ISSN 7704-01993 9 . . ____________ RADIOPTUJ 89,8-98,e-l04;3MHz Natisnjenih: 12.000 izvodov Ptuj, četrtek, 7. novembra 2002 / letnik LV / št. 45 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 230 SIT TA TEDEN / TA TEDEN Glasovi za iskrenost Obdobje naslednjih dni bo zaznamo'vano s spremembami. Most se bo, kot vsako leto, spremenil v vino, za državno in za lokalna krmila pa bodo prišli, kot vsaka stiri ali vsakih pet let, na novo ali ponovno izvoljeni ljudje. Motnost mošta in nepreglednost množice kandidatov imata simbolično podobnost. Čeprav bo iz prvega nastala žlahtna bistrina, bo pri drugih še dolgo po volitvah ali kar do naslednjih ostalo nekaj politične umazanosti s težo neizpolnjenih volilnih obljub, medsebojnih nasprotovanj in obtoževanj. Samo v vinu je resnica. V politiki je ni in je ne bo. Vsaj ne takšne, ki bi bila pisana na kožo politikom, volivcem, davkoplačevalcem, bogatim, revnim, brezposlenim, mladim, starejšim in starim. Vsi ti sloji družbe imajo v letošnji armadi kandidatov navidezno široko možnost izbire. Predvsem za volitve na lokalni ravni je toliko kandidatov, da si lahko vsak volivec izbere svojega. Tistega, ki ga je prepričal s programom, s prijazno sliko na plakatih in časopisih ali z besedo oziroma golažem na volilnem shodu. Podrobnejše prebiranje volilnih programov kandidatov in strank, ki stojijo za njimi, pa treznega, volilno nezaslepljenega človeka spravi v paniko: "Le koga naj volim?" Vsi obljubljajo eno in isto: bujno razkošje v občini, ulici ali vasi, iskreno skrb za najmlajše, srednje stare in ostarele. Volivcu, tokrat spoštovanemu in pozneje pozabljenemu, ni treba drugega kot zaokrožiti pravega in pred njim je štiriletni raj. Če verjame v pravljice. Je sploh modro iti na volitve? Zagotovo da! Že zato, da damo glas tistemu, ki mu zaupamo. Tistemu, ki namerava funkcijo opravljati resno in vestno, čeprav že danes ve, da bo lahko izpolnil le drobec svojih obljub. Ko bi bil to pripravljen priznati že pred volitvami, bi bil za iskrenost nagrajen z glasovi večine volivcev. Vilija za župana j Ormoža ' za razvoj z razumom (Z (L L a n a Hop! Financiranje urejeno le z osebno izkaznico ... ...nakup pa lažji za 300.000 SIT ... i ^ Lupo hop W Dominko d.o.o., Zadniini trg 8,2251 Ptuj TEL.: 02/788-11-50 TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVE d.o.o. PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34, SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO pit Kopalnice z navdihom. 20 LET TRADICIJE I FEFIIIJ, Ormoška 29, tel.: 02/771 01 70 J v KEORđ.a.o.,ZrkQVBkacejtaa7,2000 Maribor J Prejšnji teden so v občini Hajdina praznovali. Med drugim so se s svojimi dobrotami predstavile članice Dru{tva žena in deklet Gerečja vas. (Več na str. 14.) Foto: Črtomir Goznik VOLITVE 2002 / V NEDELJO GRE ZARES Z(a predsednika, župane in svetnike Potem ko si bomo v soboto zaradi predvolilnega molka nekoliko oddahnili od napornega poslušanja predvolilnih nastopov kandidatov za predsednika republike, županov obiin ter ilanov obiinskih svetov, svetov krajevnih in ietrtnih skupnosti (še prej pa se boste o njihovih nairtih pouiili tudi v Tedniku na straneh od 1 do 16), bomo v nedeljo volili. Zagotovo smo si že ustvarili dovolj prepriiljivo mnenje o posameznih kandidatih, zato odloiitev ne bo težka. Po napovedih javnomnenjskih raziskav bo udeležba na tokratnih volitvah visoka. Več o volitvah na strani 9. RESmCA nsý bodo stalnice sprememb v obdobju. Id se odpira pred nami. Volite Lucija za župana Mestne občineifíííi Naročnik: Mestni odbor SDS Ptuj « ^ Ž « ^ /I « /Ï naroSnik: Mestni odbor LDS Ruj, Cankarjeva 6, Ptuj PO NAŠIH OBČINAH KIDRIČEVO: Srečno novo leto že oktobra STRAN 2 PO MESTNI OBČINI PTUJ: Biti viden - pa čeprav na silo STRAN 6 VINOGRADNIŠTVO SPODNJE PODRAVJE: Narava nas je opozorila STRAN 11 KULTURA ORMOŽ: Knjižnica kot izziv STRAN 12 PO NAŠIH OBČINAH GOMILCI: V stiski niso ostali sami STRAN 17 9770040197053 DOMA IN PO SVETU PO SLOVENIJI Razrešili Dominika Černjaka LJUBLJANA - Generalni sekretarji koalicijskih strank so na rednem sestanku sprejeli predlog ministrice za {olstvo, znanost in šport Lucije Čok za razrešitev direktorja Urada RS za mladino (UM) Dominika Černjaka. Predlog bo predvidoma naslednji teden obravnavala vladna kadrovska komisija, ministrski zbor pa naj bi o Černjakovi razrešitvi predvidoma odločal v četrtek, 14. novembra. Osem rektorskih kandidatov MARIBOR - Komisija za zbiranje in urejanje predlogov za rektorja Univerze v Mariboru je na seji potrdila ustreznost osmih rektorskih kandidatur: Bruna Cvikla, Francija Čuša, Valterja Dolečka, Željka Kneza, Alojza Križmana, Ivana Rozmana, Andreja Umka in Josa Vukmana. Kot so sporočili z univerze, je komisija tudi potrdila ustreznost šestih prorektor-skih kandidatur: Dušanke Mičetič Turk, Dušana Radonjiča, Leopolda Škergeta, Draga Vuka, Gregorja Zormana in Petra Virtiča. Zorma-novo in Virtičevo kandidaturo je predlagal študentski svet univerze. Policija z najetim iolnom KOPER - Policija je na mejnem prehodu v Kopru prevzela patruljno plovilo, ki so ga najeli za štiri mesece kot nadomestilo za plovilo, ki je trenutno v popravilu. Mesečna najemnina za plovilo, ki so ga najeli pri portoroškem podjetju Yonathan Yachting, znaša 3,3 milijona tolarjev. Poslovanje HKS ni vpra{ljivo LJUBLJANA - V Zvezi hranilno-kreditnih služb (HKS) Slovenije odločno zavračajo očitke, da je poslovanje vseh HKS vprašljivo, brez ustreznega kapitala in brez dovoljenja Banke Slovenije. Kot je na novinarski konferenci dejal direktor zveze HKS Tomaž Sila, poslovanje zveze in HKS poteka v skladu z obstoječo zakonodajo ter pravnim redom in ni ogroženo. V zvezi s problemi Hranilnice in posojilnice Kranj, HKS Soča in HKS Sicure pa je Sila poudaril, da te finančne institucije niso članice zveze in zato njihovo poslovanje ni povezano s poslovanjem zveze. "S kmetijsko-gozdarskimi HKS imajo skupno le ime, sicer pa niso ne organizacijsko ne statusno, še manj pa poslovno ali kapitalsko povezane družbe," je pojasnil Sila. Odprt pohi{tveni sejem LJUBLJANA - Pohištveni sejem je osrednji dogodek v jesenskem ciklusu sejmov, ki jih na Gospodarskem razstavišču organizira Ljubljanski sejem, je ob odprtju pohištvenega sejma za poslovne obiskovalce in novinarje dejal direktor družbe Ljubljanski sejem Ante Madjar. Sejem, kjer se na 9100 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavlja 272 razstavljalcev iz 17 držav, bo za širšo javnost odprt od torka do nedelje. Premazali partizanski spomenik CELOVEC - Predsednik Zveze koroških partizanov (ZKP) Peter Kuchar je sporočil, da so neznani storilci že tretjič zapored s črnim lakom premazali partizanski spomenik pri Karlutu v bližini Djekš pod Svinjsko planino na avstrijskem Koroškem. Nazadnje so napad na partizanski spomenik odkrili 22. marca letos. ZKP bo incident prijavila pri žandarmeriji. ORMOŽ / SLAVKO KOSI, KANDIDAT LDS ZA ZUPANA Po osmih letih ias za spremembe V Liberalni demokraciji Slovenije so se odločili, da na letošnjih lokalnih volitvah ponudijo svojega kandidata za župana občine Ormož. Ne zaradi sle po vodenju občine, ne zaradi kljubovanja sedanjemu županu, ki so mu že dvakrat dali svoj glas, ampak preprosto zato, ker je čas za spremembe. Njihov odgovor na izzive časa je Slavko Kosi. Skok iz gospodarstva v politiko se zdi mogoče velik, vendar so za oboje potrebne podobne kvalitete. Kak{en mora biti po va{em mnenju dober župan in kako bi v primeru izvolitve vodili občino? Dober župan mora biti predvsem dober vodja ekipe. Občina je v bistvu veliko podjetje, zadolžena za organizacijo in delovanje služb, ki jih občani potrebujejo. Brez dobre ekipe ni rezultatov. Ce bi postal župan, bi gotovo nastavil direktorja občinske uprave, ki bi postal prvi operativec občine. Cim-prej bi bilo potrebno tudi imenovati podžupane. Naloge in odgovornost bi razdelil med sodelavce. Negoval bi nenehne in tesne kontakte z vodilnimi ljudmi iz gospodarstva in družbenih dejavnosti zaradi ugotavljanja stanja ter potreb po pomoči s strani občine. Gotovo bi želel tudi več sodelovanja in posvetovanja s krajevnimi skupnostmi. Zagovarjam pa omejitev opravljanja županskega mandata na največ dva zaporedna, saj pride zaradi zahtevnosti dela do velike izčrpanosti, zasičenosti v odnosih, izgubi pa se tudi občutek za kolektivno delo. Kje gospodarstvenik vidi neizkori{čene potenciale za razvoj gospodarstva v občini Ormož? Neizkoriščeni potenciali so predvsem v znanju in sposobnosti ljudi, ki tu živijo. Ena izmed prednosti je tudi velikost občine. Posvetiti se moramo razvoju turizma, izkoristiti svoj idealen obmejni položaj. Hkrati je potrebno razvoju podjetništva nuditi več podpore. V ta namen je potrebno ustanoviti sklade, zagotoviti komunalno urejena zemljišča in nato brezplačen odstop zainteresira- OPRAVICILO V prejšnjem Tedniku je na drugi strani pri sestavku z naslovom Ali se zavedamo, da le ena petina ljudi na svetu razpolaga z 80 odstotki vsega svetovnega bogastva? prišlo pri tehničnem urejanju do napake, saj je v besedilu pomotoma ostal uvodni tekst iz komentarja, objavljenega pred dvema tednoma. Omenjeni uvodnik ni v nobeni povezavi s sestavkom o dr. Celanu. Za napako se naročnikom in prizadetim opravičujemo. Uredništvo nim. Pomagati je potrebno tudi z urejanjem ugodnih kreditnih aranžmajev. Katere so najpomembnej{e razvojne naloge občine Ormož v prihodnjem županskem mandatu? Najpomembnejša je zagotovitev cestne povezave proti Ptuju in cestna povezava s sosednjo Hrvaško z izgradnjo mejnega platoja in novega mostu čez Dravo v okviru Schengenske meje. Kmetijstvo je pred velikimi spremembami, potrebno bo povezovanje in združevanje. Obuditi je potrebno Razvojno agencijo in hkrati nadaljevati raziskave v zvezi s termalno vodo. Ob tem ne smemo zanemariti stalne skrbi za obnovo in izgradnjo potrebne infrastrukture za zagotavljanje kvalitete življenja občanov. Pri tem mislim predvsem na kvalitetno zdravstveno in otroško varstvo, ceste, vodovod, kanalizacijo in odlaganje odpadkov. Katere so po va{em mnenju tiste kritične točke, ki povzročajo med občani največ negodovanja, in kako bi jih lahko odpravili? Gotovo je to avtokratski način vodenja občine ter nenehni spori med županom in občinskim svetom, zato je potrebno zagotoviti javno in transparen-tno delo župana, občinskega sveta in občinske uprave. Slabo je tudi sodelovanje s KS. Nameniti jim je treba več pristojnosti in sredstev. V mestu Ormož je treba urediti mirujoči promet in podaljšati čas brezplačnega parkiranja v modri coni na eno uro. Ukinil bi tudi plačilo za bele cone in zagotovil brezplačne parkirne površine Kak{ne so realne možnosti za izgradnjo infrastrukture? Glede na to, da so največje investicije v občini v večini že zaključene, ter upoštevaje velikost občinskega proračuna, menim, da obstajajo realne možnosti, da se potrebna infrastruktura obnovi ali zgradi tam, kjer je ni. Potrebno pa bo predhodno ugotoviti stanje občinske blagajne, da se ugotovi, koliko sredstev bo potrebno nameniti za odplačevanje obveznosti in koliko sredstev bo ostalo na razpolago za predvidene investicije, seveda ob zagotavljanju normalnega tekočega dela. Kak{ne, menite, da so pristojnosti in naloge krajevnih skupnosti? Naloge in pristojnosti KS so predpisane z zakonodajo, kar pa ne pomeni, da moramo v odnosu do KS nastopati neži-vljenjsko. Krajevne skupnosti morajo na mikroravni, tako kot občina na makroravni, skrbeti za kvaliteto življenja krajanov. Brez dobrega sodelovanja, zaupanja in skupno načrtovanih aktivnosti se to ne da doseči. Ce zagovarjamo decentralizacijo države in zmanjševanje njenega vpliva, potem v lastni občini ne moremo delovati drugače. Pretirana centralizacija in odtujenost odločanja porajajo težnje po drobljenju občine, kar pa si ne želimo ne v stranki LDS ne jaz osebno. Kje vidite prostor in veljavo občine Ormož v tem delu Slovenije? S skorajšnjim vstopom Slovenije v EU bo občina Ormož imela svoje mesto v tem delu Slovenije, še zlasti zaradi planiranih cestnih povezav in novega mejnega prehoda. Samo od nas pa bo odvisno, če bomo to ugodno lego med EU in državami izven nje znali izkoristiti za prihod potencialnih investitorjev. Otroci in mladi so gibalo življenja, kaj bi jim morala občina in mesto nuditi? Občina in ljudje, ki jo vodijo, bi morala mladim v vseh krajevnih skupnostih, predvsem pa v mestu Ormož nuditi vsaj osnovne pogoje za njihovo delovanje in ugodno počutje. Ker tega doslej kljub pobudam ni storila, je mesto Ormož postalo nekako zaspano in nezanimivo za mlade. Mladim je potrebno urediti in zagotoviti prostore ali površine tam, kjer se najraje zbirajo in zadržujejo, pa naj bodo to zunanje športne površine ali pa njihovo priljubljeno zbirališče "Unterhund". Večkrat jim moramo prisluhniti, ne samo v času pred volitvami, saj menim, da bodo sami najbolje znali izraziti svoje želje in potrebe. Od njih pa je potrebno zahtevati odgovorno ravnanje z objekti ali prostori, ki so jim ali pa jim bodo na razpolago. Poslovni partnerji vas poznajo po va{i odločnosti, {te-vilni prijatelji in znanci po družabnosti in veseli naravi, po čem naj vas prepoznajo va{i volivci? Želim prepričati moje volivce, da sem "mož beseda" in da stojim za izrečenim, da nisem zamerljiv, da sem pripravljen na dialog, da me ni strah prevzeti odgovornosti, pripravljen sem sprejemati kompromise, navajen delati z ekipo sodelavcev ter da sem zelo zahteven do sebe in drugih v uresničevanju sprejetih in dogovorjenih nalog. Naročnik: Občinski odbor LDS Ormož KIDRIČEVO / ZADNJA SEJA SVETA Sreino novo leto že oktobra Svetniki občine Kidričevo so v torek, 22. oktobra, na 11. izredni seji, zadnji v tem mandatu, za elektorja izvolili svetnika Vlada Forbicija iz LDS in Alojzija Korošca iz SLS. Za kandidata v državni svet so soglasno izvolili Milana Unuka iz SLS, za predstavnika liste pa Marto Pinterič iz Združene liste. Zaradi odstopa Jožeta Šafran-ka, ki je bil imenovan v okrajno volilno komisijo, so za namestnika člana občinske volilne komisije na predlog občinskega odbora stranke NSi in občinske komisije za mandatna vprašan- ja, volitve in imenovanja imenovali Janka Vuka iz Njiverc. Ob koncu zadnje seje tega mandata se je župan Alojz Šprah svetnikom zahvalil za štiri, nekaterim tudi za osem let skupnega dela ter opozoril na najpomebnejše naloge v občini, ki čakajo župana in svetnike v naslednjem mandatu. Ob koncu so vsi skupaj še nazdravili z vipavsko penino, občinski funkcionarji pa so pohiteli tudi z novoletnimi darili, saj so jih za vsak primer skupaj s koledarji za novo leto 2003 izročili svetnikom kar po zadnji seji. Očitno so prepričani, da se v novem mandatu verjetno nanje nihče ne bi spomnil ... -OM PO SVETU Zmaga zmernih islamistov ANKARA - Na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah v Turčiji so prepričljivo zmagali zmerni islamisti. Islamistična Stranka za pravico in razvoj (AKP) si je v parlamentu izborila absolutno večino, poleg nje pa bo v parlamentu samo še ena stranka. Nobena od ostalih 16 sodelujočih strank, med njimi tudi Stranka demokratične levice (DSP) premiera Bue-lenta Ecevita, namreč ni presegla 10-odstotnega volilnega praga. Zaradi poraza svoje DSP je premier Ecevit že ponudil svoj odstop. Po drami s talii 120 mrtvih MOSKVA - Število smrtnih žrtev drame s talci, ki so jih čečenski ugrabitelji od 23. oktobra več kot dva dni zadrževali v moskovski gledališki dvorani, se je povzpelo na 120. Več kot teden dni po osvoboditvi iz rok čečenskih upornikov je namreč v eni od moskovskih bolnišnic umrla še ena osvobojena talka. Po navedbah zdravstvenih oblasti je ženski odpovedalo srce. V bolnišnicah je medtem še vedno 149 od več kot 600 osvobojenih talcev. Svobodnjaki nasprotujejo ~e{kemu ~lanstvu v EU DUNAJ - Avstrijska svobodnjaška stranka (FPOe) bo nasprotovala članstvu Češke v Evropski uniji tako dolgo, dokler ta država ne bo izpolnila koebenhavenskih kriterijev za članstvo, kamor po mnenju FPOe sodi tudi ukinitev Beneše-vih dekretov, je dejal član FPOe in poslanec avstrijskega parlamenta Martin Graf. Stranka bo v tem primeru v parlamentu glasovala proti češkemu članstvu v uniji, je dejal. Zaradi Miloievi}eve iz~rpanosti prekinitev HAAG - Sodniki haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije so do konca tedna prekinili proces proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Mi-loševiču, potem ko so prejeli zdravniško poročilo o njegovi izčrpanosti. Miloševič, ki ima visok pritisk, se tudi v ponedeljek ni pojavil na sodišču, potem ko so proces proti njemu prekinili v petek, ko je obtoženca zaradi izjav o izčrpanosti pregledal zdravnik. Ameriška letala nad Češko PRAGA - Češka vlada je sprejela predlog zakona, s katerim bodo ameriškim letalom dovolili, da med vrhom zveze NATO konec meseca v Pragi varujejo češki zračni prostor, je sporočil češki obrambni minister Jaroslav Tvrdik. Pojasnil je, da bo pri zagotavljanju varnosti v času praškega vrha sodelovalo 250 ameriških vojakov in do 15 letal. Dodal je, da bodo lahko ameriški vojaki v operacijah na češkem ozemlju sodelovali le ob njegovem izrecnem soglasju. O predlogu zakona mora zdaj glasovati še češki parlament. Ryanair z rekordnim dobi~kom DUBLIN - Irski letalski prevoznik Ryanair, sicer znan po ugodnih cenah svojih letalskih vozovnic, je ob koncu prve polovice letošnjega poslovnega leta, ki se je končalo konec septembra, po obdavčitvi zabeležil rekordnih 151 milijonov evrov dobička, kar je 71 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Število potnikov se je v primerjalnem obdobju povečalo za 37 odstotkov na 7,84 milijona tolarjev. TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Lektor: Boštjan Metličar. Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-10; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 12.190 tolarjev, za tujino 24.860 tolarjev. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d.d. Tisk: Delo d.d.. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Celostna podoba: Slavko Ribarič. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si PTUJ / DR. STEFANA CELANA ZA DRUGAČNEGA ZUPANA Ljudi s tako bogatimi izkušnjami, kot jih ima dr. Štefan Celan, ne gre spregledati Na zadnjem srečanju predsednika Vlade RS in kandidata za predsednika države dr. Janeza Drnovška z županskimi kandidati, ki izhajajo iz vrst Liberalne demokracije Slovenije, smo slišali veliko zanimivega. Dr. Janez Drnovšek je o svoji kandidaturi za predsednika države povedal predvsem to, da so že ob konstituiranju sedanje vlade koalicijske stranke predvidele možnost njegovega umika s funkcije premiera Vlade RS. Ce bo izvoljen za predsednika države, pa se bo prvenstveno posvečal strateškim razvojnim vprašanjem Slovenije, ki jih bo predstavljal po svetu. Ker je bilo njegovo dosedanje delo predvsem povezano z izgradnjo države, bo tudi kot bodoči predsednik države iskal odgovore na prihodnje izzive. Kot predsednik države bo imel tudi več časa za pogovore z državljani. Več čas bo lahko posvetil vprašanjem človekovih vrednot in skupnemu iskanju odgovorov za boljšo prihodnost. O LDS kot trenutno vodilni stranki pa je povedal, da je sedaj pravi čas, da stranka dokaže, da je lahko tudi v bodoče glavna vladna stranka, kljub temu da je ne vodi več dr. Janez Drnovšek. Trenutno ima zelo dobro oceno v javnosti in predvsem veliko izkušenj pri vodenju različnih koalicijskih vlad. To je dragocen kapital, ki ga stranka ne sme zapraviti. Nadaljnji razvoj stranke je seveda prvenstveno odvisen od sposobnih ljudi. Letošnje leto, ki je zaznamovano tudi z lokalnimi volitvami, je za LDS zelo pomembno. Ce bo stranka uspela na lokalnih volitvah v svoje vrste pritegniti čim več sposobnih ljudi, se ji za prihodnost ni bati. Med te ljudi gotovo sodi kandidat za župana Mestne občine Ptuj dr.Stefan Celan. Clovek, ki se je v svojem življenju povsod dobro izkazal. Vemo, da je odličen gospodarstvenik, ki se je izkazal predvsem na področju razvoja novih izdelkov za zahtevna evropska tržišča. Za njim stojijo številni znanstveni rezultati, ki jih je objavil doma in po svetu. Kot direktor Znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Ptuj pa veliko ve o vodenju razvoja na lokalni in regionalni ravni. Tovrstni ljudje niso pomembni samo za reševanje lokalnih problemov, predvsem jih bo potrebno vključevati v delo stranke, posameznih resornih ministrstev in vlade. Dr. Stefan Celan je že sedaj vključen v številne vladne projekte, ki so pomembni tudi za nadaljnji razvoj Mestne občine Ptuj. Volivke in volivci ^^ se bodo o kandidatih sicer izrekli na volitvah. Ljudi J^ s tako bogatimi izkušnjami J^ ne smemo spregledali, je na koncu pogovora povedal dr. Janez Drnovšek. Milan Kra^-nc Pavlica Škodo bi bilo, ce bi ljudi, kot je dr. Štefan Čelan, na lokalnih županskih volitvah spregledali, je poudaril dr. Janez Drnov{ek. Foto: Langeholc PTUJ / OBISK BORUTA PAHORJA IN DR. VLADA DIMOVSKEGA Bonom bo poíasi odklenkalo Prejšnji torek sta Ptuj obiskala predsednik državnega zbora Borut Pahor in minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski. V hotelu Mitra sta na tiskovni konferenci govorila o nekaterih aktualnih vprašanjih, ki zadevajo tudi mestno občino Ptuj, minister Di-movski pa se je srečal tudi s člani Društva za kadrovsko dejavnost Ptuj. Dr. Dimovski je zadovoljno povedal, da je v zadnjem poročilu o napredku Slovenije v poglavjih, ki zadevata socialno področje, Slovenija povsem harmonizirala svojo zakonodajo z evropsko. Na Ptuju so si v okviru ministrstva predvsem prizadevali in si še prizadevajo za aktivno politiko zaposlovanja. Ministrstvo pa tudi sicer preusmerja ta sredstva v severovzhodno Slovenijo, kjer je brezposelnost tudi največja. Za odprtje oziroma ureditev sodobnih prostorov Urada za delo Ptuj pa je dejal, da gre za del slovenske politike zaokroževanja socialne infrastrukture pred vstopom v EU. Ob tej priložnosti je tudi pohvalil ptujski dom upokojencev, ki je kot prvi zavod s področja socialnega varstva v Sloveniji prejel certifikat kakovosti ISO 9001:2000. Za kulturni tolar pa je Borut Pahor dejal, da je produkt države in da je zelo pozitivno, da ima država ob vstopu v EU neko izoblikovano politiko, ki podpira vso narodovo identiteto. S KADROVSKIMI DELAVCI O ZAKONU O DELOVNIH RAZMERJIH Minister za delo, družino in socialne zadeve se je med obiskom na Ptuju srečal tudi s člani Društva za kadrovsko dejavnost in skušal z njimi temeljiteje pre- Da se sliši tvoj glas ! ZDRUZENA LISTA socialnih demokratov gledati zakon o delovnih razmerjih, ki vstopi v veljavo 1. januarja 2003. Sprejem zakona o delovnih razmerjih je eden najpomembnejših projektov ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in zdajšnje vlade, je med drugim poudaril Dimovski o zakonu, ki je usklajen tudi z evropsko socialno listino. Usklajevanja so bila dolgotrajna in naporna, potekala so od 4. decembra 2000 do 24. aprila letos. Do konca je bil odprt problem odpravnine, ki kot kaže, še ne bo tako hitro z dnevnega reda. Nekateri bi jo namreč želeli obdavčiti, ministrstvo za delo pa temu odločno naprotuje. Tudi vloga sindikata je v zakonu jasno definirana: imel bo zelo pomembno vlogo pri ščitenju individualnih pravic delavcev. Minister se zaveda, ker pravne prakse še ni, da bo v začetku uveljavljanja zakona kar nekaj problemov. Pomembno določilo zakona je tudi enaka obravnava glede na spol, kar pomeni, da delodajalec MARIJA MAGDALENC Kandidatka za županjo, je porol( za spremembe. ne sme prostega delovnega mesta objaviti samo za moške ali samo za ženske, prav tako objava delovnega mesta ne sme nakazovati, da daje delodajalec pri zaposlitvi prednost določenemu spolu. Minister tudi opozarja na 88. člen zakona, kjer so opredeljeni odpovedni razlogi; razlog za odpust mora biti vedno resen in utemeljen. Razlog nesposobnosti bo moral delodajalec tudi pisno dokazovati. Minimalni dopust po novem zakonu znaša štiri tedne. Efektivni delovni čas po zakonu vključuje tudi čas za malico in je plačan. Plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi je sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, torej bo bonom v bodoče odklenkalo, čeprav se podjetja na Ptujskem še pogosto poslužujejo bonov pri izplačilih plač. MG Zaupajte mi in me izvolite! Mercator VOLITVE 2002 Predstavljamo kandidate za župane BENEDIKT / MILAN GUMZAR ZA RAZVOJ VSEH NASELIJ Je kandidat LDS in je dosedanji župan občine Benedikt. Zavzema se za nadaljnji enakomeren razvoj vseh naselij v občini. Takoj pa je potrebno pristopiti k re{evanju pere~ih problemov na področju osnovnega {olstva, {porta in na nekaterih infrastrukturnih objektih, kot so nadaljevanje modernizacije lokalnih cest Milan Gumzor in javnih poti, izgradnja kanalizacijskega omrežja v strnjenih naseljih, prav tako pa bo potrebno usmerjati razvoj tudi na področje obrtni{tva in podjetni{tva s pripravo opremljenih parcel ter nadaljevanje izgradnje stanovanj, kakor tudi pridobivanje zemlji{č za individualno stanovanjsko gradnjo. Ob vseh na{-tetih investicijah pa bo potrebno zagotoviti tudi sredstva za normalno delovanje ustanov in zavodov, kakor tudi dru{tev, ki delujejo v občini. (ZŠ) LENART / DARKO REBERNIK ZA SAMOSTOJNOST KS Darko Rebernik je odra{čal v Voličini in je star 49 let. Je ravnatelj vrtcev v občini Lenart. Ima veliko izku{enj in znanja za delo z ljudmi, saj tudi zaključuje Darko Rebernik magisterij s tega področja. Kot župan se bo zavzemal za dograditev {ol in ureditev zgradb vrtcev ter za bolj{o opremljenost z učili in igrali, vsaka Ks bo imela tajnika in bo o izvedbi dogovorjenega programa odločala sama. Zavzema se večjo finančno pomoč dru{tvom, organizacijam in združenjem, za zmanj{anje {tevila delavcev v občinski upravi in za racionalno pregledno porabo sredstev, za gradnjo cest in čistilnih naprav po dogovorjenem programu, za pregledno pomoč tistim, ki ustvarjajo novo vrednost ter za ureditev poročne dvorane. (ZŠ) LENART / SABINA MARKOLI ZA VSE GENERACIJE Je dr. stomatologije, živi in dela kot zobozdravnica v Le- Sabina Markoli nartu. Dobro pozna slovenjego-ri{ko okolje in probleme ljudi, ki tukaj živijo in ustvarjajo. Pozna stiske brezposelnih, prostorske probleme v vrtcih in šolah in težave starejše generacije. Prepričana je, da bo znala in zmogla poskrbeti za izboljšanje kvalitete življenja občanov, brez političnih spletk, neracionalne porabe davkoplačeval- skega denarja in z občutkom do sočloveka ter s poštenostjo do vseh občank in občanov. Skratka zavzema se za pošten odnos do vseh ljudi, za iskrenost in za skupno ustvarjanje, saj je to prihodnost občine ZA VSE GENERACIJE. (ZŠ) LENART / IVAN JEMEN[EK KANDIDAT ZLSD Je kandidat ZLSD in že več kot Ivan Jemenšek 30 let živi s štiričlansko družino v Lenartu. Ves čas dela z ljudmi, zato pravi, da pozna, kje so problemi slovenjegoriškega človeka in kaj bi bilo potrebno storiti za njega. Že preko 20 let dela v občinski upravi, sedaj je zaposlen kot tajnik občinske uprave v občini Benedikt. V svojem programu se zavzema za uravnotežene financiranje vseh de- javnosti, za pregledno izvajanje razvojnih programov, za ponovno finančno in kadrovsko usposobitev vseh štirih KS, za ustanovitev posvetovalnega telesa župana, za razvoj infrastrukture in športnih objektov ter za gradnjo šol v celotni občini in za ureditev prostorov za mlade. (ZS) SV. ANA / BOGOMIR RUHITELJ ZA KRŠČANSKE VREDNOTE Bogomir Ruhitelj je kandidat strank SLS in SDS in je dosedanji župan občine Sv. Ana v Slovenskih goricah. V naslednjih štirih letih si bo prizadeval za nadaljevanje modernizacije Bogomir Ruhitelj cest, za ureditev vodovoda v celotni občini, za dokončanje začete investicije na osnovni šoli, dograditev mrliške vežice, gradnjo sistema za odvajanja in čiščenja odpadnih voda, za fazno izgradnjo športnega centra, ureditev centra Sv. Ane. Občina bo financirala tudi programe podjetništva, malega gospodarstva in programov kmetijstva in dopol- nilnih dejavnost. Vsekakor pa želi prisluhniti mladim in starejšim ter graditi medsebojne odnose na temeljih krščanskih vrednot. (ZŠ) CERKVENJAK / JANKO MAGUŠA ZA ENAKOMEREN RAZVOJ Je kandidat LDS in je podžupan občine Cerkvenjak. Pridobitev izkušenj in samozavesti v teh letih delovanja v lokalni skupnosti mu dajeta moč za kandidaturo. Njegov program temelji na enakomernem razvoju vseh 15 zaselkov; meni, da je treba izkoristiti vse možnosti, da ne Janko Maguša bo prihajalo do večjih razlik. Projekte, ki so v teku, je potrebno dokončati, ostale pa po uresničevati. Dobro sodelovanje z vaškimi odbori, odboroma za gospodarstvo in družbene zadeve, občinskim svetom ter občinsko upravo daje garancijo za dobro dela v dobro občana in s tem povezovanje enakomernega razvoja občine. (ZŠ) PTUJ / MARIJA MAGDALENC KANDIDATKA ZLSD ZA ŽUPANJO Čas je za spremembe tudi v mestni obiini Marija Magdalene je bila celo svojo delovno dobo zaposlena v KK Ptuj. Ker je prepričana, da je čas za spremembe tudi v mestni občini Ptuj, se je odločila, da bo kandidirala za županjo. Gospa Marija Magdalene, že dve leti ste upokojenka. Je to prednost ali obratno v tej volilni kampanji, ko kandidirate za županjo Mestne občine Ptuj? "Prepričana sem, da prednost, zakaj socialno varnost imam zagotovljeno danes in jo bom imela tudi po izteku mandata. Pri svojem delu se tako ne bom ozirala na to, kje sem bom zaposlila po izteku mandata, bom povsem neobremenjena tako pri sprejemanju odlo~itev, kot zagotavljanju sredstev za programe občine in ne nazadnje, nikomur ne bom po izteku mandata nič dolžna, odgovorna bom le volil-cem, ki bodo zame oddali glas." Kaj je odločilo o kandidaturi? "Moje življenjske in poklicne izkušnje. Sem ekonomistka, 20 let sem bila direktorica finančno-računovodskega sektorja Kmetijskega kombinata Ptuj. Kljub upokojitvi sem še vedno aktivna, sem finančno računovodska svetovalka uspešnega ptujskega podjetja, predavam na GEA COLLEGEJU v Ljubljani in na ptujski Ljudski univerzi. O kandidaturi pa je odločilo malodušje, ki vlada, češ, da se v Ptuju nič ne splača, da v Ptuju nič ne gre, da kadri odhajajo ... Zadosti imam tega, zato sem se odločila, da aktivno posežem v politiko in nare- dim nekaj konkretnega za razvoj tega mesta, te občine, ki brez dvoma ima pogoje, da postane razvojno uspešno okolje, da postane nosilec razvoja v širšem prostoru." Kaj je tisto, kar bo prepričalo volivee, da bodo oddali glas za Vas? "Moji cilji so: ustvarjanje razmer za povečanje delovnih mest, gradnja stanovanj za mlade družine in varovana stanovanja; varovanje in urejanje okolja; zaključiti delitveno bilanco občin, ki so nastale na območju nekdanje ptujske občine; zagotoviti občini vire financiranje za razvoj gospodarstva, infrastrukture in družbenega standarda; ustvariti razmere, da bo Ptuj postal zanimiv za kapitalsko bogate družbe in hkrati za razvoj domačega podjetništva, obrti in kmetijstva; pripeljati obvoznico do Ptuja in urediti promet v samem mestu; razvoj turizma zastaviti kot udejanjanje vseh dejavnosti na območju občine; objektom naše kulturne dediščine dati novo vsebino in ne za vsako ceno reševanje prostorskih problemov prepustiti novogradnjam; urediti prostore za aktivno preživljanje prostega časa mladih; ureditev pešpoti, kolesarskih stez, parkirišč, okolice jezera in drugih človeku prijaznih, predvsem pa varnih okolij." Marija Magdalenc Kako boste zagotovili kakovostnejše razmere za mlade, invalide in starejše občane? "Mladi že imajo veliko priložnosti za aktivno preživljanje prostega časa v Centru za interesne dejavnosti, v ljubiteljskih društvih, v klubu študentov, res pa je, da nimajo svojega kluba za druženje, te prostore zdaj zamenjujejo gostinski obrati, pa tudi športnih površin je daleč premalo. Na udejanjanje teh ugotovitev nameravam usmeriti kot županja svoje aktivnosti. Ljudem s posebnimi potrebami zagotoviti dostopnost do vseh uradov in prireditvenih prostorov, zagotoviti boljše pogoje dela Ozari, Sončku, Sožitju, da naštejem samo nekatere, skratka okrepiti in finančno podpreti civilno iniciativo za enake možnosti. Ljudje v tretjem življenjskem obdobju so ljudje z bogatimi izkušnjami in kaj radi pozabimo na to, zato jih kaže vključevati v aktivnosti, ki od- ločajo o našem življenjskem okolju, o razvojnih načrtih, v kulturne in športne dejavnosti. Za tiste, ki ne zmorejo več težjih opravil, pa povečati število prostovoljcev med vsemi starostnimi skupinami, razvijati samopomoč in jim skozi to zagotoviti kvaliteto življenja." Kako vidite hitrejši razvoj občine, več delovnih mest? "Vem, da je mogoče Mestno občino popeljati v ekonomsko zanimivo okolje, turistično atraktivno in prijazno za občanke in občane. Imamo domače strokovnjake in znanje, imamo potenciale, ki nam jih lahko zavidajo velika mesta in regije: kulturna dediščina, terme, obrt, živilsko predelovalna industrija, trgovina, tekstilna industrija, jezero s tisoč in eno možnostjo preživljanja prostega časa, bogato živo kulturo — gledališče, ljubiteljsko kulturo, glasbeno šolo, kurentovanje, festival domače zabavne glasbe, zdravstveno oskrbo, veliko je tega. Le premalo volje za sodelovanje in ustvarjalno načrtovanje za skupno dobro. Hitrejši razvoj vidim v povezovanju politike, gospodarstva, obstoječe infrastrukture, sociale, šolstva, športa in kulture v en sam program, zanj ustvariti najboljše pogoje v občini in ga ponuditi tudi trgu domačega in tujega kapitala in mednarodnim asociacijam, ki financirajo razvojne programe." Kaj boste kot županja naredili za izboljšanje prometa, ki je kaotičen tako na vpadnieah v mesto kot v samem mestu? "Obvoznico pripeljati do mesta, samem mestu pa ... Vem, da je bilo narejenih že nekaj študij o ureditvi prometa v mestu. Ko mi bodo dostopne in bom o njih lahko izmenjala strokovna mnenja in mnenja občanov, pa vam bom lahko dala odgovor. Zdaj ugotavljam tako kot vi, nevzdržno in ukrepati je nujno." Boste kot županja opravljali delo profesionalno? "Mestna občina Ptuj si po osmih letih neprofesionalnega končno zasluži profesionalnega župana, ki se bo 100- in še več odstotno posvetil reševanju težav in slabosti ter hkrati začel ukrepati na področju razvoja občine. Kakršnakoli drugačna odločitev bi zame pomenila podcenjevanje občine in občanov ter sprenevedanje o tem, da je županovanje zgolj politična funkcija, 'za zraven'in možnost ustvarjanja ali držanja poslovnih povezav, ki mi bodo po izteku mandata omogočile primerno službo. Tega meni ni treba. Ob tem naj poudarim, da ne želim biti profesionalna samo po statusu, ampak predvsem po vsebini svojega dela. Zavedam se, da ne bo lahko, vendar z zaupanjem volivk in volivcev, sem prepričana, da nam bo uspelo, da bo Ptuj prijazno mesto za nas, zlasti za mlade, da se bodo po študiju vrnili, gostoljubno za naše goste, naključne obiskovalce in privlačno za podjetnike." VOLITVE 2002 ŽETALE / VODOVOD, CESTE ... Anton Butolen je rojen leta 1955, po poklicu predmetni učitelj matematike in fizike, sedanji župan občine Žetale in poslanec v DZ Republike Slovenije. Njegov program je nadaljevanje uspešnega dela v sedanjem obdobju. Najpomembnejše naloge v obdobju 2002 do 2006 so: nadaljevanje izgradnje vodovodnega omrežja, modernizacija občinskih cest, prevoznost občinskih cest v vseh letnih časih, zagotovitev zobozdravstvene dejavnosti v občini, zagotavljanje pogojev za varstvo Anton Butolen predšolskih otrok, za delovanje društev, za kulturno in športno življenje v občini. Prepričan je, da bo z nadaljnjim dobrim sodelovanjem občinskega sveta in občanov vse to mogoče uresničiti. PODLEHNIK / ZA PRIJAZNO IN ODPRTO OBČINO Peter Feguš je rojen leta 1962, po poklicu mehanik kmetijske mehanizacije, kandidira s podporo N.Si in SDS. Prepričan je, da lahko naredi občino Podle-hnik bolj prijazno, preglednejšo in odprto za vse občane. Med pomembnejše projekte uvršča dograditev osnovne šole, prenovo mrliške vežice ter pospešitev razvoja obrti in podjetništva z odpiranjem novih delovnih mest. Ljudem je potrebno zagotoviti pogoje za življenje in delo na hri- Peter Feguš bovskih kmetijah, nadaljevati z gradnjo infrastrukture, kjer sta na prvem mestu vodovod ter asfaltiranje občinskih cest in pomembnejših dovoznih poti, izgradnja kanalizacijskega sistema s čistilnimi napravami in izgradnja kabelskega sistema. PODLEHNIK / NADALJNJI RAZVOJ JE ZAČRTAN Vekoslav Fric je neodvisen kandidat s podporo volivcev. Rojen je leta 1946, po poklicu učitelj, od leta 1978 ravnatelj osnovne šole Podlehnik. V sedanjem mandatnem obdobju je nepoklicni župan občine Pod-lehnik, neprofesionalno pa namerava funkcijo opravljati tudi naslednja štiri leta. Nadaljnji raz- Vekoslav Fric voj občine Podlehnik je že začrtan. Zagotavlja nadaljevanje začetih projektov: ureditev cest po občini Podlehnik, izvedbo kanalizacije, gradnja prizidka k osnovni šoli, izvedba javne razsvetljave, obnova starega vodovodnega omrežja v ravninskem delu občine in gradnja kabelskega omrežja. Podpore občine bo še naprej deležno obrtništvo in kmetijstvo ter športna in družbena dejavnost na vseh ravneh. Prioriteta je tudi gradnja stanovanjskega naselja v Podlehni-ku. PODLEHNIK / SKRB SOČLOVEKU Alojz Novak je kandidat LDS za župana občine Podlehnik. Rojen je leta 1951, po poklicu ekonomski tehnik, zaposlen kot matičar in sodelavec I. Kot župan zagotavlja hitrejši, enakomernejši, predvsem pa pravičnejši razvoj. Njegov poudarek bo na komunalni infrastrukturi, v zagotovitvi vode vsakemu gospodinjstvu ter dograditvi in posodobitvi cest do vsake hiše. V strnjenih naseljih ureditev kanalizacije, čistilnih naprav, pločnikov in razsvetlja- Alojz Novak ve. Nujna je dograditev osnovne šole in mrliške vežice. Izziv vidi v razvoju kmetijstva, turizma in drobnega gospodarstva ter podpori društvenemu življenju. Njegova skrb je namenjena občanu, kot sočloveku, ki mu je treba nuditi čim več, s čim manjšimi obremenitvami. GORISNICA / RAZVOJ NA DOSEDANJH TEMELJIH Jože Kokot je kandidat SLS, rojen leta 1946, strojni tehnik, samostojni podjetnik. Z izvolitvi- Jože Kokot jo zagotavlja skladen razvoj in investicijske spodbude. V predhodnih mandatih je dala občina poudarek ureditvi infrastrukture, osnovnega zdravstva in šolstva. To so temelji nadaljnjega razvoja. Poudarek velja urejanju pogojev za mlade družine. Pomembne so investicijske spodbude domačim podjetnikom in ureditev pogojev za pritegnitev gospodarskih panog od drugod. Urediti je potrebno center Cirku-lan ter dokončati ureditev centra Gorišnice, posodobiti in razširiti oba vrtca ter razvijati vsa naselja v občini. Veliko namerava narediti na okoljevarstvenem področju - kanalizacija, ravnanje z odpadki ter racionalno gospodarjenje s prostorom. Na volivce se obrača z vabilom: "Le skupaj nam bo uspelo." GORISNICA / HALOZAM POSEBEN STATUS Kandidatka za županjo je rojena leta 1945, po poklicu višja medicinska sestra in univ, dipl. org. dela, upokojenka. Kandidi- Rozalija Zalika Obran ra s podporo koalicije Slovenija. Njen program vodenja občine Gorišnica zajema prav vsa področja življenja in dela: šolstvo, družino in socialo, gospodarstvo, kmetijstvo, razvoj infrastrukture, turizma in informatike, z izdelavo občinskega portala na internetu. Delovanje občinskih služb mora biti strokovno in prilagojeno občanom. Posebej poudarja nujnost razvoja infrastrukture na območju Cirkulan in razvoj gospodarstva, kmetijstva in turizma ter zagotovitev subvencij za izobraževanje iz programov Evropske unije. Potrebno je razmisliti o uvedbi sistema krajevnih skupnosti s posebnim statusom Cirkulan in Haloz v celoti. GORISNICA / NE BOJMO SE SPREMEMB Leopold Orešek je rojen leta 1952, po izobrazbi elektrotehnik telekomunikacij, zaposlen v mednarodnem koncernu ISS SERVISYSTEM, kandidat LDS. Priložnost občine Gorišnica vidi v preobrazbi kmetijske dejavnosti, pospešitvi razvoja drobnega gospodarstva in obrti, uvajanju devetletnega šolanja, ter v izzivih, ki jih prinaša Schengenska meja. Ob izvolitvi za župana obljublja, da bo izpeljal potrebne spremembe v občinski upravi, dokončal začete projekte. Pod- pira pobudo za formiranje krajevnih skupnosti Cirkulane in Gorišnica. Nova organiziranost bo dajala možnost neposrednega odločanja o razporeditvi razpoložljivih sredstev za financiranje dogovorjenih programov. Njegov moto je: Ne bojmo se sprememb, saj so nosilci napredka. (www.oresek.vze.com). VIDEM / ENAKOMEREN RAZVOJ Friderik Bračič je rojen leta 1944, po poklicu avtoelektrikar- Friderik Bra~i~ multiplikator, samostojni podjetnik, kandidat SLS s podporo Zelenih, za neprofesionalnega župana. Z izkušnjami, pridobljenimi pri vodenju svojega podjetja in kot predsednik občinskega sveta v prejšnjem mandatu, lahko veliko pripomore k razvoju občine Videm. Zavzemal se bo za enakomeren razvoj infrastrukture po celotni občini, za hitrejši razvoj gospodarstva in kmetijstva ter odpiranje novih delovnih mest, za razvoj turizma na podeželju ter ohranjanje poseljenosti. Razvoj izobraževanja vsebuje zagotovitev ustreznih pogojev na vseh šolah, vključno z ureditvijo predšolskega varstva. Pomembna funkcija je skrb za varnost občanov, tako mladih kot ostarelih ter ustvarjanje pogojev za delovanje društev. Njegov volilni moto je: "Z vami za lepši jutri!" VIDEM / UPOŠTEVATI GLAS POSAMEZNIKA Janko Kozel, rojen leta 1959, ekonomski tehnik, samostojni podjetnik. Kandidira s podporo ZLSD, s prepričanjem, da lahko samo iz močnih vaških skupnosti nastanejo močne KS, iz teh javnostim. Občino bo približal občanom tako, da se bo slišal in upošteval glas posameznika. VIDEM / CENTER NAJ POSTANE TRG Branko Marinič je rojen leta 1956, po poklicu prometno transportni tehnik, zaposlen na SŽ Ljubljana. Kandidira s podporo stranke SDS. Kot župan si bo prizadeval zagotoviti pitno vodo vsem gospodinjstvom, za znižanje občinskih prispevkov in davkov, osnova pa bo skrb za skladnejši in stabilnejši razvoj. Janko Kozel pa močna občina. Kot župan bo najprej zaključil začete investicije. Njegov program temelji na infrastrukturi-modernizaciji cest, izgradnji vodovoda, kanalizacije. Na področju šolstva: dograditev šole v Selih in zagotovitev varnega prevoza učencev. Potrebno je zagotoviti zdravstveno oskrbo, preprečiti revščino in socialno izključenost, zagotoviti normalne pogoje mladim družinam in varstvo starejšim. Vso skrb bo namenil gospodarstvu, kmetijstvu, turizmu, ekologiji, kulturi, požarnemu varstvu, športu in drugim društvenim de- Branko Marini~ Pomembne naloge so izgradnja kanalizacijskega sistema, stanovanj za mlade družine. Vrtec in šole naj bodo po meri otrok in staršev; poskrbeti je potrebno za oskrbo starejših, zdravstveno varstvo ter štipendije za mlade. Njegov poudarek bo na izboljšanju lokalne infrastrukture, razvoju kmetijstva, turistične ponudbe z izkoriščanjem termalne vode in bližine bodoče Evropske meje. Spodbujal bo delovanje društev in v aktivnosti občine pritegnil vse njene občane. Središče občine - Videm -pa naj postane trg. Leopold Ore{ek ZAVRC / OBČINSKI ODBOR SLS ZAVRČ PRIPRAVIL DOBRO OBISKAN PREDVOLILNI SHOD But in Arhar med Zavriani Na povabilo završkega župana Mirana Vuka, ki vnovič kandidira za leto{njih lokalnih volitvah za župansko mesto, in Slovenske ljudske stranke - občinskega odbora Zavrč sta se 26. oktobra v Zavrču oglasila minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franci But in dr. France Arhar, kandidat za predsednika republike. V završki kulturni dvorani je ravno tistega dne potekal predvolilni shod SLS, na katerem so se ob županskem kandidatu Miranu Vuku predstavili tudi kandidati za člane občinskega sveta: Marta Bosilj, Franc Kelc, Slavko Kokot, Ivan Težak, Ivan Ogrizek, Roman Belšak in Ivan Pongrac. V SLS so kandidatu za župana Miranu Vuku izkazali vso podporo, je na shodu poudaril mag. Franci But, sicer tudi predsednik SLS, ob tem pa pohvalil njegova prizadevanja in zavzetost za napredek, ki ga je pripeljal v zadnjih {tirih letih v občino. Dejal je, da je županu Vuku uspelo skupaj s sodelavci, vse to pa je pripomoglo tudi k temu, da se za zavr{ko občino sli{i po vsej Sloveniji. Zbranim je But ob tej priložnosti temeljito razložil pomen vstopa v EU, zaključek pogajanj za vstop Slovenije v EU pa označil za najaktualnej{i dogodek tega leta. Občino Zavrč bi po njegovem v EU morali vključiti v kmetijsko-gorski program, s tem bi veliko pridobila, sicer pa bo županu Vuku v pogovorih nudil vso podporo in pomoč, je {e obljubil. Kandidat za župana Miran Vuk je občanom in občankam ob tej priložnosti predstavil dosedanje delo in uspehe v 4-letnem mandatu, ko so v občini uspeli zaključiti gradnjo vodovodnega omrežja, zgradili kar nekaj kilometrov asfaltnih cest in skrbeli za napredek tudi na drugih področjih življenja in dela. Ob podajanju novih nalog in obveznosti, ki občino Zavrč čakajo v prihodnjih letih, pa je župan Vuk obljubil, da se bo zavzemal za hitrej{i razvoj vseh vasi v občini in po najbolj{ih močeh posku{al ustreči željam svojih občanov. Ob tem mu bodo vodilo besede: "Z vami za bolj{i jutri!" PTUJ / O URESNIČEVANJU ODLOKA O IZVESKIH IN NAPISIH V STAREM MESTNEM JEDRU Biti viden - pa ieprav na silo Mestna občina Ptuj je skladno s 15. členom odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za obmo~je starega mestnega jedra januarja leta 1999 sprejela odlok o izveskih in napisih v tem delu Ptuja. V njem je zapisano, da morajo biti načini izvedbe za izveske in napise enotni ter predpisani z odlokom. S sprejetjem odloka so namreč želeli stanje pri izveskih in napisih na območju spomeniško zaščitenega starega mestnega jedra, ki je bilo in je še vedno skrb vzbujajoče, preseči. Izhajali so iz posnetega stanja, ki je opozarjalo na katastrofalne razmere na tem področju, saj kazijo urbanistično in arhitekturno dediščino tega območja. Izveski in napisi so rezultat tekmovalnosti med investititor-ji, ki medsebojno tekmujejo, kdo bo postavil ve~jo, vpadlji-vej{o in nasploh agresivnej{o reklamo z enim samim ciljem, ~im ve~ zaslužiti, pri tem pa je urejena podoba mesta nekaj, kar zanje ne obstaja. Že ob sprejemu odloka se je vedelo, da uspehov ne bo ~ez no~, a so pripravljalci odloka upali, da bodo investitorji vsaj na obmo~ju starega mestnega jedra imeli spo{tljivej{i odnos do tovrstnih posegov v prostor, ki je že zaradi kulturne dedi{~i-ne ob~utljivej{i. Obveznosti so z odlokom dobili vsi, stari in novi investitorji - lastniki lokalov. Za izveske in napise ki so že bili postavljeni oziroma urejeni na obmo~ju, ki ga ureja odlok, so morali njihovi lastniki v enem letu po uveljavitvi odloka zahtevati izdajo dovoljenja za postavitev izveska oziroma napisa. Sestavni del dovoljenja je dolo~ilo o velikosti, obliki in vsebini izveska oziroma napisa. Če lastniki že postavljenih izveskov niso zahtevali izdaje dovoljenja, sta komunalni in{pe-ktor in urbanisti~ni in{pektor dolžna odrediti odstranitev izveska na stro{ke lastnika. Kazen za nespo{tovanje 11. ~lena zna{a 60 tiso~ tolarjev za posameznika. Po podatkih, ki so na voljo, noben izvesek {e ni bil "na silo" odstranjen. Vsaj za zdaj je delovanje in{pektorjev ostalo v fazi preventive. Nekateri lastniki so izveske sicer morali sami odstraniti in postavili tak-{ne, ki odlok spo{tujejo, vendar z velikimi težavami in iskanjem lukenj v zakonodaji. V prvem poro~ilu o delu komisije za izveske in napise v starem mestnem jedru (mestni svetniki so ga obravnavali novembra leta 1999) so bili posebej izpostavljeni izveski oziroma reklamne table "199 sit", "Tomas sport 2", izveska za pivo "Union" in "La{ko" ter reklamni napis "Mercator - Izbira Panonija", pri katerih so lastniki morali ugotovljene nepravilnos- ti odpraviti oziroma si pridobiti predpisana dovoljenja za postavitev izveskov oziroma napisov. Da bi investitorjem olaj{ali delo oziroma odlo~itev, so v mestni ob~ini Ptuj pripravili katalog izveskov in napisov. Župan mestne ob~ine Ptuj je imenoval stalno pet~lansko strokovno komisijo za podajanje mnenje glede posameznih izveskov in napisov, da bi bilo odstopanj od želenega ~im manj. Ta pri svojem delu upo{teva prednostna merila, ki vplivajo na izbor izveska in napisa. Predvsem naj bi pri odlo~anju upo{tevali zna~ilnosti zgradbe oziroma prostora, kjer bo izvesek stal, zna~ilnosti izveska ali napisa, potrebe po ohranitvi zna~ilnih razgledov, obstoje~o degradiranost obmo~ja, ki je na primer že lahko zasi~ena s tovrstnimi izveski in napisi, ter ob-stoje~o zakonodajo. V prvem letu veljavnosti odloka, v letu 1999, je bilo podanih vlog 14, pritrdilno mnenje je bilo izdano v osmih primerih, s pogojem v treh primerih, toliko je bilo tudi odklonilnih mnenj. Leta 2000 je bilo vseh vlog za postavitev izveskov oziroma reklamnih tabel 36, lani le 11, letos pa samo {e {tiri, ~eprav je stanje na terenu druga~no in je novih lokalov ve~, kot je vlog za postavitev. Kot je v imenu komisije povedal njen presednik Herbert Glavic, si prizadevajo, da bi raz{irili obmo~je obdelave, saj ogledi na terenu kažejo, da je najve~ kr{itev tovrstnih norm na obmo~jih, ki pa niso v njihovi pristojnosti, na primer Domino center. Nasploh so proble-mati~na obmo~ja zunaj starega mestnega jedra. Poleg tega ugotavljajo, da bodo morali slej kot Eden od izveskov v starem mestnem jedru, ki ni skladen z odlokom iz leta 1999 Izvesek, skladen z odlokom. Foto: Črtomir Goznik prej izdelati dobre re{itve za usmerjevalne table za poslovne prostore v notranjosti posameznih karejev, na primer za Grajsko ulico. Prav tako bodo morali odlok uskladiti z zakonom o upravnem postopku, zavedajo pa se tudi vseh vrzeli, ki se postavljajo pri poletnih trasah, kjer vsak postavlja, kar mu srce poželi, od zelenih talnih oblog do sen~nikov ter tabel za prosto stoje~e ogla{evanje. Od septembra letos ima mestna ob~ina novega (dodatnega) komunalnega in{pektorja, kar bo gotovo prispevalo k ve~jemu redu tudi pri izveskih in napisih. Z enim je pri obilici drugih nalog, ki jih ima, iluzorno pri~akovati ve~ji u~inek, ~eprav tudi strokovna komisija budno spremlja stanje na terenu in sku{a uveljavljati svojo vlogo, ki jo je dobila na podlagi odloka. V komisiji so poleg predsednika Herberta Glavi~a {e Kostja Kolari~, Janez Mikuž, Tja{a Mrgole Juki~ in Bojan Mi{ko. V slabih {tirih letih veljavnosti odloka je bilo skupaj podanih 65 vlog za postavitev izveskov in napisov, pritrdilno mnenje je bilo podano v 38 primerih, pritrdilno mnenje s pogojem v 14 primerih, odlonilnih mnenj je bilo 12. Vseh pobud komisij je bilo 21. Kljub vsemu {tevil~ni podatki kažejo, da se zadeve su-~ejo v pozitivno smer: da bo mestno jedro postopoma o~i{~e-no vseh tistih izveskov in napisov, ki ne sodijo vanj, da bo ~im ve~ dobrih re{itev na{lo mesto v katalogu, da se bosta vrnila pomen in vloga cehovskih izveskov ter varoval videz starega mestnega jedra. Seveda pa bodo za urejeno podobo mesta najve~ naredila podjetja, zavodi in ob-~ani s tem, da bodo dolo~ila odloka o izveskih in napisih spo-{tovala, po pridobitvi dovoljenj za postavitev pa tudi delala skladno z zapisanim. S tem, ko ne bodo med kr{ilci, bodo varovali svoj ugled in ugled mesta. MG C L a h a za z n f a n a ' «Tj» s KER SO Ml BLIZU, BOM GLASOVAL Z/K V' 1 m%i fp o ^H^^ I I ^ ^ -F ® LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE V nedeljo, 10.11. 2002, boste imeli priložnost odločati o svoji prihodnosti v vašem mestu. Udeležite se volitev! POGOVOR S PREDSEDNIŠKIM KANDIDATOM DR. ANTONOM BEBLERJEM Vse vei ljudi je revnih S potencialnimi volivci in simpatizerji DeSusa s Ptujskega in Ormo{kega se je 29. oktobra na Ptuju sre~al predsedni{ki kandidat dr. Anton Bebler. Udeležil se je tudi odprtja novih pridobitev ob 75-letnici ptujskega doma upokojencev. Dr. Anton Bebler je med vsemi predsedniškimi kandidati največji svetovljan, ima tudi veliko predsedniških izkušenj. Trenutno je predsednik Slovenskega okteta in predsednik Atlantskega sveta Slovenije. Po njegovem mnenju naj bi imel novi predsednik Republike Slovenije znanje in izkušnje ter takšno držo, v katero bi imeli Slovenci zaupanje. Tudi obnašati bi se moral tako in zavzemati takšna stališča, ki bi imela podporo večine Slovencev. "Kdorkoli bo zmagal, si bo moral prizadevati za to, da bo dostojno predstavljal Slovenijo in vse njene državljane," še posebej poudarja dr. Anton Bebler. TEDNIK: Kaj danes ogroža Slovenijo? Dr. Anton Bebler: "Če mis- lite za zunanjo ogroženost, te ni. Ogrožajo nas druge stvari. Ogroža nas revščina, ki je je po statističnih podatkih okrog 13 odstotkov. Z revščino se ta čas srečuje že 260 tisoč Slovencev. Se vedno nas ogroža tudi previsoka brezposelnost, še posebej velika je v nekaterih delih Slovenije, tudi na Ptujskem. Ogrožajo nas tudi zlorabe, pojavi korupcije, neznanje in nesposobnost na tistih mestih, kjer bi morala prvenstveno prevladovati znanje in sposobnost. Ogroža nas tudi neenakomeren razvoj države, zaostajanje posameznih območij, ki so tudi gospodarsko nerazvita. V oči bode propadanje tekstilne industrije, starejših vej industrije, v Sloveniji so propadla tudi vsa večja industrijska podjetja, z redkimi izjemami. Neenakomeren razvoj Slovenije in gospodarsko nazadovanje ogrožata našo državo tudi kot socialno državo. Ob vsem tem so ogroženi tudi naši ideali, naša želja, da bi bila naša družba srečna, da bi bila družba pravičnosti in socialne varnosti ter blaginje za vse." TEDNIK: Zakaj mora Slovenija v Nato? Dr. Anton Bebler: "Nihče Slovenije v Nato ne sili, najmanj Nato sam. Nato se je zelo dolgo upiral, da bi sprejemal v svoje vrste države, ki so bile nekdaj socialistične oziroma vzhodnoe- vropske. Zeljo po vstopu so izražale slovenske politične stranke, ki so dobivale večino na vseh volitvah po letu 1992, in tudi državni zbor. Potemtakem je to politika, ki jo je državni zbor naložil vladi. Temeljna prednost v Natu je v tem, da ni boljšega načina trajnega zavarovanja teritorialne nedotakljivosti. Temeljne obrambne funkcije Slovenije je možno zagotoviti le v povezavi z drugimi državami, v okviru nekega kolektivnega sistema obrambe, v katerem so tudi naši poglavitni gospodarski, politični, znanstveni, kulturni in drugi partnerji." TEDNIK: Koliko poznate Ptuj? Dr. Anton Bebler: "O Ptuju sem veliko prebral v knjigah, tudi o zgodovini minoritov in plemiški družini Herberstein. Poznam probleme spomeniškega varstva in uspehe mesta na področju varovanja kulturne dediščine, gradu in starega mesta. Aktivnosti pri obnavljanju kulturne dediščine pa bi morali še pospešiti, da bi Ptuj postal dragulj v slovenski turistični ponudbi. Ptuj ima zato velike možnosti, še posebej v povezavi z zaledjem, z vinorodnimi kraji in kraji, v katerih živijo prijazni in gostoljubni ljudje. V tem smislu bi lahko prišlo do prestrukturiranja gospodarstva na Ptuju. Mesto bi se lahko v večji meri usmerilo v razvoj storitvenih dejavnosti." MG Dr. Anton Bebler. Foto: MG POGOVOR S PREDSEDNIŠKIM KANDIDATOM DR. GORAZDOM DREVENŠKOM Ne milošiine, ampak plaiilo Dr. Gorazd Dreven{ek je s svojimi {tiridesetimi leti vstopil v predsedni{ki boj kot najmlaj{i ob podpori stranke Nova, ki ji od srede 90. let sopredseduje. Jasno zastopa svoja sta-li{~a, tudi glede Evropske unije in NATA, ter se nagiba k nevtralnemu statusu države po zgledu Švice in podobnih. Poudarja namre~, da Slovenija nima tehtnih razlogov bodisi za priklju~itev EU ali NATU. Pravi, da pravih pogajanj Slovenija z Evropsko unijo sploh ni imela, {lo naj bi le za potrjevanje dejstev, ki jih je postavila Unija. TEDNIK: Katere vrednote v življenju vam pomenijo največ? Dr. Gorazd Drevenšek: "Vse se vrti okoli družine in otrok, to je tudi moto kampanje. Na svoje najbližje se vedno lahko zanesemo, in če imamo družino, ki je GORIŠNICA, CIRKULANE / OBČINSKI ODBOR SLS SE JE ODLOČIL Po Slavku Visenjaku - Jože Kokot V ob~ini Gori{nica predlagajo za župana dosedanjega svetnika in vodjo odbora za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem Jožeta Kokota. Jože Kokot in kandidati za svetnike ob~ine iz vrst SLS z dosedanjim županom Slavkom Vise-njakom na ~elu v Gori{nici in Danico Ranfl v Cirkulanah so ekipa, ki zagotavlja nadaljevanje uspe{nega dela v tej ob~ini. To je ekipa, ki ima vizijo in se zaveda, da le razmislek, trezna presoja in odlo~na poteza nekaj veljajo. Osrednji načrti na gospodarskem področju se navezujejo na izgrajeno obrtno cono na For-minu in izgradnjo obrtne cone v Moškanjcih, menijo pa, da je potrebno poiskati tudi primeren prostor v Cirkulanah. Toko bo mogo~e v ob~ino Gorišnica privabiti doma~e in tuje vlagatelje. Naprednemu kmetijstvu in turizmu želijo zagotoviti vso podporo v perspektivnih panogah, kot so zelenjadarstvo, vrtnarstvo, integrirana proizvodnja in dopolnilne dejavnosti, na gradu Borl pa urediti vinogradniški center z vinoteko haloških vin. V naslednjem obdobju bo potrebno pripraviti projekte kanalizacijskega omrežja in ~istilnih naprav za celotno ob~ino in nadaljevati za~ete projekte, so v program zapisali v SLS. Nadaljevali bodo modernizacijo infrastrukture, posebej modernizacijo cest v ob~ini, sanacijo mostov in tudi plazov. Dokon~ati želijo ureditev pokopališ~a in parkirnih prostorov, v Gorišnici dajejo v ospredje dokon~anje ureditve centra vasi in tudi razsvetljave. Tudi v Cirkulanah se bodo trudili, da bo središ~e ~imbolj ureje- Jože Kokot, kandidat za župana občine Gorišnica no, s plo~nikom in razsvetljavo, adaptirati bo potrebno ve~na-mensko dvorano in dokon~ati izgradnjo športnega igriš~a. "SKUPAJ NAM BO USPELO!" Med prioritetne naloge dajejo zagotavljanje ustreznih prostorov in opreme v vrtcih Gorišni-ca, Cirkulane, sicer pa bodo v SLS, ob~inskem odboru Goriš-nica - Cirkulane, vso pozornost namenjali varstvu otrok in višji ravni izobraževanja ter skrbi za zdravstveno varstvo, varstvo otrok, družine, ostarelih, invalidov in socialno ogroženih. Skrbeli bodo za ohranjanje kulturne dediš~ine, še posebej za grad Borl, Dominkovo dom~ijo v Gorišnici, za vse sakralne spomenike, pa tudi za ohranjanje obi~ajev in navad ravninskih naselij in Haloz. Med prioritetne naloge uvrš~ajo še ureditev kulturnih objektov ter zagotavljanje sredstev in pogojev za delovanje kulturnih dejavnosti, športa, rekreacije in drugih družbenih dejavnosti. Zagotavljali bodo materialne pogoje za razvoj prostovoljnih gasilskih društev, civilne zaš~ite, ostalih društev in predvsem podpirali dobrodelne organizacije. Vzpostavili in vodili bodo pravilen odnos in kompromise do predstavnikov gasilske zveze, športne zveze, upokojencev, gospodinj in ostalih društev na celotnem obmo~ju ob~ine. Slovenska ljudska stranka je v sodelovanju s številnimi ob~an-kami in ob~ani dosegla zastavljene cilje iz štiriletnega plana. Predlagana ekipa v gorišniški in cirkulanski volilni enoti ima znanje in izkušnje, je pripravljena na nove izzive in skupaj z ob~ani pripravljena nadaljevati razvoj ob~ine Gorišnica. Omenjena lista svetnikov bo na volilnih listi~ih pod številko 5, kandidat za župana Jože Kokot pa pod zaporedno številko 1. V SLS pravijo: "Skupaj nam bo uspelo!" srečna in zadovoljna ter nam je pripravljena pomagati, to pomeni, da imamo ob vsakršni stiski rešitev pri roki. V političnem pomenu pa je pomembno, kar pozabljamo, da smo Slovenci dobili državo. V zadnjih letih se zdi, kot da je ne znamo ceniti in kot da se eni ne zavedajo, da država pomeni predvsem servis svojim državljanom in državljankam. Država je tu zaradi nas, ker smo mi tako hoteli, in politika se mora obnašati tako, da bo te ambicije in želje upravičila. V naslednjih letih moramo postaviti politiko, ki ne bo zgolj manipulacija javne- ko živimo od svojega dela. Državljani ne potrebujemo nobene miloščine, ampak delo in plačilo za to, kar smo sposobni narediti." TEDNIK: Od drugih predsedniških kandidatov in kandidatke se razlikujete po tem, da ne vidite tehtnih razlogov za članstvo Slovenije v Natu in Evropski uniji. Ali nasprotujete tudi sodelovanju denimo v Partnerstvu za mir, v katerem Slovenija že sodeluje? Dr. Gorazd Drevenšek: "Slovenija je članica Partnerstva za mir, o tem je pogodba ratificirana in menim, da se odrekati temu sodelovanju pomeni izolacijo, če pa sodelujemo, pomeni, da se poznamo. Ne vidim pa potrebe, da bi Slovenija sodelovala pri napadu Iraka ali bi pošiljala svoje vojeke denimo na Vzhodni Timor in financirala tovrstne operacije ali v države, za katere večinoma še niti slišali nismo. Menim, da je nevtralna pozicija, Dr. Gorazd Drevenšek ga mnenja. Sam se bom zavzemal za to, da je politika politika ter da je politikantov v javnosti čim manj." TEDNIK: Verjetno je to tudi eden izmed razlogov, zakaj ste se odločili za kandidaturo? Dr. Gorazd Drevenšek: "Glavni razlog je seveda ta, da je v sedanji politični nomenklaturi premalo jasno, koga sploh zastopa ta establishment in ali so problemi in uspehi zadnjih let že dovolj. Sam menim, da je Slovenija bila uspešna, grozi pa to, da se je vlada zadnjih osmih let intenzivno zadolževala ter da je javni dolg večji kot kdajkoli prej v bivši Jugoslaviji. Tega si ne smemo privoščiti, prihodnost moramo zastaviti na svojem znanju, sposobnostnih, inovativnosti in prodornosti v svetu, torej da lah- tudi ~e ni uradno deklarirana, za naš razvoj neprimerno boljša." TEDNIK: Če bi bili izvoljeni za predsednika, kaj bi storili in skušali spremeniti najprej? Dr. Gorazd Drevenšek: "Ste-vilne socialne stiske v zadnjih letih, finan~no nedisciplina in nelikvidnost v podjetjih so stvari, ki lahko najboj zamajajo našo notranjo stabilnost. Menim, da je prvo to, da se pojaviš tam, skušaš prepre~iti tak potek dogodkov, o njih polemiziraš in s tem skušaš na probleme opozoriti še druge veje oblasti, da ~imprej ukrepajo in to z dolgoro~no strategijo, ne pa z 'gasilsko vajo'. Politika v državi bi se morala ukvarjati predvsem z realnimi problemi in ne samo z velikimi zgodbami, kot sta EU in NATO, ki zameglijo realne težave v državi." Anemari Kekec MARKETING Oglas 7. del Tako, v nedeljo bomo (bodo) spet volili. Leve, desne, sredinske in vse druge, ki se tako mo~no trudijo, da nas prepri~ajo v svoje dobre namene in žrtvovanje za narodov blagor. Tudi politiki uporabljajo v svojih oglasnih sporočilih elemente, ki smo jih opisali v preteklih tednih. Oglasi temeljijo na različnih naslovih, sloganih, tekstih in fotografijah (pri čemer nekateri dajejo prednost enim elementom, ostali drugim - poudarek pa je na za-pomnljivih sloganih). Uporabljajo pa tudi logotipe oz. podpise, o katerih pišemo danes. Logotip je ime organizacije (podjetja) ali blagovne znamke, ki je izpisano z značilnimi črkami. Poznamo več vrst logotipov, ki se v oglasih pojavljajo samostojno ali skupaj s simboli podjetja (če smo bolj natančni - logotip je vrsta simbola in lahko nastopa samostojno ali skupaj z drugimi vrstami simbolov). Da pa ne bi ostali pri vprašanju, kaj je simbol, povejmo, da je simbol v bistvu grafični prikaz organizacije (npr. križ na ščitu je simbol mesta Ptuja). Simbol ima veliko število oblik, barv in pojavnosti, lahko pa je tipografski, abstraktni, deskriptivni ali kombinacija naštetih oblik. lahko nastopa samostojno kot tipografski simbol (npr. napis Radenska, ki ima točno opredeljeno velikost in razmerje črk, barve, tip pisave ipd.), lahko pa se združi z abstraktnim simbolom (npr. napis Radenska in njen simbol - tri srca), ikoničnim simbolom (npr. napis Haloze in simbol - grozd na trti, to kombinacijo najdemo pri podjetju Vinarstvo Slovenske gorice - Haloze), lahko pa je tudi kaligrafski (posebej lepo, ponavadi ročno, izpisana beseda) ali pa v obliki monograma (začetnice imena podjetja, izpisane svobodno in z značilnimi črkami). Za oblikovanje logotipov in simbolov so zadolženi oblikovalci, ki pa morajo pred izdelavo le-teh zelo dobro spoznati podjetje in njegovo filozofijo. Logotip podjetja naj se ne bi spreminjal pogosto, saj le dosledna uporaba zagotavlja ustrezen odziv in prepoznavnost med potrošniki. Naj na tem mestu poudarim, da ni vsak, ki zna delati s programom Corel Draw ali Photoshop, tudi oblikovalec. Morda ta človek res dobro pozna značilnosti programa, ne pozna pa zakonov ustvarjanja celostne grafične podobe, katere del sta simbol in tudi logotip. Za vse, ki bi o logotipih, simbolih in celostni grafični podobi želeli zvedeti več, priporočam knjigo (s skrajšanim naslovom) Celostna grafična podoba avtorja Jerneja Repovša. Pišite na e-naslov: zlato.ogledalo @radio-tednik.si ali fidel_forever@yahoo.com. Vaši komentarji, vprašanja in pripombe bodo dragoceno vodilo pri ustvarjanju kolumne. Marjan Ostroško, univ. dipl. komunikolog I. Volilna enota Center - Breg 2. Volilna enota Ljudski vrt 3. Volilna enota 4. Volilna enota Jezero - Rogoznica Panorama - Grajena 1. Vlado Čuš prof. kineziologije 2. Metod Peklar, 4. Barbara Csnčič, 5. Franjo Rozman, vodja PC Mambo dipl.oec. inž.strajn. t. MilinKnincMica, 7. Davorin Topolovec, 8. Vladimir Ferčec, pnjfict iMisgBr podjstniic obrtnik ' Mestna četrt Breg: OtonVeiunšek, zobni tehnik 3.AJeksanderFenos, vodja Hair CiubFenos Mestna četrt Lj. vrt mag. Edvard Kenda 1. Boris GerI mag. veter, znanosti f ZBošQanFlorjančič, 3. Stanko Tominc, pravniii, dr.med. In spec., 4. Darinka Cretnlk, 5. Rajko Brglez, prof. dr. med. in spec.. 1. Jožef Lenart Obrtnik 2. Milko Kosi, 3.MaksMenoni, učitelj in forograf učitelj In slikar 4.ZlatkaPolanec, 5. Branko Vrtič, podjetnica orodjar 1. Ervin Hojker Učitelj in ravnatelj 1 1 2. Miran Tajhman, podjetnik 4. Primož Trop, abs.bioL fakultete 9. mag. Zdenka Bezjak, vodenje ekol.proj. 6. Duian Kolarič, 7. Tomaž Zemljli, dr. med. in spec., prof. 6. Franc Kolarič, str. tehnik T.BorisOgrinc, delovodja S.OtoCoklin, inž. org. dela 3. Milan Slavinec, el. tehnik Mestna četrt Lj. vrt: Albina Murko Marjan Ber Ze/e/ff > rešitev ključnih ei zavarovanje podtalnice in pitne vode, > oživitev potokov Grajena, Studenčnica in Rogoznica, • novi Mestni park Panorama in krajinski park Gunžarjev otok, • celostna ureditev starega mestnega jedra kot stanovanjsko in poslovno središče Ptuja, • ureditev kolesarskih poti in pločnikov, > dostopno in kvalitetno zdravstveno varstvo, • urediti prostorske pogoje otroškemu varstvu, > zagotovitev osnovnih pogojev za 9 - letko vsem učencem osnovnih šol na Ptuju, > odpreti višje in visoke šole na Ptuju, > nova športna in kulturna dvorana, ki bo omogočala tudi večje prireditve na Ptuju, > obnova Mestnega gledališča; nova Mestna likovna galerija, > prednostno reševanje stanovanjskih problemov mladih družin, > prostori za mlade, omogočanje novih zaposlitev za ^ mlade, | > mladim omogočiti več vsebinskih in prostorskih | možnosti za aktivno preživljanje prostega časa, | I varnost za občane ter osebno in skupno lastnino, > ustanovitev Zavoda za varstvo okolja, c > Ptuj kot center pokrajine Spodnje Podravje. | Zelena narava Okolje Ljudje Znanje Eksistenca Ideje Razvoj Sodelovanje Volimo št: 8 Zeleif -ZeklfPtuja VIDEM / DARJAN KMETEC, KANDIDAT SSN Darjan Kmetec je v občini Videm kandidat za župana Stranke slovenskega naroda (SSN). Star je 37 let, dolga leta je bil zaposlen v tujini. Svojo kandidaturo gradi na iz-ku{njah in praksi, ki je uveljavljena v Zahodni Evropi. Svoj program je opredelili na dva dela: ekonomski in infrastrukturni. Prve tri stvari, ki jih bo storil kot novi župan, so: us- tanovitev trgovskega središča ob magistralni cesti, kjer je geografsko zelo atraktivna lokacija za veletrgovce, s tem bi pridobili veliko novih delovnih mest; prek državnih inštitucij zagotovil izgradnjo vodovoda v Halozah (Velika Varnica) in asfaltiranja cest; ureditev popolne oskrbe ostarelim in nemočnim na domu prek javnih del. Njegova želja je zbrati skupino gospodarstvenikov in podjetnikov, ki bi s svojim znanjem in izkušnjami poma- Sok Alojz, dn vet. med. Pod svobodnim soncem Alojz Sok, kandidat za župana občine Ormož, pravi: "V prvi vrsti obljubljam občankam in občanom večjo vlogo pri sprejemanju lokalno pomembnih odločitev, ker je to bistvo lokalne samouprave. Krajevnim skupnostim je potrebno povrniti suverenost, ki so jo v preteklosti že imele. Z denarjem, zbranim kot nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (gre za približno 220 milijonov SIT letno), bodo krajevne skupnosti, če bom jaz župan, samostojno razpolagale. Ker sem prepričan, da je funkcija poslanca in župana nezdružljiva, se bom v primeru izvolitve odločil opravljati funkcijo župana." Naročnik: Koalicija Slovenija 00 N.Si in 00 SDS Ormož gali pri ustanovitvi industrijske cone Videm. DORNAVA/ FRANC [EGULA -NADALJUJMO USPEŠNO SKUPAJ Franc Šegula je dosedanji župan občine Dornava in direktor družinskega podjetja Tames. Za ponovno kandidaturo se je odločil, ker želi dokončati najzahtevnejši projekt v občini Dornava: izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v Dornavi Franc Šegula in Mezgovcih. Pozneje bodo program nadaljevali tudi v gričevnatem delu občine. Vodilo njegovega dela ostaja uresničiti čimveč želja in potreb občanov na celotnem področju občine Dornava tako na gospodarskem kot negospodarskem področju. "Še naprej si bom prizadeval za enakomeren razvoj občine. Prizadeval si bom tudi, da bo še naprej potekala obnova dvorca, z njegovo oživitvijo pa bo oživelo tudi naselje Dornava," pravi Franc Šegula. (MS) MANJ POLITIKE. VEČ ČLOVEKA VREDNIH DEJANJI SREDSTVA, KI SO PREDVIDENA ZA KAMPANJO, NAMENJAM ZA POMOČ LJUDEM, KI SO V STISKI. & jure Ce kuta Kandidat za predsednika republike. VOLITVE 2002 / V NEDELJO ZARES Za predsednika, iupane in svetnike Potem ko si bomo v soboto zaradi predvolilnega molka nekoliko oddahnili od napornega poslušanja predvolilnih nastopov kandidatov za predsednika republike, županov občin ter članov občinskih svetov, svetov krajevnih in četrtnih skupnosti, bomo v nedeljo volili. Zagotovo smo si že ustvarili dovolj prepričljivo mnenje o posameznih kandidatih, zato odločitev ne bo težka. Po napovedih ja-vnomnenjskih raziskav bo udeležba na tokratnih volitvah visoka. V nedeljo bodo zagotovo izvoljeni člani občinskih, krajevnih in četrtnih svetov in župani v občinah, kjer kandidira po eden ali dva kandidata. V občinah z več kandidati za župana bo drugi krog volitev v primeru, da nobeden od kandidatov ne bo na nedeljskih volitvah prejel večine, to pomeni več kot polovice oddanih veljavnih glasov. Enako velja za volitve predsednika države. Če bo potreben drugi krog volitev predsednika države, bo ta, skupaj z drugim krogomo volitev županov, 1. decembra. Če bi prišlo do presenečenja in bi bila predsednica ali predsednika izvoljena že v prvem krogu, bo drugi krog volitev županov 24. novembra. MOŽNOST PREFERENCNEGA GLASU Sveti občin lahko imajo od 7 do 45 članov, odvisno od velikosti občine oziroma števila njenih prebivalcev. Člani občinskih svetov se volijo po večinskem sistemu v manjših občinah, ki imajo 7 do 11 svetnikov, sicer so volitve članov sveta proporcionalne. Proporcionalne so tudi volitve članov mestnih četrti, volitve članov krajevnih svetov pa potekajo po večinskem volilnem sistemu. Pri proporcionalnem volilnem sistemu, kjer se volilci odločajo med listami kandidatov, v svet pa so izvoljeni tisti, ki so na prvih mestih list, imajo volivci možnost tako imenovanega preferencnega glasu. Volivci lahko namreč poleg posamezne liste obkrožijo še ime enega od kandidatov na tej listi, nikakor ne na kateri drugi listi, saj bo táko glasovanje neveljavno. Volivci se lahko odločijo tudi, da ne obkrožijo nobene od list, pač pa le enega od kandidatov (v tem primeru se šteje, kot da so obkrožili tudi listo, na kateri kandidira "njihov" kandidat. Preferenčni glasovi so pomembni pri odločitvi, kdo od kandidatov posamezne liste bo izvoljen v občinski svet. Če bo npr. posamezna lista dobila tri mesta v občinskem svetu, bodo izvoljeni tisti trije kandidati s te liste, ki bodo prejeli največ preferenčnih glasov. Preferenčni glasovi pa se ne upoštevajo v vsakem primeru, za to morata biti izpolnjena dva pogoja: da je vsaj 25 odstotkov volivcev, ki so glasovali za določeno listo, oddalo tudi preferenčni glas za enega od kandidatov te liste, drugi pogoj pa, da morajo njegovi preferenčni glasovi znašati vsaj 10 odstotkov vseh glasov za posamezno listo. J. Bračič PREDSEDNIŠKI KANDIDAT DR. FRANCE BUČAR "Slovenci demografsko propadamo" Radio Ptuj je prejšnji torek v okviru predstavitev predsedniških kandidatov gostil tudi dr. Franceta Bučarja. Odločen možakar, ki bi mu človek težko prisodi 79 let, je v boj za novega predsednika Slovenije vstopil predvsem na prigovarjanje številnih prijateljev. Njegovo kandidaturo je kmalu zatem podprla Stranka mladih Slovenije, za njimi še Demokrati Slovenije in Zelena alternativa. O sebi pravi, da je skromen, kar je moč ugotoviti tudi iz pogovora z njim. Dr. France Bučar je za Evropo, vendar pa v tej, kot pravi, ostajajo odprta {e bistvena vpra{an-ja - tudi ta, kako naj bo Evropa organizirana v prihodnje. Čeprav je naklonjen Evropski uniji, nasprotuje sedanji kmetijski politiki, saj je kmetijstvo zanj več kot zgolj gospodarska panoga. V Sloveniji opozarja predvsem na čedalje večje socialne razlike in demografsko propadanje Slovencev. Poudarja, da naj bi bil predsednik države predvsem moralna avtoriteta in ne kak{en absolutni monarh, kot smo jih bili vajeni v preteklosti. "Predsednik mora biti predvsem osebnost, to pa preprosto mora imeti v sebi," {e dodaja dr. France Bučar, naj-starej{i predsedni{ki kandidat z najkraj{im življenjepisom na spletnih straneh. TEDNIK: Ali je samostojna država Slovenija vsaj delno izpolnila vaša pričakovanja izpred dobrih desetih let? Dr. France Bučar: "Vedno je tako, da so pričakovanja ob vseh prelomih večja, kot je kasneje resničnost. Glavne stvari pa smo vendarle dosegli: lastno državo, demokratično ureditev in lastno moderno ustavo. Največji minus pa je zagotovo, da prednosti, ki smo jih takrat imeli, Dr. France Bučar. Foto: MG tudi na gospodarskem področju, nismo znali izkoristiti in da s tempom, za katerega smo imeli vse startne osnove, nismo nadaljevali. Takrat smo bili namreč daleč pred vsemi tako imenovanimi komunističnimi državami srednje in vzhodne Evrope, danes pa se je ta razlika bistveno zmanjšala. Druga stvar je preveliko razslojevanje, prevelika socialna neenakost. Enakosti, kot so jo pridigali v času komunizma, seveda ne moremo več doseči, bila bi tudi škodljiva. Določena neenakost je nujno potrebna, vendar mora biti v nekih mejah, če pa te prekoračimo, gre seveda vse navzdol. Mislim, da je to druga velika pomanjkljivost, ki jo imamo. Slovenci tudi demografsko propadamo, na kar, mislim, sedanji eldeesovski režim sploh ni opozoril. Mislim, da je to celo problem {tevilka ena, ker če bo {lo tako naprej, nas počasi ne bo več. Problemi bodo resda re{e-ni, a nas preprosto ne bo več. Filozofija, ki sedaj vlada v vladajočih krogih, ne odraža življenjskega optimizma, s katerim smo začeli leta 1990." TEDNIK: Smo pred vstopom v Evropsko unijo in zvezo Nato. Kakšni so vaši pogledi na oboje? Dr. France Bučar: "Moje sta-li{če do teh vpra{anj je znano. Sem tudi predsednik Slovenskega panevropskega gibanja in v gibanju smo absolutno za Evropo. Zavedamo se namreč, da je Evropo potrebno povezati, če hočemo zagotoviti mir in preprečiti nove konflikte. Kako, do kakšne mere in kako tesno, to pa je seveda drugo vprašanje." TEDNIK: Dr. Bučar, kako vi gledate na funkcijo predsednika države? Dr. France Bučar: "Ta funkcija je določena v ustavi in ni pomembno, kako jo vidim jaz ali kdo drug. Predsednik države ima ugled zaradi funkcije, ki jo ima, ampak tega mora ustvariti sam iz sebe. Torej predsednik mora biti osebnost, osebnost pa ne postaneš z dekretom ali namestitvijo na visoko mesto, to lahko imaš ali pa nimaš, tega se preprosto ne da ustvariti, zato je za predsednika potrebno izbrati človeka, ki ima osebnost." AK PREDSEDNIŠKI KANDIDAT ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI Za gospodarsko mo~no Slovenijo Zmago Jelinčič je med vsemi predsedniškimi kandidati zagotovo najzanimivejša in najbolj kontroverzna osebnost. S čim vse se ni že ukvarjal! Bil je baletnik, samostojen farmacevt, zeliščar in podjetnik, numizmatik, pirotehnik, zbiratelj orožja in parapsiholog. Napisal je tudi nekaj knjig. S prihodom v slovensko politiko je to sceno malo razgibal. Oblastnikom redno in neprizanesljivo gleda pod prste, čeprav tudi sam občasno kakšno ušpiči. TEDNIK: Kakšen je vaš odnos do NOB? Z. Jelinčič: "Moje osebno mnenje in mnenje SNS je, da je NOB eden najsvetlej{ih trenutkov v slovenski zgodovini. Slovenska nacionalna stranka je bila prva v državnem zboru, ki je ves čas zastopala NOB, od prvega vstopa v parlament leta 1992, prva naslednja stranka -ZLSD - je to povedala na glas {ele leto in pol kasneje. NOB ne bomo nikoli pozabili. Med drugim smo ustanovili Dru{tvo za urejanje grobi{č v Rogu. Tam urejamo in čistimo spomenike ter jih krasimo z rožami. Redno se udeležujemo spominskih slovesnosti. Iz na{e družine so med NOB {tirje izgubili življenje." TEDNIK: Zakaj, menite, je Slovenija tako neuspešna v pogajanjih s Hrvaško? Kaj bi vi naredili bolje kot zdajšnja oblast? Z. Jelinčič: "Pogledati je potrebno malo v zgodovino. V prvih letih osamosvajanja so se na eni strani dogovarjali Bavčar in Jan{a, na drugi strani pa Špe-gelj in Boljkovac o ustanovitvi t.i. konfederacije med Slovenijo in Hrva{ko. Ta ideja je dokončno umrla ob obisku Franja Zmago Jelinčič Plemeniti. Foto: MG Tudžmana v Sloveniji, ko mu je Milan Kučan jasno povedal, da to ne pride v po{tev. Zaradi tega smo izgubili ogromen del ozemlja, tudi celotno Istro, ker je bilo na{e osamosvojitelje enostavno strah. Nem{ka obve{če-valna služba je poslala depe{o, da se je v Istri, na Reki, general Čad pripravljen predati slovenski vojski, vendar so jo na{i gospodje enostavno skrili v predal. Če se ne bi ustra{ili, bi mi imeli celo Istro. V času Peterletove vlade se je zgodilo {e to, da so bile celotne istrske železnice podarjene Hrvatom, čeprav so bile pod upravljanjem ŽTP Ljubljana. Stvari nameravamo re{evati na ta način, da bom prihodnje leto v Beogradu organiziral konferenco o sukcesiji Jadranskega morja in o vpra{anju meja zno-raj biv{e države. Dejstvo je, da so bile meje zgolj administrativne, da ni bilo nobenega mednarodnega, medrepubli{ke-ga, državnega ali kakr{negakoli drugega sporazuma o mejah. Šlo je za osnovni dogovor o av-nojskih mejah, kar je pomenilo meje izpred druge svetovne vojne. Slovenska vlada žal doslej {e ničesar ni naredila, da bi se zadeva popravila. Zato bo ta mednarodna konferenca {e kako pomembna, vendar je to {ele prvi korak." TEDNIK: Za kakšno Slovenijo se zavzemate? Z. Jelinčič: "Tako kot SNS se zavzemam za gospodarsko močno Slovenijo. Če bomo imeli gospodarsko moč, potem nam nihče nič ne bo mogel. V tem primeru bo slovenski jezik ostal, ne pa tako kot v Irski: vsi govorijo, kako je Irska uspe{na, vendar na Irskem govorijo an-gle{ko, gal{čina, ki je njihov jezik, pa je izumrla. Malo ljudi jo govori, zagotovo pa je nihče ne govori v evropskem parlamentu. V SNS se bojimo, da bi tudi sloven{čina na ta način 'izumrla'. Gospodarsko močno Slovenijo lahko obdržimo edino na ta način, da ne prodamo svojih paradnih konjev - najbolj{ih podjetij. Žal pa smo tudi pri tem že naredili nekaj napak." MG PREDSEDNIŠKI KANDIDAT JURE CEKUTA Umetnik, ki pri~akuje presene~enie Slikar Jure Cekuta se dobro zaveda vloge medijev pri ustvarjanju javnega mnenja, še posebej ko gre za predsedniške kampanjo. Za pogovor si je vzel čas, še več, je eden redkih, ki na Ptuj ni zamujal, prišel je dobro uro pred napovedanim intervjujem. Poleg tega se je odločil, da njegova predvolilna kampanja ne bo bodla v oči. Namesto plakatov se je odločil prisluhniti ljudem, denar, ki bi ga namenil za "papir", pa je raje namenil v dobrodelne namene. Preveč ljudi v Sloveniji je revnih, pravi, tega se vsi premalo zavedamo. Kot umetnik in kulturni ambasador doma in tujini se je zavedal, da se tudi v novih razmerah ne bo spreminjal, še manj pa sprenevedal. Odpovedal se je tudi večjemu delu plačanih oglasov, to je povedal na prvi tiskovni konferenci, k tak{nemu ravnanju je pozval tudi vse druge, ki kandidirajo na leto{njih volitvah, bodisi na državni bodisi na lokalni ravni. 120 tisoč družinam "sme-joči obrazi" s plakatov nič ne pomenijo, da bodo lahko preživeli, potrebujejo konkretno pomoč. Jure Cekuta je prepričan, da v Sloveniji rev{čine ne bi smelo biti. TEDNIK: Za kakšno Slovenijo se zavzemate? J. Cekuta: "Zavzemam se za pravično, demokratično, socialno in pravno varno Slovenijo, ki bo uredila najprej pereče probleme, da bodo ljudje lahko dostojno živeli. V evropske integracije se moramo vključiti kot enakovredni partnerji z enakimi pogajalskimi izhodi{či. Najpomembneje pa je doseči to, da bo slovenski delavec zaslužil enako kot delavec v Avstriji." TEDNIK: Kako ocenjujete Jure Cekuta. Foto: MG položaj kulture v Slovenije in v zvezi s tem položaj umetnikov, kakršen ste sami? J. Cekuta: "Kultura ima za vsako državo in narodovo identiteto velik pomen. S kulturnim potencialom, s katerim razpolagamo, sodimo v sam evropski oziroma svetovni vrh. Slabo za slovensko kulturo pa je, da je njen prostor preveč centraliziran. Moja vizija je, da bi se država morala de- centralizirati na vseh področjih, od gospodarstva, kmetijstva ... do kulture. Položaj umetnika v Sloveniji ni zavidljiv. Mnogo velikih ustvarjalcev krivično ostaja v ozadju, ker ne morejo prodreti v ospredje. Določena bogastva zato gredo mimo nas, kar je za državo slabo, saj jo siroma{i v njeni biti." TEDNIK: Kako boste preživeli volilno nedeljo? J. Cekuta: "Ob osmi uri bom od{el z družino na voli{če. Čez dan se bomo zadrževali doma na Prekorjih, kjer je v bližini tudi voli{če. Ob meni bodo moji prijatelji, člani volilnega {taba. Čakali bomo na izzid oziroma presenečenje." TEDNIK: Pa Jure Cekuta po volitvah - kje se vidite? J. Cekuta: "Umetnik bom ostal. Moje delo, kreativnost in poslanstvo, ki se zrcalijo v kulturnem ambasadorstvu doma in po svetu, bodo ostali moja prioriteta. Že do sedaj sem s svojim delom opozarjal, v tem predvolilnem času pa sem dobil {e dodatno priložnost. Mislim, da sem v okviru svoje kandidature, ne glede na volilni izzid, svoje delo dobro opravil. V ta čas sem vnesel nekaj drugačnosti, pozitivni naboj in energijo. Tak{en ostajam tudi vnaprej. Svoje pred-sedni{ke kandidature ne bom politično vnovčil. Delal bom tako kot doslej. Nedelja, 11. novembra, pa je, ponavljam, lahko tudi nedelja presenečenja." MG SLOVENSKA BISTRICA / SEDMI TEDEN VSEZIVUENJSKEGA UČENJA Za uienje ni nikoli prezgodaj niti prepozno Začetek in zaključek letošnjega tedna vseživljenjskega učenja pri Ljudski univerzi v Slovenski Bistrici je bil v znamenju dveh turisti~nih zloženk: prvo so predstavili krajanom Zgornje Ložnice v njeni dokončni podobi, na Črešnjevcu, kjer so prireditve ob tednu vseživljenskega učenja sklenili, pa v zasnovi. Vmes je bila še vrsta prireditev in aktivnosti, našteli so jih petnajst, katerih koordinator je bila ljudska univerza. Naloga tedna vseživljenskega učenja je vzbuditi v ljudeh čim večjo radovednost do znanja in u~enja, ker za učenje ni nikoli prepozno in nikoli prezgodaj, saj se ljudje izobražujejo v vseh življenjskih obdobjih, je povedala na otvoritveni slovesnosti tedna vseživljenjskega učenja direktorica Ljudske univerze Slovenska Bistrica mag. Brigita Kruder. Svečanost odprtja tedna vseživljenjskega učenja je pozdravil tudi župan dr. Ivan Žagar in med drugim omenil, da se občina trudi za uspešno izobraževanje na vseh ravneh, od osnovnega do srednješolskega, veliko oblik pa pri svojih programih izvaja ljudska univerza. Osrednji govornik je bil mag. Jože Miklavc, vodja sektorja za izobraževanje odraslih pri Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije. Dejal je, da vseživljenjskega učenja ni mogoče enačiti z učenjem odraslih, saj je to tisto učenje, ki traja od rojstva do zadnjega diha. "Pri vseživljenjskem učenju si moramo prizadevati že zato, da bomo dohiteli na tem SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI_ Kakšen predsednik Zadnje dni se nekateri predvsem ukvarjajo z vprašanjem, kako ka-rizmaticen naj bi bil slovenski predsednik in katere lastnosti naj bi imel, da bi se približal "idealnemu" predsedniku. Seveda gre pri tem za najrazličnejše okuse in poskuse, da bi osebnost, ki bo v naslednjih letih "navzven in navznoter", se pravi v stikih z drugimi državami in državniki in na vseh pomembnejših domačih dogodkih (tudi na gasilskih veselicah), predstavljala in po svoje simbolizirala državo. "MIROLJUBNA" KAMPANJA Eden izmed novinarskih kolegov se je posebej potrudil, da bi iz znane literature izbrskal čim več definicij glede karizmatič-nosti voditeljev. Tako nas poučuje, da "po novem slovenskem pravopisu pomeni karizma izžarevanje pozitivnih lastnosti, po Slovarju slovenskega knjižnega jezika pa nadnaravno sposobnost, dano posamezniku zlasti v korist drugih ..." Opozarja nas tudi na razlago iz Leksikona politike, ki karizmatičnemu voditelju pripisuje "sveti, heroični, vrhunsko sugestiven karakter". Znani slovenski psiholog je šel glede tega, pač čisto po slovensko, še dlje in ugotovil, da Slovenci doslej kakšnega kariz-matičnega voditelja pravzaprav sploh nismo imeli, ker nas naj bi bilo pač premalo za takšno kvalitetno selekcijo. Vendar pa, kot nam je dejal, ne kaže obupati, saj imamo, takšni, karšni smo, vendarle Franceta Prešerna, čigar poezija prakša dosežke marsikaterega večjega naroda. Potemtakem lahko kdaj dobimo tudi kakšnega karizmatičnega predsednika. Očitno pa zdaj že lahko nesporno govorimo o nekakšni "Kučanovi dobi", o desetletju, ki ga je po enotnem mnenju vseh letošnjih predsedniških kandidatov sedaj predsednik zaznamoval predvsem s pozitivnimi prispevki in dosežki. Pravzaprav so se kandidati med seboj razlikovali le v načinu poudarjanja Kučanovih zaslug, nikakor pa ne v kakšnem kritičnem analiziranju njegovega dela. Lahko bi rekli, da je Kučanov "duh" vseskozi spremljal tokratno predsedniško tekmo. Sploh ne zato, ker se je predsednik Kučan že ob začetku predvolilne kampanje dokaj nedvoumno opredelil za nekakšno kontinuiteto s takšnimi osebnostmi, kot sta Drnovšek ali Bučar, ampak predvsem zato, ker so letošnji pretendenti za predsedniško pozicijo (in očitno tudi vsi njihovi politični varuhi in botri) dojeli, da jim predvsem Kučanov model "spravnega, zmernega in povezovalnega" predsednika zagotavlja možnosti za uspeh. Zaradi tega je bila letošnja predvolilna kampanja izjemno "miroljubna", za nekatere tudi dolgočasna. Kandidati so skratka tekmovali med seboj tako, da so ponujali iste vrednote. Seveda v različnih izvedbah in z različno spretnostjo in - odmevnostjo. Vsekakor lahko že pred volilno nedeljo zapišemo, da je največji uspeh letošnjih predsedniških volitev to, da so potrdile slovensko "normalnost", željo, da politika ne bi zavzemala in prevzemala kakšnih "izjemnih nalog" in da si ne bi domišljali, da je njena večna (in posvečena) vloga vzpostavljanje vedno novih front in bojevanje različnih bitk. Takšno splošno razpoloženje so tokrat razumno zaznali tudi slovenski škofje, ki so za razliko od prejšnjih časov, ko se je Cerkev dokaj direktno vmešavala v volilne igre, tokrat volivce opozorili le na to, kakšnim "vrednotam" naj bi poklonili svoje zaupanje. V takšnih razmerah pravzaprav niti ne potrebujemo kakšnega posebej karizmatičnega predsednika ali predsednice. Na prvi poziciji v državi naj bo človek, ki je sposoben razumeti večinsko voljo Slovencev po "normalnem", mirnem in stabilnem življenju, z medsebojnim spoštovanjem ali vsaj medsebojno toleranco, brez napetosti in pretresov. USPEH "POVEZOVALCEV" Upoštevaje vse to seveda ni naključje, da sta se med največjimi in najresnejšimi predsedniškimi favoriti znašla dr. Janez Drnovšek in Barbara Brezigar. Čeprav oba pripadata različnim političnim polom, ju vendarle karakterizira nekaj skupnih ~rt. Dr. Drnov{ek obljublja varovanje stabilnosti in umirjeno delovanje ob morebitnih nepredvidenih in neprijetnih dogodkih, Barbara Brezigar poudarja svojo vlogo "povezovanja". Dr. Drnov{ek je v zadnjih letih že nekajkrat dokazal, da je mogoče združevati različne Slovence. S svojimi različnimi koalicijskimi vladami je uspeval (seveda ne brez težav in ne vselej idealno) zmanj{evati napetosti v družbi. Barbara Brez-igar pa tokrat nazorno opozarja, da lahko tako imenovani desni pol slovenske politične scene dosega zaznavne politične toč- ke tudi brez "klasične" bojevite retorike. Analitiki bodo po nedeljskih volitvah morali ugotoviti, da slovenska desnica {e ni imela tako umirjenega predsed-ni{kega kandidata in tako pomembnega volilnega rezultata kot tokrat z Barbaro Brezigar. V mariborskem Večeru so teden dni pred volitvami dr. Janezu Drnov{ku (kandidatu LDS) in Barbari Brezigar (samostojni kandidatki, ki jo podpirata SDS in Nova Slovenija) zastavili kar nekaj približno enakih vpra{anj. Njuni odgovori so značilni za le-to{nji potek in slog predsedni-{ke tekme, v marsičem pa so si tudi zelo podobni. Na vpra{a-nje, kaj bi zapisal na spomenik žrtvam povojnih pobojev, je dr. Drnov{ek odgovoril: "Možnih je več zapisov, ki bi izrazili obžalovanje do žrtev in obžalovanje, da je do pobojev pri{lo. Obžalovanje je treba izraziti. Nedolžnih žrtev in predvsem izvenpravnih pobojev nikakor in nikoli ni mogoče odobravati. Seveda pa v nobenem primeru ne smemo zmanj{evati pomena narodnoosvobodilne borbe." Na isto vpra{anje je Barbara Brezigar odgovorila: "Natančnega odgovora zdaj nimam. Je pa treba mrtve dostojno pokopati. To je temeljna civilizacijska norma, ki jo moramo upo{tevati. Tragična usoda naroda med vojno in po vojni se prepogosto zlorablja za nekatere druge namene. Dileme je potrebno pač v strpnem vzdu-{ju re{evati." Ob tem je Brezigarjeva dejala, da se ji nezdi prav, da ni bilo postopkov proti tistim, ki so povzročili množične poboje. Ti postopki bi morali biti po njenem mneju že davno izpeljani. "Že takrat. Zločin se je zgodil takrat. V pravni državi je treba zločin raziskati, poiskati storilce in dokaze ter za zločin kaznovati. Drugega odgovora ne more biti. Ne le za tožilca, za nikogar." Dr. Drnov{ek se kot predsednik vlade ne čuti soodgovornega zaradi tega, ker za množične poboje {e ni bil nihče tožen in sojen. "Ne, moje delo je bilo izgradnja nove države. Nisem pa tožilec ali sodnik. Pravosodni sistem je ločen. Normalno je, da smo sprožili različne pobude za spravo. A glavna prioriteta je bila izgradnja države. So pa nekateri vedno želeli imeti spor o preteklosti in si ga niso želeli re{iti. Mi smo re{itve ponujali ... Ne vem, če je v državi {e kdo, ki sku{a zagovarjati dogodke po vojni, in tudi tožilci imajo dovolj manevrskega prostora za svoje delo." Jak Koprive področju tiste države, ki so pred nami." Ob koncu je direktorica mag. Brigita Kruder podelila priznanja Ljudske univerze Slovenska Bistrica. Prejele so jih Nada Mi-lošič in Sonja Plaznik za delo v študijskih krožkih in dolgoletna direktorica Vida Lipoglav, ki je odmevne študijske krožke pri Ljudski univerzi Slovenska Bistrica tudi začela. Kulturni program je izvajala vokalna skupina Dast iz Zreč, pesmi Toneta Kuntnerja pa je recitirala dijakinja četrtega letnika srednje šole Barbara Pol-janec. Po končani prireditvi je bila v likovnih salonih bistriškega gradu na ogled razstava del raznih študijskih krožkov. Posebno prijetno je bilo slišati o priznanju, ki so ga od Andragoškega centra Slovenije prejeli študijski krožki, še posebej tisti, ki je deloval pod mentorstvom Nade Milošič. Vanje je bilo vključenih več kot 200 ljudi, najstarejši je štel 74, na-mlajši pa 9 let. V okviru tedna vseživljenske-ga učenja so bili predstavljeni tudi nekateri programi, namenjeni starejšim odraslim. V^da Topol^^ee Irmi Bezjak v slovo V mrzlem jesenskem popoldnevu 4. novembra smo se za vedno poslovili od ravnateljice, žene in matere Irme Bezjak roj. Novak. Rojena je bila 6. 2. 1954 v La-honcih, kjer je najlepša otroška leta preživljala pri mami Ange-li-pri stari mami, kot jo je kasneje klicala. Kljub temu da si je mlada družina Novak uredila novi dom, je Irma večino časa preživljala pri stari mami, kajti bila je njena ljubljenka. Osnovno šolo je začela obiskovati na Runču in jo je končala v Ormožu. Odločitev, da postane učiteljica in posveti svoje življenje otrokom, je v njej že zelo zgodaj zorela, saj se je že takoj vpisala na pedagoško gimnazijo Maribor, po uspešno končani maturi pa se je vpisala na pedagoško akademijo Maribor. Februarja leta 1976 je diplomirala in se istočasno za kratek čas zaposlila na OŠ Kamnica. Vendar jo je srce vleklo domov in že jeseni istega leta se je zaposlila na OŠ Svetinje, ki je bila takrat podružnica OŠ Ormož. Kot mlada učiteljica se je hitro navadila na delo, saj se je v majhnem kolektivu, ki ji je bil tudi v oporo, dobro počutila. Vključila se je tudi v delo kulturnega društva, kjer je sodelovala kot igralka v igrah in na raznih prireditvah. S svojim petjem in dobro voljo je znala poskrbeti za prijetno razpoloženje v družbi. Z možem sta si zgradila lasten dom v Ivanjkovcih in rodila je sina Jerneja, ki že stopa po materinih stopinjah, in hčerko Petro, pridno študentko prava. Na svoja otroka je bila vedno zelo ponosna. Vsa ta leta pa je tudi vestno in zavzeto opravljala svoje delo ter učila in vzgajala mladi rod z vso odgovornostjo in predanostjo. Vedno znova se je razdajala Foto: Žalar učencem, ki so komaj prestopili šolski prag. Kot vsi krajani se je zelo veselila izgradnje nove šole v Ivanj-kovcih. Na željo krajanov je OŠ v Ivanjkovcih postala samostojna osemletka leta 1995. Na pobudo in s podporo celotnega kolektiva šole se je odločila, da prevzame odgovorno delo ravnateljice te šole. Ker je bila šola v ustanavljanju, je bilo potrebno postoriti marsikaj, za kar ima zasluge prav ona. Prizadevala si je za izgradnjo prizidka in telovadnice, zraven tega pa je poskrbela, da je delo v šoli potekalo nemoteno. Pri tem je pogosto pozabljala nase, ni si znala vzeti časa za počitek, saj je bila z vsem bitjem predana svojemu delu. Danes stoji lepa šola z lepo urejeno okolico v ponos Ivanj-kovcem; vendar žal brez ravnateljice Irme Bezjak. Odšla je tiho, mirno, v času počitnic, ko je drugim zaželela, naj si od-počijejo in naberejo novih moči. Sama pa se je zakopala v novo delo. In tega je bilo poleg domačih skrbi počasi preveč. Gorela je za učence, za kolektiv, za šolo - in ugasnila. S toplino v srcu se je bomo radi spominjali vsi, ki smo imeli srečo, da smo del življenja preživeli z njo. Tatjana Majdič RADIOPTUJ 89.8*98.S«l04,3hHi Družba za časopisno In radijsko d^avnost RADIO-TEDNIK, d.o.a, RADIO-TEDNIK p.p. 95, Kaičeva 6,2250 Pti4 tel.: 09/749^10, 02/74M437, faks: 08/74W4-35, elektronska poita: nabira I r»lk®r»dlotednlk.sl spletne strâriï:TSpi77w^.raai5ïëa"nlI DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta. tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net ■ Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd. ■ Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov. ■ Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov. ■ Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video. PREDSEDNIŠKI KANDIDAT DR. JANEZ DRNOVŠEK Regionalni razvoj ostaja prioriteta Dr. Janez Drnovšek je med vsemi kandidati za predsednika Republike Slovenije najbolj profiliran politik. V središču slovenskega političnega dogajanja je že od zgodnjih devetdesetih let prejšnjega stoletja. V dneh pred volitvami je odgovoril tudi na nekaj Tednikovih vprašanj. TEDNIK: Dr. Janez Drnovšek, kako ocenjujete dosedanjo volilno kampanjo? Dr. J. Drnov{ek: "Kampanja poteka solidno. Sam se ji skušam posvetiti po najbolj{ih močeh, obenem pa sem dolžan odgovorno opravljati svoje delo kot predsednik vlade, še posebej v teh tednih zaključnih pogajanj z EU." TEDNIK: Kakšen predsednik Republike Slovenije boste, ~e boste izvoljeni? Dr. J. Drnov{ek: "Odgovoren, s posluhom za ljudi in z ambicijo prispevati svoj delež k pomembnim strateškim odločitvam glede prihodnosti Slovenije. Zgodovinskih priložnosti in življenjskih preizkušenj tudi v prihodnje ne bo manjkalo." TEDNIK: Razlike med posameznimi obmo~ji Slovenije se poglabljajo, kako jih zmanj-{ati? Politika skladnej{ega regionalnega razvoja vsaj za zdaj ne daje pozitivnih rezultatov. Dr. J. Drnov{ek: "S trditvijo, da politika skladnejšega regio- nalnega razvoja ne daje rezultatov, se ne morem strinjati. Po sprejemu zakona je prišlo do intenzivnega povezovanja regionalnih dejavnikov gospodarskega razvoja - občin, območnih gospodarskih zbornic, podjetij, regionalnih razvojnih agencij in drugih - z namenom, da se pospeši gospodarski razvoj. Tako močnega tovrstnega povezovanja pred sprejetjem zakona ni bilo. Ta povezovanja začenjajo dajati tudi prve rezultate. Gre za skupne projekte več občin, ki jih je in jih bo tudi v prihodnje sofinancirala vlada. Pri zagotavljanju skladnejšega regionalnega razvoja gre tudi za kreiranje takšnih projektov, ki so dovolj veliki in kvalitetni, da z njimi lahko konkuriramo za pridobitev znatnih evropskih sredstev. Regionalni razvoj tudi v prihodnje ostaja prioriteta. Dejstvo pa je, da se razlik v regionalnem raz- Dr. Janez Drnovšek. Foto: Črtomir Goznik voju ne da odpraviti čez noč in da je zanj potrebno aktivno sodelovanje ne samo vlade, temveč predvsem tistih dejavnikov v posameznih regijah, ki so lahko nosilci in spodbujevalci gospodarskega razvoja. Prav to sodelovanje pa je bilo uspešno spodbujeno." TEDNIK: Slovenija po volitvah 2002? Dr. J. Drnov{ek: "Prepričan sem, da bo Slovenija tudi po volitvah 2002 šla po poti, ki smo si jo plebiscitarno začrtali ob osamosvojitvi. To je po poti uravnoteženega razvoja, strpne družbe, spoštovanja človekovih pravic. Tudi v prihodnje bo skušala iskati ravnotežja med socialno pravičnostjo in solidarnostjo ter tržno iniciativo. Uresničiti želimo dva temeljna cilja - članstvo v EU in Natu. Skupaj z drugimi članicami EU si bomo prizadevali za uresničitev skupnih vrednot, to pa je zagotoviti trajni mir, demokracijo, spoštovanje človekovih pravic in blaginjo na celotnem evropskem prostoru. Slovenija je bila vselej del Evrope, prepričan sem, da bo izkoristila možnosti, ki jih za sooblikovanje naše skupne prihodnosti daje polnopravno članstvo v EU." MG DESTRNIK / PRED KONCEM MANDATA CESTNE POSODOBITVE Rekonstrukcija cest v Placarju in Doliiu v soboto, 26. oktobra, so v Placarju odprli posodobljeno asfaltno cesto v Placarju, obenem so obnovili kapelo. V ponedeljek pa so odprli javno pot v Doliču. Kot nam je dejal župan destr-niške občine Franc Pukšič, gre v Placarju za posodobitev ceste (ne zgolj za preplastitev), saj so cesto tudi razširili za en meter. Investicija je veljala 17 milijonov tolarjev, bila pa je zelo potrebna, saj po tej cesti vozi tudi šolski avtobus. Iz proračuna občine investicije ne bi zmogli, zato so čakali na sredstva za demografsko ogrožena območja. Pri investiciji so sodelovali tudi občani, ti pa so sanirali tudi kapelo. V Doliču gre za odsek ceste, dolg 500 metrov, ki je na manj naseljenem področju, kar pomeni, kot je dejal župan, da v občini že modernizirajo tudi odseke, kjer ni goste naseljenosti. Tokrat gre za dve gospodinjstvi, ki sta se zelo angažirali pri zbiranju sredstev, kot tudi vaški odbor. V kratkem bodo končana tudi dela pri asfaltiranju treh odsekov v Vintarovcih v dolžini enega kilometra in pol. Ti odseki so čakali na dokončanje okrog šest let. Tudi tu ni velike gostote naseljenosti, so pa pomembni kot povezovalni člen lokacij. Dela naj bi bila končana v začetku novembra. Kot nam je dejal župan, se že vrsto let dogaja, da se takšne investicije zaključujejo pozno v jeseni, ker država sprejme proračun običajno zelo pozno (letošnji je bil po treh mesecih rebalansi-ran) in ves ta čas se ne razpišejo sofinanciranja k projektom. Sicer je v občini Destrnik ostalo še od 15 do 20 odstotkov neasfaltiranih cest, ki pa niso Udeleženci odprtja cestnega odseka v Placarju. Foto: Fl povezovalne. Ko smo župana povprašali o osrednji cesti na Destrnik, ki je v slabem stanju, je odgovoril, da je potrebno za to cesto iskati odgovor pri ministrstvu za promet in zveze, saj je to državna cesta. Po zakonu o lokalni samoupravi mora biti center občine povezan z državno, regionalno cesto. Ko se bo cesta rekonstruirala, bo občina pristopila k izgradnji kanalizacije in javne razsvetljave. Franc Lačen SREDIŠČE OB DRAVI / SEJA SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI Pripravili štiriletni nairt dela člani sveta KS Središče ob Dravi so na nedavni 27. seji poleg ostalih za kraj pomembnih vpra{anj obravnavali tudi predlog programa KS za naslednje {tiriletno obdobje. Na prvo prioritetno mesto so postavili modernizacijo cest in ulic. Potrebno bo nadaljevati gradnjo kanalizacije v strnjenih delih naselij Središče, Grabe in Obrež ter čistilnih naprav. Na odsekih, kjer je bila pred 10 in več leti izvedena modernizacija ceste z enim slojem asfalta, ne da bi bila izvedena fina preplastitev, se že kaže potreba po preplastitvi. Ocenili bodo stanje po posameznih odsekih in določili prioriteto. Gradnjo pločnikov in razsvetljave bi radi nadaljevali v Obrežu ter na Kolodvorski cesti v Središču. Načrtujejo gradnjo avtobusnih postajališč v Središču, Obrežu, Salovcih in Godenincih. Potrebno je skrbeti za vzdrževanje in čiščenje vodotokov in jarkov zaradi odvodnje. Izdelati nameravajo tudi projektno dokumen- tacijo in modernizirati cesto Zg. Salovci - Loperšice v dolžini 400 metrov in pa 1343 metre javne poti v Obrežu (železniška postaja). Za Sokolano predvidevajo nabavo opreme, ureditev kletnih prostorov in okolice. Obnoviti načrtujejo tudi streho na Orlani v Središču ter čebelarski dom - dom krajanov Grabe. Želijo tudi sanirati staro šolo na Gra-bah. Za urejanje pokopališča bodo izdelali program obnove. Za to pa bo poskrbel že novi svet krajevne skupnosti. Namensko zbrana sredstva za ob- novo pokopališča v letu 2002 se bodo zaradi obsežnosti del prenesla in koristila skupaj s sredstvi zbranimi 2003. V načrtu je tudi ureditev Trga talcev, kjer je potrebno urediti razsvetljavo in okolico spomenika. V KS Središče ob Dravi se s prihodnjim letom izteka samoprispevek in tako ne bo več dodatnega vira za izvajanje investicij. Zato je izvajanje načrta v največji meri odvisno od občinskega proračuna. vki PTUJ Bibliobus dobiva podobo knjižnice V podjetju As Domžale Remont, d.o.o., že nastaja novi bibliobus Mercedes benz, ki bo obiskoval kraje na ptujskem območju. Bibliobus dolžine 10 m bo imel 90 m knjižnih polic, s katerih bo vabilo 5.000 knjig. Pri njem so bili knjižničarji že na obisku ter bodo sodelovali in spremljali njegovo nastajanje. Ko bo krenil na pot, bo računalniško opremljen, na njem pa, upajmo, ekipa knjižničarjev ter zadovoljnih obiskovalcev, na katerih vrata bo tako rekoč potrkal. V.K. Zima prihaja ! amd asta Murska Sobota, fortuna avto d.o.o. Celje, aittoemona d.d. Ljubljana, avto inn d.o.o. Nova Gorica, avto stegne áojo. Slovenska Bistrica, AVTOCENIERidrua d^ Idrija, avtocvet d.o.o. Tolmin, avtoline krsko d.o.o. Krško, avtomerkur pso bežigrad d.d. Ljubljana, avtoservis riki, Rihard Turha s.p Lendava, pan - jan d.o.o. Trebnje, psc praprotnik d.0.0. Velenje, ro + so d.o.o. Celje, Servis Stern KRANJ d.o.o. Kranj, spc kretič d.o.o. Prestranek, spc skerjanec Ivan Škerjanec s.p. Domžale, tipom d.0.0. Maribor, psc jereb d.o.o. LESCE, kaass-avto d.0.0. PTUJ, urban servis in prodaja d.o.o. Ribnica, vidic Center d.o.o. Novo Mesto Servis: car center Šmartno REPORTAŽE, ZANIMIVOSTI PTUJ / 75-LETNICA DOMA UPOKOJENCEV Nova priznanja za ptujski dom 29. oktobra so v ptujskem domu upokojencev praznovali. Ob 75-letnici so sve~ano zaklju~ili preureditvena in investicijska dela v objektih E in D. Z njimi so izbolj{ali bivalni standard stanovalcev in delovne pogoje zaposlenih. Pridobili so nove enoposteljne in dvoposteljne sobe ter zmanj{a-li {tevilo ve~posteljnih sob. V objektu E so v novem prizidku pridobili večje dnevne prostore v {tirih etažah, dnevni center, telovadnico in kavarno ter veliki zunanji terasi. V objektu D, kjer bivajo težje pokretni in nepokretni stanovalci, so posodobili obstoječe bivalne in skupne prostore ter zgradili prizidek. V prizidku so v treh etažah pridobili dnevne prostore za preživljanje prostega časa stanovalcev s svojci, prostovoljci in animator-ji. Uredili pa so tudi najsodobo-nej{i klicni sistem, ki omogoča hitrej{o komunikacijo med stanovalci in osebjem, v vsaki sobi so napeljali tudi telefonski in ra-čunalni{ki priključek. Praznični dan ptujskega doma upokojencev je zaznamovalo več dogodkov. Dom je bogatej{i za grb in zastavo, kvaliteto njegovega dela je potrdila podelitev certifikata kakovosti ISO 9001:2000. Ptujski dom upokojencev je prvi zavod na področju socialnega varstva v Sloveniji, ki se pona{a s tem certifikatom. S plaketo se je direktorici mag. Kristini Dokl oddolžila Zveza društev upokojencev Slovenije, ker se je dom po njenih zaslugah razvil v sodoben dom evropskega tipa. Plaketo kot najvišje županovo priznanje pa ji je podelil tudi ptujski župan Miroslav Luci. V imenu Pokrajinske zveze društev upokojencev "Spodnje Podravje" Ptuj je govoril predsednik Miroslav Ber-nhard. Povedal je, da certifikat Marketing Radia Ptuj, 02 749 34 30,02 749 34 39, faks 02 749 34 35 e-mail: simona@radio-tednik.si, mojca.brumec@radio-tednik.si pjimnms^j^ijmi'J^MJ ^jWiumum j^\ujumu ČETRTEK, 7. novembra: Pogovor s predsedniškim kandidatom dr. Antonom Beblerjem Rajžamo iz kraja v kraj: Hajdina (Tatjana Mohorko in Davorin Jukič) TOREK. 12. novembra: Pomoč sočloveku (Marija Slodnjak) SREDA, 13. novembra: Po Slovenskih goricah (Zmago Šalamun) Vrtička rije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko) Vaša sporočila sprejemamo na GSM 031 789 999, SMS sporočila pa na 041 818 666! NOVO v prodajalni NAF NAF v Murkovi ul. 1, na Ptuju: CHEVIGNON KOTIČEK od 15. novembra dalje Slavnostni govornik je bil dr. Vlado Dimovski, minister za delo, družino in socialne zadeve. Foto: MG kakovosti potrjuje skladnost poslovanja doma s standardi mednarodne kakovosti. Dom upokojencev Ptuj je gerontolo-{ki center, ki izvaja storitve na izbolj{anju kakovosti življenja starej{ih oseb na področju institucionalnega varstva, pomo- ci posamezniku in družini na domu, priprave okolja, družine in posameznikov na starost ter gospodarske dejavnosti, ki je namenjena višji kakovosti življenja in varstva starejših oseb. Slavnostni govornik dr. Vlado Dimovski, minister za delo, družino in socialne zadeve, je ob vseh pohvalah ptujskemu domu upokojencev za kvalitetno delo s starejšimi posebej pohvalil še njegovo vpetost v okolje. Podelili so še tudi nekaj drugih priznanj, med drugim je dom prejel faksimile srebrnega priznanja evropskega tekmovanja Entente Florale za prizadevanja za urejeno okolje. Na prireditvi se je prvic javno predstavil ženski pevski zbor Doma upokojencev Ptuj, v katerem poje 17 pevk. V kulturnem programu so še nastopile članice ženske pevske skupine Spominčice in eden najperspektivnejših mladih slovenskih glasbenikov harmonikar Borut Zagoranski. MG PTUJ / LOJZE KIRBI[ V KNJIŽNICI IVANA POTRČA Skrite umetnine za Rudijevimi omarami Prej{nji torek je bilo v slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potr~a na Ptuju odprtje razstave slik Lojzeta Kirbi{a. Tokrat je {lo za razstavo iz zasebne zbirke Rudija Ringba-uerja, ki ga poznamo kot velikega ljubitelja slikarstva in zbiralca likovnih umetnin. Razstavljenih je 22 slik, ki jih je Rudi Ringbauer zbiral kar polnih 25 let. Razstavljena so dela v akvarelni in akrilni tehniki, med njimi izstopa Umirajoči mlin in Znamenje. Na odprtju je slikarja po Rudi-jevem besedilu predstavila Tjaša Mrgole Jukič, direktorica knjižnice, v kulturnem delu programa pa so sodelovali: violončelist Jože Čačkovič, harmonikar Vojko Vidovič in kitaristka Katja Vidovič. Svoje novejše aforizme je bral Rudi Ringbauer. Rudija Ringbauerja smo o n je-govi zbirateljski sli poprosili za razgovor. Dejal je, da ima v svoji zbirki okrog 400 slik najrazličnejših avtorjev. Največ od Jožeta Logarja, pa Bernika, Krašovčevo, Rika Debenjaka, Ajdiča, veliko zbirko družine Kazimir. Razmišlja, da bi tudi te slike enkrat razstavil. Skoraj polovico slik od svoje bogate zbirke je Rudi dobil v dar. Žal Rudi nima Lojze Kirbis. Foto: Fl takšnega stanovanja, da bi slike bile na ogled. Visi jih okrog petnajst, ostale so vsepovsod, za omarami, pod posteljo. Na tak način se slike tudi poškodujejo. Že razmišlja o podaritvi. Polovico slik bi podaril občini Ptuj, polovico pa Murski Soboti, od koder je pognal korenine. Franc Lačen ^ÎADlOPTtU^ ________ -------TTTmi- Družba za časopisno in radijsko dejavnost RADIOTEDNIK, d.o.o, RADIOTEDNIK p.p. 95, Raičeva 6,2250 Ptuj, tel.: 0ž/74»34-10, ňffiíSIriTIČSřáaKíěaň^^ -- Direktorica Doma upokojencev Ptuj mag. Kristina Dokl v pogovoru z udeleženci slovesnosti GOMILCI / POMOČ DRUŽINI ROSKAR V stiski niso ostali sami Sre~ko Ro{kar se je kot mlad fant z željo po delu preselil v Novo Gorico, kjer je v Meblu dobil službo. Tam si je ustvaril družino. Vendar je kljub odgovornemu delu hrepenel po rojstnih Slovenskih goricah. Zato je družina s pomo~jo kredita v rojstnih Gomilcih pri Destrniku pri~ela graditi hi{o. Po ureditvi notranjosti hi{e se je Sre~ko skupaj z družino avgusta 1999 vrnil v novozgrajeno hi{o v Gomilcih. Hitro si je našel službo, da je lahko skrbel za štiričlansko družino. Vendar so se novembra 1999 pri Srečku pojavile zdravstvene težave. Kaj hitro se je pokazalo, da gre pri njem za žlezni tumor na malih možganih. Sledila je težka operacija in potem okrevanje, ki je bilo dolgotrajno in je Srečku pustilo posledice. Po trimesečnem okrevanju v Ljubljani se je vrnil domov na invalidskem vozičku. Pomoč družine in njegova močna volja in vztrajnost je pripomogla k temu, da se je njegovo zdravstveno stanje začelo izboljševati. Ko je prišel iz bolnišnice, so ga morali hraniti drugi. Po štirih letih boja z boleznijo Srečko hodi s pomočjo ene bergle. Prizadeta je leva stran telesa in ima težave z očmi. Ob boju z boleznijo pa se je pojavil še en problem, to je preživetje družine. Z razumevanjem delodajalca, ki mu je nekaj časa podaljševal pogodbe, je Srečko še nekaj časa dobival bolniško. Družina je ostala brez prepotrebnih sredstev za preživetje, žena ni bila zaposlena. Kasneje si je priboril invalidsko pokojnino, ki znaša 60.000 tolarjev, in s to pokojnino je težko skrbeti za družino (otroka sta stara 9 in 11 let). Srečkova družina je dolgo skrivala finančno stisko, ki jo zraven rednih stroškov pesti še kredit za gradnjo hiše. Ob lanskem božiču pa niso več zmogli. Srečko je poklical soseda Branka Zelenka (ta je podžupan občine Destrnik) in ga prosil, naj pride na obisk, ker mu želi nekaj povedati. Obiska pri Roškarjevih ob lanskem božiču se Branko Zelenko spominja: "Prišel sem v hišo in videl, da so vsi oblečeni v bunde. Srečko mi je povedal, da jim je zmanjkalo kurilnega olja in da nimajo denarja, da bi si ga kupili." Stopil je v akcijo in skupaj z občino Destrnik in socialno službo družini zagotovil kurilno olje, da so lahko preživeli Srečko Roškar (levo) se s solzami v očeh zahvaljuje sosedu -pobudniku akcije Branku Zelenku (desno) zimo. Branko Zelenko je razmišljal, kako bi Roškarjevi družini dolgoročno pomagal. Prišel je do ideje, da bi na Roškarjevo hišo s pomočjo sponzorjev naredili izolacijsko fasado, saj bi s tem družini s šoloobveznima otrokoma zagotovili toplejši dom in tako zmanjšali stroške za kurjavo. Z idejo je seznanil svetnike in župana občine Destrnik. Ti so bili takoj pripravljeni pomagati in akcija je stekla. K sodelovanju so povabili podjetnike pleskarje, ki so bili pripravljeni sponzorsko izvesti fasado. Ostali donatorji pa naj zagotovijo material. Akcija je stekla in prav v teh že mrzlih jesenskih jutrih hiša Roškarjevih v Gomilcih dobiva izolacijsko fasado. Vrednost investicije znaša 1,2 milijona tolarjev. Zbrali so že precej sredstev, vendar premalo za dokončanje fasade. Vsi tisti, ki bi želeli pomagati družini Roškar, se lahko obrnete na občino De-strnik ali pa svoj prispevek nakažete na posebni transakcijski račun, ki ga je občina Destr-nik odprla pri Banki Slovenije, številka: 01218-0100016674, s pripisom za pomoč družini Ro-škar. Zmago Šalamun Ponedeljek, 11. november SLOVENIJA 1 6.25 Eu in mi. 6.30 Sobotna tema. 6.40 Zrcalo tedna. 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poro~iia. 9.05 Iz popotne torbe: Julij se zaljubi. 9.20 Marko, mavri~na ribica, risana nan., 48.epizoda. 9.35 Zlata ribica: Neprijetna vprašanja, otroška nad., 7., zadnji del. 10.05 Prvaki divjine, francoska dok. serija, 3/13. 10.30 Na vrtu, oddaja TV Maribor. 11.00 Tistega lepega popoldneva. 13.00 Poro~iia, šport, vreme. 13.15 Tistega lepega popoldneva. 15.30 Legende morja, francoska dok. serija, 12/13. 15.55 Dober dan, koroška. 16.30 Poro~iia, šport, vreme. 16.50 Radovedni ta~ek: Drevo. 17.05 Pipsi, risana nan., 18/26. 17.40 Recept za zdravo življenje: Se~iia. 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Po volitvah. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.50 Umetni raj. 23.15 Knjig_a mene briga. 23.30 Dosežki. 0.00 Recept za zdravo življenje: Se~iia, pon. 0.50 Umetni raj, pon. 1.15 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 69.epizoda, pon. 1.40 Parada plesa, pon. 2.00 Homo Turisticus, pon. 2.20 Studio City, pon. 3.40 (on~nica, pon. 4.40 Šport. SLOVENIJA 2 8.30 Izvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi. 9.05 Dobro jutro. 14.15 Nad~iovek, angleška znanstvena serija, 6., zadnji del. 15.05 Sobotna no~. 17.10 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 69.epi-zoda. 17.45 Dober tek vam želi Salome iz Gruzije. 18.00 Velika otro~aja, angleška nad., 10/13. 18.25 Jasno in glasno: Mladi in religije, kontaktna oddaja. 20.00 Kon~nica. 21.05 Studio city. 22.00 Hladna vojna, ameriška dok. serija, 5/12. 22.50 Brane Ron~ei izza odra. 0.15 Videospotnice, pon. POP TV 9.00 Ko boš moja, pon. 9.55 Salome, pon. 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 11.40 Ljubezen brez greha, pon. 13.05 Športna scena, pon. 14.00 Varuhi luke, 23. del. 15.20 Ljubezen brez greha, 51. del. 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, 71. del. 17.15 Salome, 74. del. 18.10 Ko boš moja, 9. del. 19.15 24 ur 20.00 Pod eno streho, 7. del sosedske nad. 20.55 Sedma nebesa, 7. del nan. 21.50 Raztresena Ally, 11. del. 22.45 Družinsko pravo, 9. del ameriška nan. 23.40 24 ur, pon. KANAL A 10.40 Angel, pon. 12.00 Dannyjeve zvezde, v živo. 13.00 Mladi in nemirni, 11. del. 13.50 Obala ljubezni, 145. del. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Dragon Bali, japonska risana serija. 16.30 Mož akcije, sin. risana serija. 16.55 Angel, 20. del ameriške nan. 17.45 Korak za korakom, 21. del ameriške hum. nan. 18.15 Tako pa~ je!, zadnji del ameriške hum. nan. 18.45 Družina za umret, 26. del ameriške hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Sprin-gerja, pogovorna oddaja. 20.00 Superfilm: Zaznamovan za smrt, ameri{ki film. 21.40 Dharma in Greg, 11. del. 22.10 Ned in Stacey, 22. del. 22.40 Noro zaljubljena, 18. del. 23.10 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rde~e petke, eroti~na serija. TV3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Knjiga, pon. 9.45 Iz doma~e skrinje, pon. 11.15 Video strani. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Automobiiie, pon. 14.50 Alen, 1. del argentinske teienoveie. 16.20 Kraljevski vlak, pon. filma. 18.20 Motor Show Report. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Videaiisti, glasbena lestvica. 20.00 Margueritte Vollant, 1. del. 21.00 Ekskluzivni magazin. 21.30 Naš vrt. 22.00 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Videaiisti, pon. HTV 1 7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Risanka. 9.30 Izobraž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.35 Pravica do rojstva. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 16.00 Novice. 16.05 Risanka. 16.30 Hugo. 17.00 Zagreb: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 Aipe-Donava-Jadran. 18.20 Mali antikvarijat. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Črni biser, dokum. oddaja. 20.45 Latinica. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Nacionalizem naš vsakdanji, oddaja. 0.05 Sladka mo~, film. 1.50 Zahodno krilo. 2.35 Frasier. 3.00 Siska. 4.00 Težka meta, film. 5.35 Glasbena TV. 6.25 Alio, alio. HTV 2 8.05 TV spored. 8.10 Risanka. 8.35 Horace in Tina, serija. 9.15 Note, notice. 9.45 Dokum. oddaja. 10.30 Fenomeni. 11.00 Po Kristusovih stopinjah, dokum. serija. 11.30 Družinski vrtiljak. 12.00 Iz jezikovne zakladnice. 12.30 Hruške in jabolka. 13.00 Glamour Cafe. 14.00 Žeijka Ogresta z gosti. 15.00 Mistaken Identity, am. film. 16.30 Slikica. 16.40 Novice. 16.45 TV koledar. 16.55 Planet glasba. 17.25 Pravica do rojstva. 18.45 Zvezdne steze. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.10 Zahodno krilo. 20.55 Novice. 21.10 Frasier 21.40 Siska. 22.40 Alio, alio. 23.15 Težka meta, am. film. 0.50 Zvezdne steze. HTV 3 17.05 TV spored. 17.10 It. nogometna liga, posn. 19.00 Planet Internet. 19.30 Planet glasba. 20.00 TV spored. 20.10 Petica - evropski nogomet. 21.25 ČB v barvi. 22.10 Šport danes. 22.20 Koncert. ORF 1 6.05 Otroški program. 8.05 Varuška. 8.30 Sam svoj mojster. 8.50 Življenje in jaz. 9.15 Herkul. 10.00 Buddy udari Lukasa, pon. 11.20 Korak za korakom. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otroški program. 14.45 Simpsonovi. 15.10 Superman. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije. 16.50 X Faktor. 17.35 Sam svoj mojster. 18.00 Newsflash. 18.05 Varuška. 18.30 25-magacin. 19.00 Malcolm. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šov za milijone. 21.10 Starmania. 22.10 Newsflash 22.20 Starmania. 22.35 Dirty Dancing, film. ORF 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Tri dame z žara. 10.20 Avstrijski film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Slike iz deželnega studia Spodnje Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1. 14.05 Dr. Quinn. 14.50 Naš Čarii. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Taikshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Hotel Orth. 21.05 Tema. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Sti~iš~e kultura. 0.00 Čas v sliki. Torek, 12. november SLOVENIJA 1 6.25 Kulturna kronika. 6.30 Odmevi. 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poro~iia. 9.05 Radovedni ta~ek: Drevo. 9.20 Pipsi, risana nan., 18/26. 9.45 Fliper in iopaka, risana nan., 6/26. 10.10 Študentska ulica, oddaja za študente. 10.40 Recept za zdravo življenje: Se~iia. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Skale kot odprta knjiga: O kamninah in ljudeh okoli mangarta, dok. oddaja. 13.00 Poro~iia, šport, vreme. 13.20 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor. 14.15 Doma~e obrti na slovenskem: Suhorobarji, dok. oddaja. 14.45 Poino~ni klub. 15.55 Prisluhnimo tišini. 16.30 Poro~ila, šport, vreme. 16.50 Slovenske izštevanke z Melito Osojnik: Krica kraca, bela raca. 16.55 Sprehodi v naravo: Zelene žabe. 17.10 Knjiga mene briga, pon. 17.40 Zgodba o možganih, angleška znanstvena serija, 6., zadnji del. 18.30 Zakladi sveta, nemška dok. serija, 12/26. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Katera je najle-p{a Slovenka?, dokumentarec meseca. 20.55 Aktualno. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.50 Zadnji mušketir, škotska drama. 0.35 Zgodba o možganih, pon. 1.25 Zakladi sveta, pon. 1.40 Katera je najlepša Slovenka?, pon. 2.30 Aktualno, pon. 3.25 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 70.epizoda, pon. 3.50 Zadnji mušketir, škotska drama, pon. 5.55 Športni film. SLOVENIJA 2 7.45 Videostrani - vremenska panorama. 8.30 Dober dan, koroška. 9.05 Dobro jutro. 11.05 Po volitvah. 13.10 Vremenska panorama. 14.45 Studio City. 15.40 Kon~nica. 16.45 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 70.epizoda. 17.20 Namesto srca, francoski film. 19.15 Videospotnice. 20.05 Normal, ohio, ameriška humoristi~na nan. 20.35 Liga prvakov v nogometu, prenos. 22.35 Dojilja, italijanski film. 0.15 Videospotnice, pon. POP TV 9.00 Ko boš moja, pon. 9.55 Salome, pon. 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 11.40 Ljubezen brez greha, pon. 13.05 Pod eno streho, pon. 14.00 Varuhi luke, 24. del. 15.20 Ljubezen brez greha, 52. del nad. 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, 72. del. 17.15 Salome, 75. del. 18.10 Ko boš moja, 10. del. 19.15 24 ur. 20.00 Preverjeno. 21.00 Resni~na zgodba: @enski zapor, ameri{ki film. 22.40 Družinsko pravo, 10. del. 23.30 24 ur, pon. KANAL A 10.50 Angel, pon. 12.10 Na sever, pon. 13.00 Mladi in nemirni, 12. del. 13.50 Obala ljubezni, 146. del. 14.45 Ricki Lake. 16.05 Dragon Bali. 16.30 Mož akcije, sin. risana serija. 16.55 Angel, 21. del ameriške nan. 17.45 Korak za korakom, 22. del ameriške hum. nan. 18.15 Veseli rovtarji, 1. del ameriške hum. nan. 18.45 Družina za umret, 1. del ameriške hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Akcija: @iva bomba, ameri-{ki film. 21.35 Dharma in Greg, 12. del. 22.05 Ned in Stacey, 23. del. 22.35 Noro zaljubljena, 19. del. 23.05 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rde~e petke, eroti~na serija. TV3 7.00 Pokemoni. 07.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Motor Show Report, pon. 9.45 Iz doma~e skrinje, pon. 11.40 Alen, pon. 12.50 Margueritte Voilant, pon. 1. dela. 14.20 Ekskluzivni magazin, pon. 14.50 Alen, 2. del. 15.50 Iz doma~e skrinje, pon. 17.05 In pala~a ustvari mesto, dokum. film. 17.50 V sedlu. 18.20 Naš vrt, pon. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videaiisti. 20.00 SQ Jam Show. 21.00 Rokometna mreža. 21.30 Avtodrom. 22.00 Iz doma~e skrinje. 23.15 Videaiisti, pon. 23.50 Automobiiie. HTV 1 7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Risanka. 9.30 Izobraž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.20 TV spored. 12.35 Pravica do rojstva, serija. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 15.10 Izobraž. program. 16.00 Novice. 16.05 Risanka. 16.30 Hugo. 17.00 Zagreb: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.45 TV spored. 17.50 Govorimo o zdravju. 18.20 Kultura. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Globalno naselje. 20.35 Mestni ritem. 21.05 Forum. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Internacionai, magazin. 23.30 Kinoteka: Tudi krvniki umrejo, am. film. 1.40 Pravica za vse. 2.25 Smrtna kazen. 2.50 Zopet znova. 3.35 Ena ženska, dva moška, am. film. 5.10 Glasbena TV. 6.00 Alio, alio. 6.30 Kraljestvo divjine. HTV 2 8.10 Risanka. 8.35 Potniki skozi ~as. 9.30 Prizma - magazin. 10.25 Črni biser 10.55 ČB v barvi. 11.40 Briijanteen. 12.30 Hruške in jabolka. 13.00 Aipe-Donava-Jadran. 13.30 Mali antikvarijat. 14.00 Nacionalizem naš vsakdanji. 15.00 Nero Wolfe, film. 16.30 Slikica. 16.40 Novice. 16.45 TV koledar. 16.55 Planet glasba. 17.25 Pravica do rojstva. 18.45 Zvezdne steze. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.10 Zopet znova. 20.55 Novice. 21.10 Smrtna kazen. 21.40 Pravica za vse. 22.30 Alio, alio. 23.05 Ena ženska, dva moška, film. 0.40 Zvezdne steze. HTV 3 15.30 TV spored. 15.35 Petica. 16.50 Nogomet. 17.45 Vaterpolo, prenos. 19.30 Planet glasba. 20.05 Dokum. film. 20.35 Nogomet. 22.40 Šport danes. 22.50 Dokum. film. 23.30 Nogomet. ORF 1 6.10 Otroški program. 7.50 Varuška. 8.10 Sam svoj mojster 8.35 Superman. 9.20 Malcolm. 9.45 Dirty Dancing, film. 11.20 Magacin. 11.45 Confetti tivi. 14.45 Simpsonovi. 15.10 Superman. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije. 16.50 X Faktor 17.35 Sam svoj mojster 18.00 Newsflash. 18.05 Varuška. 18.25 Magacin. 19.00 Malcolm. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Medicopter 117. 21.00 Newsflash. 21.10 Debeiuhar. 22.45 Seks v mestu. 23.15 UEFA Champions League. ORF 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.55 Policijska inšpekcija 1. 10.15 Film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Evro co, oddaja. 12.35 Tedenska poro~iia. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1. 14.05 Dr. Quinn. 14.50 Naš Čarii. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Taikshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Magacin. 21.05 Reportaža. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Soo~enje pred volitvami 2002. 23.35 Križemkražem. 0.00 Čas v sliki. Sreda, 13. november SLOVENIJA 1 6.25 Kulturna kronika. 6.30 Odmevi. 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poro~iia. 9.05 Slovenske izštevanke z Meiito Osojnik: Krica kraca, bela raca. 9.10 Grdi ra~ek Tine, risana nan., 4/26. 9.35 Sprehodi v naravo: Zelene žabe. 9.50 Oddaja za otroke. 10.05 Knjiga mene briga. 10.25 Doma~e obrti na slovenskem: Mlinarji. 10.55 Zakladi sveta, nemška dok. serija, 12/26. 11.10 Zgodba o možganih, angleška znanstvena serija, 6., zadnji del. 12.00 Skrivnost, angleška nad., 1/3. 13.00 Poro~iia, šport, vreme. 13.15 Imago Sio-veniae: Filmska glasba s simfoniki RTV Slovenija. 13.40 Umetni raj. 14.05 Katera je najlepša Slovenka?, dokumentarec meseca. 14.55 Aktualno. 15.55 Hidak - Mostovi. 16.30 Poro~iia, šport, vreme. 16.50 Pod klobukom. 17.50 Divja Indonezija, angleška poijud. serija. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Sedmi pe~at: Vladimir, Slovenski film. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.55 Od Sola do Kvarteta Klarinetov - Klarinetist Jože Kotar z gosti. 0.05 Divja Indonezija, pon. 0.55 Mary Tyler Moore, pon. 1.20 Gospodi~na ponedeljek, ameriški film. 3.10 Šport SLOVENIJA 2 8.30 Hidak - Mostovi. 9.05 Dobro jutro. 16.20 Slovenski ljudski plesi: Koroška. 16.50 Homo Turisticus. 17.15 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 71.epizoda. 17.55 Celje: DP v rokometu (m), Celje Pivovarna Laško - Mobitel Prule 67, prenos. 19.30 Video-spotnice. 20.00 športna sreda: Liga prvakov v nogometu. 0.00 Ko~ijaž smrti, {vedski nemi ~b film. 1.40 Videospotnice, pon. POP TV 9.00 Ko boš moja, pon. 9.55 Salome, pon. 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 11.40 Ljubezen brez greha, pon. 13.05 Preverjeno, pon. 14.00 Varuhi luke, 25. del. 15.20 Ljubezen brez greha, 53. del nad. 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, 73. del nad. 17.15 Salome, 76. del nad. 18.10 Ko boš moja, 11. del nad. 19.15 24 ur. 20.00 TV kriminalka: Morilci v hi{i, ameri{ki film. 21.40 Newyorška policija, 11. del ameriške nan. 22.30 Družinsko pravo, 11. del ameriška nan. 23.20 24 ur, pon. KANAL A 10.40 Angel, pon. 12.00 Dannyjeve zvezde, posnetek. 13.00 Mladi in nemirni, 13. del. 13.50 Obala ljubezni, 147. del. 14.45 Ricki Lake. 16.05 Dragon Bali. 16.30 Super punce, sin. risana serija. 16.55 Angel, zadnji del. 17.45 Korak za korakom, 23. del. 18.15 Veseli rovtarji, 2. del. 18.45 Družina za umret, 2. del. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Svilene sence, 10. del. 21.00 Ekstra magazin. 21.50 Dharma in Greg, 13. del. 22.20 Ned in Stacey, 24. del. 22.50 Noro zaljubljena, 20. del. 23.20 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.10 Rde~e petke, eroti~na serija. TV 3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Avtodrom. 9.45 Iz doma~e skrinje. 11.40 Alen. 13.20 Avtodrom. 14.20 [tiri ta~ke. 14.50 Alen. 15.50 Knjiga. 16.20 Automobille. 16.30 Molitev za smrt, am. drama. 18.20 Rokometna mreža, pon. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Bonanca. 21.00 Sijaj. 21.30 TV razglednica -Rogaška slatina. 22.00 Iz doma~e skrinje. 23.15 Videalisti, pon. HTV 1 7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Risanka. 9.30 Izobraž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.35 Pravica do rojstva. 13.25 Glasba. 14.15 Otroški program. 16.00 Novice. 16.05 Likovni portreti. 16.35 Hugo. 17.00 Bjelovar: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 Svet podjetništva. 18.20 Na robu pozabe. 18.52 Vem, a ne vem. 18.54 Jezikomer 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.15 LOTO 7/39. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kontakt-oddaja. 21.00 Enkraten svet. 21.30 Magazin. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Poslovni klub. 23.30 Jazz. 0.30 Guantanamera, film. 2.10 Reševalna služba. 2.55 Serija. 3.20 Nikita. 4.05 King Ralph, film. 5.40 Glasba. 6.30 Alio, alio. HTV 2 8.10 Risanka. 8.35 Plesna akademija. 9.45 Glas domovine. 10.15 Plodovi zemlje. 11.05 Koncert. 12.05 Mir in dobro. 12.35 Kultura. 13.00 Globalno naselje. 13.30 Govorimo o zdravju. 14.00 Internaci-onal. 14.30 Mestni ritem. 15.00 Ricky Nelson, am. film. 16.30 Slikica. 16.40 Novice. 16.45 TV koledar 16.55 Planet glasba. 17.25 Pravica do rojstva. 18.45 Zvezdne steze. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.10 Reševalna služba. 20.55 Novice. 21.10 Serija. 21.40 Nikita. 22.30 Allo, allo. 23.05 King Ralph, am. film. 0.40 Zvezdne steze. HTV 3 16.05 Nogomet. 17.55 Košarka. 19.45 Planet glasba. 20.15 Nogomet. 22.50 Šport danes. 23.00 Planetarni zvok. 23.30 Nogomet. ORF 1 6.05 Otroški program. 7.50 Varuška. 8.15 Sam svoj mojster. 8.40 Superman. 9.25 Malcolm. 9.50 Coiumbo. 11.20 Magacin. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otroški program. 14.45 Simpsonovi. 15.10 Superman. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije. 16.50 X Faktor. 17.35 Sam svoj mojster 18.00 Newsflash. 18.05 Varuška. 18.30 Magacin. 19.00 Malcolm. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet. ORF 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Policijska inšpekcija 1. 10.15 Film. 11.55 Čas v sliki. 12.00 Soo~enje. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1. 14.05 Dr. Quinn. 14.50 Naš Čarii. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Taikshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 18.48 Lotto. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Pes je prišel v kuninjo. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Svetovni žurnal. 23.15 Dokumenti. TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TELEVIZIJI Petek, 8. novembra, ob 21. uri: Soočenju kandidatov za župana mestne občine Ptuj, bo sledila promocijska predstavitev kandidatov za župana mestne občine Ptuj: Rozalije Ojste-ršek, dr. Štefana Čelana, Marije Magdalene in Miroslava Lucija. Vsak ponedeljek med 21. in 22. uro na programu radia ptuj pripra^rtja in vodi: \ladimir kajzoVar 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Vsak četrtek ob 20.00 uri LESTVICA: 01. Vagabundi - Na zdravje, prijatelji 02. Ans. Menček - iVIetlišica črnina 03. Ans. Nagelj - Dobrodošii doma 04. Fantje z vseh vetrov - Na Tršico goro 05. Ans. Melos - Veselo zaigraj in zapoj 06. Stanka Kovačič - Dan na dan 07. Ans. Toneta Rusa - Čas je za Slovenijo 08. CIK - Veselje nas po kon'c drži 09. Ans. Tonija Verderberja - Bog je ustvaril žemljico 10. Ans. Rupar - Napitnica 11. Alpski kvintet-Hvalnica trti 12. Okrogli muzikanti - Vinograd sem prodal 13. Franc MIhelič - Pod Gorjance grem Zmagovalec meseca OKTOBRA: Štajerskih 7 - Ko poljubim te. Še eno možnost v NOVEIVIBRU imajo: Vagabundi - Na zdravje, prlj^elji. 1. Cukl-Liza 2. Rujskih 5 - Made In Slovenija 3. Korado in Brendl - Lažnivca 4. Zlatko Dobrič - Drugi ji kuštra iase 5. IVIarinero - Dolenjke 6. Alenka Kolman - Ne, ne bom 7. Boštjan Konečník - Treba ga je srat Zmagovalec meseca OKTOBRA: Brina Hopa cupa. Še eno možnost v NOVEMBRU imajo Čuki - Liza Poskočnih 13 Glasujem za; Veličastnih 7 Glasujem za; ' Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGAMARlCETINGd.o.o.,p.p. 318,2250Ptuj Nagrado založbe ZLATI ZVOKI prejme: Jožica Duh, Dravinjski Vrh 44, 2284 Videm pri Ruju Xradioptuj 89,8'98,e*l04,3MHz ČETRTEK, 7. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 Horoskop. 7.00 Vprašanja in odgovori. 9.05 Z ORMOŠKEGA KONCA (M. Fridl). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 HIT STYLING. 11.50 CONECT 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: Hajdina. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav). PETEK, 8. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOI? 7.00 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 Za več zdravja (prof. V. Čuš). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Napovednik prireditev, Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. M. Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. B. Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (M. Nahberger). 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Rado in DJ Jure). 23.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje). SOBOTA, 9. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (pon.). 11.15 Kuharski nasveti (N. Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva: Pogovor ob kavi (T Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (J. Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (D. Breznik). 22.10 ŽIVIMO LEPO (S. Einsidler). 23.00 Mitjah in Petjah show (IP Janžekovič in M. Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje). NEDELJA, 10. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOI? 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val). PONEDELJEK, 11. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 7.00 Vprašanja in odgovori. 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Kiajnšek). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormoška in ienarška kronika (M. Ozmec in Z. Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 19.30 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor R. Žule). 20.00 VROČA LINIJA (D. Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z V Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Štajerski val). TOREK, 12. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 7.00 Vprašanja in odgovori. 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 VEČERNI PROGRAM (ABCD in Glasbene želje prek SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val). SREDA, 13. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOI? 7.00 Vprašanja in odgovori. 9.10 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 18.00 VRTIČKARIJE (M. Pušenjak in T Mohorko). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Škrjančkov ropot. 22.00 Glasbene želje prek SMS. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val). KRAJI, KI OČARAJO Bled in njegovo jezero Siva pot, vodi me, kamor hoče srce, na Gorenjsko, kjer gore so, vodi me, siva pot. (A. Mežek) Pripovedujem o lepotah najrazličnejših krajev v tujini, a bi skoraj pozabila na enega izmed draguljev Slovenije, na Bled in jezerce ob njem. Danes sli{im ljudi prepevati: "Kdor ne ska~e, ni Slovenec!" Jaz pa vam pravim, da ni Slovenec tisti, ki mu je tuja doma~a gruda. Naselje ob jezeru sodi med najstarejše turistične kraje v Sloveniji. Leži ob vznožju Julijskih Alp, v kotlini, v kateri je Bohinjski ledenik izdolbel sedanjo jezersko kotanjo. Blejsko jezero je nastalo pred približno 14.000 leti, ko je voda zalila kotanjo, iz katere se je umaknil ledenik. Bilo je večje in dvakrat globlje kot današnje, odtok je imelo na vzhodni strani. Sedanji odtok Jezerni-ca se je prebil proti jugu in jezero se je začelo manjšati. Zdaj je 2.120 metrov dolgo, široko od pol do 1 kilometra in do 31 metrov globoko. V teh dneh ima voda temperaturo med 18°C in 24°C in bo ohranila primerno temperaturo za kopanje vse do jeseni. Pozimi, jasno, jezero zamrzne, le malokdo pa ve, da je blizu jezera termalni vrelec, ki je zajet v pokritih bazenih dveh hotelov na Bledu. Zelo pomemben za Bled je kongresni turizem, a vse bolj prihaja v ospredje nekoč zelo uveljavljen zdraviliški turizem, ki ima tudi za vse nas posebno noto, posebej v povezavi z rekreacijskimi možnostmi in naravnimi danostmi Bleda in njegove okolice. Prvi obiskovalci Bleda so bili romarji, ki so iz različnih krajev romali k Mariji na Otoku. Otok je bil kultno središče verjetno že v poganskih časih. Po- vali predvsem gostje iz bližnjih krajev. Postopoma so v ve~jem {tevilu za~eli prihajati tudi tisti, ki jih je privabila idili~na lepota jezerske pokrajine. K mednarodnemu slovesu je Bledu pripomogel iz [vice priseljeni zdravnik dr. Arnold Rikli, ki je postavil prve zdravili{ke zgradbe in osnoval program zdravljenja, ki je vseboval son~ne, zra-~ne in vodne kopeli. Pol stoletja njegovega delovanja je pripomoglo, da je leg preprostih ljudi je na Bled prihajala tudi gospoda. J. V. Valvasor je 1689 poročal o termalnih vrelcih, ki so bili v njegovem času že zasuti. veliko nevarnost za preprečitev blejskega zdraviliškega in turističnega razvoja pa so pomenile ideje grajskega oskrbnika Ignaca Novaka. V letih od 1782 do 1787 je ve~krat predlagal, da bi jezero izsu{i-li, pridobili rodovitno polje in ilovico z dna uporabljali kot surovino za opeko. Kranjski deželni zbor je Novakov predlog zavrnil. Leta 1818 so termalne vrelce ponovno zajeli in jih 1822. leta prekrili s preprosto lopo. Zaradi slabih prometnih zvez so tedaj Bled obisko- Nagradno turlstUno vprašanje Do srede novembra bodo na Ptujskem potekala številna martinova-nja. Na Ptuju bo osrednja prireditev 11. novembra. Ptuj bo v teh dneh bogatejši za novo priznanje za urejeno okolje. V okviru letošnjega projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna je bil med turističnimi kraji znova tretji. Že nekaj let pa si zaman prizadeva, da bi ga uvrstili v drugo tekmovalno kategorijo, med mesta. V ptujskih turističnih organizacijah v tem času že snujejo programe za prihodnje leto. Turističnoinformativni center se je iz mestnega stolpa preselil na Slovenski trg 3, na sedež uprave. Na tej lokaciji bo do pomladi leta 2003. Sicer pa se v LTO Ptuj pospešeno pripravljajo na realizacijo odloka o vodniški službi po mestu. Do pomladi 2003 naj bi prvi vodniki pridobili licence za vodenje. Bolj ali manj pa so že znani tudi okvirni podatki o kurentovanju 2003. Skladno s tradicijo zadnjih let naj bi prireditev trajala deset dni. Pustni torek in s tem pokop pusta bo 4. marca. In sedaj še odgovor na prejšnje nagradno turistično vprašanje. Ptuj je dobil sejemske pravice že konec 9. stoletja, ponovno pa konec 10. stoletja. Trije najbolj znani tradicionalni sejmi na Ptuju so jurjevo (23. aprila), Ožbaltov sejem (5. avgusta) in Katarinin sejem (25. novembra). Nagrado bo prejela Marija Humek, Dobrava 15 A, 2270 Ormož. Danes vprašujemo, katera hiša je najuglednejša na Slovenskem trgu. Nagrada za pravilen odgovor so tri vstopnice za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Ra-ičeva ulica 6, do 15. novembra. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Katera hiša je najuglednejša na Slovenskem trgu? Ime in priimek: Naslov: Davčna številka: Foto: Črtomir Goznik Bled že leta 1903 dobil zlato medaljo na veliki mednarodni razstavi zdravili{kih krajev na Dunaju, 1906 pa uradno priznanje kot pomemben turisti~ni kraj cesarske Avstrije. Po I. svetovni vojni si je jugoslovanski kralj Aleksander Ka-radžordževic izbral Bled za poletno rezidenco, danes pa je to kraj, ki ga pozna svet, ki ga ob~uduje staro in mlado, kamor prihajamo, da se v Blejski no~i izgubimo v soju tiso~erih sve~k in se s ~olni~em popeljemo na oto~ek, kjer se nam izpolni prav vsaka želja. Na vrhu skalnatega osamelca pa 138 metrov nad jezerom in njegovimi prebivalci že stoletja gospodari Blejski grad, ki sodi med starej{e spomenike na Slovenskem in nudi poleg ~udovite-ga razgleda na pokrajino {e dobro hrano grajske kuhinje, za du{evno hrano pa poskrbi grajski muzej. In ko boste obiskali Bled, ne pozabite na že omenjeno oto{ko cerkvico Marijinega vnebovzetja z "zvonom želja" iz leta 1534 ter na bližnjo sotesko Vintgar, ki je s 13 metrov visokim slapom Šum kot naravna znamenitost del Triglavskega narodnega parka. Pa pojdimo na izlet! POGLEJ IN ODPOTUJ POMUBJE. Sončkov klub J 10.990 15.11. ■ 9.2., 3* Diana, bogat program, izlet, iiopanja, 2D,POL,otroiiilo7letbrezpiai!no_ P0KT0B0Z,1=2 17.990 11.11.02 - 30.3.03,3* ilotei Lucija, Sonliiiov idub, 3/4D, NZ,izi8ti,iport, animacija OTVORITVENA SMUKA J 27.900 5. - 8.12., Tre Vaiii - Faicada, apartma/os., smuiiareiia vozcvnica, zabava, trotiranji »muči, ioia carvinga ČRNA Budva 29.900 29.12. - 3.1., 2/3* hotel Obala, 6D. POL. bus, silvestrovanje na trgu aH v lokalu RIMINI ZA MLADE J 37.900 30.12. -1.1., avtubusni iziet, siivestravanje v disiiuteid, POL, odhndi: MB, CE, U UMAG, Sončkov klub žeza37.990 20.12., 3* Sipai, 3/4D, POL, silvestnia veiierja, bogat program, goat: Matjaž Jartniii_ ČAROBNA TURČIJA J 64.900 11.1., 3* hotoii, ID, POL, izioti, siovonsiio vodenje, transfer na ietaiišiie .vLl/. www.soncheic.com '^SONČEK PTUJ, i(r«mpljeva 5, tel. 02/749 32 82 TUl potovalni center_ trt □ 11 C LENART / AKTIVNOSTI V MESECU POŽARNE VARNOSTI FRANC FIDERSEK / O DOGAJANIH PRED SESTDESETI- Gasilci dobro pripravljeni Gasilska zveza Lenart združuje 10 gasilskih društev s celotnega območja upravne enote Lenart in gasilsko enoto Lokavec. Kot je povedal predsednik gasilske zveze Lenart Stanko Šteinbauer, so v mesecu varstva pred požari pripravili veliko aktivnosti, s katerimi so seznanili župane vseh štirih občin. Osrednja operativno-taktična vaja GZ Lenart je potekala v nedeljo, 20. oktobra, v jutranjih urah v Cerkvenjaku v gostinskem lokalu in je bila nenapovedana. Po predpostavki je v večjem gostinskem lokalu pri-{lo do eksplozije plina. Prek regijskega centra je bilo izvedeno tiho alarmiranje vseh desetih gasilskih dru{tev in gasilske enote Lokavec. Na vaji je sodelovalo vseh deset gasilskih dru-{tev s 17 gasilskimi vozili in 70 operativnih članov. Gasilci so uporabili razpoložljivo tehniko, v prostore so vstopili s pomočjo dihalnih aparatov. Varovali so tudi bencinsko črpalko v neposredni bližini. Po opravljeni vaji so v gasilskem domu v prisotnosti župana občine Cerkvenjak Jožeta Kranerja in župana Sv. Ane Bo-gomirja Ruhitelja naredili analizo vaje. Vaja je bila dobro izvedena. V lenar{ki gasilski zvezi so ga- Utrinek z gasilske vaje v Gocovi silci izvedli {e druge aktivnosti. Pri Sv. Trojici je 18. oktobra potekalo 11. srečanje dru{tev Mladi gasilec, ki se ga je udeležilo okrog 100 mladih gasilcev. V nedeljo, 27. oktobra, pa je posebna komisija pregledala vseh 10 gasilskih dru{tev po drugem delu, ki je vseboval urejenost gasilskih domov, vozil in druge tehnike. Pregledali pa so tudi administrativno in finančno poslovanje dru{tev. V GZ Lenart bodo {e letos organizirali srečanje veteranov in srečanje gasilk, ki bo izvedeno v mesecu novembru na Sv. Ani. V KS Voličina pa sta vajo organizirali gasilski dru{tvi PGD Voličina in PGD Selci. Po predpostavki je pri{lo do požara na gospodarskem poslopju v Zg. Voličini. Na vaji so sodelovali s {tirimi vozili in s polnim {tevi-lom posadk. V soboto, 19. oktobra, pa so gasilsko vajo organizirali v Goč-ovi za tri gasilska dru{tva iz KS Sv. Trojica. To so PGD Gočova, PGD Osek in PGD Sv. Trojica. Po predpostavki je zagorelo na gospodarskem poslopju v Goč-ovi. Vse omenjene vaje pa so namenjene preizkusu zmogljivosti tehnike in članstva v mesecu varstva pred požarom. Zmago Šalamun TRNOVEC / VAJA GASILSKE ZVEZE VIDEM 65 gasilcev je imelo kaj gasiti Gasilcem so v mesecu oktobru, nekateri mu pravijo kar mesec gasilstva, naložene številne naloge, tudi take, v katerih preverjajo svoje sposobnosti, izurjenost in opremljenost. V okviru Gasilske zveze Videm so ~lani PGD Sela pripravili posebno gasilsko vajo v nedeljo, 27. oktobra, ko je "zagorelo" na gospodarskem poslopju Alojza Mohorka v Trnovcu 11. V vaji je sodelovalo 65 gasilcev iz PGD Lesko-vec, Tržec, Videm, Podlehnik, Žetale in Sela, na kraju dogodka pa se je v nedeljskem popoldnevu zbralo tudi veliko domačinov, ki so z zanimanjem spremljali potek gašenja. Anton Mohorko, sicer poveljnik PGD Sela, je bil tokrat vodja vaje, ki pa so jo v dru{tvu skrbno na~rtovali in vsaj na prvi pogled tudi strokovno izpeljali. Ob zaklju~ku je kazal zadovoljstvo ob spoznanju, da je v nekaterih klju~nih trenutkih vaje {e {epalo v komunikaciji med gasilci, vendar je vaja pokazala, da so gasilske enote v GZ Videm dokaj dobro pripravljene na ga{enje in re{evanje. Magister Janez Merc, predsednik GZ Videm, pa je omenil, da je vaja odprla {e nekaj novih strokovnih vpra{anj, da alarmiranje tehni~no ni steklo tako, kot bi moralo, ~eprav je bil za~etek zelo dober in je komunikacija Prvi so na kraj požara prispeli selski gasilci. Foto: TM stekla, kot je treba. Sicer pa so v mesecu varstva pred požari izvedli nekaj manj-{ih vaj in predstavitev tudi po posameznih gasilskih dru{tvih, ponekod pa so svoje delo in tehniko podrobneje predstavili tudi otrokom in mladini. TM MI LETI (XVI. Spoznajmo tudi napol zamolčano Nadaljevanje iz prejšnje številke REŠEVALI SO VARNE POSTOJANKE OF Marsikateri fant, ki je bil pred vpoklicem v nem{ko vojsko ali je pri{el iz nje že na dopust, bi se bil rad vklju~il v narodnoosvobodilni boj, vendar ni na{el zanesljive zveze, brez tega pa je bila taka pot enaka poti naravnost v smrt. Tudi terenski aktivisti so marsikateremu fantu svetovali, da naj gre raje nazaj na fronto in si tam pomaga ~ez k zaveznikom, kot pa bi doma od{el med partizane. Ve~ina takih primerov je bila tam, kjer so doma star{i že sodelovali z borci za svobodo, s tem da da bi ene vrnili z dopusta, v nesre~o pa spravili doma~e in partizani bi izgubili varno postojanko OF. Najve~ takih primerov so navajali fantje z obmo~ja gornjih Haloz in Dravskega polja in navajali besede organizatorja odpora na tem obmo~ju Zvonka Sagadina-Tineta. Nekaj teh fantov je imelo sre~o, da so se potem vrnili v domovino kot borci V. prekomorske brigade, ve~ina pa jih take sre~e ni imela. Niso bili tudi redki primeri, da so nem{ki policisti in vojaki ob hajkah vdirali v posamezne domove, ki so jih njihovi ovaduhi sumili, da se tam redno ogla{a-jo partizani. Toda, ~e so se star{i sklicevali na sina ali ve~ sinov, ki služijo v nem{ki vojski, ponekod je na steni visela tudi fotografija sina, ki je na fronti padel, v takih primerih so bili okupatorji precej prizanesljivi in dojemljivi za zagovore prizadetih. Vendar, izjeme so bile tudi tu. Kot so bile izjeme, da so nekateri - tako star{i kot mo-biliziranci - verjeli nem{ki propagandi in do konca leta 1944 {e upali v nem{ko kon~no zmago. Po propadu nem{ke ofenzive v Ardenih (na obmo~ju Belgije in Francije) v decembru 1944 in silovitega sovjetskega preboja in prodiranja od Visle do Odre (januarja 1945) je pri vsakem ko-li~kaj razumnem ~loveku tudi to upanje zamrlo. Vsak je za~el razmi{ljati, kako preživeti vojno in obvarovati dom. Vse pogostej{i so bili tudi primeri prebega na frontah. Tudi ZAVRC / GASILCI AKTIVNI V MESECU VARSTVA PRED POZARI Zagorel mejni prehod - a le v vaji Bila je samo gasilska vaja, vendar če bi šlo zares, potem bi gasilci ob državni meji bili pred veliko in odgovorno nalogo. To je pokazala tudi vaja, ki so jo v mesecu varstva pred požari pripravili v poveljstvu občine Zavrč, k sodelovanju pa povabili tudi PGD Ptuj in gasilce iz DVD Lovrečan — Dubrava iz sosednje Hrvaške. Kot je povedal Branko Skok, poveljnik občinskega poveljstva občine Zavrč, je bila vaja namenjena skupni vadbi gasilskih enot pri re{evanju in ga{enju požara na mednarodnem mejnem prehodu Zavrč. Požar so uprizorili ob brezcarinski prodajalni, požar je nastal na plinski postaji in se {iril po zunanji strani zidu, ob tem pa je požar ogrozil kar celoten kompleks mejnega prehoda. Prvi so na kraj požara prihiteli domači gasilci iz Zavrča, ki pa so zaradi domnevne razsežnosti po- žara na pomoč poklicali gasilce iz Hrva{ke in potem {e enoto PGD Ptuj GVC 16/40 z visokim tlakom. O požaru je bila obve{~ena postaja Mejne policije Zavr~. Požar so pogasili v slabih 20 minutah, ob tem zavarovali ob-mo~je in ob ga{enju {e poskrbeli, da nih~e od udeležencev ni bil ogrožen. Vodja vaje Skok je ob koncu dejal, da je bila to nasploh prva gasilska vaja, ki so jo pripravili na mejnem prehodu, in da je bil za to že ~as. Foto: TM Po njegovem je vaja uspela v pravem pomenu in hkrati pokazala, da so v zavr{kem gasilskem dru{tvu zares preslabo opremljeni za tovrstna ga{enja in bodo v bodo~e morali raz-mi{ljati o nakupu sodobnej{ega vozila ter gasilne tehnike. TM to poznamo predvsem primere posre~enih prebegov. Mnogim prebežnikom se to ni posre~ilo. Često je tak nesre~nik omahnil v smrt sredi bojnih ~rt - zadet v hrbet ali pa v prsi pred strelskim vodom in z ob strani postrojeno voja{ko enoto, kateri je pripadal. Zna~ilen tak primer je Anton Predikaka iz Lovrenca na Dravskem polju. Skupaj z nekaj drugimi Slovenci se je sku{al pridružiti francoskim partizanom, a so jih Nemci ujeli. Svoji materi je potem pisal iz zapora, da je bil s tremi drugimi Slovenci obsojen na smrt, "ker so delovali proti nem{ki državi in bodo tudi skupaj ustreljeni". Tako je pa~ moral napisati, sicer iz zapora pisma ne bi bili odposlali. Ustrelitev je bila izvršena 2. avgusta 1944 v Parizu, le nekaj dni pred vkorakanjem osvobodilnih enot De Gaulleja v Pariz. Po zmagoviti invaziji zahodnih zaveznikov v Franciji, atentatu na Hitlerja, ki ni povsem uspel, siloviti sovjetski ofenzivi od Severnega ledenega do Črnega morja, kapitulaciji Finske in Romunije, napredovanje proti severni Italiji in invaziji na jugu Francije - vse to je dalo slutiti, da se bo nacisti~na Nem~ija kmalu zru{ila. Na to so kazale tudi razmere pri nas, osvobojena ozemlja Zgornje Savinsjek doline, na Kozjanskem in Pohorju, napol osvobojeno ozemlje gozdnatih Haloz tudi na ptujskem obmo~ju. Žal so bila pri~akova-nja preoptimisti~na, preživeti je bilo treba {e težko zimo v vojni, ki je zahtevala neizmerne ~love-{ke napore in mnoga ~love{ka življenja. Partizanska mobilizacija na slovenskem Štajerskem je do oktobra 1944 vklju~ila v enote NOV okoli 15.000 novincev, najve~ takih, ki so pobegnili iz nem{ke vojske ali pa so bili tik pred vpoklicem. Od teh so jih okoli 9.600 poslali ~ez Savo v enote 7. korpusa, nad 5000 pa jih je ostalo na Štajerskem v enotah 4. operativne cone. Predsedstvo SNOS (Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta) je izdalo poziv vsem, ki so {e v tujih uniformah sovražnika, da do 15. septembra 1944 zapustijo služenje tujcem, se vklju~ijo v OF in NOV. Celo v vodstvu Hei-matbunda so ocenjevali, da ima ta "odlok bolj{evi{ke centrale mo~an psiholo{ki u~inek". Za~-eli so spet mobilizacijo stare-j{ih letnikov od 1910 navdzol in mlaj{ih, ki do tedaj niso bili vpoklicani, ter fantov, rojenih 1928. OBČINA KIDRIČEVO Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo Na podlagi 7. in 12. člena Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Ob~ini Kidri~evo (Uradni list RS, {t. 61/99) objavljamo RAZPIS o dodelitvi interventnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Kidričevo I. SPLOÎNI DEL Po 5. členu Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Kidričevo, lahko za dodelitev interventnih sredstev zaprosijo fizične osebe, državljani Republiki Slovenije, ki se ukvarjajo s proizvodnjo hrane in imajo stalno prebivališče v občini Kidričevo ter bodo sredstva investirali v občini Kidričevo. Zahtevek za dodelitev sredstev vloži prosilec na občinski upravi Občine Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo. Vlagatelj zahteva s svojim podpisom jamči za pravilnost v zahtevku navedenih podatkov. II. VSEBINA RAZPISA Razpisana sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Kidričevo so zagotovljene v občini Kidričevo za leto 2002 v višini 600.000,00 SIT. III. NAMEN IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV: ŽIVINOREJA: Prašičereja: Obnova črede plemenskih prašičev Namen ukrepa: vzpodbujanje nakupa plemenskih živali z namenom izboljšanja proizvodnje mesnatih pasem prašičev. Regresira se: nakup plemenskih merjascev do višine 10.000,00 SIT in plemenskih svinj do višine 6.000,00 SIT. Višina predvidenih sredstev: 600.000,00 SIT. Pogoj za pridobitev sredstev: - vse plemenske živali morajo biti vzrejene v razmnoževalnih farmah ali rejskih središčih - potrdilo, ki ga izda Biotehniška fakulteta - do regresa so upravičeni rejci, ki so plemenske živali nabavili v letu 2002. Zahtevki se vložijo na občinski upravi Občine Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo. K zahtevku mora biti priložena kopija računa. IV. ROK ZA VLO@ITEV ZAHTEVKOV Rok za vložitev zahtevkov za dodelitev sredstev je 30. dni po objavi razpisa. V. ODOBRITEV SREDSTEV Odobrena sredstva bodo nakazana upravičencem na HKS Lovrenc na Dr. polju. Obravnavane bodo le popolne in pravočasno vložene vloge. Nepopolne in nepravočasno vložene vloge bodo s sklepom zavržene. V primeru več zahtevkov, kot je višina predvidenih sredstev si odbor za kmetijstvo in gozdarstvo pridržuje pravico do zmanjšanje višine regresa po posamezni plemenski živali. Štev. 414-07-103/01-1 Dne 4.11.2002 Alojz [prah župan Občine Kidričevo Kuharski nasveti Martinova miza Okusen mošt se te dni počasi spreminja v še okusnejše mlado vino, in ker ta dan Slovenci radi praznujemo, je so kuharski nasveti namenjeni martinovi pojedini. Martinova pojedina je ostala vse do danes tradicionalna, z manjšimi spremembami in dodatki. Tako si ta dan težko predstavljamo brez pečene gosi ali race, ki jo nekateri zamenjajo tudi z drugimi vrstami perutnine, kot je puran. Prav tako ponudimo tradicionalne priloge: to so mlinci, dušeno zelje, nekateri si najraje pripravijo dušeno rdeče zelje z jabolki, pripravimo pa lahko tudi dušeno kislo zelje, kruhove cmoke ali pa kar krompirjeve priloge. Ce želimo za prilogo nekaj posebnega, si lahko pripravimo kostanjeve priloge, kot so kostanjev pire ali kostanjevi štruklji. Lahko pa kostanje uporabimo za okusne sladice, ki v času mar-tinovanja prav tako ne smejo manjkati. Tako lahko pripravimo okusne kostanjeve rezine, torto, lahko pa pripravimo kar kostanjevo potico. Za pravo martinovo pojedino pa lahko pripravimo tudi domači kruh z ocvirki ali ga za boljši okus premažemo z gosjo maščobo. Gosi, ki jih uporabimo za peko, danes najpogosteje tehtajo okrog 3 kilogramov in zadostujejo za 6 do 7 ljudi. Po kakovosti so veliko bolj različne kot druga perutnina. Pomembni znamenji kakovosti sta bleda mastna koža in mesnate prsi. Meso starejših gosi je pre- cej trdo in po barvi še temnejše kot sicer. Maščobo iz trebušne votline pred peko odstranimo in v odprtino nadevamo različne dodatke, s katerimi izboljšamo okus gosjega mesa. Tako lahko v trebušno votlino nadevamo manjša cela jabolka, suho sadje, kot so krhlji hrušk in suhe slive, v odprtino pa lahko nadevamo tudi surove olupljene kostanje, korenje, čebulo in drugo jušno zelenjavo, ki jo imamo pri roki. Po okusu se meso rac in gosk ujema še s pomarančo, hruškami, vinom in rumom. Drobovino, ki jo običajno dobimo zraven gosk in rac, najprej skrbno očistimo in odstranimo maščobo, jo skuhamo v slani vodi skupaj z jušno zelenjavo in začimbami, nato fino zmeljemo in uporabimo kot nadev za pod kožo ali pri izkoščičenih delih. Seveda pa si lahko iz drobovine skupaj z zelenjavo pripravimo tudi okusne ragu juhe. Ne pozabite na jetra, ki veljajo za kulinarično razkošje. Od začimb in dišav pri peki gosi in rac lahko uporabimo vejico timijana, lovor, sesekljan peteršilj, lahko jih premažemo tudi z mešanico gorčice in rdeče mlete paprike ali drugih dišav in začimb, ki jih uporabljamo za pripravo temne perutnine. Zraven tako okusno pečene gos-ke ponudimo različno zabeljene PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 407. NAD. Duiev^j^o z^d/avje oJ/ok in uJ^ladosJni^^ov 119. nadaljevanje Družina in duševno zdravje otrok -1. nad. V svoji odgovornosti za otroka, ki jih prevzame družina, so osnovne naloge nega, varovanje in zaščita. Le če so te naloge zagotovljene, je možen zdrav razvoj otrokovih potencialov. Družina je prvo ogledalo, v katerem otrok zazna obrise svoje podobe. Iz družinskih odnosov črpa svoje občutje vrednosti in v njih gradi svoje samospoštovanje. Njegova samopodoba dobiva zanj značilne poteze še tudi kasneje, a tudi te so odvisne od prvih predstav o sebi, na katerih je pričel v družini razvijati odnos do sebe in do vsega, kar mu je v življenju pomembno. Družinski odnosi so osnova vsem kasnejšim odnosom. Custvene izkušnje iz njih usmerjajo tudi poznejše emocionalne navezave. V družini se otrok uči prisluhniti čustvu v sebi, ga izraziti, deliti z drugimi, v drugem priklicati emocionalni odziv. Od tega, kako se odzivajo na njegova sporočila o čustvih v družini, je odvisno, ali jih bo sprejemal tudi sam, jih sprostil in vključil v bližino, ki jo deli s tistimi, ki so pomembni zanj, ali pa jih bo zatiral, dušil, jih kratil sebi in drugim. V družini se začne razvijati odnos do drugih. Otrok se v interakciji z najbližjimi uči komunikacije, vzpostavljati stik, sporoča o sebi in sprejema sporočila od drugih. Uči se abecede prve socializacije, da se bo znal sporazumevati, vključevati, izraziti svoje težnje in potrebe, širiti svoje zanimanje, zaznati in smiselno zbirati usmeritve drugih. Zaupanje do sebe širi v zaupanje v druge in obratno. Naslednjič pa še o družini in njenem vplivu na duševno zdravje otrok. mlince, ki jih nekaj časa namakamo v vreli slani vodi ali jih prelijemo z vrelo vodo. Zabelimo jih lahko s sokom, ki se je nabral pri peki goske, ali posebej stalimo manjšo količino zaseke in jih prelijemo z njo. Zabelimo jih lahko tudi s pre-vreto kislo smetano, ki jo rahlo solimo, po potrebi popramo in po želji potresemo s sesekljanim peteršiljem ali drobnjakom. Zmehčane mlince pa lahko ponudimo tudi nekoliko drugače, tako da poparjene popolnoma odcedimo, jih grobo sesekljamo in dodamo na pol kilograma mlincev 2 do 3 razmešana jajca, malo kisle smetane ter na majhne kocke narezano in prepra-ženo slanino brez maščobe. Če je zmes preveč tekoča, dodamo še malo drobtin in nato iz mase oblikujemo podolgovat debelejši svaljek, ga damo na pomokano krpo ali pomaščeno folijo, zavijemo, če smo zavili v krpo, povežemo s kuhinjsko nitko in tako pripravljene mlince v vreli slani vodi kuhamo 5 minut. Še vroče odvijemo, narežemo na rezine in prav tako ponudimo zraven go-ske, race ali drugih mesnih Martinovih dobrot. Brez sladkega dodatka praznovanje ob martinovem prav tako ne gre. Te dni si pripravimo slaščice, pri katerih uporabimo kostanje in orehe. Tako si lahko pripravimo kostanjevo rezino. Spečemo nekoliko debelejši navadni biskvit in oh- SVEZE ZELJE Z JABOIKI IN DATELJNI 1 srednje velika glava zelja, 3 jabolka, 10 dateljnov, 2 žlici masla, 1 žlica kumine, 2 žlici moke, 2 dl kisle smetane, 1 žlica sladkorja, sol, limonin sok, peteršilj. Zelje narežemo, jabolka očistimo in narežemo na četrtine. V večjem loncu na maslu prepražimo zelje, dodamo jabolka in dateljne, po potrebi prilijemo vodo ali juho in kuhamo. Nato dodamo moko, kislo smetano in začinimo. Kuhamo še 15 do 20 minut. Na koncu potresemo s peteršiljem. Zraven ponudimo pražen krompir. Avtorica: Cecilija Bernjak lajenega prerežemo po dolgem na polovico. Posebej pripravimo kremo, tako da penasto umeša-mo maslo ali margarino. Na pol kilograma masla dodamo 10 de-kagramov sladkorja v prahu in 2 do 3 žlice ruma, nato po žlicah dodajamo pretlačene in kuhane kostanje. Uporabimo jih toliko, kot smo vzeli masla ali margarine. Preden biskvit premažemo s kremo, ga dobro navlažimo z mešanico ruma in vode, nato na tanko premažemo s kislo smetano in prekrijemo z drugo plastjo pečenega biskvita ter po vrhu prelijemo s čokoladnim prelivom. Tako pripravljeno kostanjevo rezino postavimo vsaj za pol ure v hladilnik, nato jo narežemo na rezine, po vrhu dekoriramo s smetano in kostanji ter ponudimo. Nada Pignar, profesorica kuharstva KRVODAJALCI 22. oktober - Marko Novak, Jas-trebci 35; Mirko Šoštarič, Sodin-ci 5/a; Peter Petek, Starošince 5; Anton Zelenik, Vintarovci 36; Anton Glaser, Borovci 50; Sebas-tjan Sitar, Dolena 45/a; Anđelo Maračič, Volkmerjeva 38, Ptuj; Slavko Ljubec, Nova vas 73/a; Milan Prapotnik, Mali Okič 43; Stanko Munda, Lačavec 60; Anton Brglez, Kungota 44; Franc Matjašič, Apače 193; Bojan Hoj-nik, Slavšina 25; Marica Vidovič, Dolena 19/c; David Vrečko, Čer-možiše 29; Rajko Kolarič, Podvin-ci 109/a; Franc Prelog, Markovci 52; Janez Vogrinec, Pobrežje 140; Renata Repec, Arbajterjeva ul. 3, Ptuj; Branko Sitar, Kungota 158; Dragica Vajsbaher, Kraigherjeva 23, Ptuj; Slavko Ivančič, Hrastovec 73/a; Franjo Mihelač, Volkmerjeva 5, Ptuj. 24. oktober - Drago Vugrinec, Dravinjski Vrh 3/d; Lovrenc Šeru-ga, Čučkova 1, Kidričevo; Branko Krošl, Lovrenc na Dravskem polju 2; Alojz Veg, Stogovci 15/a; Matija Kouter, Župečja vas 1/g; Mirko Strmšek, Zg. Jablane 24; Marjetka Draškovič, Ul. Borisa Kraigherja, Kidričevo; Elvira Jan-žekovič, Draženci 33/a; Vekoslav Širec, Slape 14; Marija Burjan, Hajdoše 53/a; Jožef Korez, Jan-ški Vrh 51 ; Romanca Ivančič, Lovrenc na Dravskem polju 1; Dragica Bavdek, Apače 194; Viktor Lesjak, Mestni Vrh 75; Se-bastijan Letonja, Tovarniška c. 13, Kidričevo; Anton Kajič, Zg. Hajdina 104; Darko Emeršič, Tovarniška c. 4, Kidričevo; Tomaž Zemljarič, Kajuhova 2, Kidričevo; Janez Plajnšek, Tovarniška 1, Kidričevo; Stojan Mlakar, Koči-ce 37; Avguštin Ros, Planjsko 7; Darko Tomanič, Gerečja vas 1/c; Jože Muhič, Mala vas 7; Zvonko Kolar, Apače 188; Dragica Leskovar, Cirkovce 60/g; Boris Blažek, Radehova 42/a; Boris Kozoderc, Doklece 17; Erika Šentak, Stogovci 53; Milan Marinič, Kicar 111/a; Đorđe Pan-zalović, Ul. 4. Prekomorske 11, Ptuj; Veronika Kodrič, Stojnci 31 ; Frančiška Zajšek, Ul. B. Kraigherja 22, Kidričevo; Dušan Bedenik, Kočice 25; Vilko Turk, Lovrenc na Dravskem polju 6; Srečko Hribernik, Na Boč 22; Damijan Sobotič, Sp. Polskava 317; Miran Gradič, Na Boč 24; Marjan Rodeš, Nadkrižovljan 86; Borut Planinšek, Ul.8.februarja 34, Miklavž na Dravskem polju; Jure Koren, Nova ulica 13, Orehova vas; Robert Pehar, Ul.8.februarja 23, Miklavž na Dr. polju; Martin Petek, Slovenja vas 38/a; Janez Rodošek, Trniče 43; Igor Šker-bot, Dupleška 335/a; Boris Rukav, Pleterje 32. HQW.awg.inz,^..^ zinm3z: st RADIOTEDNIIÇ d.o.o., RADIOTEDNIK p.p. 95, RaiČBfll 6,2250 Ptlj, td,: 08/749-34-10, Erëlnilâ posta: naoirBiniKeradiottdnilcsi, spletne strani: rinp://wvw.r8dlottdn'nčil PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU eJesJenje JjsJja naznanja narave Ko bo jesenski veter odpihal še poslednje listje z drevnin, se bo narava odpravila k zimskemu mirovanju. Plodovi z vrtov so pospravljeni, šelestenje odpadlega listja pa s tem naznanja, da je opravilo svojo nalogo, ko je prehranjevalo dreve-je pri rasti in razvoju. Naravni krog življenja vrtnega rastja je sklenjen, po polletni sivini zimskega počitka pa bo ponovno ozelenelo. V SADNEM VRTU opravimo škropljenje koščičarjev: breskev, marelic, češenj, višenj, češpelj in sliv pred bakterijskimi boleznimi breskovo kodravostjo, listno pegavostjo, luknjičavostjo, monilijo in drugimi. Jesensko škropljenje pred navedenimi boleznimi, še posebej pred breskovo kodravostjo, je izredno pomembno za varstvo rastlin, ker jih tako razkužimo in preprečimo prezimitev zimskih tro-sov na njih. S temeljitim škropljenjem drevesne skorje, lubja in brstov s kemičnimi pripravki je kalitev klic v žive rastlinske celice že od začetka zimskega mirovanja dreves preprečena, to pa je pogoj za uspešnejše varstvo v naslednji vegetacijski dobi. Za škropljenje uporabimo pripravke na osnovi bakra ali drugačne. Imajo trajen učinek delovanja, se ne izpirajo z drevesne skorje in nimajo stranskih učinkov na rastline ter niso strupeni za živali. Pri pripravi škropiva in odmerkih se ravnamo po navodilih proizvajalca. Škropivo na drevesu ne sme zmrzniti, škropimo v toplem, suhem in mirnem vremenu. Drevesna krošnja mora biti temeljito poškropljena, vsak še tako majhen del nepoškropljene površinedrevesnega lubja pomeni enako, kot da drevesa nismo škropili. Če bo zima sorazmerno topla, kot je bilo nekaj preteklih, in s pogostim deževjem, bo sredi zime potrebno škropljenje ponoviti, tretje pa opraviti tik pred spomladanskim brstenjem. Po odpadanju listja je znak, da se je vegetacija zaključila in se je pričelo obdobje zimskega počitka, to pa je tudi čas, primeren za sajenje sadnega drevja. Drevesnice so prav v teh dneh že pričele prodajo sadnih sadik, zato se je priporočljivo čimprej oskrbeti s potrebnimi sadikami. Nabavimo najkakovostnejši sadni material, saj sadno drevo raste dolgo vrsto let na istem rastišču, napak in površnosti pa zato ni mogoče popravljati. Z drevesničarjem se posvetuj-mo o sadni vrsti, sorti in podlagi ter njihovi posebnosti, o zemljišču, legi, klimatskih razmerah ter drugih okolnostih, ki so si med vrtovi in sadjarji različne. Zelo pomembno je, kdaj in kako bomo opravili transport sadik iz drevesnice do sadilnega mesta, da pri tem ne bi poškodovali sadike. V OKRASNEM VRTU odcveta še poslednje jesensko cvetje. Kri-zantemam, marjeticam, lučnikom, jetičnikom in podobnim je bilo v letošnjem kljub hladnemu in deževnemu oktobru prizanešeno, saj jih niso morile jesenske slane. Ko odcveto, jim porežemo stebla za kakšen pedenj visoko nad zemljo in jih odstranimo, koreninske panje pa zavarujemo s takšnim prekrivnim materialom, ki bo skozi zimo omogočal dobro zračnost in jih varoval pred pozebo ob močnem zimskem vetrovju, ko ni snega. V ta namen je najboljše vejevje iglavcev, ni pa dobro listje, ker se to zlepi in ta plast preprečuje dostop zraka k tlom. V začetku novembra se umiri rast najtrpežnejših rož trajnic - vrtnic, kraljice vrtov. Cveto od pomladi do pozne jeseni, v njihovih grmih je še mogoče najti nerazcvetele popke, ki bodo hladnemu novembrskemu vremenu vztrajali do poznojesenskih slan. Preden prične zemlja zmrzovati, jih oskrbimo in zavarujemo pred pozebo. Poganjke priližno za eno tretjino prikrajšamo, da lažje dosežemo tla ob vznožju grma. Grm oplevemo in zagrnemo z vrtno zemljo ali nanj nasipljemo taliko presejane prsti kompostovke, da bo cepilno mesto zasipano najmanj 15 cm, s čimer zavarujemo spodnje brste poganjkov pred pozebo. V ZELENJAVNEM VRTU pospravimo še poslednje vrste vrtnin -korenovke, ki jih na gredicah lahko pustimo na dozorevanju vse do zamrzovanja zemlje. Njihova hramba v svežem stanju je trpežnejša, če so koreni dobro dorasli in zreli. Rahle jesenske slane jim lahko pomorijo listje in nadzemne zeli, za korene v tleh pa je usodna šele talna zmrzal. Korene črne rekve, korenčka, rdeče pese, kolerabice in repe populimo v suhem in toplem vremenu, ko zemlja ni toliko zamočena, da bi koreni ostajali blatni. Spravimo jih lahko v zasipni-co kar na gredici, kjer so rastli. Naredimo jo na kraju, kjr je zemlja dovolj odcedna, pridelek pa ob dobri toplotni in zračni oblogi zavarujemo tudi pred talnimi glodavci. V shrambi bodo koreni ostali dalj časa sveži in uporabni, če jih vložimo v zabojčke in zasujemo z drobnim peskom ali mivko. Koreni se med seboj ne smejo dotikati, pred vlaganjem v pesek pa jih ne smemo prati, ker je sloj prašnih delcev na njihovi površini najboljša naravna zaščita. Pesa in koleraba se dobro ohranita, če jima odstranimo zunanje stare liste, korene pa ovijemo z mladimi in zdravimi lastnimi listi in zložimo na kletne police ali v plitve sadne zabojčke. Korene peteršilja je najbolje hraniti posajene skupaj z listi v cvetličnih koritih ali lončkih ter jih v primerno vlažni zemlji namestiti na svetlem prostoru. *** Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi korenike, od 10. do 12. novembra, zaradi lista 7. ter od 14. do 17. novembra, zaradi cveta od 12. do 14. novembra, kar velja tudi za sajenje okrasnih trajnic, in rastline, ki jih pridelujemo zaradi plodov, 8. in 9. novembra, ko sadimo in presajamo sadno drevje. Miran Glušič, ing. agr. Hyundai Avto Mlakar Lenart Hyundai Avto Mlakar iz Lenarta deluje že osem let, je družinsko podjetje s 15-letno tradicijo. Najdete ga v Lenartu na Partizanski cesti 38, ob regionalni cesti Lenart-TTate. Hyundai Avto Mlakar iz Le- litetno, kar jim omogoča sodo-narta vam v salonu nudi vse bna diagnostična oprema. vrste vozil znamke Hyundai: Zraven naštetih storitev e pro-atos, atos - urban, accent, elantra, matrix, sonata, coupe, XG-limunzina, trajet, santa fe (SUV), kombi H-1, H-1 kamionet ter novost v Hyundaijevi paleti vozil veliki terenec (SUF) terracan in novo prikupno osebno vozilo getz. Pri nakupu novih in rabljenih vozil vam nudijo zelo ugodne bančne kredite z odplačilom do šest let, kredite na položnice do 5 let, kupci pa lahko pri njih kupijo vozilo z ugodnim LB le-asingom. Kupcem vedno ponujajo pestro ponudbo novih in rabljenih vozil. V sodelovanju s slovenskimi zavarovalnicami lahko pri njih sklenete tudi avtomobilsko zavarovanje za vaše novo vozilo ali v celoti rešite škodni primer. Na pooblaščenem servisu poleg rednih servisnih pregledov opravljajo še dežurni servis brez najave. Storitve opravljajo kva- dajajo in vgrajujejo originalne nadomestne dele Hyundai, dodatno opremo, avtostekla, vul-kanizerske storitve, menjavo izpušnih sistemov, optično nastavitev žarometov, kontrolo zavor in meritev zavornega učinka ter kleparske in ličarske storitve. Po želji v vaše vozilo vgradijo tudi klimatsko napravo in skrbijo za redno vzdrževanje. Jeklenega konjička vam tudi ročno operejo in negujejo. Prav tako strokovno servisirajo tudi druga vozila. Pri njih lahko svojega hyundaija polep{ate z dodatno opremo, ki vam jo strokovno vgradijo. Nudijo montažo daljinskega centralnega zaklepanja, spojlerjev za vse modele, avto-prevleke, vlečne naprave, letne in zimske pnevmatike, aluminijasta platišča, okrasne pokrove koles, avtoakustiko, alarmne naprave, klimatske naprave in akumulatorje. Kot pravi lastnik podjetja Marjan Mlakar, je njihova vizija razvoja vse pod eno streho, zato bodo v prihodnjem letu zgradili novo trgovino z rezervnimi deli, in dodaja, da bodo storili vse, da bodo naši kupci zadovo- ljni. Vse modele Hyundai-jevih vozil pa lahko pri njih tudi preizkusite, še posebej novega get-za. Vse tisti, ki jih bo novi getz očaral, pa lahko pohitijo k Avtu Mlakar v Lenart, kjer je naprodaj getz - razstavno vozilo z 240.000 tolarji popusta. Za vse voznike pa skrbijo v primeru okvare z avtovleko 24 ur dnevno. Pokličete jih lahko na telefon 031/678-322. Pri Avtu Mlakar vabijo vse na ogled vozil Hyundai v svoj salon v Lenartu in prepričani so, da ne boste razočarani. Pokličete jih lahko na telefon 02/720-61-35 ali 02/729-23-40. PR PREDSTAVLJAMO VAM / HYUNDAI GETZ Vse, kar ste si vedno želeli Novi Hyundai Getz ponuja za vsakogar nekaj. Spoznajte ga, prilagodljiv, dopadljiv avto, ki ni namenjen le za prevoz. Odlikujejo ga ciste linije, zelo prilagodljiva notranjost in najnovejši varnostni elementi. Predstavljamo vam torej getza, novega Hyundaievega lepotca, ki vam bo ponudil vse, kar potrebujete, in vse, kar si želite. Zunanjost Getz predstavlja uspelo kombinacijo oblike in praktičnosti. Mere ter oblika vozila omogočajo okretnost na mestnih ulicah, velike steklene površine pa razgled v vse smeri. Široko odpiranje prednjih in zadnjih vrat, višje nameščeni sedeži in višja streha zagotavljajo odličen pogled na cestišče in lahek vstop ter izstop iz vozila. Nos vozila krasijo veliki žarometi iz prosoj- nega stekla in Hyundaijev logotip na všečno oblikovani maski. Bočna linija se preko bokov vozila zaključi na zadnjih lučeh in prtljažnem pokrovu. Notranjost Zahvaljujoč edinstvenemu sistemu "Prostorskega čarovnika" vam getz ponuja vrsto sedežnih razporeditev, s katerimi se lahko prilagodite vsaki situaciji. Potniški prostor z lahkoto sprejme pet potnikov. Ko pa potrebujete več prostora za tovor ali prtljago, sistem podiranja in zlaganja sedežev ponudi celo do 977 litrov prtljažnega prostora. Na prednjih sedežih je nastavljiv naklon, na voznikovem pa še višina sedala in ledvena opora. Za udobje na zadnjih sedežih poskrbi deljiva klop, z nastavljivim naklonom in vzglavnikom. V potniški kabini je na pretek odlagalnih površin, kot so predala na voznikovih in sovoznikovih vratih, globok predal za rokavice, žep ob strani sopotnikovega sedeža, sredinska konzola z držali za pločevinke ter kljukica za nakupovalno vrečko na so-potnikovem sedežu. Da pa je vožnja še udobnejša, je celotna potniška kabina zaščitena s protihrupno izolacijo. Za svež zrak v potniški kabini skrbi visoko zmogljiv sistem za gretje in prezračevanje, v katerega je vgrajen mikronski protiprašni filter, ki izloči onesnažene delce. S štiristopenjskim ventilatorjem, ki usmerja zrak v petih smereh, lahko uravnotežite dotok svežega in ogretega zraka po celotni potniški kabini. Varnost Getz je opremljen z obsežno varnostno opremo. Napredni sistem zračnih blazin se ponaša z blazinami, ki se napihnejo z zmanjšano močjo, da tako ublažijo in preprečijo poškodbe pri manjših potnikih. Dodatno zaščito glave in prsnega koša zagotavljata stranski zračni blazini. Poleg tega je usklajeno delovanje čelnih zračnih Rabljeni avtomobili iBoan llllllPrstec g TIP in LETNIK_CENAVSIT 2 BMW316iCOMPAa,19;7_2jmfflfi blazin in pirotehničnega zate-govalnika varnostnih pasov, da zagotovijo kar najboljšo varnost. Zahvaljujoč vgrajenim stranskim ojačitvam presega getz celo stroge tovarniške varnostne standarde. Kolutne zavore zagotavljajo zanesljivo ustavljanje. S protiblokirnim sistemom ABS pa sta vodljivost in nadzor nad vozilom še izboljšana. Zložljiv volanski drog absorbira udarce, ki nastanejo ob čelnih trkih. Motorji in oprema Getz je na voljo s tremi bencinskimi in enim dizelskim motorjem. 1,1-litrski štirivaljni motor iz serije epsilon je primeren za varčnejše voznike. Razvit je tako, da optimalno usklajuje porabo goriva in udobno vožnjo. Največjo moč 46 kW (63 KM) doseže pri 5.500 vrt./min. Če želite več moči, vam je na voljo 1,3-litrski štirivaljnik iz serije alfa. Zagotavlja živahno vožnjo, ob tem pa je še varčen. Največjo moč 60 kW (82 KM) doseže pri 5.500 vrt./min. Največji bencinski agregat, 1,6-litrski 16 ventilski motor iz serije Alfa, nudi odlične zmogljivosti in varno ter udobno vožnjo. Največjo moč 77 kW (105 KM) doseže pri 5.800 vrt./min. Dizelski motor, 1,5-litrski agregat z neposrednim vbrizgavanjem goriva, doseže največjo moč 59 kW (80 KM) pri 4.000 vrt./min, ob tem pa v povprečju porabi vsega 5,5 litra dizelskega goriva na 100 prevoženih kilometrov. Hyundai getz je na voljo z dvema ravnema opreme, skromnejšo GL in bogatejšo GLS. GL med drugim obsega zračno blazino za voznika, pirotehnične zategovalnike prednjih varnostnih pasov ter servo volan, medtem ko različica GLS obsega tudi zračno blazino za sopotnika, ABS zavore, stranske varnostne zračne blazine, klimatsko napravo ter potovalni računalnik. Mihael Tos FIAT BRAVA 1.6 SX, 1W7 iJ50.nw i NISSAMMICRA1.05v,2000 LlfflOOfi FIAT PUNTO 1.2 EUÍ5V.2001 1.600.000 . OPELVEaiiAl.64v.1989 350.000 I OPEL KADEn 1.4 ISiKAliAVAN. 1991 i FIAT PANDA 900 cm. 1993 1470.000 340.000 a RENAULT MEGANE 1.9 DTISv. 1999 g FORD KA. 1998_ o .r ii 2.190.000 1.130.000 I BMW 3161.1991 800.000 ALFA 1551.7 T5.1993 590.000 I ALFA ROMEO 1561.6 TS. 1998 1.950.000 I FORDFIE5TA1.816V3V1992 : AUDI 801.8 S. 1990_ 390.000 440.000 NISSAN MICRA 1.0 U5V. 1993 250.000 Rabljena vozila TIP LETNIK CENA AUDI A6 1.8 T 1997 3.230.000 AUDI A6 2,8 quattro 1994 1.680.000 BIVIW M5 2000 11.900.000 CHRYSLER VOY 3.3 LE 1996 2.000.000 CITROEN AX 1,1 1990 190.000 F-ESCORTKAR. 1,6ICLX 1993 420.000 FIAT PUNT0 1,2-16V 2000 1.700.000 0PELVEaRA1,8 16VKAR 1998 2.040.000 OPEL VEQRA 2,0 GL 1991 350.000 R-5CAMPUS/3V 1990 190.000 R-CLIO 1.2 RN/5V 1993 490.000 R-CLIO 1.2 RN/5V 1993 480.000 R-CLI0 1.2/3V 2000 1.290.000 R LAGUNA 1.8 EXP 2001 3.690.000 R MASTER FURGON 2,5D 1998 1.800.000 SEATINCA1,9D 1998 1.190.000 ŠKODA FORMAN 135 KAR. 1993 250.000 VW CADDY 1,6 1996 800.000 VW CORRADO G60 1990 450.000 VW TRANSPORTER 2,0 1994 690.000 REItAULT OBUUBA KUPCU: - Brezplačen preizkus -105 točk kontrole na vozilu - Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih - Pomoč na cesti, vleka ali popravilo - 3 mesečna tehnična garancija (za določena vozila) Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: Spark, Orser, Metin, kamen, tenorist, SA, Strašek, RI, Arizona, prejem, strigalica, luka, Est, keton, atek, ABA, kler, RO, oktava, vat, ajdovec, bron, adiv, natisi, zamisel, rusifikacija, nacist, rast, are, AK, trakt. Ugankarski slovarček: ALPHA = sorta ozimnega ječmena, DACH = nemški pisatelj (Simon, 1605-1659), EREBOS = grško mitološko podzemlje, Ereb, lANA = rodezijska tiskovna agencija, osnovana 1964, LASAN = slovenski baletni solist (Mojmir, 1945), SATTA = italijanski pisatelj (Sebastiano, ?-1914), SEARLE = angleški skladatelj in glasbeni pisec (Humphrey, 1915-1982), TARNA = reka na severu Madžarske, XENON = celjska glasbena skupina GOVORI SE ... DA so na Hajdini zaradi volitev že martinovali. Pa je bilo vse skupaj vseeno volilno obarvano: najprej je bil zapolnjen levi, nato desni del prireditvenega prostora. Kon~na ocena pa je, da je volilno telo usmerjeno sredinsko. ... DA je županski kandidat povabil ob~ane mesne ob~ine na pogovor o smradu. 70 tiso~ puj~ekov jo res dela mesno, na njenem južnem robu pa predvsem smrdljivo mestno ob~ino. ... DA se je novi gospodar pred dnevi lastnoro~no, s porschejem, zapeljal mimo izvora smradu. Ali je smrad prodrl tudi v super limuzino, še ni znano. ... DA prebivalcem smr-de~e ~etrtne skupnosti ne bi kazalo ponuditi volilnega golaža. Sploh ne svinjskega ali piš~an~jega, saj bi oba izhajala iz izvornih smrde~ih to~k. ... DA bo martinova nedelja alibi marsikateremu izvoljenemu kandidatu, ki bo v mladem vinu utopil svoje neuresni~ljive obljube. ... DA je letos opaziti manj trganja nasprotnikovih volilnih plakatov. Tokrat so se bolj osredoto~ili na živce. ... DA nekateri želijo pre-pri~ati volivce, da sta se svet in dogajanje v njem za~ela z datumom njihove kandidature. ... DA vnovi~en prihod Rešitelja Zemljani pri~akujemo že stoletja, pa nismo vedeli, da ~akamo prav letošnje volitve. Aforizmi by Fredi Pred volitvami imajo vsi politiki izreden posluh, kmalu po volitvah pa bi že potrebovali slušne aparate. *** Kmalu potem, ko se je Obuti maček poročil z Muco copatarico, je ostal bos in gol. *** Če si dovolj težek, te ne bodo niti poskušali okrog prinesti. *** Na prazen želodec še seks ne paše. *** Vsak politični cigan svojega trojanskega konja hvali. *** Za ropotanje sta potrebni dve prazni žlici. *** Licemerje ima lepo zgolj lice. *** Kdor življenjsko pomembne odločitve odlaga, ga življenje odloži. LUJZEK Dober den vsoki den! Za nami so praznični dnevi spomina na mrtve in opomina živim, pred nami pa je pred-zodji mesec totega leta dvotau-žntdrugega. Leto se obro~a tak hitro, kak da bi se mu nekam midilo. Den za dnevom, tjeden za tjednom, mesec za mescom in vura za vuro, ki se deli na minute in sekunde. Saj tudi stori pregovor provi, da vura enkrat zamujena se ne vroča več nibena. Pred nami je vejki svetek svetega Martina, ki po storem izro~ili mo{t spremeni v vino, ki pametne v norce spremeni, norce pa v pametnjakoviče. Zato pa poje tista pesem: "Le po pameti ga pijmo, da {e glavce ne zgubimo!' To seveda moremo upo{tevati vse dneve v leti in ne samo v novembrskem cajti svetega Martineka, ki so ga, kak pi{e v zgodovinskih zapisih, izdale goske, ko se je skriva. Zato pa so zaj goske žrtveno jagnje v spomin na totega svetnika. Lidje smo si pačpo svojem žmahi priredli priložnostne in proznične pojedine. Tak kak provimo, ke na novega leta den, ki se nam noglo bliža, ne sme biti na proznični mizi kurečjo, pač pa samo svinjsko meso. Zato ker svija s svojim rilcom rivle virstvo naprej, kura pa ga z nogami brca nazaj. Jaz pa že od negi negda takprovim: "Naj bo pujcek, picek, mujcek ali pesek, samo da je mesek!" Moj dohtar seveda provi drgačik, da sta vino in pra{ič za betežnike provi hujdič. Seveda ne za vse in vsokega. Moj sosid Juža provi, da so za jega najboj{a zdravila suho vino, mastna klobosa in {tikl črnega kruha, pa se ti smejejo vuha. Pa smo priplavali do kunca. Predvalilni gulaži so vroči. Pasko mejte, ke se nete opekli s svojimi kandidati vred. Moja Mica je že sklenola, da bo v bodoče volila in lubila samo {e mene, seveda pa tudi drugih nede sovrožila. Vas podavlja va{ (ne)sov-ražnik LUJS. Pa {e pozdrav v Švico prijateli Marki, jegovi soprogi in star{om. Hvala za nož, ki so mi ga poslali. Ma toti {vicarski nož tejko funkcij in rezil, da se bom {e z njim bril. Kokšen nož, tok{ni mož, pro-vijo lidje. OVEN 21. 3. do 20. 4. V tem tednu boste živahni in zelo uspe{ni in sonce vas bo toplo grelo od zunaj in od znotraj, saj boste nekomu pomagali, da se bo sprostil in razrešil svojo težavo. Pri tem boste uživali. BIK 21. 4. do 20. 5. Izzvani boste, da dokažete svojo veljavo. Pri tem morate samo paziti, da bo vse potekalo brez nepotrebnih trenj in razdiralnih strasti. Od sobote naprej boste pogumnejši, petek bo stresen dan. DVOJČKA 21. 5. do 20. 6. Nikaj,vtemtednubonavas "vplivala" luna. Nič hudega se vam ne bo zgodilo. Izvedeli pa boste zelo zanimive in "sočne" zgodbice. Tudi sami boste nenavadno zgovorni in čisto malce "nori". RAK 21. 6. do 22. 7. Vtem tednu boste dali prednost vzgoji odgovornosti in starševstvu. Pri igrah na srečo ne tvegajte preveč, ker boste v teh dneh ves čas nekoliko bolj nemirni in napeti. Priporočamo previdnost. LEV 23. 7. do 23. 8. Teden, v katerem boste pod stresom, saj se boste morali prilagajati drugim, kar pa vam ne leži ravno najbolje. Zelo pametno bi bilo, ko bi si izdelali strategijo in tudi mogoče natančen urnik. DEVICA 24. 8. do 23. 9. Če se vam je porodila zamisel, jo le uresničite, saj boste na delovnem področju dobili voljne pomočnike ki jih boste navduševali s svojim pogumom. Višek energije izkoristite za delo. TEHTNICA 24. 9. do 23. 10. Poslovni dogovori, povezani z obeti za boljši zaslužek, promocijo ali koristno poslovno partnerstvo, bodo kaj lahko obtičali na mrtvi točki. Za to bo na veliko žalost kriva višja sila. ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11. Bolj srednje ugoden teden na poslovnem polju. Ne zaupajte preveč svojim čustvom, ker bodo močnejša od razuma. V prvi polovici tedna počistite vso navlako, ki se je nabrala, ker prihaja nov začetek. STRELEC 23. 11. do 21. 12. Razgiban teden, čeprav bi raje imeli mir. Pozorni bodite na zdravstvene težave,pred-vsem na želodec, stegna in kolke. Poslovno najbolj uspešne in dovzetne poteze in pregovore boste imeli v petek. KOZOROG 22. 12. do 20. 1. Srečen in ustvarjalen teden. Komunikacija bo zaživela. Čakajo vas številni prijetni pogovori, obujanje spominov, načrtovanje svetle prihodnosti. Posebno zabavno se boste imeli v soboto. VODNAR 21. 1. do 19. 2. Imeli boste občutek da vam nevidna sila vliva po nevidnih kanalih moč, pogum in vitalnost. Iz dneva v dan boste živahnejši, zabavali se boste predvsem v soboto in nedeljo, torej med vikendom. RIBI 20. 2. do 20. 3. Odličen teden za energično delo in pridobivanje telesne kondicije. Nekaj več pozornosti namenite v torek predvsem poslovnim zadevam, ker boste bolj občutljivi. Zelo dober dan bo nedelja. Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si. ODRASLIM PREPOVEDANO Spoštovani bralci, pred nami je vsakoletni zlati glasbeni čas. Ta čas sestavljata meseca november in december, saj se v tem obdobju izda in proda največ glasbenih nosilcev zvoka. *** BRUCE SPRINGSTEEN se je letos zmagovalno vrnil v glasbeni svet z zgoščenko The Rising. Ameriški pevec ali šef tudi v novi skladbi LONESOME DAY (****) zavaja s svojim prodornim vokalom in hitro nalezljivo rockersko melodijo. *** Škotski pevec ROD STEWART se je lotil zanimivega projekta If Had To Be You - The Great American Songbook, ki združuje nekatere njegove najlepše ameriške pesmi. Hripavi pevec igra na prave note v čudoviti in glasbeno preprosti klavirski klasični baladi I'LL BE SEEING YOU (****). *** Pokojni Beatle GEORGE HARRISON je letos posthumno prišel na vrh britanske lestvice z evergreenom ali večno uspešnico My Sweet Lord. Njegova založba še želi nekaj zaslužiti in tako so poiskali še nekaj izvajalčevih pesmi, ki jih bodo objavili na albumu Brainwashed. Najavna pesem nosi naslov STUCK INSIDE A CLOUD (***) in je kitarska mala kopija zgoraj omenjene uspešnice. *** Ruski duet T.A.T.U. doma prodaja plošče v milijonskih nakladah in to je k delu vzpodbudilo priznanega producenta Trevorja Horna. Najstnici Julia in Lena izkazujeta glasbeni talent v svežem in energičnemr rock komadu ALL THE THINGS SHE SAID (****), ki je bil v prejšnjem tednu celo na 1. mestu v Italiji. *** V vašo pomoč enkrat mesečno objavim spisek najboljših albumov, izdanih v prejšnjem mesecu, in v mesecu oktobru so izstopali Forty Licks - THE ROLLING STONES, The Ragpicker's Dream - MARK KNOPFLER, Life On Other Planets - SUPERGRASS, Aqualung - AQUALUNG, New Morning - SUEDE, Voyage to India - INDIA. ARIE, Brown Sugar - SOUNDTRACK, Sweet Home Alabama - SOUNDTRACK, Strong Enought - TRAVIS TRITT, Demolition - RYAN ADAMS, The Naked Ride Home -JACKSON BROWNE, No Stranger To Shame - UNCLE DRACKER, From Now On - WILL YOUNG, Man vs. Machine - XZIBIT, Twisted Angels -LEANN RIMES, Live In Paris - DIANA KRALL, The Very Best of - Fleetwood Mac - FLEETWOOD MAC, Footprint - HOLLY VALANCE, Visions - JAKATTA, Definitive - INXS, The Last DJ - TOM PETTY, One By One -FOO FIGHTERS, Human Counditions - RICHARD ASHCROFT, Tagether - S CLUB JUNIORS, Comfort in Sand - FEEDER, Shaman - SANTANA, The Utimate Collection - THE WHO, 10 - LL COOL J., Let It Rain - TRACY CHAPMAN, Our House - Orginal Songs - MADNESS, Like The Desert Miss The Rain - EVERYTHING BUT THE GIRL, Cry - FAITH HILL, If Had To Be You - ROD STEWART, Best Of David Bowie - DAVID BOWIE, Scarlet Walk - TORI AMOS, Now Or Never - NICK CARTER, 8 Mile - SOUNDTRACK & EMINEM, A New Day At Midnight - DAVID GRAY, Forever Delayed - Greatest Hits - MANIC STREET PREACHERS in I'm Right Here - SAMANTHA MUMBA. Ameriška pevka TONI BRAXTON bo konec novembra izdala novi album More Than A Woman, ki bo sledil albumom Toni Braxton, Secr^^s, The Heat in Snowfalls. Temnopolta lep^^ica je z groovy r & b komadom HIT THE FEEWAY (***) zavila iz zmagovalne poti, saj je v njega uvrstila preveč rap pasaž raperja Loona. *** SUGABABES so prišle v glasbeni svet s hitom Overload, medtem ko trenutno blestijo s hitom Round Round. Trio v novi sproščujoči soul skladbi STONGER (****) ponovno dokazuje svoje vrhunske vokalne sposobnosti. *** Ameriška pevka ANASTACIA je prodala že več kot 5 milijonov primerkov albuma Freak Of Nature in pravkar snema svoj tretji studijski album. Dober stas in glas bosta dovolj dobra aduta za uspeh pesmi YOU'LL NEVER BE ALONE (***), ki je preprosta zmes plesnega popa in r&b-ja. David Breznik I <94,3 MJ-lz^ Dilemma^NELLY & KELLY ROWLAND ■y4rAsBTBÍB (The Ketchup Song) - LAS KETCHUP S^DieAnathEr Day-MADONNA ^ ^ ^ Tide is High - ATOMIC KITTgN 5. Just Like a Pill - PINK ame of Love - SANTANA. & Í4ICHAELLE BRANCH Stop Loving you - PHIL CDLH- Don't Stop - ROLLING STONES 9. Unbreakable - WESTLIFE ID. What's Your Plava? - CRAIG DAVID / \ Vsakť? s>o\?o\.o mK J Robert Furjan, direktor Paam auta, d.o.o. (drugi z leve), po podpisu pogodbe o generalnem pokroviteljstvu slovenskih alpskih smučarskih reprezentanc. Foto: Črtomir Goznik Direktor ptujskega Ascota Slavko Tepeš (desno) v pogovoru s Tonetom Vogrincem, direktorjem alpskega smučarskega sklada SPORT@@@@@@@@@. - Košarkarji Uniona Olimpije so najprijetnejše presenečenje letošnje ^-v-rolige. V četrtem kolu so zabeležili tretjo zmago (drugo v gos teh) in tako vnovič presegli pričakovanja vodstva kluba, ki je pred začetkom sezone upalo na vsaj dve zmagi v uvodnih 14 krogih. Tokrat je bil njihova žrtev Zal-giri^. Zdaj imajo Ljubljan~ani že tri pare točk, s katerimi so se utrdili med vodilnimi ekipami v skupini B (pred njimi je le španska Tau Ceramica s štirimi zmagami). Danes (v četrtek 7.11.) gostuje v Tivoliju Maccabi iz Tel Aviva. - V velikem derbiju 35. šahovske olimpiade na Bledu je druga nosilka Madžarska porazila olimpijske zmagovalce Ruse z 2,5:1,5. Rusi, ki doslej na Bledu še niso izgubili, kljub porazu še naprej vodijo, le pol točke za njimi pa zaostajajo Madžari. Na ženskem turnirju so Gruzijke s 3:0 premagale Romunijo ter se še bolj utrdile v vodstvu. Zlato imajo praktično že v rokah, saj najbližje zasledovalke Kitajke, ki branijo naslov, zaostajajo že za tri točke. ŠPORT, REKREACIJA ROKOMET / 1.B. SRL (Ž) IN 2. SRL (M) Ptujiankam derbi z Velenjem 1. B SRL ŽENSKE - VZHOD Rezultati 7. kroga: Mercator Tenzor Ptuj - Vegrad Velenje 31:21 (16:11), Zagorje - Celje 24:19 (13:9), Sevnica - Branik Maribor 19:31 (9:18). V tem krogu je bila prosta ekipa Milleniu-ma. 1. MER. TENZOR PTUJ 6 6 0 0 12 2. ZAGORJE 6 5 0 1 10 3. VEGRAD VELENJE 6 4 0 2 8 4.CELJE 6 3 0 3 6 5. BRANIK 6 2 0 4 4 6. MILLENIUM 6 1 0 5 2 7. SEVNICA 6 0 0 6 0 MERCATOR TENZOR PTUJ - VELENJE 31:21 (16:11) MERCATOR TENZOR PTUJ: Laki~, [incek, Majcen, Pu~ko 1, Radek 3 (2), Rodi~ 5, Cvetko 3, Mikoli~, Ram{ak, No-jinovi~ 4, Brumen 7 (1), Kelenc, Majnik in Raukovi~ 8. Prve minute so pripadale gostjam. Šele po izena~enju na 6:6 (10. minuta) so gostiteljice pri~e-le voditi igro in ve~ati razliko v zadetkih. Do odmora pridobljena prednost se je v nadaljevanju še ve~ala. Gostje niso znale zaustaviti hitrih protinapadov, pri katerih se je odlikovala zlasti Brumnova. Kakšnih 60 gledalcev je ob koncu pozdravilo novo zmago, s katero so Ptuj~anke dodale kamen~ek v mozaik zmag, ki vodijo v prvo ligo, med najbo-lj{e ekipe Slovenije. Izredno fair tekmo sta sodila brata Iztok in Branko Pric iz Kr{kega. 2. SRL MOŠKI ATOM KRŠKO - DRAVA PTUJ 32:28 (15:13) DRAVA PTUJ: Klinc, Horvat, Skaza, Honigmann 1, Pu~ko 2, Bra~i~ 3, Kac 4, Štager, Po~i-vavšek 2, Ladi~, Vajda 10, Sapa~ 6, Starc. V 5. krogu so rokometaši ptujske Drave gostovali v Krškem in bili v tem prvenstvu prvi~ poraženi. Njihova igra je imela preve~ nihanj med dobrimi in slabimi minutami. V 40. minuti so po zaostanku za štiri zadetke (19:15) uspeli rezultat preobrnniti, nato pa naredili nekaj nepotrebnih napak. V napadu so nekajkrat zadeli vratnice, pa tudi iz stoodstotnih priložnosti niso dosegali zadetkov. Sledila je še nekaj slabša igra v obrambi in prvi poraz je bil neizbežen. Drugi rezultati 5. kroga: Ar- cont Radgona - Radovljica 26:21 (16:8), Razkrižje - KIG Mokerc 22:32 (14:16), Cerklje - Gr~a Ko-~evje 31:23 (17:11), Krim - Sviš 14:26 (5:14), Ajdovš~ina - Šmartno 99 20:22 (11:14) 1. SVIŠ 5 5 0 0 10 2. KIG MOKERC 5 5 0 0 10 3. DRAVA PTUJ 5 4 0 1 8 4. ŠMARTNO 99 5 3 1 1 7 5. ARCONT RADGONA 5 3 0 2 6 6. KRIM 5 3 0 2 6 7. ATOM KRŠKO 5 3 0 2 6 8. RADOVLJICA 5 2 0 3 4 9. GRČA KOČEVJE 5 113 3 10. CERKLJE 5 10 4 2 11. AJDOVŠČINA 5 0 0 5 0 12. RAZKRIŽJE 5 0 0 5 0 Danilo Klajnšek POBREZJE / ŠPORTNO DRUŠTVO BOGATEJŠE ZA NOV KLUBSKI PROSTOR Boljši pogoji za rekreacijo Najuspešnejša tekmovalka TK Ptuj Ajda Brumen je zaključila letošnjo sezono tudi v svetovni ~lanski teniški WTA konkurenci. Z gradnjo klubskih prostorov so na Pobrežju zaceli pred dobrima dvema letoma, sredi oktobra pa so novo pridobitev že predali v uporabo. Za kraj in športno društvo je to velika pridobitev, pravi tudi predsednik društva Ivan Krajnc. Začetki delovanja ŠD Pobre-žje segajo v leto 1994, od takrat naprej pa je poleg športnega udej-stvovanja njihov glavni cilj ureditev športnega parka, s čimer bi bili krajanom, še posebej pa mladini omogočeni boljši pogoji za rekreacijo. V osmih letih so na Pobrežju počasi, a vztrajno gradili objekt za objektom in že leta 1997 zgradili asfaltno igrišče za nogomet in košarko. Leto kasneje so igrišče že delno ogradili. V letu 1999 jim je uspelo urediti še travnato igrišče za odbojko, na tem mestu pa je zdaj že zrasel društveni prostor, igrišče za odbojko pa bodo uredili nekje drugje. Gradnjo novih klubskih prostorov je vodil gradbeni odbor v sestavi: Ivan Krajnc, Danilo Drevenšek, Janko Rogina, Edi Koderman, Martin Topolovec, Darko Lah in Franci Lah. Prve lopate so v zemljo zasadili 5. julija lani in v dobrem letu uspeli dela izpeljati do konca, v novi zgradbi pa pridobiti klubski prostor, poseben prostor za shranjevanje športnih rekvizitov, za posebne namene pa bo tudi zunanji del na terasi. Za pomoč pri gradnji novih prostorov so zelo hvaležni občini Videm, športni zvezi Videm, domači KS Pobre- Nova pridobitev pobreških športnikov. žje, KZ Ptuj, in {e mnogim mojstrom obrtnikom, ki so veliko prispevali. V [d Pobrežje pa ob gradnji niso zanemarjali drugih dejavnosti v dru{tvu in se ves ~as posve-~ali rekreaciji, hodili na {portne prireditve, {e posebej na nogometne turnirje, ~lanska nogometna ekipa pa tako redno nastopa v zimski ligi, ki jo organizira [portna zveza ob~ine Videm. Po-bre{ko {portno dru{tvo je letos uspe{no izpeljalo {e igre brez meja, z novimi na~rti in zagnanostjo pa se v dru{tvu že podajajo naprej, tudi z željo, da bi jim klubski prostor dobro služil in da bila {portno-prijateljska druženja tam pogostej{a. T. Mohorko Na Ptuju tudi badminton V za~etku oktobra se je pri~elo tekmovanje v slovenskih badmintonskih ligah za sezono 2002/2003. Ekipa Badminton kluba Ptuj nastopa v 2. slovenski badmintonski ligi -vzhod, katero sestavlja 6 ekip. Tekmovanje poteka dvokrož-no, z jesenskim in pomladanskim delom. V vsakem delu tekmovanja ima vsaka ekipa pet tekem, izmenično enkrat doma in enkrat v gostih. Na tekmi se odigra 7 dvobojev in sicer: 3 x moške enice, 1 x ženske enice, 1 x moške dvojice, 1 x ženske dvojice, 1 x mešane dvojice. Za vsak dobljen dvoboj se na lestvici ekipi vknjiži ena točka. Moške enice in dvojice se igrajo na dva dobljena seta do 15 točk, ostali dvoboji se igrajo na dva dobljena seta do 11 točk. Prvi krog je bil 13.10.2002, ko se je v Zg. Kungoti pri Mariboru BK Ptuj pomeril z BK Kun-gota. Ptujčani so doživeli poraz z rezultatom 4:3. Za BK Ptuj so nastopali: Nino Križe, Sandi Kozel, Aleš Buko-vic (moške enice), Irena Leva-nic (ženske enice), Nino Križe, Sandi Kozel (moške dvojice), Irena Levanič, Sanja Bezjak (ženske dvojice), Sanja Bezjak, Aleš Bukovič (mešane dvojice). Za BK Kungota so nastopali: Marko Svaguša, Boštjan Kodrič, Igor Stropnik (moške enice), Špela Zajko (ženske enice), Boštjan Kodri~, Igor Stropnik (moške dvojice), Špela Zajko, Tina Jurši~ (ženske dvojice), Tina Jur-ši~, Marko Svaguša (mešane dvojice). Posamični rezultati: Svaguša - Križe 2:0, Kodri~ - Kozel 1:2 , Stropnik - Bukovi~ 0:2, Zajko - Levani~ 2:0, Kodri~/Stropnik - Križe/Kozel 0:2, Zajko/Jurši~ - Levani~/Bezjak 2:0, Jurši~/ Svaguša - Bezjak/Bukovi~ 2:0 Lestvica po prvem krogu: (za vsako posami~no zmago prejme ekipa eno to~ko) 1. MLADOST LENDAVA 1 7 10:04 5 2. ARGUS PUF MB 1 7 10:07 4 3. KUNGOTA 1 7 09:06 4 4. BRANIK MARIBOR 1 7 07:10 3 5. PTUJ PTUJ 1 7 06:09 3 6. MLADOST II LEND. 1 7 04:10 2 Naslednji krog se igra 9.10.2002. Na Ptuju bo gostovala ekipa BK Branik Maribor. Tekma bo v telovadnici OŠ Breg ob 16. uri. Dušan Bosilj, BK Ptuj STRELSTVO ODLIČNI KIDRIČANI V Leskovcu pri Krškem je potekalo prvo kontrolno tekmovanje v streljanju z zračnim orožjem. Strelci SD Kidričevo Tenzor so v dobri formi, saj so se odlično odrezali že na 1. turnirju v prvi slovenski ligi v streljanju z zračno pištolo. Vse to so potrdili še ta vikend. Boštjan Si-monič je osvojil drugo mesto s 575 krogi, tretji je bil njegov klubski tovariš Cveto Ljubič s 574 krogi. Simon Simonič, ki še čuti posledice poškodbe na roki, kjer je imel opornico, je bil s 563 nastreljanimi krogi peti, Jurček Lamot pa z 544 krogi triindvajseti. Na istem tekmovanju sta nastopila tudi strelca SD Juršinci. Simon Simonič je s 560 krogi zmagal med mladinci, Mirko Moleh pa je s 556 krogi zasedel enajsto mesto med Boštjan Simonič (SD Kidričevo) člani. Oba sta si priborila pravico nastopa na 2. pozivnem tekmovanju, ki šteje za sestavo reprezentance. Med članicmai je Majda Raušl iz SK Ptuj s 369 krogi zasedla tretje mesto. Iz istega kluba je Robi Šimenko med člani nastrelil 546 krogov, Zlatko Kostanjevec pa 535. Med mladinci je Simeon Gonc nastrelil 526 krogov, Simon Fras 509 krogov in Sebastijan Molnar vsi SK Ptuj Danilo Klajnšek NINA PAVLIN IN SIMON SIMONIČ POTUJETA NA SLOVAŠKO V organizaciji Strelske zveze Slovenije je v Murski Soboti od 26. do 30. oktobra potekala mladinska šola streljanja, ki sta jo vodila trenerja Slovenske reprezentance Renato Šterman in Robi Teržan. Iz SD Juršinci so bili na te priprave vabljeni trije mlajši mladinci, ki tekmujejo v streljanju z zračno pištolo in sicer Nina Pavlin, Rok Pučko in Simon Simonič, ter trener Darko Pavlin. Zadnji dan priprav so bile tudi kvalifikacije za sestavo slovenske mladinske reprezentance, ki bo od 8. do 10. novembra nastopila na mednarodnem turnirju v Nitri na Slovaškem. Med dekleti je Nina Pavlin s 341 krogi zasedla tretje mesto in se uvrstila v reprezentanco. Enak podvig je uspel tudi Simonu Simoniču, ki je s 560. krogi prepričljivo slavil med fanti. Rok Pučko je s 527 krogi zasedel šesto mesto. P.D. ŠPORTNE NOVIČKE ca iz Pleterij na Dravskem polju po enomesečnih pripravah v Bolgariji. ŠPORTNO PLEZANJE Sredi oktobra je na umetni plezalni steni v telovadnici OŠ Breg v Ptuju potekala peta tekma za DP v mlajših kategorijah. To so kategorije cicibani in cicibanke ter mlajši dečki in deklice. Tekme se je udeležilo 116 tekmovalcev iz 20 klubov. V najštevilčnejši zasedbi pa so prispeli tekmovalci iz ŠPO Tržič, ŠPO Jesenice in PK Škofja Loka. Iz Športno plezalnega odseka PD Ptuj so ba tekmi nastopili Gregor in Stanko Skledar ter Vili Koderman med cicibani, v kategoriji mlajših dečkov pa Antonio Koderman. Za postavljalca smeri pa nam je tokrat uspelo pridobiti znanega športnega plezalca Aljošo Groma iz Vrhnike, ki je uspešno izpeljal štiri zelo zahtevne smeri. Že drugo leto zapored pa so bili najuspešnejši plezalci iz ŠPO Tržič. Rezultati: Cicibanke (25 tekmovalk): 1. Ksenja Zupanc PK Laško. Cicibani (42 tekmovalcev): 1. Tim Gostin-čar AO Domžale, 12. Stanko Skle-dar PD Ptuj, 14. Vili Koderman PD Ptuj, 14. Gregor Skledar PD Ptuj. Mlaj{e deklice (23 tekmovalk): 1. Tjaša Golmajer ŠPO Tržič. Mlaj{i de~ki (26 tekmovalcev): 1. Jure Bečan ŠPO Tržič, 22. Antonio Koderman ŠPO PD Ptuj. Danilo [egula Na medanarodnem turnirju Slovenia Open v Zagorju, kjer je sodelovalo 360 tekmovalcev iz 4 držav, so člani Kluba borilnih veščin Ptuj osvojili štiri prva mesta: - Sabina Kolednik (mladinka), - Sandi Kolednik, (člani, do 63 kg), - Andrej Vin-diš, (člani, do 74 kg), - Matjaž Vindiš, (člani, do 94 kg). Milan Krajnc Pavlica JUDO V nedeljo je v Mariboru potekal 21. Iršičev memorialni turnir v judu na katerem je nastopilo 126 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Avstrije. Konkurenca je bila dokaj kvalitetna, kljub temu, da niso nastopili vsi najboljši slovenski tekmovalci. V ekipnem delu je prvo mesto po pričakovanjih pripadlo ju-doistom Impola, ki so osvojili 56 točk, druga pa je bila ljubljanska Olimpija. Od Bistričanov sta prvi mesti osvojila Slobodan Matarugič (do 60 kg) in Grega Greif (do 90 kg). Na turnirju v Mariboru pa sta uspešno nastopila tudi judoista iz JK Juršincev. Damjan Fras je v kategoriji nad 100 kg osvojil tretje mesto. Enako mesto pa je pripadlo tudi Denisu Brumnu v kategoriji do 73 kg. KEGLJANJE Kegljačem ptujske Drave gre v letošnjem tekmovanju v 3. SKL -vzhod zelo dobro. V dvoboju na kegljišču v ptujskem hotelu so brez večjih težav s 7:1 premagali ekipo Brežic (3186:2964) Z osvojenimi osmimi točkami se nahajajo na četrtem mestu na prvenstveni razpredelnici. POSAMIČNI IZIDI: Arnuš 546, Podgoršek 536, Šeruga 555, Hala-dea - čuš 478, Ivančič 537, Sušanj 534 podrtih kegljev. Danilo Klajnšek PLAVANJE Na plavalnem mitingu v Beogradu je uspešno nastopil tudi plavalec PK Branik iz Maribora Matjaž Pernat. Kot je že običaj Matjaž v zadnjem času ne zna razočarati. Stopničke mu niso tuje niti v članski konkurenci. V disciplini 100 metrov prsno je z časom 31,67 zasedel tretje mesto. Na 50 mettrov prsno pa je je osvojil drugo mesto. Sicer pa je bil to prvi nastop mladega plaval- MALI ŠPORTNI NAPOVEDNIK NOGOMET 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA V nedeljo, s pričetkom ob 14.00 uri bodo nogometaši Drave Asfalti Ptuj na Mestnem stadionu na Ptuju gostili ekipo MNK Izola, nogometaši Aluminija pa bodo gostovali v Krvavem Potoku, kjer se bodo pomerili z ekipo Jadran Pivovarna Mahnič. Preostali pari: Bela Krajina - Nafta, Železničar Radio City - Triglav, Zagorje - GPG Grosuplje, Križevci - Krško Posavje, Livar - Goriška Brda, Domžale - Dravinja. 3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - SEVER Na osnovi sklepa komisije za pritožbe pri NZ Slovenija se bo v Sto-jncih ponovilo srečanje 5. kroga med Stojnci in Mons Claudiusom. Srečanje bo v soboto 9.11 s pričetkom ob 14.00 uri v Stojncih. ROKOMET 1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA MOŠKI V 6. krogu 1. A SRL za moške bodo rokometaši Velike Nedelje ob 19. uri v svoji dvorani gostili ekipo Rudarja iz Trbovelj. Preostali pari: Trimo - Pivka Perutninarstvo, Prevent - Cimos Koper, Slovan -Inles Riko. Srečanje Gorenje - Termo je bilo odigrano v torek zvečer, medtem ko bo 1. derbi prvenstva v sredo 13.11. v Celju, kjer se bosta pomerili ekipi Celje Pivovarna Laško - Mobitel Prule 67. 1. B SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI V 6. Krogu 1. B SRL za moške bodo rokometaši Ormoža gostovali v Hrastniku, kjer se bodo pomerili z ekipo DOL TKI Hrastnik; rokometaši Gorišnice pa bodo gostovali v Črnomlju. Preostali pari: Gorica Leasing - Sevnica, Pekarna Grosuplje - Novoles, Istrabenz plini Izola - Mitol, Chio Kranj - Dobova. 1. B SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - ŽENSKE V 8. krogu 1. B SRL za ženske bodo rokometašice Mercator Tenzor Ptuj v športni dvorani Center v soboto, s pričetkom ob 19.00 uri gostile ekipo Celja. 2. SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA V 6. krogu 2. SRL bodo rokometaši Drave v športni dvorani Center, s pričetkom ob 17.00 uri gostili ekipo Arcont Radgona. ODBOJKA 1. A DOL - MOŠKI V 6. krogu 1. DOL za moške se bodo pomerili: Svit - Astec Triglav (sobota 9.11. ob 18. uri), Maribor stavbar IGM - SIP Šempeter, Calcit Kamnik - Pomurje Galex, Merkur LIP Bled - Salonit Anhovo, Fužinar Meltal Ravne - Šoštanj Topolščica. 1. A DOL - ŽENSKE V 6. krogu 1. A DOL za ženske se bodo pomerili: Benedikt- For-mis Bell Miklavž (sobota, 9.11. ob 19. uri), HIT Nnova Gorica - ZM Ljutomer, Varstvo Broline - Sladki Greh Ljubljana, Pivka jama Evi Vital - Nova KBM Branik, Luka Koper - TPV Novo Mesto 2. DOL - ŽENSKE V 5. krogu 2. DOL za ženske bodo odbojkarice Fiat Prstec Ptuj gostovale v Piranu, kjer se bodo pomerile z istoimeno domačo ekipo. Preostali pari: Bled - Solkan, Ljubljana II. - Kočevje, Mislinja -Gradbeništvo Stane Mežica, Spodnja Savinjska - Prevalje, Purus Tabor Maribor - Dravograd. Danilo Klajnšek POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA GOTOVINSKA POSOJILA MEDIAFIN, d.0.0., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489 (med 13. in 15. uro) REALIZACIJA TAKOJ!! ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tel.: 774 28 61 Roletarstvo ABA Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ptuj « 02 771-40-91, 041 716-251 PE Štukl 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71 Izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČIUV. ZOBOZDRAVNIK ■ ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG Ttajanova 1, Ptuj (ob Mariborski c.) tel.; 02 780 67 10 Možnost piačiia na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_ ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka AntonoviSa v Krapini, M Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po ir Q038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906 izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovi~, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica CENTRALNA KURJAVA VODOVOD do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23, GSM 041 730 857. Mali oglasi KMETIJSTVO SVINJO, težko 170 kg, domače reje, prodam. Tel, 755-23 21, KRAVO v 9 mesecu brejosti prodam, Tel, 719-80-06, NESNICE, RJAVE, cepljene, Hisex, stare 13 tednov, prodam po 550 SIT, dostava na dom, Marčič, Starošince 39, tel, 792-35-71, KUPIMO BIKE ALI bikce za nadaljnjo rejo, Tel, 041 544-270, TELICO, brejo 7 mesecev, simentalko, lepo, prodam, Tel, 761-63-51, KUPIM MEŠALEC za gnojevko (Creiana), Tel, 719-51-77,_ GOSI, domače reje, prodam v Cvetkovcih, tel, 041 355-254, KUPIM bikce za nadaljnjo rejo, Tel, 768-68-21, STORITVE Ô KEGLJIŠČE KEGLBAN vabi na rekreacijsko kegljanje na Vinarski trg 4. Za organizirane skupine 20 % popust. Rez. 041 640-088, Violeta ROTVEJN, s.p. ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56. PO ZELO UGODNIH cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju: Inf. 041 326-006. Aleksander Šket, s.p., Irje 3/d, Rogaška Slatina. ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56 TROCAL TROJNO TESNENJE Izdelujemo in montiramo: PVC OKNA, VRATA ROLETE in ŽALUZIJE (Evropska kakovost s cert. št, c 1688/98-520-2 SIST1018 ZAG, Ljubljana) Ivan Amuš s.p. Povodňová ul. 3,2251 (Ob Mariborski c.) Tel,: 02^83-00-81, Gsm: 041/390-576 V mesecu novembru 10% popust ob gotovinskem plačilu na izdelke programa PROMIS (stikala, vtičnice...). Prodaja bele tehnike, akustike, elektro-materiala NUDIMO UGODNA posojila za dobo 6 let za zaposlene in upo-kojenece, možna obremenitev za več kot 1/3 plače ali pokojnine, Matej Prapotnik, s.p., Piv-kova ul.19, Ptuj. Tel. 02 748 15 00 ali 041 325-923. ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI V.M.V Vojko Mi-lenkovič, dr. vet. med., s.p. Kettejeva ul. 11, PTUJ. Delovni čas: pon.-pet.: 9-12 in 16-19, tor.-sob.: 9-12. Tel. 771-00-82; GSM 040 86 32 52. VULKANIZERSTVO, Ivan Kola-rič, s,p,, Bukovci 121 c tel, 788 81 70,, delovni čas od 7, do 21, ure, prodaja gum in vulkanizer-ske storitve, VULKANIZERSTVO, Ivan Kola-rič s,p,, Rajšpova 22, Ptuj, tel, 749-38-38, prodaja gum in vul-kanizerske storitve, FRIZERSTVO "BRIGITA" prameni na sto načinov, nova vo-lumenska trajna(Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja. Brigita Pušnik, s.p., Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61. TESARSTVO: postavljanje ostrešij, vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva iz lesa. Marjan Miško, s.p., Kog 49, 2276 Kog, tel. 02 719 62-73, GSM 031 582 938. POSOJILA NA SVOJO nepremičnino, leasingi, krediti, projektna financiranja, ugodna posojila za kmete ,,, Svetujemo pri pridobitvah! FMC You-re, Jurij Šlehta, s,p,, Hausenbichlerjeva ulica 8, 3310 Žalec,_ Nudimo prevoze do sedem oseb na zdravilne energetske točke v Pomurju in nakupovalni izlet v Lenti, Tel, 041 898-811, Taxi Drago Petek, s,p,, Ormoška cesta 19, 9240 Ljutomer, 30 LET SOBOSLIKARSTVO-PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s,p,, Vitomarci, Brušenje parketa, fasade, Izkušnje, svetovanje -kvalitetno delo - priporočamo se, Telefon, 757-51-51, GSM 031 383-356, IZVRSTNE PIZZE - dostavimo vam tudi na dom ali delovno mesto, PIZZERIJA MARAKUJA, Vladimir Ferčec, s,p,, Vošnjakova ul, 8, Ptuj, telefon: 02 / 748-19-30, POPRAVILO TV aparatov, video-rekorderjev ter druge elektronike, Servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, Storitve na domu, Elektromehanika Jurič, s,p,, Borovci 56/b, tel, 755-49-61, GSM 041 631-571, PREVOZI PREMOGA iz Velenja, zelo ugodno, možnost plačila na čeke, Tel, 629-10-95, Prevozništvo Vladimir Pernek, s,p,, Sedlašek 91, Podlehnik, DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kmečka PID, Sava in vse druge delnice, eBrokers, d,d,, poslovalnica Domino, Trstenjakova 5, Ptuj, tel, 78-78-190, TLAKOVANJE, ASFALTIRANJE dvorišč in parkirišč, Nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Hasanagič, s,p,, Jadranska ul, 18, 2250 Ptuj, tel, 041 726-406, ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz, GSM 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s,p,, Sovretova pot 42, Ptuj, BELA TEHNIKA HLADILNIK in zamrzovalno omaro Gorenje prodam, Tel, 031/684-077, NEPREMIČNINE V BLIŽNJI OKOLICI PTUJA KUPIM bivalni vikend ali eno-inpolsobno stanovanje, Tel, 031 332-171, V NAJEM: delavnico s stroji in poslovno-stan, hišo, Miklavž pri Ormožu; Pisarniški prostor, Domino center; PRODAMO hiše na lokacijah: Zabovci; medetažna Hajdoše; 1-druž. Hajdoše; Stan. in poslovna Gubčeva; Aškerčeva, Ptuj; 2-druž. Rajšpova, Ptuj; Brstje; atrijska Klepova; 1- in 2-druž. Moškanjci; Pacinje; itd. Parcele: Dornavska c.; Dornava; Rogoz-nica; Destrnik; Maistrova; itd. Stanovanja: 2-sob. Čučkova; 2- in 3-sob. Ul. 25. maja; 3-sob. Slomškova; 3-sob. Volkmerjeva; 3-sob. Ul. 5. prekomorske; 4-sob. Kidričevo; nova stanovanja Osojnikova; itd. Agencija Vikend, Trstenjakova 5, tel. Biš 02 757-1101, Domino 02 748-1013, GSM 041 955-402, www.vikend-sp.si. GARAŽO prodam ali dam v najem. Tel. 751-16-61, zvečer. PARCELO, primerno za gradnjo hiše, ali manjšo hišo v bližini Ptuja kupim. Tel. 031 818-706._ GARSONJERO, 22 m2, prodam v Trstenjakovi ulici in garažo v Gregorčičevem drevoredu, kupim garažo v garažni hiši v Rabelčji vasi. Tel. 040 490-564. DELO BAR MITREJ redno zaposli natakarico. Tel. 031 842-239, Vera Banfi, s.p., Gubčeva ulica 23, Ptuj. DEKLE za delo v baru Amor sprejmemo. Tel. 782-03-21. Marija Kampl, s.p., Slovenja vas 62/a, 2251 Ptuj. INFOKOMERC Danica Malešev, s.p., Šercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o pestri izbiri ročnih del pri vas doma. Norme ni, material dobite domov. Inf. po tel. 041 747-121. BISTRO MLINČEK, Daniel Korošec, s.p.,Zabovci 40, zaposli natakarico ali dekle za strežbo v lokalu. Tel. 788-81-96. NATAKARICO SPREJMEM v redno delovno razmerje. Bar Don Juan, Vlado Čuš, s.p., Do-rnava 49, tel. 041 / 760 - 095. ZAPOSLIMO ŠOFERJA C-kate-gorije. Vauda, d.o.o., Zg. Hajdina 83/a. Tel. 041 667 734. DOM - STANOVANJE Na Ptuju prodamo 2-stanovanjs-ko hišo. V račun vzamemo 1 sob. stanovanje ali garsonjero. Tel. 777-65-71 ali 041 753-103. KMETIJO, sadjarsko usmerjeno (hiša, gospodarsko poslopje, mladi nasadi jablan, češenj, sliv in malin), in gradbeno parcelo na lepi lokaciji, vse v Drbetincih 6, prodam. Telefon: 02 / 757 - 33 -11. NA PTUJU oddam v najem trisobno opremljeno stanovanje. Tel. 031 407-300. NUJNO IŠČEMO eno- ali enoin-polsobno stanovanje na Ptuju. Tel. 040 884-728, MLADI PAR najame eno- ali dvosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 879-143. RAZNO PRODAM LEVI zazidalni štedilnik iz nerjaveče pločevine, velikosti 1 m x 0,75 m, s pečico in vodnim kotlom. Telefon: 02 / 461 16 26._ DRVA, bukova,z dostavo, prodam. Tel. 03 5827-212, 041 544-270. 610 KOSOV strešne opeke, kot novo, 42 m2, prodam za polovično ceno. Tel. 751-13 91._ KUPIM STARINE: pohištvo, slike, ure, steklo. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779 50 10. BREZOVA IN BUKOVA drva prodam, z dostavo. Tel. 031 885-154 ali 769-16-11_ MOSTNICE, suhe, smrekove, od 5 do 8 cm debeline, kupim. Tel. 031/636-730. POHIŠTVO za dnevno sobo in računalniško mizo prodam. Tel. 041 549-032. KUPIM rabljene salonitne plošče. Tel. 031 287 139._ GRAŽNA VRATA, DVOJNA, HRASTOVA, 2,4O X 2,08, posebne izvedbe, ugodno prodam. Tel. 031 764-656. SPALNICO, lepo ohranjeno, v bež barvi, prodam. Tel. 778-44-41._ PRODAM štiri zimske gume, 165 x 13. Tel. 041 941-878._ 250 SALONITNIH PLOŠČ, rabljenih, v dobrem stanju, in prašiča, 170 kg, ugodno prodam. Spuhlja 100/b, Ptuj. POZOR! Počitniško kamp prikolico prodam. Tel. 041 797-675 ali 02 779 50-10. BETONSKI ZIDAKI, širine 12, 20, 25 in 30, v akcijski ponudbi novembra 2002. Cementninar-stvo Bruno Šurbek, s.p., Bistriška c. 30, 2319 Poljčane, Tel. 02 8025-303. MOTORNA VOZILA PRODAJAMO AVTOMOBILE: VW polo, l. 98, fiat punto, l.99, fiat punto l. 94/95; peugeot 406 l.96/97; mazda 323 l. 90; seat ibiza l. 97; Ugodno financiranje z minimalnim pologom ter osebno izkaznico, možna menjava in odkup. Tel. 02 788-82-25; GSM 040 364-201, Intera. Borut Erhatič, s.p., Mar-kovci pri Ptuju 35/b. AVTO-RAK, UREDIMO KREDIT ALI LEASING DO 5 LET, PRODAMO: Toyota rav 4, 1996, Golf 1.6 td, 1991, Audi A4 1.6, 1997, Brava 1.4, 1996, Passat 1.8, 1997,Mercedes clk 200 coupe, 1997, Passat 1.9 tdi, 2001, Scenic 1.6, 2000, Passat 1.8 t, 1996, Escort 1.4, 1998, Escort 1.4 karavan, 1997, Cordoba 1.4, 1998, Passat 1.8, 1993, Escort 1.8 TD karavan, 1997, Volvo S40, 1997, Rover 416, 1996, Golf 1.4, 1994, Polo 1.4 karavan, 2000, Ibiza, 1.4, 2001 ,Escort 1.6, 1996, Lantra 1.6, 1994,ZX 1.4, 1993, Fabia 1.4, 2001, R5 five, 1995, Smart, 1999, Mondeo, 1993, Astra, 1993, Golf TDI karavan, 1994, BMW 523, 1996, Kia pride karavan, 1999, Mercedes C 180 ,1998, Punto 55, 1996, ^GOTOVINSKI ODKUP VOZIL DO 7 LET STAROSTI , RADKO KE-KEC, S. P., NOVA VAS PRI PTUJU 76 A, PTUJ, TEL. 02/7800-550 ! PTtW^ ________ zzzzzzmmt-- POSLOVNA SPOROČILA Stavbno pohištvo Jelovica po zelo ugodnih pogojih v Metalki na Ptuju od 4. do 16. novembra 2002 10 % POPUST za vse vrste oken in vrat s podboji 20 % POPUST za vhodna vrata NT 150 LS3 in NT 150 TS1 Tradicija, ustvarjalnost, kvaliteta: Jelovica v Metalki na Ptuju Metalka Trgovina d.d. Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00 METŮLKÚ' TRGOVINA Xamnoseštvo 'Danu.C^ýrbanc.ic s.p. moškanjci ii4b, 2272 corišnica, tel.: 02 743 02 40, fax: 02 743 02 41 Delavnica: Bukovci 83,2281 Markovci pri Pujiu, tel: 02 766 39 71, GSM: 041712 043 • IZDELAVA IN MONTAŽA NAGROBNIH SPOMENIKOV • IZDELAVA OKENSKIH POLIC • IZDELAVA IN MONTAŽA STOPNIC, TLAKOV, MIZ, PULTOV ITD. Brezžična komunikacija Univerzalna uporaba Boljše obveščanje Aktivna zaščita Generalni distributer: Petovia avto Ptuj d.d., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, telefon: 02 749 3512, www.bubapovezuje.com Kupujete pralni stroj, hladilnik, štedilnik ali mogoče televizor? OGLASITE SE PRI NAS! Kupite lahko s trajnikom na 6 ali 12 obrokov ali na gotovino s popustom. Franc LOVREC, s.p., Vinarski trg 3, 2250 Ptuj BUB GSM SISTEM NADZOROVANJA Generalni distributer: Petovia avto Ptuj d.d., Ormošica cesta 23, 2250 Ptuj, telefon: 02 749 35 12, www.bubapovezuje.com NASA IZVEDBA - VASA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA POSLOVNA SKUPINA Hardek34/g 2270 Ormož Tel.: 02/741 13 80 Fax.: 02/741 13 81 Mob.: 031/755 853 Sjovenîj^ m OKNA ■ VRATA ■ SENČILA ■ ZIMSKI VRTOVI ■ GARAŽNA VRATA ■ POLICE UGODNO KREDITIRANJE! DANA BESEDA OBVEZUJE Strgar Majda s.p., štuki 38, 2250 Ptuj, tel.: 02/751 51 81 - Športna konfekcija za otroke in odraslo: trenirke, telovniki, maje, kratke hlače,. ■ šivanje po meri (krila, bluze) iz vašega ali našega materiala -tudi za močnejše postave. AKTALd.0.0. Industrijska 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 W 10 let ©csuKi DKi mm m mi© DGsaMPBOPnw illHl za I'se zaposlene ter upokojence za dobo do 6 let. Možnost obremenitve osebnega dohodka preko 1/3, stari kredit nI ovira. NO. 1, Dušan Šlmunovičs.p., Mlinska ul. 22,2000 Maribor tel.: 02/252 48 26, GSM: 041/750 560 nabiralnik@radio-tednik.si ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta, dedka in pradedka Franca Rusa IZ TRŽCA 22 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili k zadnjemu po~itku, darovali vence, cvetje, sve~e in svete ma{e, nam pa ustno in pisno izrazili sožalje. Žalujoči: vsi njegovi Bolan si bil, trpel si, ostala je žalost, prazen dom, le trud in delo tvojih rok nam ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, brata, svaka, strica in skrbnika Avgusta Brodnjaka IZ FORMINA 28 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti v tako velikem številu, izkazali sočutje, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše. Posebna hvala za ganljive poslovilne besede govornikom: Vladu Kelencu, Ivanu Kelencu, Stanku Rižnarju. Prav tako velika hvala PGD Formin. Iskrena hvala duhovnikoma za opravljen obred, posebna zahvala g. župniku Ivanu Holobarju za globoko čuteče besede slovesa. Hvala pevcem in za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Njegovi najdražji S svojim pridnim delom osre~iti si nas znal, pred usodo neizprosno sam nemo~en si ostal. Ni~ ve~ nasmehov tvojih ni in stiska tvojih rok, ostali so le sledovi tvojih pridnih rok. Prazen dom je in dvori{~e, na{e oko zaman te i{~e. Ni ve~ tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bole~ina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi ti{ine spi{, a v na{ih srcih ti živi{. ZAHVALA Na 78. strani se je zaprla življenjska knjiga mojega dragega moža, očeta, dedka in brata Martina Šimenka 1925 - 2002 CUNKOVCI 6 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pisno in ustno izrazili sožalje, darovali za svete maše ter s cvetjem in svečami polepšali njegov zadnji dom. Posebej se zahvaljujemo govornikom: vnuku Jerneju, g. Janku Znidariču ter g. Francu Ivanušu za poslovilne besede, g. župniku Holobarju iz Gorišnice za opravljen obred svete maše in pokopa, cerkvenemu pevskemu zboru Gorišnica za odpete žalostinke. Zahvala velja tudi podjetjema VURS Ptuj in TVP Formin, pogrebnemu podjetju MIR ter vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali v najtežjem trenutku. Žalujoči: vsi njegovi Oglase, osmrtnice in male oglase za objavo v Tedniku sprejemamo za vsako {tevilko do torka do 10. ure. Telefon: 02/749-34-16. Razpored dežurstev zobozdravnikov (ob sobotah od 8. do 12. ure), 9. novembra Mirjana Petrovič Foltin, dr. stom. ZD PTUJ ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi naše drage mame in tašče Alojzije Hvalec IZ KIDRIČEVEGA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje in vsem, ki ste v teh najtežjih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami. Posebej se zahvaljujemo gospodoma župnikoma za lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem za odpete pesmi, govornikom, posebej gospe Hedviki in pogrebnemu podjetju Mir. V globoki žalosti: sinova Marjan in Franc z družinama Že tri leta naš dom je prazen, odkar nehote smo šli narazen. Usoda je tako ^tela, da tebe nam je vzela. Tvoj ve~ni dom le roie zdaj krasijo in sve~e ti v spomin gorijo. SPOMIN na 7. november 1999, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Ivan Kolaric IZ SKORBE Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče. Vsi njegovi Skromno, tiho si živela, za nas si delala in trpela, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo solzne se o~i. Oh, kako boli, ko tebe več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice Ane Letonja IZ ZABOVCEV 92, MARKOVCI se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, za darovano cvetje, sveče, sv. maše, dar cerkvi, za ustno in pisno izražena sožalja in da ste pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen obred, govornicama in govorniku, ljudskim pevkam, cerkvenemu pevskemu zboru, moškemu pevskemu zboru Markovci, podjetju Mir, še posebej pa osebju internega oddelka Bolnišnice Ptuj. Žalujoči: sin Franc z družino, sin Alojz z družino, vnukinji in vnuka z družinami ter pravnuki in pravnukinje Skromno, tiho si živel, za nas si delal in trpel, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo solzne se oči. Oh, kako boli, ko tebe več med nami ni. ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedija, pradedija in tasta Franca Gregoreca IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 59 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in cerkvene potrebe ter izrekli sožalje. Zahvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, govornikoma gospodu Albinu in gospe Veri za ganljive poslovilne besede, moškemu pevskemu zboru in godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebni službi Maher. Žalujoči: vsi njegovi Le srce in duša ve, kako boli, ko tebe, Davorin, več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina in brata Davorina Perneka IZ VOLKMERJEVE 22 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti in kakorkoli pomagali. Posebej hvala vsem govornikom, pevcem, g. duhovniku in Davorinovim sošolcem. Žalujoči: vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota je pri nas. V SPOMIN 7. novembra minevajo 3 leta žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Janko Arnu{ IZ JANE@OVSKEGA VRHA 11 PRI DESTRNIKU Hvala vsem, ki mu prižigate sveče, poklonite cvetje ali se ga spominjate z dobro mislijo. Vedno v mislih s teboj: žena Katarina, sin Miran z ženo Polono, hčerki Jožica z možem Viktorjem in Marica z družino Zaman je bil ves boj, zaman bili vsi dnevi so trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, tasta, brata, strica in botra Franca Grila IZ KVEDROVE 5, PTUJ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih in bolečih trenutkih stali ob strani in tolažili našo bolečino. Iskrena hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred in sv. mašo. Hvala ge. Veri za molitev in izrečene ganljive besede ob slovesu, g. Rupniku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, nosilcem praporov ter pogrebnemu podjetju Komunala. Zahvala vsem, ki ste ga prišli pospremit na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše, nam pa izrekli sožalje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat HVALA. Žalujoči: žena Marija, sinova Branko in Marjan z družinama Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega dragega sina in brata Primoža Bratu{ka IZ ZG. LESKOVCA iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih. Žalujoči: mami, ati, brata Primož in Tomaž ter teta Skromno, tiho si živel, za nas si delal in trpel, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo solzne se oči. Oh, kako boli, ko tebe več med nami ni. ZAHVALA Na 67. strani se je zaprla življenjska knjiga našega dragega moža, očeta in dedka Janeza Lorencica IZ GABRNIKA 11 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovo prerano pot večnega počitka. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče in sv. maše in nam izrazili sožalje. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, g. Zorcu za molitev, govornikoma za ganljive poslovilne besede, PGD Gabrnik, društvu upokojencev in zastavonošem, pogrebnemu podjetju MIR, godbeniku za odigrano Tišino. Hvala cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, sodelavcem in sodelavkam podjetja Ptujske pekarne in sla-šičarne in vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Vsem še enkrat iskrena HVALA! Žalujoči: žena Lizika in otroci z družinami Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči. Le moja drobna lučka še brli. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, brata in dedka Janeza Horvata IZ MARKOVCEV 22 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Zahvaljujemo se osebju Doma upokojencev Ptuj za vso skrb in nego, ki ste mu jo nudili v času nastanitve. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen cerkveni pogreb, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete pesmi, govornikom za poslovilne besede in GD Markovci za častno stražo in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: otroci, brat in sestra z družinami PTUJ / OGORČENI AVTOPREVOZNI Kazen bi si zasluzila država V prostorih Območne obrtne zbornice Ptuj je bilo v začetku tedna vroče. 4. novembra so se namreč zbrali nekateri avtoprevozniki, ki so od 20. do 22. marca letos sodelovali pri zapori mednarodnega mejnega prehoda Dolga vas, da bi izrazili protest zoper odločbe, ki so jih dobili te dni od sodnice za prekrške v Lendavi. Te jim nalagajo, da morajo plačati 300 tisoč tolarjev kazni in še 10 tisoč tolarjev pov-prečnine. Avtoprevozniki so bili prepričani, da teh kazni ne bo, ker naj bi jim bil tako obljubil na pogajanjih 22. marca predstavnik generalne policijske uprave Ljubo Zajc. Ta zanika kakršnokoli obljubo v zvezi s tem, da policija ne bo izdala pla~ilnih nalogov oziroma da ne bo poslala predlogov sodniku za prekrške. Ne zanika pa, da so se o tem pogovarjali s prevozniki; od vsega naj bi bilo res le to, da se je strinjal z njimi, da ni mogo~e enega ~loveka dvakrat kaznovati zaradi istega prekrška. Obstajajo pa še sankcije za pravno osebo in samostojnega podjetnika v vi{ini 300 tiso~ tolarjev, prav toliko pa tudi za odgovorno osebo pravne osebe. Obljub pa avtoprevoznikom na pogajanjih naj ne bi dajal tudi direktor Policijske uprave Murska Sobota Aleksander Jevšek, ker ni bil v pogajalski skupini. Prevozniki so se na Ptuju dogovorili, da se bodo na odlo~be pritožili skupinsko in posamezno. Za sodelovanje v zapori mejnega prehoda, vseh skupaj jih je bilo 23, so bili že kaznovani, saj so zaradi nepravilnega parkiranja morali pla~ati 15 tiso~ oziroma 7500 tolarjev. Zdaj jih je o~itno doletela kazen. Zanimivo, da je najve~ avtoprevoznikov, ki je omenjene odlo~be že dobilo, s Ptujskega. Kot je povedal sekretar Obmo~ne obrtne zbornice Ptuj Janez Rižnar, pri~akujejo, da bodo prevoznike zaš~itili in jim organizirano pomagali na Obrtni zbornici Slovenije, ker so Danilo Arnuš: »Direktor uniformirane policije Republike Slovenije Ljubo Zajc nam je zagotovil, da dodatnih sankcij ne bo. To je bil tudi razlog, da smo pristali na umik kamionov ...« Foto: MG bili njeni predstavniki na pogajanjih v Lendavi. Predvsem naj bi se sedaj izkazali v sekciji za promet in v pravni službi Obrtne zbornice Slovenije. Avtoprevoz-niki, ki naj bi bili sedaj kaznovani še za prekršek, so se izpostavili v imenu vseh avtoprevoznikov, zato upravi~eno pri~akujejo, da jih bodo zaš~itili. Slovenski avtoprevozniki so se za zaporo odlo~ili iz obupa, saj je ogrožen njihov obstoj. Z zaporo so poskušali uvesti red na naših cestah in odgovorne opozoriti na kršitev 61. ~lena zakona o javnih cestah, do katere prihaja ob dolgih ~akalnih kolonah na mejnem prehodu Dolga vas. Eden od prevoznikov s Ptujskega Danilo Arnuš je za Tednik izjavil, da jim je bilo s strani pogajalcev iz države zagotovljeno, da se jih za udeležbo v zapori ne bo kaznovalo v obliki prekrška, temve~ jim bo izre~ena le mandatna kazen. Prevozniki imajo pri~e, da je Ljubo Zajc to izjavil. Zato je bila protestna zapora pred mejnim prehodom Dolga vas tudi odstranjena. Vsi prevozniki so skladno z dogovorom na pogajanjih poravnali izre~ene mandatna kazni na podlagi obvestila o prekršku in izdanega pla~ilnega naloga. V Obmo~ni obrtni zbornici Ptuj ob vsem tem, kar se sedaj dogaja z udeleženci zapore v Dolgi vasi, ugotavljajo, da država na pogajanja pošilja sogovornike, ki dejansko nimajo nobenih pooblastil, in da njihove besede oziroma zagotovila ne veljajo ni~. Avtoprevozniki si želijo ve~ delati in ve~ pla~evati državi, ne pa poležavati po mejah, delati izgubo sebi in državi ter ogrožati udeležence v prometu. Za protestno zaporo so se odlo~ili v obupu, ker država kljub številnim resnim obljubam stvari ni uredila, kot bi morala. Ce bi jih izpolnila, zapore ne bi bilo. Z zaporo so se odlo~no postavili proti zasedenosti javnih cest, ki so jo povzro~ali s ~akalnimi kolonami na voziš~u. Tudi zato so prepri-~ani, da je kazen naslovljena na napa~en naslov; prepri~ani so, da jo zasluži država. MG ORMOŽ / MARTINOVANJE NA ULICAH IN TRGIH Naj vas mošt pogreje Prireditve ob martinovem tednu so se v Ormožu pričele v ponedeljek popoldne s pesmijo in plesom, ko sta se na Ke-renčičevem trgu predstavili turistični društvi Podgorci in Velika Nedelja. Pripravili so priložnosten kulturni program, na stojnicah so bili na ogled zanimivi okrasni izdelki in propagandni material, ki je opisoval etnološko zbirko, grad in cerkev pri Veliki Nedelji. Da pa bi maloštevilni gledalci lažje postajali na hladnem, so vinogradniki ponujali dobro kapljico, h kateri so se ~udovito podali drobni prigrizki najraz- li~nejših kruhov, sušenega sadja in drugih dobrot. Podoben program bodo danes med 16. in 18. uro najbrž ponudili tudi ~lani turisti~nih društev Ivanjkovci, Miklavž in Ormož. Jutri od 10. ure naprej napovedujejo v hotelu Ormož Turnir mladega vina, med 15. in 18. uro pa bo v opuš~eni trgovini Market kulinari~na razstava. Tudi v Središču ob Dravi pripravljajo v soboto dopoldne pred blagovnico manj{e mar-tinovanje s kulturnim programom. Na stojnici bodo ponujali vino in kostanje, dobro voljo in željo za prijetnim druženjem pa bo treba prinesti s seboj. • TRGOVINA •VODOVOD • CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE Ugodni krediti od enega do petih let! Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812 Osrednja prireditev bo v soboto, ko bodo pred gradom pripravili kulturni program, ki ga organizira PD Velika Nedelja, zaigrala bo godba na pihala, potekal bo tradicionalni krst mošta za prijetno po~utje pa bo skrbel tudi ansambel Kompromis. Martinov teden se bo zaklju~il v ponedeljek z martinovim sejmom. Prireditve so organizirane v sodelovanju z Društvom vinogradnikov Jeruzalem, Aktivom kme~kih žena Ormož, TD Podgorci, PD Velika Nedelja, Pokrajinskim muzejem Ptuj - enota Ormož in drugimi društvi ob~i-ne Ormož. vki Napoved vremena za Slovenijo če se Martinova gos (11.) po ledu plazi, o božiču navadno po blatu gazi. Napoved za Slovenijo Danes bo v zahodni Sloveniji pretežno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. V jugovzhodnih krajih lahko občasno rahlo naletava sneg. Najnižje jutranje temperature bodo okoli 0, najvišje dnevne od 1 do 6. Obeti V noči na petek se bo pooblačilo tudi na Primorskem, ponekod so v petek zjutraj možne rahle padavine. V soboto bo začel pihati jugozahodni veter. V zahodni Sloveniji bo oblačno, drugod pa deloma jasno in vetrovno. Nekoliko topleje bo. Kulturni križemkražem PTUJ * Danes, v četrtek, 7. novembra, vabimo ob 17. uri v pravljično sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča na Pravljično uro z vadbo joge, ki jo pripravljata Sonja Trplan in Liljana Klemenčič. PTUJ * V petek ob 9.30 in 11. uri ter soboto ob 10. in 11.30 bo v Gledališču Ptuj predstava Trije kozlički in kozica Rozica Vanje Pegan -Gledališča Koper. V petek je predstava za šole in za izven, v soboto pa za abonma Lutka in Račka. SLOVENSKA BISTRICA * V petek, 11. novembra, ob 10. uri bo v viteški dvorani bistriškega gradu komedija Kaj pa zdaj? v izvedbi Mojega gledališka KUD Španski borci Ljubljana. PTUJ * V petek, 8. novembra, ob 12. uri bo v Mestni hiši odprtje slikarske razstave Antona Šomna. SV. TOMAŽ * V jedilnici OŠ Tomaž bo v petek ob 19. uri literarni večer, ki ga pripravlja Adrijana Gašparič. Predstavila se bo s svojimi pesmimi, gostje večera pa bodo pevski zbor Okarina, recitatorji David Sok, Polonca Korpar in Maja Podgorelec. Nastopili bodo tudi Anita Ferjuc -klavir, Tanja Sok - violina in Niko Keček - kitara. SREDIŠČE OB DRAVI * V soboto ob 19.30 uri vabi sre-diška godba na pihala na tradicionalni Martinov koncert in družabno srečanje z martinovo gosjo v kulturni dom Sokolana v Središču ob Dravi. PTUJ * Animacija organizira v ponedeljek, 11. novembra, ob 15. uri v Aškerčevi 1 delavnico na temo Mehanizmi spodbujanja poklicnega uveljavljanja žensk v Evropski uniji. Vodila jo bo Marta Turk. PTUJ * V ponedeljek, torek in sredo bo v ptujskem gledališču ob 9.30 in 11. uri predstava Theatra Rote Grutze Ta presneta ljubezen. Predstave so za šole in izven. KIDRIČEVO * DPD Svoboda Kidričevo organizira v Knjižnici Kidričevo v torek, 12. novembra, ob 18. uri srečanje s Tonetom Pavčkom. PTUJ * V četrtek, 14. novembra, bo ob 9.30 uri v gledališču predstava za šole in izven z naslovom Glasba skozi čas. SV. TOMAŽ * Kolpingova družina vabi v petek, 15. novembra, ob 18.30 v župnijski dom na potopisno predavanje z naslovom Po poti Marijinih prikazovanj (Lurd, Fatima, Međugorje). Predaval bo absolvent agronomije Marko Viher. PTUJ * V Miheličevi galeriji je na ogled razstava umetniških fotografij v okviru 11. likovne kolonije Talum. SLOVENSKA BISTRICA * V Galeriji Val je na ogled spremljevalna razstava dobitnic z druge pregledne razstave Društva keramikov in lončarjev Slovenije. TRIJE KRALJI NA POHORJU * V penzionu Jakec je na ogled razstava del likovnikov amaterjev s prve likovne kolonije pri Treh kraljih. SLOVENSKA BISTRICA * V Galeriji Grad je na ogled druga pregledna razstava Društva keramikov in lončarjev Slovenije. CRNA KRONIKA TRČILA V OGRAJO 1. novembra ob 7.20 uri je 20-letna M.B. iz okolice Slovenske Bistrice vozila osebni avtomobil Suzuki iz smeri Radizela proti Zgornji Polskavi. Izven naselja Morje pri Framu je zapeljala na desno gramozirano bankino, nakar je trčila v kovinsko ograjo in obcestni jarek. Ob trčenju se je hudo telesno poškodovala. Z VOZILOM NA NJIVO 1. novembra ob 21.18 uri je 69-letni M.K. z območja Slovenske Bistrice vozil osebni avtomobil VW po glavni cesti iz Gruškovja proti Hajdini. Izven naselja Dra-ženci ob izteku levega ovinka je zapeljal na levo preko nasprotnega voznega pasu, tam pa se je vozilo prevrnilo po nabrežju na njivo. Voznik je utrpel hude telesne poškodbe. UMRL ZA POSLEDICAMI NESREČE 2. novembra ob 6.35 uri je v bolnišnici Ptuj za posledicami prometne nesreče umrl 55-letni Stanislav Č., državljan Hrvaške, udeležen kot potnik v avtobusu v prometni nesreči, ki se je zgodila 3. oktobra ob 6.50 uri na glavni cesti v naselju Slovenja vas. Z AVTOM NA STREHO 31. oktobra ob 21.00 uri je D. J., 38 let, iz Ormoža vozil osebni avtomobil po lokalni cesti Krčevina - Središče ob Dravi. V naselju Šalovci je zaradi vožnje z neprimerno hitrostjo v desnem ostrem ovinku zapeljal s ceste, kjer se je vozilo prevrnilo na streho v gozd. V nesreči so bili vsi trije potniki poškodovani in odpeljani v ptujsko bolnišnico, voznik pa ni bil poškodovan. UMRL POD DREVESOM 31. oktobra ob 15.00 uri se je pri podiranju dreves v gozdu pri Medribniku, občina Gorišnica, smrtno ponesrečil 34-letni hrvaški državljan M. C., na katerega je padlo podrto drevo. OTROK PADEL S TRAKTORJA 31. oktobra ob 14.00 uri je I. T. iz Lenarta s traktorjem oral na njivi. Poleg njega je bila v traktorski kabini tudi 10-letna vnukinja. Ta je med vožnjo padla s traktorja in se hudo telesno poškodovala. OSEBNA KRONIKA Rodile so: Silva Železnik, Donacka Gora 15, Rogatec - Vaneso; Melita Horvat, Zg. Hajdina 205, Hajdina - Alena; Valerija Cafuta, Ložina 6, Leskovec - Andreja in Kristijana; Brigita Vidovic, Ul. 1. maja 10, Ptuj - deklico; Snežana Zo-rec, Zagrebška c. 71, Ptuj -Timoteja; Vesna Plut, Krčevina pri Vurbergu 73, Ptuj - Tjašo; Nada Jerenec, Stanošina 11, Podlehnik - Marijo; Tatjana Verhov-nik, Štuhčeva 4, Sl. Bistrica - Klaro; Anita Bolčevič, Mihovci 33, Velika Nedelja - Niko. Umrli so: Janez Horvat, Markovci 22, rojen 1928 -umrl 24. oktobra 2002; Ivana Fric, Rimska ploščad 2, Ptuj, rojena 1913 - umrla 26. oktobra 2002; Ljudmila Petovar, Volkmerjeva c. 10, Ptuj, rojena 1925 -umrla 25. oktobra 2002; Marija Mori, rojena Kon-drič, Vrazova ul. 59, Maribor, rojena 1909 - umrla 28. oktobra 2002; Srečko Cafuta, Veliki Okič 20, rojen 1962 - umrl 27. oktobra 2002; Janez Lorenčič, Ga-brnik 1, rojen 1935 - umrl 28. oktobra 2002; Karolina Zajc, rojena Paveo, Apače 23/a, rojena 1928 - umrla 28. oktobra 2002; Anton Merc, Rogaška c. 50, Ptuj, rojen 1922 - umrl 28. oktobra 2002; Stanislava Burgar, rojena Polak, Kolodvorska c. 2, Ormož, rojena 1920 - umrla 28. oktobra 2002; Justina Pečnik, rojena Žurej, rojena 1914 - umrla 26. oktobra 2002; Marija Krefl, Pusto Polje 28, Nazarje, rojena 1924 - umrla 27. oktobra 2002; Ana Herkovič, rojena Krajnc, Ul. 5. prekomorske 2, Ptuj, rojena 1913 - umrla 27. oktobra 2002; Angela Breg, rojena Ko-kol, Grajenščak 68, rojena 1921 - umrla 27. oktobra 2002. Slovensko okno prihodnosti OKNA - VRATA - SENČILA Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611 SERVIS do 40% ceneje © vulkanizerstvo © kleparstvo © prodaja novih in rabljenih vozil anaaiiiÊ Avto Prstec d.o.o..Ob Dravi 3a, Ptuj. 02/782-3001,050/613-310