imel avto- matske telefon, centrale Na občnem zboru sind k^ta PTT uslužbencev in delavcev v Ptuju, 4. t. m., je poj snila za- stopnica PTT podjetja z Ljublj'5- ne da se bo moral Ptuj še ne- kaj 'e» zadovc;jit- s pojačano n- duktorsko postajo ker še n m?i pr:merneg poslopja kjer b. naj bila montirana automatska teie- fon-ska centrala Sedanji pro ori pošte so Zr montir nje take pK>- ^taje nepr.mcmi n bo potrebno počakat; na zgr-d.lev novh pošt- n h prostorov Ob tej pr ložnosti je bi govor tudi o tem, da bodo v ptu'rk~m okraju obs'oieče pomožne poš-e uk njene, n to • kr9j:h. kjer ni- so po*'-ebne drugod pa bodo iz nj h nast le ^tslne pošte z redno do-stavo I Ptui. p decembra -3 SODOBNI ROMAN IVAN POTRČ 48 stresla je k'klo, « pravo pa me je plosknila po l:cu kolkor je največ mogla Zatem )e zbežah. Ali se n zasmejal a? Tudi me- ne je dom^il^a zanašalo. Hotel sem pobrati deteljo na kankole, ^ 5cm sc samo spust:] na kolena in obklediil ob kanko^ah n de- telja Tako •■em potem klečal, do- kler nisem slišal Tun k neqa glasu od hr-.md sem — kLcala je večerjat E — da krmu b-i naj bilo vse to podobnoV Bil je resn ca iz- rekla jo je ona Hana Hana ko me je potem ootienla od sebe, se dv qn:la. dvr tr krat mah- nila po «>e^ po kikl in po blu- zi da SI ie otepi deteljo n se znenada nasmehnila Vsaj men; se je zazdel-j da se le — potem pa se le odprav 1= pc vra'n k h in me n več pogledala, cele dneve ne ko da bi me ne b lo pri hr mu Jez* se lezi . . .' sem »■ ponavljal, iarc« ničemur n; podobno Obo b morala imeti pamet al vs-s' jez b ]o moral imet . s'itna ka' hudr m; ie b lo zavoljo deklet<^ Imelo me je d' b: ji kai rekel Večerko potem sv« i;e 7Tiašl--' =;aroa 7= ko' rn . co. kak dan Kasneje sama na njivah, a n'kdii n'sem vedel, k'?.- ko bl začel Za kolarnico je skašala tr tn co. na ni^vi je oko- pavala, z naglico, ko d; b se ji ne vem kako mud lo in ko da mi je že vnaprej hotela povedat naj ne m:Mm več na ljubljenje naj pozabim Z.3 hremom je dvig nila jerb s in se potegnMa m mo in na nj vi je okopavala, kakor da me nj hotela v deti. Zardeval sem :n si na samem qr'zel u*tn re bil ie s-.tna reč tud: zavoljo Toplečke in o'rokr ki je prišel na svet Vse «e je mešalo v men — na kakšno ze- nitov s Hzno pa tiste čase nisem misl-l. vse take m si sem sproti odqai:jal Neke m sel na ie vzkli- la v men koj po tem ljubljenju da se bo n^^mre^ vsa reč med na- ma šele začela m sli se ni^em mogel več zneb.ti. tud hotei se je ni>em Take bo. kakor jc bilo pri Topicčk ' sem Si pr govarjal. .lepega dne se bo znova vse skrai^ začelo' V^e »ako me je 6kf" cfrozlo; b lo ie. ko d b grr.: - sem jo začutil s Hano na porr i v 1 stju mladje peg - njala Kako b; se utegnla rec konč t . tudi to eh, to mi ni ho- dilo po glav; Prcver me ie m - kalo — čeprav je skraja vse ču- melo v men, spal© io čakalo ka- kor rak v zdiču. Eh takrat nisem vedel ndsem mocfcl, eh kaj nisem hotel vede- ti, kako bo vse proti meni za- suk lo in t>e mi na qlavo nako- palo, a b vendarle lahko mel vsaj mal čko pameti, no pa je nisem imel Zdaj. ko ie vse mi- nilo — vse eh vse! Zdaj je ostale vse to ko en sam križcv pot v fam-, cerkvi, kakor v^eh stir.najfet postaj od Pil^tuša do vstajenja, le dr zadnjega, kar se vstajenia tiče pr; men ni in 'ud: nikol' ne bo. ne more več biti, sem že pokopal dc, konca. Pri hramu »-mem je b'.lo tako. d; smo se draa druqega ogibal: 1 jaz sem ^e og;h>aI vseh najtKslj P5 Zefe .n otroka Zvečer t«teqa dne ko se je narod la dekl nca in se ;e pript tilo t:sto s Hano smo pcvečerjali vsak zase v ku- hinj:; enako ie bilo drugo juti o z zajtrkom bedov 1 in večer jah pa smo že v 'zb:-, ni n po- magalo moral Sem v :zbo in z«o mizo. Zefa ie ležala v hiši. na Tople- kovem ležišču; tako ie potem opoidnc ko so b:l« vrata v h ško z prta min:l obed kakor da b tr-je tuje .sedeli z« m zoi zve- čer komaj sem zanesel žlico, pa «e ie pokazala med vrati v h ško Muršečka 2 nečim belim v naroč- ju še zdaj io v dim belo n povito štruco, še zdaj Jo si šim Mur- šečko. kako je kar zletelo z nje. z nenav dno v sok-m a'"-'*©™ ko da b. se ženska žganja napila. »Hej, mošk". je ne bos nič pocflcdal? Deklinca je! Se ena Toplečka ali Hedlca več ne vem. kako b: povedih! Pridi no, pa H jo poglej!« Odložil sem žlico, roka jo je sama od sebe položila na mizo; kaj na t b storil, tega n sem ve- del Tunika je pokazala veselo lice, Han3 p»3 se je nekam na- pihnila ko d'a bi nameravala zdal zdaj počit' v smeh. Dvignil sem je in zaropotal s stolom, to je DO voej prilik slišala Topleč- ka k«eiti od fm, :z hiške sc jc oglasilo, počasi in potihoma, ko da bi kdo dvakrat sapo zajel: »Južek, — k men' pridi ma- Ičko I. Potegnil sem se muno Muršeč- ke in mimo t--lega v njen h ro- kah kar je bil^j do kraj povito, da je bilo kakor brez rok in da ie m žalo kakor da ne bi moglo preneeti svetlobe, ter sem se znašel med skrinjo n posteljo V tem ko je za mano prišla tu- di Muršečka, odgrn la odejo -n položila dekl nco k Zefi, ko da bi jo hotela po!:sn:ti pod njeno pazduho. Toplečka je s.egn la roko pod vzglavje cez čas pi je tudi levo polegn la izpod odeje in Jo zprož la prot; meni. čaka- la je da bi jo prjel za roko ali kM toda v hiški je bila Muršeč- ka. k naju n: zpustila izpred oč:, ne, za n č s vetu b pred njo ne pobožal Toplečkne roke. In — roka se jc poča-^i poveš la ob oo«teljni stranici, ko da žen- ska ne bd imela več moči, da b. jo potegnila na lež šče, samca ženska pia jc rekla t"-še ko po- prej: »Južek — tole maličko, to je zdaj najino oh — jezusI« Bolj ko te Toplečkine besede iem slišal tihočo kj je nactala v hiški. Z vo sem čutil, kako vleče Hana vse na uhoj zatem pa. ko je Toplečka konftala, sem zasli- šal, kako ie podrsal stol, kako jc zletela žlica po m zi in kako je nekdo, — b la je H na odhi- tei iz izbe z napetim; lic in s predpasnikom na ustih zaloput- nil dvčkrat za sabo vrata iz :zbe .n :z hrama da je lahko zu- naj, nckie na pocjah al; kolar- nici buhnila v smeh. Tega smeha nisem slišal, toda vse v meni ga je culo Pač pi; sem zaslišal v tem Tuniko; tudi ona je odšl^a i.z izbe :n zaprla potihcma kol - kor se je le dalo, vr ta za fabo Pod m Hm nebom n sem vedel kaj naj stor m četudi bi Mur- šečka odšla z h ške Toplečk: me jc gledala, globoke oči, ki so bile takšne, ko da b -plahnele. So se kar položi,e nsme Umak- nil sem se j: 5 pogledom n ga z nesel na pcdob: na s'em, n* Janeza Krstnik^ v velblodji koži. Znenada pa ]'■ Muršečka zasto kala Toplečkr je potegnila ro- ko k sebi. jo zanc-la na oč' n - onila g'.avr< protj otroku, prot; sten medtem ko so j; zcčele prs same 00 sebe. brez jok? podrhtevati Odmaknil sem se od »krinje in potihoma, koli&Q( ae ie dalo, odišel; tudi niisem vedel, zakaj sem storil to taiko kot 'k.ak kradljivec. Muršečka je spustila posteljo, za katero se je držala, in videl sem še to, kako je sklenila roke in jih d\-ignila do ust, ko da bi se hotela Jenezu Krstniku pripo- ročiti. Tole maličko ali deklinco sem si ogledal šele čez nekaj dni, čez kak teden — po krstu. Vse to okoli otroka in otroč- nice in babice, a tudi okoli kr- sta, jo bilo opravljeno, da sam nisem vedel, kako in kdaj; ka- sneje sem lahko opazil, da je Tunika potegnila s Toplečko, z materjo, in ji pomagala Tuni- ka je tudi opravila vse zavo- ljo krsta Slišal sem ženske, kako so v vse naklepale zavo- ljo botre, na pravo pa se no- t>ena ni zmislila. Z Rudlom in .sestrano je bila Toplečka v 9\-aji. Skoraj gotovo bi Rudi in sestrana botrino odklonila. Tu- di zavoljo kolesij a, ki bi ga naj vozil jaz, so se menile. »Zakaj bi zdaj še cirkus de- lali?« se je zjezila Timika. »Po oroštovo kočijo bomo poslali! Se to. kaj?« Nato je povedala: »Sama .jo bom zanesla. Zefiko, sama ji bom botra!« Skoraj bi lahko rekel, da mi le bilo, kakor da bi se kamen zvalil z mene. Vseeno pa brez pijače in domačega svet-kovanja ni .šlo _____ Dayfc ^iOJKKlnjič) RoiiEiBl^ski sestanek na Vajenski šoli za razne stroke u Ptu[u Roditelji mojstri bi učitelji vajencev ptujske Vajenske šole raznih strok so v nedeljo, 20. novembra, imeli letni skupni sestanek Udeležilo se ga je skoro 200 oseb, kar je presenet- ljiv obisk, če ga primerjamo s predhodnimi, od ikaterih so bili nekateri kar skromno obiskani. Ako pa še pomislimo, da ima šola 234 učencev, katerih pre- cejšen del dela in stanuje v od- daljenih krajih okraja, je obisk 200 ljudi že res usp>eh, ki se ga moremo resnično veseliti. Uspe- lost sestanka pa ni samo v mnogoštevilnosti udeležbe, am- pak tudi v kvaliteti, saj je pro- gram sestanlca vseboval obrav- navo mnogo perečih problemov vajenske mladine. Oglejmo si danes prvo tn menda najvaž- nejšo točko programa, to je re- ferat upravitelja šole: o delu z vajenci v dobi doraščanja in od- nosi vzgojnih činiteljev do va- jencev. Vodstvo šole se je z ozirom na važnost m nujnost proble- matike pri vajenski mladini odločilo, da spregovori prav resno in svarilno besedo ravno z roditelji in mojstri oziroma poslovodji, ker je spoznalo, da prav ta dva vzgojna činitelja iz različnih razlogov zanemarjata vzgojo vajenske mladine. Spo- znalo je namreč, da imajo star- ši cesto zelo zmotno gledanje na vzgojo vajenske mladine. Ko sin ali hčerka dovrši osemletno šolsko obveznost In vstopi v neko obrt v uk, so star- ši rrmenja, da so otroka preskr- beli in se jim zato ni treba več brigati zanj, češ, saj dobiva že mesečno nagrado, torej zasluži, samostojno tn samozavestno se vede in v vsem že samovoljno ukrepa. iMnogi starši si celo ne upajo takega mladostnika gra- jati, ga poučiti, češ, dorasel je, saj sam ve. kaj dela. iF»ri tem pa jim je prav, da so se enega otroka otresli — enega breme- na otresli. Zdaj ga ima mojster, delavnica s svojimi pomočniki in šola ga ima, oni ga vzgajajo, oni naj zanj skrbijo. Tu so star- ši pač pozabili svojo bistveno in trajno nalogo ter gredo preradi na linijo manjšega odpora. A mojstri? Premnogi od njih ni- majo pravega odnosa do vajen- ca niti takrat, ko je v delavnici, kaj šele, ko je izven nje Kaj pa šola? Tudi ona se mora vedno vprašati, če je storila vse. Ker je Vajenska šola sle- dila temu pozivu in ko je do- mala kritičnost odnosov v vzgo- ji vajenske mladine, si je zadala nalogo, da pozove vse tri glavne vzgojne činitelje, to je dom, delavnico in šolo, da se pogovo- rijo in krenejo na boljšo pot za vzgojo strokovnega kadra. Ne smemo namreč pozabiti, da je vzgoja vajenske mladine vprašanje strokovnih kadrov, ki je danes pri nas prav tako važno, kakor vprašanje mate- rialnih sredstev, če ne celo bolj, kajti stroji postanejo sijajna stvar šelo tedaj, če jih uprav- ljajo ljudje, ki stroje dobro pc znajo. Da le dober strokovni ka- der lahko uspešno deluje v pro- izvodnji, BO spoznala že mnoga podjetja z delavskimi sveti in upravnimi odbori in zato je tu- di nastalo veliko povpraševa- nje po strokovnih kadrih. Da vzgojimo strokovno dobro uspo- sobljenega delavca ter vsestran- sko razgledanega človeka, pa mora biti skrb ne le šole in de- lavnice, ampak tudi doma in vse naše družbe. To pa bomo 'mogli če predvsem dobro po- lamo to rnladina Kaj sploh vemo o mladini, na jrimer o njenem privatnem živ- ljenju, o njenih oblikah življe- nja, o njenem »izživljanju«, kot to danes rečemo? Prav malo! Vsi ti naši vajenci, ki cesto v delavnici boječe prestopajo pred nami in v šoli sedijo tesnobnih src pred nami v klopeh, vedo pravzaprav dosti več o nas, kot mi o njih, čeprav so nam oni xaupani v vzgojo tn uk, ne p>a narobe! Zato je bilo zelo prav, da nam je tov. upravitelj Jože Stropnik v svojem referatu o delu 2 vajenci v dobi dorašča- nja prikazoval življenjsko dobo, v kateri živi vajenec in razložil splošna opažanja pri vajencih v letih učenja Povedal nam je, da je vajenec že v popubertetni dobi, ki je doba, ko se ustvarja in oblikuje doraščajoči človek. Ta doba pa ima svoje fiziološke značilnosti, ko je telo v močni rasti in dozorevanju ter svoje psihične posebnosti, ko sp v nje- o;ovem duševnem življenju na- stopile velike spremembe. Vzbu- jeno mu je že zarumanje za vsa dogajanja okoli njega. Novi ervet se mu odkriva Odkrivati prične ta mladostnik družbeno pogoje- nost individualnega življenja. Ne zagleda le sebe v družbenem okviru, lemveč zagleda tudi družbo samo in probleme v novi luči Osebno ga začno za- nimati zakonitosti družbenega razvoja, politična, ekonomska in socialna vprašanja, vpraišanja po smislu življenja, vprašanja človekovega mesta in pomena v svetu. Nanj navaljuje tisoč vpra- šanj in ta n&val mu spodnaša tla pod nogami. Potreboval bi človeka, ki bi ga držal v ravno- vesju in mu odgovarjal na nje- govih tisoč vprašanj. V njem n. pr nastopajo pod težo tega navala značilni konflikti: trga se od staršev, ker se mu zdi nji- hov svet zastarel, preveč urejen, preveč dokončen, premalo ugla- šen na njegove lastne proble- me. Trga se od svojih vzgoji- teljev, če ne znajo tanko pri- sluhniti njegovim potrebam in njegovemu razpoloženju Razno- vrstnost problematike ga meče z enega področja na drugo. (Nadaljevanja pnbodoi«č) KBDBLJA. 11. DECEMBRA 6.00—7,00 Vedre melodije ra cedeH- •iko jutro — vmes ob 6.05—6,10 Napo- ved časa. poročila vn vremenska napoved. 7.00 Napov«d čas4, porooiia, vrctntnsk« napoved in objava dDevn«j>a S4)oreda. 7,15 Reklame. 7,:<0 Radljsk koiedai « prireditve dneva. 7.35 .Nfelodije iz gla4- benili rev^j. 8,00 O SporUi in šjiortnl- kiti: Letosnj« tnednarodna arvlomobltska sezona. 8,15 Pisana vrsta slovea&kih na- rodnih pesmi in veseifh plesnih vil. 9,00 Otroika predstava — James Krfls«: C« loiek sanja (radijska igrica). 9.30 VeseJi inlerme2zo. 10.00 Drvi'^'ki po^ovorii 10,10 Nedeljski simfoai<5ni koncert. 11,15 Oddaja za Benetke Slovence. 11.35 Lahek opoldansiki glasbeni spored — vmes ot> 12.00—12.10 Pogovor s po®l«!3aild. 13.00 Nacoved časa. poročna, vremetvska na- poved, pregled dnevnega s(>oreda in olv- lave. 13,15 Zabavne Klasba, vmos rekiame. 13,30 Pol lire 2ia našo vas. 14,00—16,00 /želeli s.le — poslnSajte! — vmes ob 15.00—15.15 Napoved časa, poročila, vremenska naipoved in obja^. 16.00 Po na.^i lepi deželi — Du.san Kralj: Bucike so prestav! lalt (reportaža ii 0.taleJa) 16,30 ProinenadnI koncert. 17,30 Radij- ska i«ra — čosiič: DaSce je sonce (po- novitev). 18,05 Melodlie in nflipevi, k* iili radi poslušate. 1900 Radijski dnev- ni*. 19.30 Zabavna glasba, vmes rekla- me. 20.00 Večerni operni koncert. 21,00 KuKnrni razgledi, 21,15 V svetu ritmov in melodij. 22,00 Napoved časa, poro- dila, vremenska napoTred in preeled spo, reda za naslednji dan. 22.15—23.00 Noč_ ni koncert. 22,15—23,00 UKV prostram: Plesna Rlesba. 23,00—24,00 Oddaja za tujino — na vala 327,1 m (prenos ir Zaffreba). li I>r. Alojdi Trstenjak (Nadaljevanje) Iz zgodovine vinogradništva v ormoško-ljutomerskih goricah Na podlag- v«ega tega kar smo do^edaj slišali ie gotovo najzanim vejšfe vprašanje zakaj So ravno cerkvene ustanove in Samostan: ime' v teh krajih največ v:nogr='dov? To nam bo takoj ja^no. če pomislimo, da so bile vzhodne Slovenske gor ce že v 13. stoletju najvažnejše vino- gorje Staierske in d« «0 v 16. stoletju o ieh kraj-h govor li, da so »najdražji z klad domov.ne« (des Vaterlardes grosstcr Schatz), ki jih je na vsak naon potrebno obranili pre.' Turki Cerkev je bila namreč v pozn. srednj" vek tista, na katero «e je državna oblast opir-sl-a pr izvajanju ^vo- je politike m solnoe!nm. zeodovinsk? povest 3. Beno Zupančič: Mrtvo morje, povest I. Ivan Ribič: Kala. mladinska povest 5. Dr. Miro-^lav Zc'- Morja in njihovi zakladi. polJndno-'maii- stveno delo. Za doplačilo 50 din prejme lahko vsak član §e 3. knjigo* »Otrok od spočetja do pubertete«. Za nadaljnje doplačilo 1 "^0 din pa še 7. knjigo: »Pomagaj si sam«, zbirka tiso^ praktičnih gospo- Vsak član plača 20 din ^i>isnine, za kar prejme »Vpisnl- "^o«. ki je oštevilčena za VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE za vse člane, ki se bodo vpisali v PreSemovo dmžbo naj- " - aprila ig.^ifi in lačali članarino (in morda na- ročene dodatne knjige) najka neje do 5. julija 1956. Z vpisni- t) 20 din so poravnani tudi stroški za odpremo knjie, »to poštnine ni treba plačevati posebej. ZA 500 Dlu (20 din vpisnina 300 din članarina, 50 din aa prvo dodatne in 130 din za drugo dodatno knjigo) lahko PREJME TOREJ VSAK ČLAN SEDEM KNJl J IN BO UDELE2EN SE PRI VELIKEM NAGRADNEM ŽREBANJU. llLoHniit Igor oint i.^ konrertiral u Ptu u Igor OzMn je daneis ime, ki ni le ime prvega jugOBdovanske- ga violinista, temveč tudi ime, ki uživa evropiski sloves. Naš niladi mojster, ki je bil nagra- jen rva meKinarodnem tekmova- nju z Fleschovo zlato medaljo v Londonu s prvo riagnado in na mednarodnem tekmovanju v Mlinchesnu prav tako a prvo nagrado, je v zadnjih dveh letih koncertiral po vseh velikih ev- ropskiih glasbenih sredlSčih. Koncerte je imel v Londonu, Li- verpoolu, Mamchostru, Parizu, Zurichu, Luzemu, Baslu, Miin- chenu, Sfctrttgartu, Kolnu, Stodc- holmu. Oslu, MalmSJu, Helsin- kih in BerUnu, ravnokar pa se je vrnil s turneje po Polj^ in Sovjetski zveča. Igor Ozim bo imel decembra t 1. obsežno turnejo v naSi drža- vi. Začel jo bo 13. decembra v iPtuju, naibo bo 14. dec. koncer- tiral v Celju, 16. dec. pa v Ma- riboru. Koncerte bo imel še v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Novem Sadu, kjer lx> koncertiral s solističnim sporedom in igral z orkestrom. Na solističnih kon- certih ga bo sipremljaJa pianist- ka Hilda Hofak-Casova, profe- sor Akademije za glarix) v LJub- ljani. SiKKred Ozimovega solističnega koncerta obsega v prvem delu Beethovnovo sonato za violino in klavir v G-duru (zadnje Bee- thovnovo tovTstiK) delo) in in»- presdonietično sonaito francoske- ga skladatelja Claudea Debus- syja, ki je hkrati Debu9syjevo predsmrtno delo. Drugi del spo- reda obsega Špansko ljudsko suito španskega skladatelja Ma- nuela de Falle v šestih stavkih, dve skladbi Marijana Lipovška, Prokofjeva »Vilo Zimo« in »Aretuzin studenec« poljskega skladatelja Karla Szym'ainowsike- ga. Poslednja skladba je nastala po pravljici, da je nimfa Are- tviza, ki jo je zasledoval vodni bog, bila spremenjena v čudo»vit studenec. Koncert Igorja Ozima in HU- de Hcrfak-Casove bo gotovo de- ležen posebne Ejoeomoatj, zlasti še, ker bo eden najboljših kon- certov v tej seziji. iPredprodajta vstopnic bo v po- nedeljek in torek, 12. in 13. dec, v Glasbeni šoli. Okra-no gfedaiif če Ptuf Petek, dne 9. decembra, ob 19,30: Bratko Kreft: »CELJSKI GROFJE«, drama v petih de- janjih. Dvaindvajsietič. Gosto- vanje v Kidričevem (Kino dvo- rana). Predprodaja vstopnic pri poslovalnici »Preskrbe« v Kidričevem (tov. Kokolju). Nedelja, 11. decembra, ob 14. uri: Franc Streicher: »KAM ilZ ZADREG«, veseloigra v treh dejanjih (v domiajčem narečju). Sedmič. Gostovanje v Križev- dh pri Ljutomeru (Zadiružm dom). Predprodaja vstopnic pri tov. Jaifcobu Majcenu. Nedelja, 11. decembra, ob 19.30: Franc Streicher: »KAM IZ ZADREG«, veseloigra v treh dejanjih (v domaičem narečju). Osmač. Gostovanje v Ljuto- meru (Dom kulture). Abonnua in izven. Predprodaja vsto?>- nic pri blagajni khia. Sreda, 14. decembra, ob 20. nri: Franz Streicher: »KAM IZ ZA£>REG«, veseloigra v treh dejanjih (v domačem narečju). Devetič. IZVEN. Četrtek, 15. decembra, ob 15. uri: A. Suhovo-Kobiljin: »SVAT- BA KRECINSKEGA«, kome- dija v treh dejanjih. Gostova- nje Narodnega gledališča »Av- gust Cesarec« iz Varaždina. Zaključena predstava za JLA. Četrtek, 15. decembra, ob 20. uri: A. Suhovo-Kobiljin: »SVAT- BA KRECINSKEGA«, kome- dija v treh dejanjih. iRežija Mladen Eman, scenograf Pav- le Vojkovič. Gostovanje Na- rodnega gledališča »Avgust Cesarec« iz Varaždina. Izven. ★ Predprodaja vstopnic pri gle- dališki blagajni dan pred pri- četkom predstave in na dan predstave od 15. do 17. ure, ob nedeljah od 9. do 11. ure ter eno uro pred pričetkom predstave. — Rezerviranje vstopnic dopoldne v gledališki pisarni, telefon 71. OBVEŠČAMO ptujsko in okoliško prebivalstvo, da bo TELOVADNA AKADEMIJA DTV PARTIZAN v soboto, 10. decembra 1955, ob 20. uri v Mestnem gledališču, ker ,|e bila 3. t. m. zaradi teh- ničnih težav odgodena. DTV PARTIZAN PTUJ Slovenski izseljenski koledar 1956 — lepo novoletno darilo za svojce v tujini Sredi novembra je izšel Slo- venski izseljenski koledar za leto 1956, ki ga že tretje leto iz- daia Slovenska izseljenska ma- tica za slovenske izseljence po svetu. Izseljenski koledar, kakor tudi ilustrirani mesečnik »Rodna gruda« sta si v treh letih prido- bila številne naročnike in bralce v Združenih državah Amerike, v Južni Ameriki, v Afriki, Av- straliji ter v mnogih evropskih državah. Tudi ta letnik Tzseljenskesa koledarja je uredil književnik Tone Seližkar. Obsega 288 stra- ni in je bogato opremljen s 178 fotografijami iz domovine, ka- kor tudi iz vseh krajev, kjer žive naši rojaki. Domači avtorji so pri'spevaii članke o politič- nem, gospodarskem in kultur- nem življenju v Sloveniji in Ju- goslaviji, v nrfcako polovici ko- ledarja pa so objavljeni prispev- ki rojakov-izseljencev samih. Tako postaja Slovenski izseljen- ski koledar iz leta v leto zbor- nik dragocenih zgodovinskih zapiskov iz življenja in delav- nosti slovenskih izseljencev po vsem svetu. Naslovno stran, ki predstavlja na lepo modri podlagi živo- barvni zemljevid Slovenije, je okusno opremil slikar Janez Tr- pin. Cena koledarja je 500 di- narjev. Naročila sprejema Slo- venska izseljenska matica, Ljub- li?i«na. Cankarjeva 5-1. ki ga tu- dli odpošilja na žel jene naslove, dofeite ga pa tudi v knjigarnah. Slovenski izseljenski koledar priporočamo zlasti onim, ki imajo svojce in prijatelje v tu- jini, da jim ga pošljejo kot lepo novoletno darilo. M. S. A. Ptuj, 9. decembra 1955 Lavko Drerendek Vzgofa doma in v šoli Avtoriteta modr&vanja Starši te vrste otrokom n^arav- ao=t gren.jo življenje s svojim neskončnim prigovarjanjem in nauk: Namesto da bi z njimi na kr3tko opravili z nekaj besedam, jih zadržujejo In mu6 jo z dolgo- časnim modr'^vanjcm. V taki druž n. je le malo veselja in smeha seveda barantanje, ki nima nic skupnega s tovarištvom ^n se ra- do sprevrže v kr;jo. Izposojanje se ne sme razvit-; v stalno obvez- nost. Ljudje navadno pomagajo parkrat, prevečkratno i«kanje po- moči pi kaže aa razv do n izko- riščanje dobrotljlvosti in tova- rištva ter je treba tokega človeka opomniti, da ciganjenje ni to- variško. Avtoriteta ljubezni To je najbolj rzširieni primer napačne avtoritete. Mnogi starš misli]o »Ce hočemo, da bodo otroc ubog 11, morajo ljubiti Svoje starše « Da s? bodo prido- bil- to ljubezen otrok, jim mora- jo na v9 kem k. raku zkazovati svojo ljubezen Otroka naravnost obsipav jo z neskončno ljubezni- vostjo dobrikanjem in hvaljc- ajem za os;tale zahtevnosti dru- žinske v7goje pa postanejo ne- spo obn V tem ravn';nju jc mnogo nevarriih mest. Tu sc po- raja družinski ego zem, otroc- spoznajo, da lahko hitro preva- r'jo očeta m mater, če jim iz- kažejo kakršno koli nežnost Se več, treba sc je ^imo nap hmti in s tem pokazat kakor da je lju- bezen do »taršev z čela popu- ščati. Tako začne otrok zelo zgodaj spoznavat"., da lahko z dobrkanjem vara ljudi. Ko dora- stc, post ne neodkritosrčen in cin čen egoist. Nekoliko egoizma imčjo naš: otroc ;udi pri svojih šolsk h po- trebščinah. Prav le da čuvajo svoje stvari pri čemer pa ne smejo prezreti sovrstnikov, ko jim je potrebna pomoč Zgodj se, da sošolec nima " v nčnika al knj ge p: prosi sošolca, naj mu jo posodi. Dokaj mučno je gle- dati učenca, ko stiska pred sebe knjigo in ne dovoli da bi vanjo gledal tudi sošolec al; sošolka. To se najraje dogaj-a v 1. in 2. razredu osnovne šole ko še čut tovarištva pri otroku ni razv.t. Tu lahko starši mnogo pomag:jo saj največkrat ravno starši pre- povedujejo obc«kom naj n komur ničesar ne posojajo .n g tem se- veda, naj nikonur ne pom g jo. To je tvoje in *ega ne smeš niko- mur dati. Vs<» itai drug© P« i« Avtoriteta dobrote v tem pr-mtru starši nena-to- pajo s stalnim poljubov:.njem ali nežnostjo marveč s popustlji- vostjo, mehkobo in dobroto Otrokom vse dovoljujejo in ugodi- jo vsaki želji ničesar jim n: žal. Takšn starši «e bojijo vseh spo- rov, žcleč S; samo družinski mir :n so pr pravi leni vee žrtvovati, samo da bi bJlo rs*" v redu. V takšnem primeiu zcčno staršem zapovedovati otroci in si izmiš- ljati želje, k: so težko izvedljive. Tem se poskušajo starši pozneje upret, je pa »akrat že prepozno, ker so se otroc preveč razvadili. Poleg teh primerov im mo še a vu>n leto pri latel i«tv*, ko to e*aT»i in otroci pravi prijatelji. Do neke mere je to seveda pra- vilno vendai moramo razliko vat"- starejšega čl n^o družne od mlaj- šega, sicer preneha vsaka vizgoja :n začno otroci vzgajati starše Da v taki družin: prenehia vs ka ubogljivost je samo po sebi umevno. Otrcci iz takih druž o se tudi v šoli razi kujejo od ostalih, ker skušajo tud^ učiteljeve bese- de zavračati al; se jim posme- hovati. Najbolj nepravilna vrsta avto- ritete je podkupovanje. Da bi starši dosegli ubogljivost oitrok, jih začiio z razn-mi darili ali de- narjem podkupovati Otrok ne 'roemo nagrajevat »a.r3d; ubog- ljivosti in lepega obnašanja, am- pak zaradi ootrega učenja ali res težcvnega dela Tudi v teh primerih ne smemo nagrade v naprej obljubljati To je bilp nekaj primerov na- pačne avtoritete. Poleg teh jc še mnogo drugih. Najdemo pa tudi starše, k; nmajo s-ploh nobeae avtor tete, ki živijo tja v en dtn in ki sc sploh ne zanimajo »a vzgojo svojih otrok T k; starši se n. pr danes hudo razjez'jo in kaznujejo otroka za vsako ma- lenkost jutri pa so do njega zelo ljubezoiv:, da bj si zopet prido- bil njegovo ri'^klon)eno6^t Najde- mo tudi primere ko hoče oče uveljaviti glede vzgoje svoje, mati pa svoje. Otroku v takem ne preostane drugega, kakor da spretno nih med obema. (Ncdaljevanjc sledi) Rojstva, poroke in smrti v obmcriu mesta Ptuja za minuli teden Rojstva: Frančiška i^ukasn iz Ptuja je rodila Blaža; Julija Zu- panič, Ptuj — Marijano; Eliza- beta Kranj c, Pluj — Majdo; Na- da Močnik, Ptuj — Ano; Ma- tilda Veselic, Borovci 15 — Ma- rijo; Marija Kozel, Tržeč 27 — Stanislava; Marija Malek, Zg. Hajdina 34 — Marijo; Štefanija Suen, Ormož — Nado; Elizabeta Klep, Jablovec 12 — Stanislavo; Matilda Vidov ič, Hajdoše 62 — Stanislava; Elizjabeta Grul, Ka- menščak 49 — Franca; Kriistina Šimenko, Zabovci 75 — Eliza- l>eto; Hedvika Longino, Ptuj — Boruta; Marta Dobrotič, Varaž- din — Danico; Elizabeta Vhicek, Stojnci 37 — Elizabeto; Darinka Doberšek, Lrešje — Radka; Aloj- zija Hutinski, Babinec 119 — Mirka; Marija Zagoršek. Borovci 24 — Silvo; Marija Peršuh, Ple- terje 47 — Marijo; Terezija Ve- senjak. Mezgovci 42 — Franca; Roza Marčič, Mostečno 18 — Marijo; Ivana Dugina, Apače 115 — Zdenka; Stana Sakelšek, Videm — Štefana; Marija Mi- klic. Braclavci 9 — Mirka; Kri- stina Toplak, Stogovci 4 — Ma- rijo; Ana Pukšič, Destemik 2 — Franca; Ana Amuš, Destemik — Branka; Jožefa Miakovec. Stročia va.s 57 — Zlatka; Marija Miško, Vinsiki vrh 14 — Mar- jana; Franči.^ka Da j čar K amen- ščak 14 — Mileno; Jožefa Skuk, Lancova vas 5 — Ireno; Ana Copak. Zaikl 34 ~ Brigito; Ma- rijo Gajser, Breg 3, Ptuj — Jo- žico; Angela I>olič, Mihovtn 51 — Milana: Neža Kolarič. Zab- jek 14 — Milana; Angela Kntne- tec. Starše 28 — Mirka. Smrti: Franc Hrga Ptuj. roj. 1955, umrl 2. dec. 1955; Silva Rozman, Stročja va:s 56, roj. 1955, umrla 4. dec. 1955; Terezija Stočko, Varaždin roi. 1893, umrla 22. nov. 1955; Milka Ju- rič, DoTTbava 59, roj. 1955. umrla 23. nov 1955; Marija Dominko, Ptuj, roj. 1955, umrla 22. iktv. 1955, Poroke: Konrad Mere iz Ptu- ja in Milica Kmet iz Ptuja; Branko Levičmk iz Ptuja in Marija Skiaea iz Ptuja; Viliem Tili iz Ptuja in Štefanija Kme- tec iz Pragerskega; Leon Hofcr iz Ptuja in Štefanija SkrbinSek iz Vidma: Franc Orežnik iz Ptu- ja in Nada Leser Iz Ptuia: An- ton Pulko iz Ptuia in Terezija FSli-oič iz Ptuja; Karol Kežmah iz ^^ribora in Kristina Ros ix Ptuja. I Tudi v Juršincih svetimo z elektriko v Juršinc h ,e z4'. novembra t. L prvič zasvetila električna luč, k'r pomeni za ta predel Slovenskih goric novo dobo, v kateri se jc ljudem iz Slovenskih gore odprl svet, ko so dobila kmetij'ska go- spodarstva novega pomočnika — električno pogonsko sdlo in ko «^o ljudje začeli spraševati po razn'h električnih n pravah za gospodarstvo Ob tem splošnem veselju se prebivale iz Jurš ncev ahvaljuje- mo v=€m ki so z mrter alom, denarnim; sredstvi in delom, z nasvetom in naukom pomagali do tega napicdk Iskreno za- hvalo :n pr znanje izrekamo de- lovnemu kol Elektroobrata Ptuj ter njegovemu obr tovodjj tov. Horvatu, da ^o sc vs skupaj pri delu potrudi' . da smo lahko končno zasvetui po n ših hišah in gospodarskih po lopjih. Prav veseli bomo, ko bo tu- di po ostalih p.edeiih Slovensk.h goric zeisvet la elektrka. Uspehi kmetijske zadruge od leta 1952 dalje Kmetiiska ziuruga jaij-.iC, jc leta 1952 zgradila skladišča z lastnimi sredstvi enako tudi ven- sko klet, letos pia poslopje za traktorsko garažo, pisarne in umetno osemenjevainico. To je omogo6:l večm 1 jonski dobiček zadruge. Ima ik. zadruga še več načrtov za bf^dočnost ki pa so odvisni od bodočega uspešnega gospodarjenja vseh od-'ekov jur- š nske zadruge Dosedanji rezul- tati kažejo, dr ime KZ Juršinci prizadevn upnevni in nadzorni odt)or. Slavnostna seja za Dan republike v Juršincih Obe nek. ljudski odbor JuršJn- ci je imel slavnostno sejo 27 i.*>- vembra L 1. za Dan republike. Seje so se udeležili odbornik'- ranožičnh organizacij Slavnostni govor je imel tov Ivan Toplak, predsednik Obč nskega ljudskega odbora Jurš nci ter je v njem opijal uspehe in težave v borb za naoredek v cbčmi Juršinci ter nak-zal perspektive bodočega de- la KZ Proslava Dneva republike v šoli v Juršincih v prosvetn dvor n, vJuršoicih so mele množične orgardz.ac je n šoia 29 novembra 11. sloves- ost za D:n republ ke in 10-let- nico naše os.oboditve. 450 otrok se je od «rca razveselilo ob po- gledu na prvo elek'rično osvetli- tev v dvorani S programom pro- slave So bili vsi navzoč zelo za- dovoljni in up?mo, da bomo se- daj v z mskem času imeli več prireditev in nastopov, ki se j-ih tukajšnji ljudje rad* udeležujejo. P. Tekmovanje suelcev v po astitev Dneva renutiake v podaetitev Dneva republike je strelska družina, sekcija »Že- lezničar« pnredla sekc-jsko .n mlad n^ko tekmovanje v strelja- nju z zračno puško. Poleg članov sekcije so se tekmovanja udele- žili tudi člani drugih ptujskih sekcij. Strelce je pozdravil tov Ko- želj, posebej še »astopn ke JLA želeč jim obilo uspeha. Strelja- nje se je vršilo samo v stoječem ^tavu z 10 streli. Navajamo samo prv h pet me&t Člani: Predanič 69 kr.. Benko- vič 54 Zemljak 51, nakčr sledijo Lavra Femec in Zigman 6 50 kr ter Koželj z 49 krogi. Mladnci: Sonaja 70 kr. Kotnik 62, Kos 60 Bevk 51, Carl. 47 krogov. Hladno vreme jc vplvalo na tekmovalec. t«"ko da rezultat; ni- so b-li boljši Prihodnje srečanje bo ob ugodne.ših razmerah ker sc bo lahko vršilo v telovadnici vajenske šole katero je dal na razpolago uptaviteli tov Strop- nik. T:m se -odo vrš-l tudi red- ni treningi družine »Mladinec«. z Fs^eranto v šolo Pod tem naslovom razpravlja- jo esperantski l:sit.i raznih dežel o uvedbi ESPERANTA v šole, ponekod celo iot obvezen pred- met. Tud pri nas je znan sklep Sveta za prosveto in kulturo LRS, Po kterem 'c odobren neobve- zen pouk esperv-.nta v vseh šo- lah. Pričakuiemo. da se bo tudi v Ptuju pričelo s pouikom cspcran- ta v Vajen-ki šol' v g mnaziji m drugod, vsaj v drugem pollet- ju. Tečaj e6perantskeg=> jezika so žc »"-čeli in začetn tečaj obisku- je le polovica prijavljenih Ob četrtk:h Se Dupravlja mlad na na nov tečaj. Ob ponedeljkih pa je nadaljevr-lni t«;čaj. v katerem se pripravlja 10 tečajn.kov na izp.-t iz znanja esperantskega jezilca Nekateri izmed teh bodo prihod- nje leto vp s^ni v sem nar v Ljubljani kje bodo oprcv li iz- pit za učitelje mednarodnega je- zika — ESIEl^ ANTO J D Sahov^o društvo Ptuj je letos v proslavo Dneva republike or- ganiziralo v Domu JLA brzo- potezno tekmovanje poedincev. 40 tekmovalcev je p^ozdravil predsednik SD Ptuj ter v krat- kih besedah opisal pomen pri- reditve odn. praznika. Po tem govoru je vodja tvtmirja še pre- čital tumirski pravilnik, nakar 5>e je pričela triurna borba na belo-čmih poljih. Igralci so v tem času odigrah 12 partij ter se zvrstili tako: 1. Pernat Vik- tor, 2. Modrinjak, 3. Kamcler, 4. Pešl, 5. Pernat Feliks, 6. Mavric, 7. Berden, 8. Stopar, 9. Emeršič. lO.VrLcl Ivo, ll.Nežmah Fr. ml., 12. Gregorič, 13. Lovrič. 14. Po- žlep. 15. Ivamuša, 16, Soirli, 17. Brglcz, 18. Prelog, 19. Predanič, 20. Bevk itd. Prvih 10 igralcev bilo nasajenih. Kmetovalci in Icine- tliska gospodarstva! Po«vct mo vso pozornost glo- bokemu oranju! Zaktij? a| Korist globokega zimskega oranja za vsakega n šega kmeto- valca kot tudi kmet. gospodar- stva jc ogromna. Globoko oranje spada med najvažnejši agroteh- nični ukrep, k. zboljšuje plodnost m olajša spomladansko obdclo- >»doje b) Na globoko preoranih nji- vah «e Icpie in bolje razvijajo vs žitn- posevk) pn tudi indu- strijske rastline c) Globoko preorana zemlja bolje vsrkava n shranjuje vkgo, zboljša pristop zraka in s tem pospešuje delovanje mikroorga- nizmov ki pripravljajo krmo rastlinam. d) Z globokim oranjem odstra- njujemo s polja plevel, škodljiv- ce n rastlinske bolezni, omogo- čimo razpadanje strnJščnh ostankov m hlevskega gnoja, s čimer «« ustvarja drobno gnidi- často strukturo om ce, kar omo- goča velike pridelke c) V jesen 'n pozim preor.='no zemljo ni treba orati spomladi, ampak zadostuje, da jo spomlta- di samo prebranamo in zasejemo ter splošno ktilt viramo. Le če se zemlja čez z mo močno zbije orjcmo tudi spomladi Kar smo zamudil v novembru, to nadomestimo v decembru pr: globokem orenju, če zemlja ne bo zmrznila in ne zapade sneg. v sredo, 7. decembra < (za liter, kilogram ali kos) Čebula 35, česen 80, luščen fi- žol 50, hren 100, krompir 15, pe- teršilj 40, rdeča pesa 30, redkev 25, por 40. solata endivija 60, špinača 80, rdeče zelje 20, zelje v glavah 10, zelena 40, koren- ček 40, ohrovt 20, koruza 30, pšenica 35, proso 30. koruzna moka 40, ajdova moka 60, ko- ruzni zdrob 50, ajdova kaša 130, prosena kaša 80, surovo maslo 400, zaseka 350, mleko 25, sme- tana 130. sir 40—80, kokoši 400, piščanci 400, purani 600—lOOO, hrušike 40, jabolka 25, orehi 130, jajca 18, kisla repa 30, ldslo ze- lje 40, motovileč 100, domači kis 25 din. Ruuoit Inkret iz Pobrežja se je opekel pc nog;; Mar-ja Crešn k, otrok iz Bukov." 170, sj je n^ šte- dilniku opekla dcsn co; Ivan Bešvr iz Trgovišča 23 je padel z voza in si poškodoval de-nico in levo nogo; Štefana Zotlarja iz Stonjc 32 jc nekdo n'padel z no- žem n ga poškodoval po gkvi ;n prsih. Lizi Sturabergcr iz Gru- škovca 44 je padel hlod na des- nico; Ludvik Zoreč iz Placarja 64 je dob 1 pri delu na novograd- nji poškodbe po obrazu; Martinu Br tušeku iz H'ojdine 69 je pa- del zaboj na levo ramo; otrok, M'lica Prajnar, sc jc popar la z vrelo vodo po levi nogi; Janez Rajko, otrok 'z Mestnega vrha 1: je padel v vrelo vodo; Oton Škofič, otrok iz Slovenje v:si 29 je dobil pri padcu na cest po- škodbe na nogi; otrok Vinko Cizcrl, iz Male vas štev. 30, sc je opekel po obrazu z lučjo, k' jc bJa napolnjena z bencinom; otrok Mila Habj'2nič, iz Ptuja Muiršičeva 11 se je pri zbranju železa poškodovala po glavi; Bar- bari Ules iz Slovenje va=i 41 je kr'Vh poškodovala lev co; Avgust Strmšek iz Pavlovskega vrha 30 je padel ? verande in si poško- doval rebra; F:anc Kolarič :z Ki- dričeva 9 je padel s kolesom in s-: poškodovoi glvo Vsi imenovani so še v bolniški oskrb; v ptuisk bolnišnici PUTNIK - SLOVENIJA poslovalnica v Ptuju organizira veselo silvestrovanje v Poštarskem domu na Pohorju. Udeleženci silvestrovanja se bodo odpeljali z avtobusom iz- pred poslovalnice v Ptuju do Poštar.skega doma, kjer bodo imeli prvovrstno večerjo z bu- teljko vina, prenočišče in se po želji zabavali, naslednji dan pa izvrstno kosilo. 2>a prijetno za- bavo bo skrbel veseli kvintet »Tinček« iz Maribora. Predvi- den povratek na novo leto IX)- poldne. Cene celotnega aranž- maja znaša 2900 din. Prijav sprejema Poslovalnica PUTNI- KA v Ptuju, do vključ ,o 20. de- cembra. Kdo jo pozna? Okrog sredine novembra letoš- njeg leta se 'C zatekla k posest, niku Skled' '■ ju Francu v Cr- mož;šah št 68 nepoznana ženska stara približno 65—70 let, zelo slabo oblečena srednje visoke postave 24 novembra 1955 pa je bila najdena mrtva, ležeča v i-^st- njaku gospodt=!r6kega po«lopja v Crmožišah Koms ja je ugotovila prrodno smr' Ker pa jc truplo nezn no, se naorošajo vsi ki po- zivajo al| karkci- vedo o ženi ka. 'ere sTko priobčujemo. naj to sporočjc Taništvu Z3 notranje zadeve Ptuj ah najblžji postaji LM. Tajništvo za notranje zadeve Ptuj ZVEZDA ZVI^^^DA ZVEZOA trgovina z manufaktumim blagom v Ptuju, Srbski trg 8 (prej Lenart) nndi cenjenim odjemalcem 10 7i) popusta pri vsel konfekeifl v mesecu decembru. Prepričajte se o nizkih cenah konfekcijskega blaga v naši trgovini! ZVEZDA ZVEZDA ZVEZDA RAZPIS za teCaj politične Sole PRI ck zks od 1 febr. do 30. junija 1956. Tečaj je namenjen predvsem delavcem m delavkam v indu- striji in lunetijstvu, ki že de- lajo v organih delavskega in družbenega upravljanja, v orga- nih oblasti, v sindikatih, dru- štvih itd. in si žele razširiti in poglobiti politično znanje Prija\'^e za sprejem v šolo poš- ljite na upravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana. ParrriO- va 37-11., do 31 dec 1955, hkra- ti pa tudi na svoj občinski ko- mite. V prijavah navedite osebne podatke, podatke o dokončanih šolah in tečajih, o stažu in funkcijah v E>olitlčnih organi- zacijah, o osnovnem poklicu in zapx>slitvi in o višini mesečnih prejemkov Sola ima internat ki je na- menjen predvsem tovarišem in tovarišicam izven Ljubljane. Podrobnejše informacije dobite na upravi šole oz na občinskem ali okrajnem komiteju ZKS svo- jega področj? Ptujska tiskarna v Ptuju razpisuje mesto PISARNIŠKE MOCI s perfektnim znanjem stroje- pisja in obvladanje knjigovod- skih del. Pogoji: do\Tšena srednja ali ekonomska šola z 2-letno prakse ali nižja srednja šola s 5-letno prakso v industrijskem podjetju — Nastop službe s 1. jan. 1956 ali najkasneje s 15. januarjerr 1956. — Pismene ponudbe poš- ljite na upravo Ptujske tiskar- no. Ptuj. Slovenski trg 9. Delavski svet Kmetijskega gospodarstva Dravinjski vrh Videm pri Ptuju razpisuje sledeča delovna mesta: 1. mesto računovodje. 3. mesto knjigovodje (kontista) 3. mesto blagajnika. Pogoji za sprejem so sledeči: 1. računovodja: srednja stro- kcvna izobrazba z dvoletno prakso v vodenju knjigovodskih del gospodarskih organizacij oz. z nižjo strokovno izobrazbo z najmanj petletno prakso; 2. knjigovodja: srednja stro- kovna izobrazba z najmanj eno- letno prakso oziroma nižja stro- kovna izobrazba z najmanj dvo- letno prakso; 3. blagajnik: srednja strokov- na izobrazba z enoletno prakso oziroma nižja strokovna izobraz- ba z najmanj dvoletno prakso, lahko tudi začetnik. Za vsa delovna mesta so pla- če določene s tarifnim pravilni- kom oz. Po dogovoru. Samska stanovanja zagotovljena. Kandi- dati za razD'sana službena me- sta naj vlo:"^-^ svoje pro.šnjc 9 kratkim življenjepisom in dose- danji zaposlitvi delavskemu =rvetu Kmetijskega gospodarstva Dra^-iniski vrh. 'najpozneje do 25. decembra 1955. Travniško brano, kultivatoc scjaln co, vcjalnik, slamoreznico ročno ter skropiln co prodamo prvenstveno zadrugam :n kme- tijskim gospodarstvom. Kmetijska zadrug G" jevc-Formin. PRODAM bivšo gostiln ško hi- šo pri »Suh; veji« v Ptuju z go- -podarskm poslopjem in 2,78 ha zaokroženega zemljišča. Nadalje prodam posamezne parcele na Zg Bregu v nepo- sredni bi ž ni KoTOŠčevega mlina, in sicer- njivo {45 a), travnika (45 a) :n (38e) Vprašajte Habi>th Rudolfa Ptuj Z"grebška 41. PRODAM ŠTEDILNIK potreben malega popravila. Ogled v nedeljo od 10. do 14. ure. Na- slov v upravi lista. UGODNO PRODAM TRAVNIK. Vprašajte pri Hojniku v Pod- vincih 67. PRODAM SrVALNI STROJ. — Mlakar, Vičav^ka pot 5. LEPO 7 LET STARO 8 MESE- CEV BREJO KRAVO, dobro mlekarico, prodam. Naskn' v upravi lista. PRODAMO: tovorni avto znam- ke FORD 4-tonski — star; vodno turbino; mlinske kanv« ne; mlinske valjke, in sicer 2 kom. 40x25 in 3 kom. 40x20. — Mlinsko podjetje Ptuj. PRODAM HiSO z malo zemlje. Naslov v upravi lista. D^T POSTELJI prodam. Vpra- šajte v upravi. SEJALNI STROJ ZA R2, PŠE- NICO itd. prodam. Naslov v upravi. PREKLIC MarUa Zadravec, Pavlovski vrh št. 4, preklicujem neresnične izjave glede postrežbe strank, ki sem jih dajala o tov. Jožetu Kukecu. trgovskemu pomočniku trgovskega podietja »VZOR« v Ormožu Obenem se rnu zahva- ljujem, da je odstopil od tožbe. PROSIM NAJDITELJA NIZ- KIH ČEVLJEV, izgubljenih v Ptuju, da jih vrne proti na- gradi v upravi lista. MESTNI KINO PTUJ predvaja v dneh od 9. do 11. de- cembra ameriški barvni film »Do poslednjega«; od 13. do 15. decembra pa italijanski film »Slovo na postaji«. KINO MURETINCI 10. dec. (sobota) ob 19. uri 11. doc. (nedelja) ob 17. irri angleški film »Smeh v P-ain« Prosimo kinoobiskovalce. da prihajajo točno k predat."v-ri. Prrdr>rodaja vstoonic dve uri pred pričetkom predstave. Kupujemo vsako količino ZELENE 2LAHTNE mj W> D «1^ IN DIVJE ▼ mm JD MLi Ponudbe na PLETARNO v Ptuju V8AKO KOLIČINO SKOPANE SLAME