ŠTEVILKA LETO XLVI, 71. JUNIJ 2014 CENA 1.60 EUR »Otltt4 mooh» NAROČILA KURILNEGA OLJA Anka Rakun postala častna Urejanje gornjegrajskega občanka Rečice ob Savinji trga ni vsem po volji tel. 03 891 56 11 STRAN 7 STRAN 5 BENCINSKI SERVIS LETUŠ Cesta na Lepo Njivo 17a, 3330 Mozirje TEL + 386 32B C 400 .1 GSM: t J36 (0)41 4S0 4SI a |>3rtmaji.rti(Kirje^gmsil.Mrn www.aparrmajimozirJe.si Spoštovani starši, kolikokrat ste seže vprašali, kaj počne vaš otrok, medtem ko ste vi v službi? Počitniške ustvarjalne delavnice za otroke od 21,07. - 25.07. 2014 H otroke od 4 - 7 let APARTMAJI U/ELLNESS Jezikovna delavnica angleščina 26-07, - 01,03,2014 (7-13 Jet) Program bo potekal: B.OO - 9.00 Jutranje varstvo z zajtrkom 9.00 - 11.00 Program 11.00 - T1.30 Kosilo 11.30-13.00 Spanje 13.00 - M .00 Sprehod - igranje na prostem 14.00- 15.00 Otroška joga V ceno vključeno; 5-dnevni program od 8,00 Line do 16.00 ure: animacija, varstvo, delavnice, materiali, zajtrk, kosilo, pijača. Cena delavnice: 89 C Helen Doronft Earty English V ceno vključeno; 5-dnevni program, animacija, varstvo, delavnice, materiali, malica, pijača, Moinost kosila proti doplačilu.Vsi programi bodo potekali oci &.30 do 13.30, V preostalem času (B.00-S.30,13.30-16.00) bo na voljo varstvo z izbranimi ustvarjalnimi in Športnimi aktivnostmi. Cena delavnice; 1406 Tečajniki, ki so 2e obiskovali tečaj Helen Doron; 120 i Pohitite, število mest je omejeno! Za drugega in tretjega otroka j oz- za drugo izbrano delavnico) vam priznamo 10% popust ODKUP TCiJET, Gl KOV, TEUC IN KRAVir> Mainau plačili tika|!n 'Biki --"T>. C-ll i^J L'J.? .r-Ofll ni m I 2 Savinjske novice št. 25, 20. junij 2014 Iz vsebine: Tema tedna: Kam z otroci med počitnicami?........................4 Glin IPP v stečaju: Prejeli pomoč namesto majske plače............5 Intervju: Ivan Suhoveršnik, župan občine Mozirje.........8 Spodnje Pobrežje: Otvoritev športnega igrišča.............................10 Radmirje: Proslava ob dnevu državnosti........................ 11 Tretja stran Dom kulture Nazarje: Razstava izdelkov ročnodelskega krožka Vrba.............................12 Društvo kiparjev z motorno žago: Z lesenimi skulpturami obogatili Pravljični gozd...................................12 Galerija Nazarje: Umetniki za karitas in materinski dom , .. 14 (TG) Kulturno društvo Pušeljc: Pod leškim kozolcem prvič, a ne zadnjič.....19 Pokrajinsko prvenstvo v pikadu: Ženska ekipa iz Bočne ponovno najboljša .. 21 Šolske počitnice - za otroke najbolj, za starše manj sproščen del leta Ob izteku junija se za šolarje začne najlepši del leta, saj nastopijo počitnice, za njihove starše pa je morda ta del leta najbolj stresen, saj otroci niso vključeni v izobraževalni proces, ki zajema tudi organizirano varstvo. Različne nevladne organizacije pa tudi nekatera podjetja si zato v zadnjih letih z raznovrstnimi počitniškimi aktivnostmi prizadevajo, da bi staršem olajšali omenjeni problem, otrokom pa polepšali čas brezskrbnega počitka. Kakšne počitniške dejavnosti bodo to poletje potekale na območju Zgornje Savinjske doline, predstavljamo v tokratni temi tedna, sam pa želim ob tej priložnosti opozoriti na projekt Družini prijazno podjetje, ki v Sloveniji poteka od leta 2007. Pobudniki so začeli s projektom na osnovi ugotovitve, da v večini slovenskih družin delata oba starša, zato je usklajevanje službenih in družinskih obveznosti zelo zahtevno, še bistveno težja pa je situacija v enostarševskih družinah. Projekt oziroma certifikat Družini prijazno podjetje izhaja iz sistema European work & family audit, ki ga je razvila nemška organizacija Berufundfamile. V Sloveniji ga je v okviru programa EQUAL v letu 2007 vpeljalo razvojno partnerstvo Mladim materam/družinam prijazno zaposlovanje, od novembra 2007 pa je nosilec Ekvilib Inštitut, ki izvaja postopek v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter zainteresiranimi partnerji. Osnovna ideja pridobitve certifikata je, da podjetje izboljša pogoje za zaposlene, ko gre za usklajevanje dela in potreb družine. Podjetja in organizacije imajo zelo različne delovne procese in strukturo zaposlenih, zato ne morejo vsa sprejeti enakih ukrepov. Slednji se nanašajo na delovni čas, organizacijo dela, delovna mesta, informiranje in komuniciranje, vodenje, razvoj kadrov, plačila in nagrajevanje dosežkov ter storitve za družine. Največ ukrepov, za katere se odločijo podjetja, se nanaša na delovni čas, kar je razumljivo, saj v večji meri kot zaposleni lahko razpolaga z delovnim časom, laže ga usklajuje z družinskimi obveznostmi. Med temi ukrepi je najbolj priljubljen tako imenovani časovni bonus, ki zaposlenim omogoča dodaten dela prost dan za otrokov prvi šolski dan. Ponekod imajo zaposleni možnost, da lahko v tednu, ko otroka uvajajo v vrtec, delajo s prilagodljivim delovnim časom, eden izmed ukrepov pa je tudi ta, da se pri letnem dopustu upoštevajo počitnice otrok in partnerja, če je le-ta vezan na kolektivni dopust. Šolarji, želim vam vesele počitnice, starši, vam pa čim manj skrbi zaradi počitnic! ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 26, 27. junij 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savlnjske.com Savinjske novice št. 26, 27. junij 2014 3 Tema tedna, Aktualno kam z otroci med počitnicami? Varstvo večinoma proti plačilu, zabavne urice tudi zastonj Kam z otroki med poletnimi počitnicami, je vprašanje, s katerim se ob koncu šolskega leta soočajo številni starši predšolskih otrok ali mlajših osnovnošolcev. Kljub temu, da Zgornjesavinj-čani spadamo med podeželane in veliko otrok živi v razširjenih družinah, torej skupaj ali pa vsaj v bližini starih staršev, le ni tako samoumevno, da je ves čas poletnih počitnic poskrbljeno tudi za njihovo varstvo. Tako so dopoldanske delavnice, ustvarjalnice in organizirana športna druženja za otroke zelo dobrodošla. Tudi v naši dolini imajo starši na voljo kar nekaj dejavnosti, v sklopu katerih se lahko njihovi otroci zabavajo in izobražujejo, hkrati pa so vsaj nekaj uric dnevno pod nadzorom odraslih. ŠOLNIKI Z OTROCI TUDI MED POČITNICAMI Konec junija šole zaprejo svoja vrata, a marsikje le za izvajanje rednega pouka. Ponekod šolske prostore »posodijo« različnim društvom, ki za otroke pripravljajo aktivnosti, ponekod pa tudi šolski delavci organizirajo dopoldanske delavnice. Na OŠ Rečica ob Savinji v okviru projekta Popestrimo šolo svojim učencem ponujajo dopoldanske aktivnosti prva dva tedna v juliju. Pričakujejo predvsem učence prve triade, vse dejavnosti so brezplačne. Sredstva za izvedbo so črpali iz Evropskega socialnega sklada, isto so v lanskem letu storili na OŠ Mozirje. Druge zgornjesavinjske šole letošnje leto pri organizaciji otroških počitniških dejavnosti večinoma sodelujejo z lokalnimi društvi. Tem pomagajo tudi z obveščanjem otrok oziroma njihovih staršev o ponujenih aktivnostih in z zbiranjem prijav. Tako bo v Lučah v šolskih prostorih letošnje poletje potekal tečaj angleškega jezika. DRUŠTVA PONUJAJO UGODNE POČITNICE ... OŠ Nazarje bo kot lani organizirala »BSH junior počitnice«, ki so namenjene počitniškem varstvu mlajših osnovnošolskih otrok zaposlenih v BSH Hišni aparati Nazarje in se bodo izvajale v dveh terminih. Takšno pobudo je podjetje podalo lansko leto in je del ukrepov s področja ravnovesja med delom in zasebnostjo njihovih zaposlenih. Med delavci je bila zelo dobro sprejeta, kar kaže na veliko potrebo takšnih ukrepov za zaposlene starše. Na OŠ Ljubno ob Savinji so nam povedali, da se bo veliko njihovih učencev udeležilo planinskega tabora, ki ga bo ljubensko planinsko društvo (PD) izvedlo v začetku julija. Tudi na ta način lahko starši poskrbijo za cenovno relativno ugodno varstvo svojih otrok. Izvedbo planin- Delavnice, ustvarjalnice in organizirana športna druženja so za otroke med počitnicami zelo dobrodošla. (Foto: Tatiana Golob) skega tabora za mladino so na Planinsko zvezo Slovenije prijavili tudi v PD Rečica ob Savinji in PD Gornji Grad. Športno razpoloženi so vsake počitnice v Lokostrelskem klubu Gornji Grad. Pri njih lahko navdušeni lokostrelci preživljajo urice vadbe tako v juliju kot v avgustu. Tudi taborniki nudijo tako manjšim kot malo starejšim otrokom pestro preživljanje prostega časa, ki je navadno cenovno ugodno, otroci pa so v varstvu več dni skupaj. Rod Sotočje Nazarje organizira taborjenje na Lazah, ki se pričenja takoj po zaključku šolskega leta, v svojo družbo pa sprejmejo tudi nečlane. V torek, 24. junija, je predsednik državnega zbora Janko Veber razpisal lokalne volitve. Na njih bodo volivci izbirali župane, občinske in mestne svetnike. Tokrat bodo volitve prvič potekale v 212 slovenskih občinah, tudi v Ankaranu. Volili bomo tudi v sedmih občinah Zgornje Savinjske doline. O možnih terminih lokalnih volitev je bilo kar nekaj ugibanj, omenjali so se celo septembrski datumi. Veber je danes povedal, da bodo volitve v nedeljo, 5. oktobra. Roki za volilna opravila začnejo teči 21. julija. Za izvedbo volitev so pristojne občinske volilne komisije in državna volilna komisija. Veber je menil, da morajo imeti komisije do- ... NEKATERE ORGANIZACIJE TUDI BREZPLAČNE DOPOLDANSKE USTVARJALNICE Žal je veliko staršev, ki svojim otrokom ne zmorejo privoščiti plačljivih taborov. Nekatera društva oziroma organizacije nudijo dopoldanske aktivnosti, ki so brezplačne. Otroci so tako vsaj nekaj uric dnevno v organiziranem varstvu, poleg tega pa se zabavajo. Od srede, 9. julija, do petka, 11. julija, bo Knjižnica Mozirje v prostorih Muzejske zbirke Mozirje in Mozirjani v dopoldanskem času organizirala poletne ustvarjalne dejavnosti za mlajše otroke. Že naslednji teden, od 14. do 18. julija, bodo otroke v svojo družbo vabili prostovoljci karitas v Mozirju. ORATORIJSKA DRUŽENJA TUDI V NAŠI DOLINI Veliko otrok del svojih poletnih počitnic preživi v programu enega največjih prostovoljskih mladinskih projektov, v t. i. oratoriju, ki jih v večini organizirajo slovenske župnije. V njegovem okviru bo tekom poletja po vsej Sloveniji potekalo več kot 240 počitniških vzgojnih programov za otroke. Pripravlja jih preko štiri tisoč mladih prostovoljcev, udeležilo pa se jih bo okrog 15 tisoč otrok. Nekaj oratorijev organizirajo tudi v naši dolini. V Gornjem Gradu bo potekal med 5. in 8. julijem in bo letos združen z oratorijem v Novi Štifti. Na Rečici ob Savinji se bodo otroci v okviru oratorija zabavali cel teden od 7. julija dalje, v Mozirju pa prvi teden v avgustu. Učenje tujih jezikov po metodi Hellen Doron v zadnjih dneh julija ponujajo v Apartmajih in wellness Skok, sicer pa bodo pri njih v četrtem tednu julija potekale počitniške delavnice z varstvom. Tatiana Golob volj časa za pripravo, zato je datum volitev objavil že ta teden. »Ker smo v času priprav na držav-nozborske volitve in so pred nami poletne počitnice, je prav, da se vsi lahko pravočasno organizirajo za izvedbo lokalnih volitev,« je dejal. Pravila za volitve županov in občinskih svetnikov so zapisana v zakonu o lokalnih volitvah. Ta določa, da se izvedejo najprej dva meseca in najpozneje zadnjo nedeljo ali drug dela prost dan pred iztekom štirih let od prejšnjih rednih volitev. Razpiše jih predsednik državnega zbora, in sicer najprej 135 dni pred potekom štirih let od prejšnjih rednih lokalnih volitev. Marija Lebar lokalne volitve 2014 Na volišča za župane, občinske in mestne svetnike 5. oktobra 4 Savinjske novice št. 24, 13. junij 2014 Aktualno nezadovoljni krajani podpisali peticijo Urejanje gornjegrajskega trga ni vsem po volji V Gornjem Gradu bo te dni zaključen projekt ureditve okolice občinske stavbe in preplastitev ceste do navezave na regionalno cesto. Dela so se pričela izvajati v zadnjih marčevskih dneh, v juniju pa je na pobudo Marije Rup Potočnik 46 prebivalcev Attemsovega trga in Novega naselja podpisalo in županu Stanku Ogradiju oddalo peticijo, s katero so izrazili nezadovoljstvo nad izvajanjem projekta. V peticiji so predvsem poudarili, da jih nihče ni seznanil s potekom del in z načrti, zaradi česar so zahtevali zbor krajanov. Del, ki so bila v tem času že blizu zaključka, Ogradi ni želel ustaviti, saj je občina zaradi pridobitve sredstev iz razpisa vezana na rok. PODPISNIKI PETICIJE TAKO ... Franc Rup, podpisnik peticije in občinski svetnik, ki je sodeloval pri sprejemanju projekta, je glede projekta navezal stik z ljubljansko nad-škofijo, saj je menil, da občina ni poskušala od nadškofije pridobiti zemljišča za pločnik na drugi strani cestišča, kjer se pločnik gradi zdaj. Rup ni želel komentirati celotne zadeve, je pa dejal, da se je zadeva sedaj uredila. V imenu podpisnikov peticije je spregovoril Toni Rifelj, ki je dejal, da so občani, ki so doma ob cesti, kjer se gradi pločnik, najbolj nejevoljni, ker jim nihče ni predstavil projekta, saj je komunikacija z občinsko upravo slaba in pristop ni pravi. Čeprav se dela na občinskem zemljišču, bi pričakovali, da jih občinska uprava seznani s tem, kdaj in kje se bo delalo. Rifelj prav tako meni, da bi brez težav lahko pridobili zemljišče za pločnik od ljubljanske nadškofije, ampak je komunikacija med njimi slaba. ... OBČINA PA TAKO Župan Stanko Ogradi je glede prejete peticije povedal, da se je pogovarjal z več podpisniki, ki so dejali, da so bili zavedeni in jim vsebina peticije ni bila pravilno predstavljena ter niso točno vedeli, kaj so podpisali. Prepričan je, da je vse skupaj le politična gonja proti njemu v predvolilnem času. Pokazal je soglasje ljubljanske nadškofije, da le-ta nima zadržkov glede izvajanja projekta. Pred projektom je občinska uprava pridobila soglasja od ljudi, pri katerih je šlo za kakršen koli po- seg na njihova zemljišča in z vsemi so se uskladili ter pridobili soglasja in služnosti. Ogradi je dodal, da ljudi v trgu moti vse mogoče, ko se kaj dela, medtem ko bi bili prebivalci bolj oddaljenih krajev navdušeni, če bi jim kdo zastonj pred hišo uredil asfalt, izboljšal komunalno infrastrukturo. Poudaril je, da občina na območju, kjer živijo pobudniki in akterji peticije, gradi na lastnem zemljišču. Zupan Stanko Ogradi in direktorica občinske uprave Jožica Rihter sta povedala, da zgodovina projekta sega nekaj let nazaj in da je bilo pri njegovem načrtovanju upoštevano takratno stanje. (Foto: Štefka Sem) težave, ki jih je župan Ogradi moral reševati, saj so bila zemljišča pod hipoteko zaradi podjetja EN-GO d.o.o.. Investicijska dela bodo dokončana predvidoma do konca glin ipp v stečaju meseca junija, cesta proti katedrali, ki ni bila zajeta v ta projekt, in poti po parku pred katedralo se bodo urejale v bodočnosti. Štefka Sem Prejeli pomoč namesto majske plače V imenu podpisnikov peticije je Toni Rifelj izpostavil pomanjkanje komunikacije med občino in nezadovoljnimi krajani. (Foto: Štefka Sem) Omenjeni projekt se je pripravljal leta nazaj, po takratnem stanju. Projekt je bil zainteresirani javnosti vedno na voljo na občinski upravi. Po prostorskem aktu iz leta 1995 je vanj umeščen pločnik tam, kjer se dela, na drugi strani cestišča pa ne, v tem primeru bo potrebno najprej spremeniti prostorske akte. Glede odnosov z ljubljansko nadškofijo je Ogradi dodal, da so z njimi ves čas v dobrih odnosih. Občani so očitno pozabili na pretekle Potem ko so delavci Glin IPP zaradi stečaja ostali brez majske plače, so jim priskočili na pomoč tako Župnijska karitas Nazarje kot Območno združenje Rdečega križa Zgornje Savinjske doline. Od obeh humanitarnih organizacij so prejeli prehrambene pakete. S slednjimi bo 65 delavcev malo omililo finančno stisko, saj so ostali brez dela, tudi težki invalidi, ki bodo težko dobili novo službo. Delavcem je priskočil na pomoč tudi Center za socialno delo Mozirje. Njegova predstavnica jim je pre- tekli teden v nazarskem domu kulture pomagala z različnimi nasveti, predvsem je spregovorila o postopkih pridobivanja enkratne socialne pomoči in ostalih socialnih transferjih, do katerih bodo upravičeni potem, ko se bodo prijavili na zavod za zaposlovanje. Znesek, ki ga bodo nekateri lahko prejeli, je odvisen od številnih faktorjev, zato na vprašanje o višini pomoči niso dobili odgovorov. Primere bodo namreč obravnavali individualno. Marija Šukalo Delavci so prisluhnili predavanju o postopkih pridobivanja enkratne socialne pomoči in o ostalih socialnih transferjih. (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 24, 13. junij 2014 5 Gospodarstvo, Organizacije poslovanje gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v saša regiji Lanski rezultati slabši od predhodnih predvsem zaradi ene panoge Direktorica Ekonomskega inštituta Maribor Viljenka Godina (desno) je povedala, da so konference SŠGZ, kjer se srečujeta malo in veliko gospodarstvo, pravilna usmeritev. (Foto: Marija Lebar) Na nedavni seji upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ), ki je potekala v Šoštanju, so se seznanili z rezultati poslovanja gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov na tukajšnjem območju v letu 2013, ki jih je v teh dneh objavila Agencija RS za javnopravne evidence in storitve. Prisotni so prisluhnili še predstavitvi rezultatov raziskave o čezmejnem sodelovanju malih in srednjih podjetij. INTERNACIONALIZACIJA MALIH IN SREDNJIH PODJETIJ Projekt spodbujanja čezmejne-ga sodelovanja Connect SME je izvajal Ekonomski inštitut Maribor. Izsledke raziskave, ki so jo opravili v Sloveniji in na sosednjih območjih Avstrije, je predstavila direktorica tega inštituta Viljenka Godina. V času raziskave so opravili 82 intervjujev, na koncu so izdelali še analizo. V raziskavo so vključili tudi 16 podjetij iz SAŠA regije. Izsledki so pokazali, da interes za čezmejno sodelovanja je, vendar je poznavanje na področju povpraševanj in ponudb slabo. Najmanj zanimanja je za skupne naložbe. Predavateljica je dodala, da podjetja iz SAŠA okolja dokaj dobro poznajo avstrijsko tržišče. Na obeh straneh delujejo močne podporne institucije, kot so zbornice, a jih tista naša mala in srednja podjetja, ki jih zanima poslovati v Avstriji, prema- lokrat poiščejo za podporo, nasvete in pomoč. Vse omenjeno so pripravljena plačati le, če bi to pripeljalo do končnih pozitivnih rezultatov. Iskanje poslovnih partnerjev in kontaktov je dolgoročen proces, je še dodala Viljenka Godina in menila, da so konference SŠGZ, kjer se srečujeta malo in veliko gospodarstvo, pravilna usmeritev. MANJ ZAPOSLENIH, MANJ DOBIČKA KOT 2012 Direktor SŠGZ mag. Franci Kotnik je predstavil rezultate gospodarjenja v minulem letu na našem območju. »V primerjavi z rezultati iz leta 2012 so bili lanski rezultati nekoliko slabši. Gospodarske družbe so sicer poslovale z neto čistim dobičkom, podobno samostojni podjetniki, zadruge pa so pridelale čisto izgubo. Če potegnemo črto, je bil skupni rezultat tudi v lanskem letu pozitiven, vendar nižji kot leto poprej. Ta nižji rezultat je posledica negativnega poslovanja ene panoge, to je rudarstva,« je povedal Kotnik in dodal, da je porast prihodkov beležila zlasti predelovalna dejavnost. Zaskrbljujoč je podatek, da je padla dodana vrednost na zaposlenega, in sicer za skoraj štiri odstotke. Znižalo se je število zaposlenih tako v podjetjih kot pri samostojnih podjetnikih. Skupaj je v gospodarskih družbah znašal neto čisti dobiček nekaj več kot 11 milijonov evrov. Večino tega, 53 odstotkov, so podjetja realizirala na domačem trgu, 43 odstotkov je bilo izvoza, štiri odstotke pa ostalih prihodkov. Samostojni podjetniki so še vedno preveč odvisni od domačega trga, pogosto celo od enega samega kupca. Lani so ti podjetniki izvoz povečali le za odstotek. Na SAŠA območju deluje pet zadrug, le ena od njih je poslovala pozitivno. Skupaj so imele 197 tisoč evrov čiste izgube. Marija Lebar 90 let pgd nazarje Višek praznovanja -prevzem novega vozila Člani nazarskega prostovoljnega gasilskega društva so v petek in soboto proslavili devetdesetletnico svojega delovanja. Pripravili so pestro praznovanje s slavnostno akademijo in prevzemom novega vozila za hitro tehnično reševanje. Na slovesnih dogodkih so se članom pridružili številni gostje iz gasilskih zvez in ostalih društev, pa tudi iz Uprave RS za zaščito in reševanje. Podeljena so bila številna priznanja, društvo je s strani Gasilske zveze Slovenije prejelo zlato plamenico. Več o dogajanju bomo poročali v naslednji številki Savinjskih novic. Marija Lebar uspešna, Izletnik Celje v lasti Slovenca Izletnik Celje bo po letih negotovosti, ko so zaposleni zaradi propada dosedanjega lastnika skupine Viator&Vector trepetali o prihodnosti podjetja, dobil novega lastnika. Na dražbi je zmagal Darko Klarič, lastnik podjetja Media Publikum. V Celju ga poznajo tudi kot sponzorja in funkcionarja v domačem nogometnem klubu. Za podjetje je odštel 3,25 milijona evrov. Vse od leta 2012, ko je šla skupina Viator&Vector v stečaj, so bili zaposleni v negotovosti. Leta 2010 je skupina zastavila delnice podjetja za zavarovanje svojih obveznosti pri Gorenjski banki. Po stečaju skupine Viator&Vector je banka v stečajni masi uveljavljala ločitveno pravico in jo tudi dobila. Delnice je prodajala skoraj leto dni. Na prvi dražbi, ki je bila decembra lani, je izklicna cena znašala 5,5 mi- lijona evrov. Za letošnjo dražbo pa je banka znižala svoje zahteve in za izklicno ceno zastavila le 2 milijona evrov. Za nakup podjetja so se poleg Klariča potegovala še tri podjetja: RRC, katerega lastnik je avstralski poslovnež, Qwest Investments, ki je v lasti ameriških skladov, ter novogoriški avtobusni prevoznik Avrigo. Nov lastnik Izletnika Darko Klarič je za Novi tednik povedal, da ima bogate izkušnje v podjetništvu, zato verjame, da mu bo z zaposlenimi uspelo najti pravo pot in bo podjetje uspešno poslovalo tudi v prihodnje. Tudi z novim lastnikom v juliju in avgustu še vedno ostajajo novi vozni redi avtobusov ob sobotah in nedeljah na relaciji Celje-Lo-garska dolina-Celje, kot smo pred časom že pisali. Katja Remic Novak 24 Savinjske novice št. 6, 13. junij 2014 Iz občin, Oglasi slavnostna seja občine recica ob savinji Anka Rakun postala častna občanka Rečičani svoj občinski praznik praznujejo v spomin na ustanovitev hranilnice in posojilnice ter kmetijskega društva na Rečici ob Savinji leta 1899 in podelitev trških pravic leta 1585. Prazniku so se poklonili s slavnostno sejo v atriju rečiške osnovne šole 17. junija. Na njej so podelili županova priznanja mladim, županovo priznanje, dva bronasta, srebrni in zlati grb občine. Naziv častnega občana je pripadel Anki Rakun, upokojeni učiteljici in likovnici, ki je svoje delo posvetila kraju in ljudem v njem. Slavnostno dogajanje so z bogatim kulturnim programom obogatili instrumentali-sti Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Nazarje pod taktirko Stefana Garkova. DOSEŽKI MINULEGA LETA O dosežkih v minulem letu je spregovoril župan Vinko Jeraj. Poudaril je, da so kljub težki ekonomski situaciji uspeli realizirati prenekate-ro naložbo, proračunska sredstva pa so namenili tja, kjer je bilo najbolj potrebno. V občini sta končani dve večji naložbi, gradnja mostu in povezovalnih cest ter gradnja kanalizacijskega sistema. »Za nami je tudi veliko manjših naložb, ki mogoče niso bile tako odmevne, so pa sledile skupnemu cilju - izboljšati kakovost življenja občanov tudi v najmanjšem zaselku ter varovati občane in njihovo premoženje,« je med drugim povedal Jeraj. NAČRTI ZA PRIHODNJE OBDOBJE Župan se je dotaknil tudi načrtov za prihodnje obdobje. Ker želijo v prvi vrsti poskrbeti za dobrobit občanov, bodo več pozornosti namenili sociali. Sicer pa naj bi naslednje leto zaživel Center za druženje mladih - Medgen borza, ki bo našel mesto v obnovljenem objektu nekdanje zadružne trgovine. Septembra naj bi odprli šesti oddelek vrtca. Pripravljena je dokumentacija za obnovo Tavčarjevega dvora, ki čaka na razplet razpisa na pristojnem ministrstvu. Sofinancirali bodo male čistilne naprave ter izdelali projektno dokumentacijo za pločnik skozi Spodnjo Rečico. »Tudi v prihodnje bomo spodbujali dobrodelnost in prostovoljstvo. Zavedamo se namreč, da se ljudje lahko čez noč znajdejo v razmerah, iz katerih ne vidijo izhoda. Prav tako imamo zagotovljen del sredstev za ureditev projektne dokumentacije in odkup zemljišč za skupni projekt zgornjesavinjskih občin - ureditev zdravstvenega doma v Nazarjah. Imamo sredstva za širitev čistilne naprave v Mozirju ter projekt vodovod Le-tošč, kjer iščemo najbolj ugodno varianto za našo občino,« je o načrtih spregovoril župan Je-raj in čestital prejemnikom priznanj, saj so ogromno prispevali k prepoznavnosti in razvoju občine, njihovo delo pa je spoštovano tako v domači občini kot tudi širše. Marija Šukalo Ohranite Vaše najlepše spomine! Nagrajenci občine Rečica ob Savinji v letu 2014 v družbi župana Vinka Jeraja (levo) (Foto: Marija Šukalo) Nagrajenci občine Rečica ob Savinji za leto 2014 Častna občanka je postala Anka Rakun, ki je kot učiteljica naprej delala v Osnovni šoli Mozirje, nato se je zapisala rečiškim učencem. Uveljavljena je tudi kot slikarka, ki se s svojimi deli predstavlja tako na samostojnih kot na skupinskih razstavah v domači Rečici, po Sloveniji in v tujini. Bila je prva predsednica Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal, ki domuje v rečiški občini. Za svoje delo je leta 2003 prejela nagrado skupne občine Mozirje za likovno umetnost. Neizbrisen pečat pa je pustila tudi v delu turističnega društva pri organizaciji različnih likovnih in narodopisnih razstav. Njene ideje so vtkane tudi v delo drugih društev, ki jim je pomagala s svojim strokovnim znanjem. Zlati grb občine je prejel Jožef Kramer za zasluge ob ustanovitvi Športnega društva Gmajna in ob njegovem največjem razcvetu, gradnji športnega parka. Bil je župan takrat še skupne občine Mozirje, ustanovni član društva in vseskozi njegov aktiven sodelavec v upravnem, nadzornem in gradbenem odboru. Bil je tudi ključna oseba pri iskanju prepotrebne lokacije za izgradnjo športnega parka. Srebrni grb občine je prejela Marija Stiglic za svoje delo kot učiteljica v rečiški šoli. Kasneje je s svojim delom v gostišču in občasno kritičnostjo pustila precejšen pečat v vsakdanjem utripu kraja in občine. Bronasti grb občine sta prejela Primož Zvir, ki je leta 2009 osvojil naslov absolutnega svetovnega prvaka v igranju na diatonično harmoniko, njegovi učenci pa na različnih tekmovanjih dosegajo odmevne uspehe in popestrijo preneka-tero prireditev v občini, ter Vera Slokan za požrtvovalno delo v Športnem društvu Gmajna Var-polje, kjer skrbijo za bogat razvoj športa in športne infrastrukture. Županovo priznanje je prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Pobrežje ob Savinji. Slednje praznuje 90-letnico delovanja in se je v letih delovanja odlikovalo po številnih akcijah in posredovanjih, ko so njeni člani reševali ljudi in njihovo premoženje. Županovo priznanje mladim so prejeli zlata maturanta Aleš Turk in Anže Korenjak ter Maja Pečnik, ki je v vseh razredih osnovne šole dosegla odlične uspehe in se udeleževala različnih tekmovanj, na katerih je dosegala bronasta in srebrna priznanja. Savinjske novice št. 24, 13. junij 2014 7 Intervju »Najbolj ponosen sem na upravni center v Mozirju, k* • v • • i je vzorčni primer združevanja javnih služb pod eno streho« Ivan Suhoveršnik: »Veliko priložnost vidim v razvoju turizma. Mozirje namreč nikdar ne bo industrijsko, ampak je upravno središče Zgornje Savinjske doline.« (Foto: Štefka Sem) Jeseni bo minilo dvajset let, od kar obstaja večina slovenskih občin. Eno od teh, mozirsko, že dvanajst let vodi Ivan Suhoveršnik, ki se bo kot neodvisen kandidat s podporo več strank za župana potegoval še v četrto. V pogovoru je povzel uspešno zaključene projekte treh mandatov, projekte, ki so ostali nedokončani, in predstavil želje za prihodnost. V občini najbolj stavijo na turizem, za katerega želijo, da bi se še bolj razvil. - Odločitev za kandidaturo v četrto najbrž ni bila težka ali pač? Izkušenj se vam je v dvanajstih letih nabralo veliko, so pa tudi neznanke, predvsem glede financiranja občin zaradi zmanjševanja prihodkov s strani države. Ne, odločitev ni bila težka. Imamo še veliko načrtov in projektov v videnju za naprej, ki bi jih skupaj s sodelavci v občinski upravi in z občani še radi izpeljali. Izkušenj se je nabralo veliko. Je pa v vsakem županskem mandatu vse odvisno od sredstev, ki jih pridobi občina, pa naj bo to od davkov, iz razpisov ali od države. Ljudje namreč najbolj opazijo, kaj in koliko se je naredilo. S preteklimi naložbami smo zagotovili, da se vse nemoteno odvija v šolstvu, vrtcu, zavodih, ivan suhoveršnik, župan občine mozirje društvih, pri Komunali. Edino selitev knjižnice v nove prostore ostaja še odprta, a upam, da se bo tudi to v obdobju 2014-2020 uredilo. - Kateri so projekti, ki vam jih je uspelo zaključiti in ste nanje najbolj ponosni? Med večjimi so tisti, ki smo jih izvedli pred leti, izgradnja športne dvorane, ureditev trškega jedra, cestna povezava proti Goltem, ki smo jo lani zaključili z zadnjim odsekom, stanovanja na Brdcih, veliko pa smo postorili tudi v šoli in vrtcu. V ponos mi je, da smo pred leti uspeli združiti vse javne ustanove v upravnem centru, čeprav so nas nekatere zaradi centralizacije in varčevanja v tem času tudi že zapustile. Ureditev trškega jedra je dala lep rezultat, saj smo bili kar dvakrat nagrajeni z zlato plaketo s strani turistične zveze in srebrno na tekmovanju Entente florale. »Prej ali slej bo prišlo do širitve zdravstvene postaje v Nazarjah, tudi do prostorov NMP, vprašanje pa je financiranje. Če bodo sredstva, sem prvi, da se čim prej zagotovijo osnovni prostori. V kolikor pa bi pa vse breme financiranja padlo na občine, sem trdno prepričan, da občine nad tem ne bodo navdušene.« v_J V lanskem letu smo s pomočjo sredstev iz razpisa poskrbeli za energetsko sanacijo obeh podružničnih šol v občini in vrtca, zamenjali pa smo kritino na vseh šolah, pravkar se zaključuje tudi zamenjava kritine in energetska sanacija zdravstvene postaje. Uspešno smo izpeljali projekt GOŠO in kar nekaj ljudi že uporablja to storitev. - V mozirski občini se je veliko naredilo pred leti, za zadnji mandat je bilo veliko načrtov, ki pa se niso uresničili. Govoriva o selitvi knjižnice, ki ste jo že sami omenili, pa gozdni šoli, novi policijski postaji. Se obdobje debelih krav za občine končuje? V zadnjem času je razvoj upočasnjen, saj razpisov ni, občine same pa niso zmožne investirati večjih projektov. Če bi šlo vse po načrtih, bi imeli že urejeno krožišče pri avtobusni postaji in pri gorenjskem klancu, sami smo pridobili doku- mentacijo, direkcija za ceste pa te projekte vsako leto preloži v naslednjega. Za policijsko postajo smo do parcele pripeljali vso infrastrukturo, pa je notranje ministrstvo sporočilo, da projekt odpade. Kar se tiče knjižnice, še nismo obupali. Na razpisu je najprej projekt padel, po pritožbi so nam projekt potrdili, istočasno pa so nas obvestili, da sredstev ni več. Kljub temu glede selitve v Mercatorjeve prostore še nismo obupali, ( - ^ »Če bi šlo vse po načrtih, bi imeli že urejeno krožišče pri avtobusni postaji in pri gorenjskem klancu, sami smo pridobili dokumentacijo, direkcija za ceste pa te projekte vsako leto preloži v naslednjega.« \_J saj bi tam poleg te dejavnosti uredili še medge-neracijski center, kjer bi se dogajalo marsikaj. V sedanje prostore knjižnice pa bi preselili muzejsko zbirko Mozirje in Mozirjani. Številni dogodki bi se lahko odvijali v teh in galerijskih prostorih, čeprav je v teh prostorih že sedaj živahno. Gozdna šola pa je poglavje zase. Lastnik zemljišč je Športna unija Slovenije. Sami so se obračali na občino, naj jim pomagamo najti investitorja za izvajanje dejavnosti na tej lokaciji. Prvi investitor se je po našem posredovanju z lastniki že dogovoril, a je njegova smrt preprečila, da bi gozdno šolo prevzeli Nizozemci. Kasneje sta se z odlično idejo o kampu in adrenalinskem parku pojavila dva domačina, dogovori so bili uspešni, na koncu pa si je Športna unija premislila in mislim, da je bila to čisto politična odločitev. Prav tako smo veliko več pričakovali od socialnega projekta Mozirske trate, kjer pa investitor kljub velikemu finančnemu vložku kar ne more najti dejavnosti, ki bi jo umestil v prostor. Trenutno se ureja okolica in upam, da bo v njem kmalu zaživelo. Prav tako v prostorih stare občine, za katero ima isti lastnik projekt že pripravljen. - Pogoste vremenske ujme in poplave verjetno tudi vplivajo na porabo proračunskih sredstev, ki so namenjena za kaj drugega. Koliko pa je bilo postorjenega na področju poplavne varnosti? 8 Savinjske novice št. 26, 27. junij 2014 Intervju Glede poplavne varnosti je bilo veliko narejenega na Trnavi, Mozirnici, Ljubiji in Savinji. Za to je pristojna država in nimamo velikega vpliva. Letos naj bi se lotili urejanja Ločkega jeza, ki je problematičen ob vsakih poplavah. Po poplavah decembra 2012 smo uredili cesto v Lepo Njivo, ob Ljubiji pa nas še čaka, saj je to del projekta Letošč. Saniranih je bilo kar nekaj plazov, še nekaj pa jih je v načrtu, a spet je vse povezano z denarjem. - Omenili ste skupni projekt Letošč, pri katerem bo več občin skupaj prenovilo vodovodno omrežje. Vaša občina vodi projekt, se na tem področju že kaj dogaja ali je zadeva popolnoma obstala? Letošč je zgodba zase. Mi smo kot nosilci projekta naredili vse, kar je v naši moči, tudi nekatere druge občine, vse skupaj pa zavlačuje Občina Rečica ob Savinji. Medtem ko smo mi izbrali traso, pridobili večino soglasij, na Rečici niso od tega naredili še nič. Verjamem, da, če ne bi bilo zavlačevanja s strani rečiške občine, bi bil projekt že na katerem od seznamov za financiranje s strani kohezije. Vodovod je star, izgube ogromne in v skrajnem primeru bo mozirska občina odstopila od projekta in poskrbela za lastne vire, ki jih imamo. Tudi čistilna naprava je potrebna obnove. Že dvakrat smo neuspešno kandidirali na razpisu, po zadnjem razpisu, znanem po tem, da so ne- »Kar se tiče knjižnice, še nismo obupali. Na razpisu je najprej projekt padel, po pritožbi so nam projekt potrdili, istočasno pa so nas obvestili, da sredstev ni več. Kljub temu glede selitve v Mercatorjeve prostore še nismo obupali, saj bi tam poleg te dejavnosti uredili še medgeneracijski center, kjer bi se dogajalo marsikaj.« kateri pošto oddajali že ob polnoči, pa smo tudi zelo skeptični, da nam bo uspelo. Izbranih bo malo projektov, kako se bo razpletlo z izbiro, pa je veliko vprašanje. - Kako kaj kaže s sprejetjem občinskega prostorskega načrta (OPN). S prvim pripravljavcem ste se sporazumno razšli, je kaj več sreče z novim? V letu 2008 smo občine iskale izdelovalca OPN in zdelo se nam je, da bo isti izvajalec za vse prednost. Začetek je bil obetaven, potem pa je bila komunikacija vedno težja. Mi smo imeli takrat dlje časa na bolniškem dopustu še urba-nistko in vse skupaj se ni premaknilo nikamor. Deležni smo bili ogromno kritik na ta račun. Sedaj je izdelavo OPN prevzelo drugo podjetje, ki zadevo odlično pelje naprej in verjamem, da bo v letošnjem letu OPN sprejet. Bo pa treba po sprejemu OPN-ja kmalu iti v določene spremembe, kar je lažje in hitreje izvedljivo, seveda, če so spremembe upravičene. - Tudi javno zdravstvo je ena od perečih tem. Nasprotovali ste prenosu sedeža zavoda v Nazarje, sedaj pa se kažejo težave s financiranjem gradnje. Kakšna bo odločitev Občine Mozirje? Ravno te dni smo sprejeli pošto, da je sedež Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma zdaj v Nazarjah. Mi smo se trudili, da bi zagotovili prostore za izvajanje službe nujne medicinske pomoči (NMP) v Mozirju še naprej. Nekajkrat smo bili tudi na zdravstvenem ministrstvu glede tega, a tam so menili, da so prostori v Nazarjah primernejši. Prej ali slej bo prišlo do širitve zdravstvene postaje v Nazarjah, tudi do prostorov NMP, vprašanje pa je financiranje. Če bodo sredstva, sem prvi, da se čim prej zagotovijo osnovni prostori. V kolikor pa bi pa vse breme financiranja padlo na občine, sem trdno prepričan, da občine nad tem ne bodo navdušene. - Če odmisliva navdušenje, kaj pa potrebe? Zdravstvo v Zgornji Savinjski dolini bo ostalo na nivoju, kot je sedaj, v to sem prepričan. Z re- »Prav tako smo veliko več pričakovali od socialnega projekta Mozirske trate, kjer pa investitor kljub velikemu finančnemu vložku kar ne more najti dejavnosti, ki bi jo umestil v prostor.« formo zdravstva se na državnem nivoju lahko hitro kaj spremeni, vse več se dela na centralizaciji zdravstvenih služb in na to nimamo vpliva. Je pa res, da se v Mozirju že leta trudimo pridobiti še enega zdravnika iz javne mreže, medtem ko vsi, ki pridejo, končajo v Nazarjah, za našo občino zdravnika ni in ni. - Pa bi se odrekli kakšnemu svojemu projektu na račun dozidave nazarske zdravstvene postaje? Če bodo za projekt pridobljena kakšna sredstva iz razpisov, potem bo tudi Občina Mozirje sofinancirala projekt v določenih procentih. - Kakšna je zadolženost občine in ali to kaj vpliva na delovanje občine? Dolgoročna zadolženost je na občana približno 500 evrov. Nismo se zadolževali, da bi jedli ali pili, ampak za dolgoročne projekte v dobro občanov, ki sem jih prej naštel. Na osnovi le-teh je Mozirje urejeno mesto z urejeno infrastrukturo, cesto na Golte, športno dvorano ... Krediti so se vzeli v pravem obdobju, dandanes so pogoji za kreditiranje veliko slabši. Na razpise smo se prijavljali v obdobju, ko so le-ti bili. Uspelo nam je pridobiti veliko nepovratnih sredstev, naš delež v projektih, ki so dolgoročnega značaja, pa smo pokrivali tudi s pomočjo zadolževanja. - Turizem je panoga, katero spodbujate, a investitorjev ni, prav tako na področju gradnje. Če pa so že, trenutno stanje v Sloveniji ne dovoljuje večjih investicij ali pa so težave z lastniki pri prodaji prostorov. Stanovanjska gradnja je zastala, dva investitorja, ki sta že pridobila gradbeno dovoljenje, si v tem času ne upata začeti projekta. Pred časom smo imeli odlično možnost, da bi na Brdcah zasebni investitor postavil hotel s petimi zvezdicami znane hotelske verige. To bi bila odlična pridobitev za vso Zgornjo Savinjsko dolino, a lastnik zemljišča ljubljanska nadškofija ni želela prodati zemljišča in kapital je končal drugje. »Dolgoročna zadolženost je na občana približno 500 evrov. Nismo se zadolževali, da bi jedli ali pili, ampak za dolgoročne projekte v dobro občanov, ki sem jih prej naštel.« v_J Letno obišče Mozirje okrog sto tisoč turistov, največ je enodnevnih gostov. Poleg Mozirskega gaja in Golt, ki sta najbolj prepoznavni turistični točki, veliko ljudi privabijo tudi prireditve, kot so pustovanje, golažijada, sadjarska razstava, kre-sovanje, pa športni dogodki, kot so Beach volley, Mali maraton Mozirja, Vzpon na Golte. Za vse prireditve se zelo potrudijo številna društva, podpira pa jih tudi občina. Letos smo tako bili priča državnemu prvenstvu v vzponu na Golte, za katerega organizatorji želijo, da bi postal tradicionalen. Tudi urejen trg, za katerega sem dejal, da ga bo lažje urediti, kot mu dati življenje, je prostor, kjer se ob raznih priložnostih dogaja marsikaj. V maju so bile pri kapelici šmarnice in trg je kar oživel. Na trgu se ob ex-temporu zberejo slikarji ... Bilo bi še več dogajanja, pa je bilo za nekatere stanovalce vse, kar se je dogajalo, prehrupno. Trgu bo nekdanji sloves prav gotovo povrnil tudi prenovljen nekdanji Turist, kjer bo restavracija z letnim vrtom, že sedaj pa ga je popestril prodajalec sladoleda. - Kakšen pa bo dolgoročni razvoj občine? Želim, da je občina čim bolj infrastrukturno urejena, tako lažje iščeš investitorje za nove projekte. Veliko priložnost vidim v razvoju turizma. Mozirje namreč nikdar ne bo industrijsko, ampak je upravno središče Zgornje Savinjske doline. Na delovna mesta bomo še vedno vezani na sosednje občine, kjer je več industrije, pa na Šaleško dolino in Celje. Mozirje je kraj, kjer bi želeli še več turističnih in raznih manjših obrtnih dejavnosti. Pogovarjala se je Štefka Sem Kdor je uspel, se mu zdi, da ve, zakaj je živel. Pablo Carlos Savinjske novice št. 26, 27. junij 2014 9 Organizacije, Iz občin, Oglasi otvoritev športnega igrišča na spodnjih pobrezjah S prostovoljnim delom do pomembne pridobitve za društvo in rekreativce Člani Prostovoljnega gasilskega društva Po-brežje ob Savinji so se tretjo soboto v juniju veselili nove pridobitve. Svojemu namenu so namreč predali dolgo pričakovano večnamensko športno igrišče »Pri žagci«. Po besedah predsednika društva Franca Fin-kšta je želja o prostoru, kjer bi se lahko vaščani z desnega brega Savinje družili in sproščali, tlela že več desetletij, dozorela pa pred dvema letoma. Sklenili so najemno pogodbo z lastnikom območja, Agrarno skupnostjo Spodnje Pobrež-je, in izvedli prva zemeljska dela. Začetni vložek je terjal nekaj več kot dva tisoč evrov sredstev. K temu so dodali še več kot 1.300 ur prostovoljnega dela občanov, ki jim ni bilo vseeno, kako njihovi otroci preživljajo prosti čas. V času, ko se je gradila povezovalna cesta in most preko Savinje, pa ni bilo vprašanje sodelovanja pri omenjenem projektu. Pobreški gasilci so medse povabili še ostale občane in zavihali rokave ter vložili še več kot 1.600 ur prostovoljnega dela, tako ročnega kot strojnega. V zameno so jim izvajalci del preplastili igrišče. Seveda pa po besedah Finkšta, ki je bdel nad izvedbo del, ne bi šlo brez pomoči občine. Tako je po dveh letih prizadevanj nastal objekt, ki dokazuje, da je v slogi moč. Po Finkštovih besedah je društvo, ki je vedno pripravljeno pomagati ob naravnih in drugih nesrečah, dobilo prostor, kjer se bodo lahko tako vaščani kot člani sproščali in z različnimi športnimi aktiv- nosti nabirali fizično kondicijo. Slavnostno predajo objekta so opravili člani odbora za izvedbo igrišča s prerezom traku, otvoritveno tekmo med ekipama pobreških pionirjev pa sta s prvo podajo žoge pričela župan Vinko Jeraj in predsednik PGD Pobrežje ob Savinji Franc Finšt. Marija Šukalo Športno igrišče »Pri žagci« je z rezanjem traku odprl župan Vinko Jeraj (tretji z leve). (Foto: Marija Šukalo) učni vinograd v kolovratu Kakovostni pridelek vina je povezan z znanjem Eden največjih vinogradov na južnem pobočju Ljubije (Kolovrat), ki je v lasti družine Fajfar iz Slatine in je posajen s trsi modre frankinje in nekaterih vrst žlahtnih belih trt, je hkrati tudi najbolj severno-zaho-dna lega vinogradov vinorodne dežele Podravje. Tu vinogradnik Mihael Fajfar že nekaj let prideluje kakovostna vina, Roman Štabuc (tretji iz leve) in vinogradniki so izmenjali izkušnje pri negovanju vinske trte v razvojnem obdobju po cvetenju. (Foto: Jože Miklavc) ki dosegajo visoka priznanja tako Roman Štabuc, strokovnjak in spe- v lokalnem kot slovenskem merilu. Vinograd je že od posaditve naprej v letu 2007 »učni vinograd«, saj Društvo vinogradnikov Šmarno ob Paki, ki s svojo dejavnostjo in članstvom sega tudi na območje mozirske občine, prireja različne izobraževalne delavnice. Tako so 12. junija pripravili koristno predavanje kar v »zeleni učilnici« vinograda o zelenih delih (pletvi vinske trte, odstranjevanju poganjkov). Predavanje in prikaz je opravil cialist za vinogradništvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor. Kljub slabemu vremenu se je poučevanja in izmenjave izkušenj udeležilo večje število vinogradnikov in ljubiteljev dobrega vina, saj je vinska letina zelo odvisna od znanja, nege in skrbnega gospodarjenja z vsako brajdo oziroma vinogradom. Letošnja letina po besedah predsednika društva Mihaela Fajfarja dobro kaže. Jože Miklavc 10 Savinjske novice št. 25, 20. junij 2014 Organizacije, Oglasi proslava ob dnevu državnosti v radmirju Nihče ne more vzeti spomina na čas, ko se je rojevala samostojna Slovenija Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesa-vinjsko-Zadrečke doline (OZ VVS ZSZD) in Policijsko veteransko društvo Sever za Celjsko območje - Odbor Mozirje sta pripravila proslavo ob dnevu državnosti in srečanje udeležencev vojne za Slovenijo. Na športnem igrišču v Rad-mirju so tako to nedeljo nastopili folklorna skupina Mlinček, ženski pevski zbor Jutro in harmonikarji Primoža Zvira. O pomenu praznika so spregovorili župan občine Ljubno Franjo Naraločnik, predsednik OZ VVS ZSZD Maks Slatinšek in podpredsednik PVD Sever za Celjsko območje mag. Darko Re-penšek. Naraločnik je v uvodu izpostavil, da so 25. junija pred skoraj četrt stoletja sanje o samostojnosti države postale resnične. »A situacija, v kateri smo se znašli danes, si marsikdaj dovoljuje nekritičen po- Maks Slatinšek je kritično izpostavil, ki smo si ga predstavljali leta gled na svetle dni naše slovenske zgodovine in zamegljuje prave vrednote, ki so krasile naš narod,« je povedal Naraločnik in poudaril, da sta narodna enotnost in ponos biti Slovenec čast in dolžnost, za katero si moramo prizadevati vsi. Slatinšek je nanizal nekaj zgodo- da je Slovenija danes daleč od ideala, 1991. (Foto: Marija Šukalo) vinskih dejstev ob nastajanju naše samostojne države in kritično izpostavil, da je Slovenija danes, ko smo ponovno pred predčasnimi volitvami, daleč od ideala, ki smo si ga predstavljali leta 1991. A kakršna koli že je, je naša domovina - ena in edina. Repenšek pa je mnenja, da se ob obletnici samostojnosti osamosvojitev kaže v kontroverzni luči. »Eni imajo čedalje več, drugi čedalje manj. Besede, kot so svoboda, demokracija, pravna država in človekove pravice postajajo leporečje, od katerega ima povprečni Slovenec bolj malo koristi.« Poudaril je, da nihče ne more vzeti osebnih čutenj posameznikov in spomina na čas, ko se je rojevala samostojna Slovenija. Slavnostni dogodek je bil tudi priložnost za podelitev bronastih znakov PVD Sever za Celjsko območje - Odbor Mozirje za delo in ravnanje, ki je pomembno prispevalo k uresničevanju ciljev društva. Te so letos prejeli Franci Kotnik, Vlado Kuster in Luka Paulič. V družabnem delu, ki je sledil ob zaključku, so si udeleženci lahko ogledali orožje in opremo vojske ter prikaz dela s policijskimi psi. Marija Šukalo I Savinjske novice št. 26, 27. junij 2014 11 Dragi kupci, zaradi odličnega odziva širimo našo ponudbo sveie pečenih dobrot. Seznam poSf0ya in i c, k; že imajo Hoferievo pekarna oz. jo beri o kmalu dobile, špfoti a bj avl jam ti na wWwrhofersL / v \ ro^rjevi pitami vam je na voljo bogata ponudba okusnih hrustljavih kruhov, šlftick rer slastnega sladkega in slanega pet va / Kruh, pcci vo >n druge dobrote pečemo večkrat na dan, zalo so vedno sveži in hrustljavi / i i ra rno riajkako vostri ejše sesta vi nc ,dj ;e le najboljše dovoi| dobro za naše kupce. / Vrhunska slovenska kakovost saj kruh. pecivo in druge dobrote dobavljajo izključno slovenski dobavitelji. POSKUSITE NAŠO NOVO PONUDBO I N UŽIVAJTE V PREGREŠNO DOBRIH ^E KOVNIH IZDELKIH PO UGODNIH CENAH Organizacije, Informacije, Čestitke, Oglasi razstava izdelkov ročnodelskega krožka vrba nazarje V dela vložile veliko požrtvovalnosti in strpnosti Krajevni praznik v Nazarjah so sredi junija zaznamovale članice ročnodelske sekcije Vrba tamkajšnjega upokojenskega društva. Na ogled so namreč postavile svoja ročna dela, ki so nastala v zadnjih dveh letih. Četrto tovrstno razstavo je odprla predsednica Društva upokojencev Nazarje Vera Pečnik. Za kulturni program so poskrbele učenke Glasbene šole Nazarje, pozdravne besede pa sta obiskovalcem namenila predsednik krajevne skupnosti Matej Pečovnik in županja Majda Podkrižnik. O razstavljenih vezeninah in drugih ročno izdelanih predmetih je spregovorila vodja skupine Ida Kotnik, ki je poudarila, da se žene že desetletje družijo, si izmenjujejo izkušnje in ustvarjajo v različnih tehnikah. Tako so nastali vezeni prti in prtički v barvnih vezeninah in rišelje tehniki, klekljane podobe in slike, kvačkani svečniki, zavese, voščilnice. Dela so odražala veliko požrtvovalnosti in strpnosti in so nastala ob njihovih druženjih ter številnih večerih. Kvačke in igle so namreč članicam krožka stalne spremljevalke tudi doma. Po besedah Kotnikove brez podpore tako društva kot krajevne skupnosti in občine razstave ne bi uspele postaviti na ogled, zato se je vsem zahvalila in obljubila, da bodo vezilje še naprej delale. Marija Šukalo Zanimivi vzorci na vezeninah so pritegnili številne poglede obiskovalcev. (Foto: Marija Šukalo) društvo kiparjev z motorno žago Z lesenimi skulpturami obogatili Pravljični gozd knjižnica mozirje Knjižne novitete v juniju LEPOSLOVJE: Söderberg, Alexander: Andaluzijski prijatelj, Škvorecky, Josef: Inženir človeških duš, Riley, Lucinda: Hiša orhidej, Moriarty, Liane: Moževa skrivnost, Paasilinna, Arto: Na lovu za spomini, Oz, Amos: Panter v kleti, Ramírez, Sergio: Margarita,lepo je morje, Justinek, Terezija: Njen trop, Dare, Tessa: Sedem dni pregreh, Day, Sylvia: Uročena, George, Nina: Svetloba v Provansi. STROKOVNA LITERATURA: Čolak, Andrija: Peklenska rezidenca Brozo-vih, Mežek, Tina: Izdelava nakita s Tino Mežek, Peljhan, Anka: Domača kuhna pa to ali Otroci obujajo zgodovino slovenske kulinarike, Zorko, Andrej: Wehrmannschaft Štajerske domovinske zveze, RavenWolf, Silver: Angeli :naši čarov-ni spremljevalci, Pivka, Jurij: Slovenija v 7 dneh, Hribar, Neža: Note brez pomote, Globočnik, Da-mir: Črtomirov poslednji boj, Kirzner, Israel M.: Konkurenca in podjetništvo. Deset članov Društva kiparjev z motorno žago je na predlog člana društva Tadeja Brglesa in lastnice Pravljičnega gozda Andreje Bizjak v Logarski dolini preživelo ustvarjalni vikend. Izdelovali so razne skulpture, ki sedaj krasijo Pravljični gozd. Družbo so jim delale njihove družine, predvsem otroci so dali veliko idej, katere vse živali in pravljična bitja tja še spadajo. Poleg dvodnevnega ustvarjanja skulptur so kiparji poskrbeli še, da so se njihove motorne žage spočile in prezračile. Skupaj s svojim orodjem so namreč odšli do slapa Rinke, kjer so naredili skupinsko fotografijo. Štefka Sem Člani Društva kiparjev z motorno žago so v Logarski dolini ustvarjali živali in pravljična bitja. (Fotodokumentacija Tadeja Brglesa) 12 Savinjske novice št. 25, 20. junij 2014 I Zgodovina in narodopisje nekaj spominov naših godcev (1) Piše: Aleksander Videčnik V času, ko sem obiskoval naše godce, so na Ljubnem ob Savinji ohranjali letna srečanja in javne nastope domačih godcev, ki so bila nekaj posebnega, in zato so te dogodke snemale radijske postaje in televizija. Ko smo leta 1991 v Mozirju predstavljali knjigo Iz roda v rod, so prav ljudski godci z Ljubnega popestrili dogodek. JOŽE BRGLES - KUGOVNIK Kdo ni poznal njegovega odličnega igranja harmonike? Večkrat sem ga obiskal, ko je še kmetoval tam pod vršaci, na Planini. Imel je iz- monika ali citre, pogosto pa kar oboje! Že pred prvo svetovno vojno so godci želeli igrati še kakšne komade, ki so bili sicer znani po svetu. Radi so iskali nekoga, ki je bil vešč branja not, tako so v okolici Ljubnega vabili medse znanega izdelovalca glasbil in iznajditelja Antona Jamnika z Jam nad Radmirjem. Kot otrok je opazoval, kako so invalidnega Jamnika nosili v hrib, da so ga dobili v svojo sredino. Za Ja-mnikom je postal neke vrste kapelnik za ljudske glasbene sestave Martin Brgles. Že smo omenili, da so godci radi iskali nove viže, saj je veljalo pravilo, da je tisti godec, ki je znal veliko viž, nekaj veljal. Ljudje pa so rekli: »Ta je prinesel novo vižo,« kar je veliko pomenilo. Med ljudmi se je govorilo: »Kdo je vižen, bo tudi godel.« Veljalo pa je, da so na sploh igrali »fraj glave« (na pamet). Če je v hiši bilo slišati dobro glasbo, so ljudje rekli, da je »fajn viža«. Svatba (ohcet) je bila vedno dobro pripravljena, marsikje je trajala tudi po nekaj dni. Ku-govnik se je spominjal številnih godčevskih iger. Sam je dejal, da je bil kar neke vrste potujoči rokodelec. Njegovo življenje je bilo v znamenju za-ničevanega nezakonskega otroka, to breme ga je zelo prizadelo. Morda je prav ta stiska v malem Jakobu povzročila željo po glasbi. Še ni bil star trinajst let, ko je segel po harmoniki in se zgledoval po sorodniku Francu Ermencu, ki je bil odličen harmonikar. Ker je Jakob tudi lepo prepeval, se mu je odprla pot med godce. Kmalu so ga začeli vabiti na razne čajevke, fantovščine, svatbe, dekli-šne, jajčarije, svečarije, družinske praznike in še drugam. Vedno se je na nastop dobro pripravil, ničesar ni pustil naključju. Posebno rad je igral na svatbah. Pripovedoval je o najdaljši svatbi - kar teden dni je trajala - to je bilo pri Sv. Antonu. Jakob Ermenc se spominja, da so se včasih zbrali godci iz različnih krajev in se nekako uglasili. Posebno harmonike včasih niso »šle vkup«. Od viž, ki so mu bile poznane, je naštel: Herkules valček, Holchakermarš, Tajčmajstermarš. V Godci od leve: Jože Brgles - Kugovnik, Jakob Ermenc in Jože Podkrižnik - Kronc redno lep čebelnjak. Hiša je stala na robu velike strmine in je nudila izreden pogled na veličastno krajino. Kot kmečki otrok se je od svojih prednikov naučil igranja na harmoniko. Pozneje je z veliko vnemo prenašal to znanje na svoje potomce. Pripovedoval mi je, kako so godci pred drugo svetovno vojno množično nastopali v okolici Ljubnega. Tedaj je bila na Ljubnem že pihalna godba, ki jo je vodil skladatelj Ante Tevž. Seveda so domači godci godli v glavnem na svatbah in ob praznikih sosedov. Mladi Jože je že s dvanajstimi leti igral na harmoniko, seveda po posluhu, saj not ni poznal, pa tudi ne kdo od njegovih domačih. Imel je tri strice, ki so že bili znani godci, prav ti so se posvetili njemu. Sicer pa so godli predniki tako matere Jožeta kot predniki njegovega očeta. Značilnost, na katero je moj sogovornik še posebej opozoril - na naših kmetijah je bila ali har- Največje zaprepaščenje je na svatbi povzročila vest, da so godce ukradli. To so pogosto sporočile kuharice in pripravile svate k temu, da so potem godce »odkupili«. V času najinega razgovora je imel Kugovnik v spominu imena viž: Cvetljica, Bistrčan, Lučki bolcer, Pastirčan, Lastovka in Mačje trpljenje. Posebej pozorno je opisal komad Štajerš, ki je imel tudi do 40 kitic. Ta glasba je bila značilna tudi za naše kraje. Posebno iznajdljivi so bili godci, ki so kar sproti kovali besedilo in tudi vižo. Ti so bili zelo iskani za ohceti in večje prireditve. Kugovnik je bil vedno pripravljen na takšne pogovore o godcih in o časih velikih ohceti, tudi v novejšem času. JAKOB ERMENC Odraščal je na kmetiji v okolici Florjana pri Gornjem Gradu. Izučil se je čevljarskega poklica, pomagal je tudi staremu očetu, ki je bil tesar. okolici Gornjega Grada je bil zelo priljubljen komad Pavletavalček. Moj sogovornik se je pohvalil tudi s pripravo viž - kar 20 lastnih komadov je pripravil. Kot borec za svobodo je bil na Koroškem težko ranjen in ostal je slep. JOŽE PODKRIŽNIK Ko sem bil na obisku pri Jožetu Podkrižniku s Poljan nad Rečico, je ta ravno delal na njivi. Malo si je oddahnil in kmalu je bil pripravljen na pogovor. Med tem sem si ogledoval lepoto okolice, kjer leži njegova kmetija. Ob tem se človeku zdi, da ta prostranost in lepota tudi vpliva na ljudi, ki tam živijo in gojijo glasbo, v njej pa izražajo svoj notranji mir. Jože Podkrižnik je bil izreden sogovornik, poln spominov in zelo predan glasbi. Zato bo opis mojega obiska nekoliko daljši in izčrpnejši, in to v prihodnji številki našega časopisa. 13 Savinjske novice št. 26, 27. junij 2014 I Kultura, Ljudje in dogodki prodajna razstava likovnih del v galeriji nazarje Umetniki za karitas in materinski dom Jakijeva hiša - Galerija Nazarje je v sklopu praznovanja krajevne skupnosti Nazarje 11. junija gostila prodajno razstavo likovnih del, ki so nastala na 19. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas na Sinjem vrhu nad Ajdovščino. Odprtje razstave je v sodelovanju z domačo občino pripravilo kulturno društvo, dogodek pa je poleg drugih gostov pospremil celjski škof ms-gr. dr. Stanislav Lipovšek. Izkupiček prodanih del potujoče prodajne razstave bo namenjen adaptaciji Doma karitas na Cesti, v sklopu katerega deluje materinski dom. Zbranim je predsednica KD Nazarje Vladka Planovšek predstavila delovanje ter dobrodelen namen omenjene kolonije. Moto razstave je Pridite in poglejte, izvira pa iz naslova slovenskega pastoralnega načrta. Voditeljica projekta Jožica Ličen je predstavila projekt in poudarila: »Umetniki pridejo na kolonijo in darujejo svoj talent, svoj čas, svoje znanje, darujejo svoje največje bogastvo, ljubezen do sočloveka v stiski.« Umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn projekt sooblikuje s strokovno pomočjo. Po njenih besedah umetniki, ki ustvarjajo na koloniji, tja ne pridejo le zaradi dela in druženja ter izmenjave strokovnih mnenj, ampak predvsem z enim namenom: »Da bi svoj čas in svoj talent darovali za nekoga, ki to potrebuje. S tem pa hkrati podarjajo svoje najbolj intimne misli, svoja čutenja in svoja doživljanja.« Razstavo je odprl škof Lipovšek. Čestital je organizatorjem projekta in tokratne razstave za njihovo predanost ter izrazil veselje nad tem, da je rezultat kolonije znova obiskal celjsko škofijo. »Ta razstava ima prav poseben namen, umetniki svoja dela podarjajo ljudem v stiski. In to globoko cenimo tudi v naši škofiji.« Zbrane sta pozdravila še predsednik krajevne skupnosti Matej Pečovnik in županja Majda Pod-križnik. Večer so s pesmijo obogatili člani zbora sv. Martina. Tatiana Golob Celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek je izrazil veselje nad tem, da je rezultat kolonije znova obiskal celjsko škofijo. (Foto: Tatiana Golob) iz poletnega orgelskega ciklusa Ana Glušič nastopila v cerkvi sv. Jurija v Mozirju V soboto, 14. junija, so po večerni maši spet zazvenele orgle v mo-zirski farni cerkvi. Ana Glušič je poslušalce popeljala v svet glasbe in ob tem požela bučne aplavze. Za vokalno popestritev koncerta je poskrbela skupina Sinaj. Orgelski koncert je obiskalo veliko poslušalcev, ki je igranje na orgle lahko vizualno spremljalo na platnu nameščenem pred oltarno mizo. Glasbo je predstavila Anina mentorica Andreja Golež, članica Slovenskega orgelskega društva. Koncert iz poletnega ciklusa, katerega organizator je omenjeno društvo, je ponudil poslušalcem izbor vrhunskih skladb. Mozirje je letos gostilo eno izmed petih izvajalcev. Ana ima za sabo po štirih letnikih klavirja sedem let učenja orgel in zaključuje 4. letnik umetniške gi- IZJAVA TEDNA Ivan Suhoveršnik, župan občine Mozirje: »V Mozirju se že leta trudimo pridobiti še enega zdravnika iz javne mreže, medtem ko vsi, ki pridejo, končajo v Nazarjah, za našo občino zdravnika ni in ni.« (Foto: ŠS) Ano so gledalci v klopeh neposredno (Foto: Slavica mnazije z dvema glavnima predmetoma: orgle in klavir. Sodelovala je na mnogih državnih tekmovanjih in bila zelo uspešna. Obiskuje mednarodne orgelske in klavirske seminarje. Svojo prvo skladbo je odigrala samo z nogami. Pri igranju ji je pri odpiranju registrov in pri notnih listih pomagala Pika Polona Sovič. Koncert je bil razdeljen v dva dela. Pevska skupina Sinaj je ob koncu spremljali preko slike na platnu. Tesovnik) prvega dela nastopila ob spremljavi kitar in violine. Osemnajst pevcev je ubrano odpelo tri pesmi. Sledile so ponovno tri orgelske skladbe. Po nastopu se je Ana zahvalila vsem zaslužnim na svoji glasbeno razvojni poti in tokratnem dogodku. Ob nadaljevanju študija orgel v Salzburgu bo mlada orglavka pridobivala nova znanja v tej glasbeni umetnosti. Slavica Tesovnik 14 Savinjske novice št. 25, 20. junij 2014 Organizacije pohod na creto Poklonili so se spominu žrtvam druge svetovne vojne Krajevna skupnost Nazarje je ob svojem prazniku pripravila tako športne kot kulturne in družabne prireditve. Med slednje so uvrstili kolesarjenje in spominski pohod k spomenikom na Čre-ti. Tega so 8. junija organizirali nazarska krajevna organizacija Zveze borcev za vrednote NOB Mozirje v sodelovanju s planinci in nazarskim krajevnim odborom. Medtem ko so se do mesta kulturne prireditve na Tolstem vrhu kolesarji podali iz Nazarij, so pohodniki štartali pred planinsko kočo na Far-banci. Tu jim je pozdravne besede namenil predsednik krajevne skupnosti Matej Pečovnik in jim zaželel srečno pot. Nato so se udeleženci pod vodstvom planinskega vodnika podali po vlaki do spomenika padlim na Paglavci in naprej do spomenika padlima partizanoma Veri Šlan-der Lojzki in Dušanu Kraigherju Jugu na Tolstem vrhu. Ob njem so se s kulturnim programom, ki so ga oblikovali pohodniki, poklonili spominu žrtvam druge svetovne vojne. O dogodkih tedanjega časa in v spomin padlima partizanoma je spregovoril predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Mozirje Jo- Pohodniki so se na Čreto podali s Farbance po partizanom. (Foto: že Rakun. Rakun je med drugim izpostavil, da je na manj kot desetih kilometrih od Jegovnika do Kozjega laza nad Šentjoštom kar osem grobišč, grobov in spomenikov padlim borcem, ki so dokaz hudih bojev med drugo svetovno vojno. »Vsi spomeniki žrtvam in dogodkom NOB na našem območju so priče junaškega boja mladih borcev vlaki in obiskali nekatere spomenike padlim Marija Sukalo) in bork. Naša moralna dolžnost do njih je spoštljiv odnos in ohranjanje spomina,« je povedal. Srečanje so udeleženci pohoda in spominske slovesnosti zaključili tam, kjer so ga v jutranjih urah pričeli. Vrnili so se namreč k Farbanci in tam nadaljevali druženje ob krajevnem prazniku. Marija Šukalo jamarska reševalna služba 21 tečajnikov delalo izpite v Hudi luknji Huda luknja, kjer je potekalo opravljanje izpitov za jamarskega reševalca in pripravnika, velja za največjo jamo na tem koncu Slovenije. Zaradi enostavne dostopnosti in idealnih pogojev za opravljanje izpitov za jamarskega reševalca ter pripravnika je vodstvo Jamarske reševalne službe te izpite izvedlo v Hudi luknji ob regionalni cesti Ve-lenje-Slovenj Gradec 14. in 15. junija. Prvi dan so preverjali znanje posameznikov za določene manevre, naslednji dan pa izvedli skupno vajo. PRISOTNI INŠTRUKTORJI IN JAMARJI IZ CELOTNE SLOVENIJE Na izpitih je bilo prisotno 21 tečajnikov, od tega devet za reševalce in 15 za pripravnike. Prišli so inštruktorji in jamarji iz celotne Slovenije, kar nekaj tudi iz Zgornje Savinjske doline. Ko jamar opravi izpit za pripravnika, mora ostati še dve leti aktiven, da lahko opravi izpit za reševalca. Potrebno je vložiti veliko truda, časa in dobre volje, da se jamarji izšolajo do te stopnje, da lahko naredijo izpit. Kolikor večji je bil napor in kolikor težje so bile ovire, toliko večja in lepša sta bila podvig in osebno zadovoljstvo jamarja. In če so pri tem sodelovali pogumni in zvesti ljudje v prijateljstvu, je doživetje še toliko bolj nepozabno. V jamah se kljub velikim naporom, mrazu in vlagi ja- marji sprostijo, napolnijo svojo dušo, um in začutijo notranjo gotovost in veselje do življenja. Trenutno je v Sloveniji registriranih preko 11.000 jam. Kraški teren Slovenije predstavlja kar 43 odstotkov celotnega površja. Njegove največje značilnosti so ravno kraške jame. Četudi je obiskovanje jam mnogo manj priljubljeno v primerjavi z obiskovanje gora, se kljub temu pojavljajo nesreče, zato so izkušeni reševalci več kot potrebni. Jame se ne nahajajo samo na nam vsem poznanem Krasu, ampak tudi na osamelem krasu, kamor spadata tudi Savinjska in Šaleška dolina. Huda luknja velja za največjo jamo na tem koncu Slovenije in je podzemni biser osamelega krasa. S svojimi dimenzijami in lego ob regionalni cesti zbuja radovednost in vedno znova preseneti obiskovalca ali vsaj za trenutek prevzame zamišljenega voznika. Mateja Mazgan 15 Savinjske novice št. 26, 27. junij 2014 I Kultura, Ljudje in dogodki regijsko srečanje seniorskih piscev na ljubnem ob savinji V zavetju besede V Fašunovi hiši na Forštu je JSKD OI Mozirje ob tednu ljubiteljske kulture organiziral regijsko srečanje seniorskih piscev celjske in koroške regije. Tudi letos je bil razpisan literarni natečaj z naslovom V zavetju besede, avtorji pa so lahko sodelovali s svojimi še neobjavljenimi pesniškimi, proznimi in dramskimi besedili. Preko dvajset piscev omenjenih regij se je najprej udeležilo delavnice s strokovnim posvetom in pregledom prijavljenih del. Sledilo je javno branje s strokovno svetovalko in literatko Li-ljano Klemenčič, ki je prispela besedila predhodno prebrala, na srečanju pa vodila pogovor o le-teh in literarnem ustvarjanju nasploh. Udeleženci so prejeli priznanja za sodelovanje, med njimi pa so izbrali tri dela, ki so se uvrstila naprej. Na vseh šestih regijskih srečanjih po Sloveniji bo izbranih okrog 20 nominiranih del, ki jih bo dobil v branje državni selektor na JSKD David Bedrač, pesnik s Ptuja. Celjsko in koroško regijo bodo zastopala na Ljubnem izbrana dela nominirank Ivane Žvipelj - Žive iz Mozirja, Marije Rihter iz Šmartnega ob Dreti in Lidije Polak iz Prevalj. Izmed dvajsetih nominiranih del bo po izboru Bedrača izbranih osem finalistov, ki bodo povabljeni na državno srečanje starejših literatov jeseni v Ljubljano. Srečanje seniorskih piscev v Fašunovi hiši so popestrili harmonikar iz Spodnjih Kraš, Klemen Lamprečnik, otroška folklorna skupina Mlinček KD Ljubno ob Savinji in Barbara Trobentar s čokolado iz Krištofove zakladnice. Barbara Rozoničnik Dve od treh nominirank, Ivana Zvipelj - Živa (levo) in Lidija Polak (Foto: Barbara Rozoničnik) 22. izbirno tekmovanje za zlato harmoniko ljubečne V polfinale vsi tekmovalci Turistično društvo Nazarje je v sodelovanju z domačo občino, KUD STOPinJE in mo-zirsko izpostavo JSKD pripravilo srečanje družinskih sestavov in frajtonarjev. Slednje je bilo tudi izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne. Ker je bilo instrumentalno vokalno druženje v sklopu prireditev v okviru nazarskega krajevnega praznika, je uvodoma prisotne pozdravil predsednik KS Nazarje Matej Pečovnik in glasbenikom zaželel čim boljšo izvedbo pripravljenega programa. Harmonikarje, teh je bilo 14, je spremljal član ocenjevalne komisije Žmago Štih. Zaigrali so po dve skladbi in z njimi ocenjevalca prepričali v tolikšni meri, da je vse poslal v polfinale. Tako bodo v Josipdolu v občini Ribnica na Pohorju sredi julija ali na Ljubečni v začetku avgusta ponovno zaigrali v svojih starostnih kategorijah tudi Zgornjesavinjčani: Klemen Lamprečnik iz Spodnjih Kraš, Tanja Podkrižnik in Mateja Krumpač-nik z Ljubnega ob Savinji ter Gašper Laznik z Lepe Njive. Svojega favorita, ki je postal grajski godec, so izbirali tudi gledalci. Občinstvo je ta naslov podelilo Žigi Žlebniku z Raven na Koroškem. Obiskovalce so v spremljevalnem programu zaba- vali družinski sestavi Mika nas, družina Zavolo-všek, duet Opala in sestri Apšner. Marija Šukalo Med najmlajšimi, ki so nastopili na izbirnem tekmovanju, je bil tudi Klemen Lamprečnik iz Spodnjih Kraš. (Foto: Marija Šukalo) Junija Pred 15 leti POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE MOZIRJE JOŽETOM KRAMERJEM Na vprašanje o problematiki mozirske-ga trškega jedra, ki ni urejeno, kot bi si občani želeli, je župan odgovoril, da se je za ureditev samih trških jeder, tako Rečice kot Mozirja, premalo vlagalo v preteklosti: »Vseeno se bo tudi v teh jedrih letos gradilo. Najprej je na vrsti dokončanje pločnika od Pepela do križišča Šolske ulice, da bodo otroci varneje hodili v šolo. Vsaka stvar nekaj stane, zato je potrebno graditi postopoma in po nekem določenem vrstnem redu.« Pred 20 leti MGA PO POTI RAZVOJA Pred nekaj več kot letom dni je MGA postal član skupine BSHG, s čimer so bile podane možnosti za nov razvojni in investicijski ciklus podjetja. V zelo kratkem času je bila zgrajena nova skladiščna hala, izvedena je bila tudi preureditev celotnega oddelka za predelavo plastike. Z namenom krepitve razvojne funkcije v MGA-ju, saj se celotni razvoj aparatov za mehansko obdelavo hrane prenaša v Nazarje, so bili dograjeni tudi novi prostori za potrebe razvoja, prav tako je bila nabavljena tudi dodatna računalniška oprema. Pred 25 leti KAKO SE BOMO RAZVIJALI DO LETA 2000 Predvideni so naslednji posegi na 1. Območje kmetijskih zemljišč - v Mozirju za: obvoznico z avtobusno postajo, družbeno stanovanjsko gradnjo, za industrijsko območje Cinkarna, za čistilno napravo, za razširitev pokopališča. V lokalnih središčih - Nazarje za: gospodarsko cono Prihova, industrijsko območje MGA, širitev šole in vrtca. Rečica ob Savinji za: dopolnilno stanovanjsko gradnjo, gradnjo osnovne šole. Ljubno ob Savinji za: območje za stanovanja, območja za turistične, športne dejavnosti v Vrbju, širitev pokopališča. Luče za: zaokrožitev stanovanjske gradnje Prod. Gornji Grad za: športna igrišča pri šoli, širitev pokopališča, bencinski servis. Pripravila Tatiana Golob 16 Savinjske novice št. 25, 20. junij 2014 Šolstvo, Informacije občina ljubno Podžupanja mladim na pot namenila številne lepe in spodbudne misli Ob koncu šolskega leta so na Občini Ljubno pripravili sprejem za učence, ki so z najboljšimi rezultati zaključili deveti razred domače osnovne šole. Ob odsotnosti župana jih je sprejela podžupanja Anka Rakun, ki je mladim na pot namenila številne lepe in spodbudne misli. Ravnatelj Rajko Pintar in učiteljici Alenka Meža in Veko-slava Klemenak so pohvalili prizadevnost prisotnih učencev, ki so se izkazali tudi pri udejstvo-vanju na športnem, kulturnem, tekmovalnem in še kakšnem področju. Podžupanja Rakunova je predstavila delovanje in dosežke občine. Poudarila je, kako so prav vsi ponosni na svoje odlične učence, ki ponašajo ime občine v svet na različnih ravneh. »Pred vami je ena pomembnejših odločitev na vaši življenjski poti in prepričana sem, da ste dobro premislili, kakšni bodo vaši nadaljnji koraki. Ne sanjajte življenja, živite svoje sanje,« je de- jala podžupanja Anka Rakun. Učenci so obljubili, da domačega kraja in občine ne bodo pozabili in se bodo vključevali v tamkajšnje življenje tudi v času, ko bodo na šolanju drugje. Marija Lebar V spomin na zadnje šolske dni in lepe dosežke je podžupanja Anka Rakun (levo) obiskovalce tudi obdarila. (Foto: Marija Lebar) občina mozirje Najuspešnejši na učnem področju pri županu Učence, ki so deveti razred Osnovne šole Mozirje zaključili z najlepšimi ocenami, je v spremstvu razredničark in ravnateljice Andreje Hra-mec 13. junija sprejel župan Ivan Suhoveršnik. V znak nagrade za odlično opravljeno delo jim je podaril knjige, z njimi pa podelil spomine na leta svojega šolanja. Spregovoril jim je o letih, ko je sam obiskoval osnovnošolski hram učenosti, jim postregel z zanimivimi dogodivščinami, nato pa prisluhnil njim. Učenci so ga seznanili s svojimi željami in cilji. Šolanje bodo večinoma nadaljevali na gimnazijah, kar jim bo omogočilo premaknitev odločitve o določenem poklicu še za nekaj časa. Župan je učencem zaželel veliko sreče v življenju in preudarnosti na poti, ki je pred njimi tako na področju šolanja kot življenja na splošno. Spomnil jih je, naj bodo vedno ponosni na svoj kraj, na mladost in osnovnošolska leta pa naj jih vedno vežejo samo lepi spomini. Benjamin Kanjir mladinska knjiga meseca junija v knjižnici mozirje David Hill: Bratova vojna Večkrat nagrajen mladinski roman Bratova vojna mladim bralcem s pretanjenimi opisi približa kruto realnost vojne vihre in z dvoslojnostjo zgodbe poraja vprašanja o smiselnosti vojnega nasilja. Zgodba je postavljena v leto 1914, ko v Evropi izbruhne I. svetovna vojna. Na Novi Zelandiji brata William in Edmund v vojno stopita na nasprotnih polih. William se ponosno javi na vojaško dolžnost, mlajši Edmund pa zavrne nošenje orožja ter postane vojni oporečnik, ki ga aretirajo in zaprejo kot zaničevanja vrednega izdajalca domovine. Brata v pismih mami opisujeta vsak svojo bolečo izkušnjo krute vojne, nato pa se njuni poti križata v Franciji v krvavi bitki na Sommi. William se tam bori, Edmund pa pomaga pri odnašanju in oskrbi ranjencev iz strelskih jarkov. Župan Ivan Suhoveršnik (desno) je sprejel učence v spremstvu razredničark in ravnateljice Andreje Hramec (tretja z leve). (Foto: Benjamin Kanjir) 17 Savinjske novice št. 26, 27. junij 2014 I Šport, Čestitke, Oglasi 5. mali maraton mozirja Na tekaški manifestaciji 534 tekačev iz vse Slovenije Organizatorji iz vrst Športnega društva Mozirje so uspešno izpeljali peti tradicionalni festival teka in športa v Mozirju. Tekaške manifestacije se je udeležilo 534 tekačev iz vse Slovenije. Poleg njih je še 80 malčkov zmoglo preteči traso Bimbo teka. Tekače je tik pred startom pozdravil župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik. Zaželel jim je dober in varen tek, nato pa s strelom iz startne pištole označil začetek. Hud boj do zadnjih metrov se je bil v moški konkurenci tekačev na pol maratonski razdalji enaindvajsetih kilometrov. Klemen Matkovič in Danijel Hajdinjak sta progo pretekla rame ob ramenu in drug drugemu nista dovolila prednosti. Slednjo si je v ciljni ravnini vendarle pritekel Hajdinjak, ki je ciljno črto pretekel le par metrov pred Matkovičem. Kot tretji je pritekel v cilj Martin Kemperle. Manj težav z zasledovalkami je imela Mateja Mlinar v ženski konkurenci. Progo je pretekla v času novega rekorda, pred drugouvršče-no Sanjo Brglez pa si je pritekla sedem minut prednosti. Tretja je bila Viktorija Modrijan. Na rekreativnem teku je s konkurenco pometel David Begič, ki je ciljno črto pretekel v slabih štiridesetih minutah. Sedem minut za njim je bila v cilju tudi prva ženska, Mateja Tofant, ki je z doseženim časom popravila dosedanji najboljši čas proge. Traso družinskega teka je letos najhitreje pretekel Igor Cvikl, ki je z dobrimi dvajsetimi pora- bljenimi minutami postavil nov rekord proge. Med dekleti je bila najhitrejša Polona Lamut, ki je ciljno črto pretekla dobrih pet minut za Cviklom. Fotogalerijo najdete na www.savinjske.com (geslo: mmm5mo). Benjamin Kanjir Start je bil v lepem vremenu, podelitev nagrad pa je zaradi plohe potekala v prireditvenem prostoru. (Foto: Benjamin Kanjir) ERßLAXj !RELAX ŠOLA VOŽNJE MOZIRJE 0IHUKI2IRJLIH0 TEGA! sredäi, .ob>1ffIf MOZIRJE, Savinjska t. 29 www.solavoznje-rela)i.si I 18 Savinjske novice št. 26, 27. junij 2014 Kultura, Oglasi z ljudsko pesmijo skozi preteklost Pod leškim kozolcem prvič, a ne zadnjič Kulturno društvo Pušeljc je v okviru letnega programa nastopov ter v tednu ljubiteljske kulture priredilo v kozolcu pri dvorcu Lešje na Homcah zanimivo srečanje z imenom Z ljudsko pesmijo skozi preteklost. V uro dolgem nastopu, ki ga je spremljalo skoraj sto poslušalcev, so obudili spomin na dvorec Lešje, ki je velikokrat menjal la- stnika v obdobju prve omembe v pisnih virih 1364 do danes. Zdaj je lastnik družina Vršnak, p.d. Leški. Preleteli so petnajsta leta bogatega programa nastopov in gostovanj Pušeljca, vodja Betka Ročnik pa je pevske nastope in skeče povezala v sproščeni splet ljudskih pesmi, ki so pristajale mogočnemu podeželskemu kozolcu, publi- Pušeljc zdaj nastopa kot ženski kvartet ljudskih pevk. (Foto: Jože Miklavc) © TURISTIČNO DRUŠTVO RECICA OB SAVINJI vabi na tradicionalno 35. turistično prireditev OD LIPE DO PRANGERJA PETEK, 27. junij 2014 ob 19.00 - ODPRTJE RAZSTAV v prostorih OŠ Rečica ob Savinji - narodopisne Pozabljene č rep I ne - likovnih del Blanke Božič - likovnih, literarnih in kiparskih del učencev OŠ Rečica ob Savinji - ročnih del vezilj DU Rečica ob Savinji Kulturni program pripravljajo učenci Glasbene šole Nazarje in harmonikar Primož Zvir. NEDELJA, 29. junij 2014 ob 15.00 - Igre med naselji občine Rečica ob Savinji na športnem igrišču Rečica ob Savinji Moderator Franci POD BREZNI K SOBOTA, 5. julij 2014 ob 20.30 - Večer pod trško lipo - gostje: Klapa Sidro - srečelov - OGNJEMET Za zabavo skrbijo OKROGLI MUZIKANTI. VLJUDNO VABLJENI! ki in zgodovini Pušeljca. O pomenu takšnih srečanj, o bogastvu in poslanstvu ljudskih pevk so spodbudne misli povedali vodja mozirske izpostave JSKD Simona Zadravec, županja občine Nazarje Majda Podkrižnik in župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi. Vsi trije so obljubili pomoč in sodelovanje s pevkami tudi v prihodnje. Mlajši leški rod je humorno predstavil utrinke iz življenja na tem »dvoru«, ko so ostali štirje otroci sa- mozirje mi, brez očeta in s prezaposleno mamo Drago, ki je ves čas obstoja Pušeljca dajala vetra v jadra še vedno eni najbolj popularnih ženskih pevskih skupin v Zgornji Savinjski dolini. Da bi kdaj po Hom-cah in Lešju vozil brezplačni taksi še nismo slišali, je pa bilo tokrat to dejstvo, saj je Marko Ročnik vpre-gel par konj v voz in popeljal vse željne obiskovalce po mejah leške-ga »grunta«. Jože Miklavc Zbor Mens sonora nastopil z nazarskimi pevci V mozirski cerkvi sv. Jurija so 7. junija gostovale pevke ženskega pevskega zbora Mens sonora. Uro trajajoči program so jim pomagali sooblikovati člani mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Nazarje. Nazarski pevski zbor že več kot desetletje in pol združuje ljubezen do Sodelovale so z velikim številom priznanih slovenskih zborov in gostovale v različnih krajih Slovenije. Lani so se dekleta predstavile tudi na mednarodnem pevskem festivalu v avstrijskem Bad Ischlu in kot najboljši ženski zbor tekmovanja domov prišle z dvema zlatima plaketama. Nji- Dekleta ženskega pevskega zbora Mens sonora so navdušile s sakralnimi napevi, liturgičnim besedilom, madrigali in ljudsko pesmijo. (Foto: Marija Sukalo) petja in glasbe, tretjo sezono pa jim dirigentsko palico drži Kristina Šuster. Ženski zbor Mens sonora je bil ustanovljen pred osmimi leti na pobudo pevk, ki so pred tem prepevale v Komornem dekliškem zboru Škofijske klasične gimnazije. Zbor nadaljuje bogato glasbeno tradicijo Zavoda sv. Stanislava, pevke pa se posvečajo resnejši zborovski literaturi. hova dirigentka Mateja Cernic je na omenjen tekmovanju prejela nagrado za posebne dosežke. Medtem ko so se Nazarčani predstavili s črnsko duhovno glasbo in ljudskimi napevi, so dekleta v svoj program poleg ljudskih in umetnih uvrstile liturgično besedilo, sakralne napeve in madrigal. Marija Šukalo 19 Savinjske novice št. 26, 27. junij 2014 I Organizacije, Ljudje in dogodki 4. nočno gasilsko tekmovanje na recici ob savinji Slaba udeležba gasilskih ekip naše doline lometrov oddaljenega kraja v bližini Mirne Peči. stile PGD Šikole in tretje PGD Begunje na Gorenj- V ženski konkurenci so slavile članice PGD skem. Andraž nad Polzelo, na drugo mesto so se uvr- Marija Šukalo Pod reflektorji se je na Rečici ob Savinji pomerilo 18 članskih ekip prostovoljnih gasilskih društev iz različnih krajev Slovenije. (Foto: Marija Šukalo) vrtec nazarje Nepozabna noč naših nadobudnih oblačkov Z nočnim tekmovanjem gasilskih desetin prvo soboto v juniju so na Rečici ob Savinji pričeli sklop praznovanj ob prazniku občine. Slednjega bodo zaključili prvo soboto v juliju z Večerom pod trško lipo. Na poligonu ob gasilskem domu se je v vaji z motorno brizgalno po pravilih slovenske gasilske zveze brez dodanih točk na starost tekmovalcev pomerilo 18 desetin članov in sedem desetin članic. Ti so zastopali prostovoljna gasilska društva iz različnih krajev Slovenije. Med zgornjesavinjskimi gasilci, ki so se skusili v vaji, so bili le člani PGD Pobrežje ob Savinji, Nova Štifta in organizatorji. Novoštiftčani so si priborili 11. mesto, Pobrežani in Rečičani pa so pristali na 16. oziroma 17. mestu. Na 4. nočnem tekmovanju za pokal občine Rečica ob Savinji so se letos pod reflektorji med člani najbolje odrezali PGD Hmeljčič pred PGD Paška vas in PGD Andraž nad Polzelo. Prvouvr-ščena ekipa je bila tudi najbolj oddaljena od prizorišča dogajanja, saj se je pripeljala iz 127 ki- Bil je čudovit četrtkov dan. Naši, sedaj že veliki otroci Vrtca Nazarje, iz skupine Oblaček, so se pripravljali na prav posebno doživetje. Tega dne, natančno 5. junija, so starši svoje otroke v vrtec pripeljali v popoldanskih urah, kjer sva jih Robi in Irena sprejela na igrišču. Otroci, oboroženi predvsem s pogumom, prtljago za 14 dni in malce negotovi, so bili pred prav posebno preizkušnjo - eno noč preživeti brez svojih dragih staršev, bratcev, sestric, babic in dedkov. V noči na petek, 6. junija, smo noč preživeli skupaj v igralnici vrtca, kjer smo si uredili prav posebna ležišča. A nikar ne mislite, da smo kmalu utonili v spanec. Ne, ne, ta večer je bil prav poseben in predvsem samo naš. Takole je bilo. Najprej smo kanček energije porabili na igrišču pri vrtcu, nato pa smo se podali dogodivščinam naproti. Odprtih rok nas je sprejela knjižničarka, gospa Vladka Planovšek, ki nam je prebrala dve zelo zanimivi zgodbici. Ker pa se je ravno ob našem obisku v kulturnem domu pričela baletna predstava Trnuljčica, smo si ogledali tudi to. Malce utrujeni smo se po predstavi odpravili nazaj proti vrtcu, kjer smo energijo ponovno dobili na igrišču. Lakota nas je kmalu pregnala v igralnico, kjer smo povečerjali in prisluhnili zgodbici o netopirčku. Zunaj se je že delal mrak, zato smo se oborožili z žepnimi svetilkami in se podali na lov za netopirji, a kaj več od kakšnega komarja in nočnega metulja nismo srečali. Bil je pa zanimiv sprehod po Nazarjah - odšli smo vse do mostu, preko katerega moramo, če želimo do samostana. Opazovali smo nebo in tudi v vodo smo posvetili, če bi nas slučajno prišla pozdraviti kakšna ribica, a je bilo vse mirno. Za nekaj minutk smo se ustavili tudi na nogometnem igrišču, nato pa se že precej utrujeni, z napol zaprtimi očmi odpravili nazaj proti vrtcu. Postanek na igrišču, nato pa skok v pižame in brez umivanja zobkov ni šlo. Sledil je pižama party. Ko bi le vedeli, kako smo se naplesali. Po takem žuru smo samo še popadali na naša ležišča - zlezli v spalne vreče in trdno zaspali, prav vsi. Zjutraj, ko je bilo sonce že visoko na nebu, smo odprli očke kot veliki junaki in se novemu dnevu naproti podali bogatejši za eno nepozabno izkušnjo. Irena Budna Otroci so eno noč preživeti brez svojih dragih staršev, bratcev, sestric, babic in dedkov. 20 Savinjske novice št. 26, 27. junij 2014 I Šport pokrajinsko prvenstvo v pikadu v bočni Ženska ekipa ponovno najboljša Bočki upokojenci so organizirali pokrajinsko prvenstvo v pika-du, ki se ga je udeležilo 15 ekip, sedem ženskih in osem moških. Med ženskami so bile ponovno nepremagljive članice bočke ekipe, ki so se uvrstile na državno tekmovanje. V ženski konkurenci so jim sledile tekmovalke iz Andraža nad Polzelo in Mozirjanke, peto mesto je osvojila druga boč-ka ekipa. Pri moških so bili nepremagljivi tekmovalci iz Žalca, sledila jim je ekipa Bočna 1 in Andraž, Bočna 2 je bila diskvalificirana, dosegli pa bi odličen rezultat. Zmagovalna ženska ekipa iz Bočne, ki se je uvrstila na državno tekmovanje. (Foto: Štefka Sem) Udeležence je med drugimi pozdravil predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje Emil Hedžet. Izrazil je navdušenje nad dobro organizacijo in prijetnim vzdušjem na tekmovanju. Zahvalil se je organizatorjem za odlično pripravljeno tekmovanje in čestital vsem tekmovalcem za dosežen uspeh. Skupaj z nekdanjim predsednikom DU Bočna Nikom Purna-tom sta podelila priznanja in nagrade udeležencem tekmovanja, pozdravne besede pa je spregovoril tudi župan gornjegrajske občine Stanko Ogradi. Štefka Sem turnir v malem nogometu na spodnjem pobrezju Gasilci nabirali kondicijo za intervencije Na športnem igrišču Pri žagci na Spodnjem Pobrežju so se na turnirju v malem nogometu pomerili tisti ljubitelji nogometa, ki sicer svoj prosti čas namenjajo reševanju ljudi in premoženja. Na športnem druženju so se namreč srečala prostovoljna gasilska društva Gorica ob Dreti, Šmartno ob Dreti, Rečica ob Savinji, Radmirje, Bočna in organizatorji, PGD Pobrežje ob Savinji. Po sistemu vsak z vsakim so gasilci dokazali, da jim tudi druženje ob igri ni tuje. Ob tem so gledalci uživali v številnih dobrih akcijah in zadetkih. V finalnem obračunu so se srečale ekipe PGD Gorica ob Nogometno druženje gasilcev je bil čas za sproščanje in nabiranje kondicije, ki jo ob intervencijah le-ti še kako rabijo. (Foto: Marija Šukalo) Dreti in PGD Radmirje. Ob enako- čen 3:3, zato so sledili prosti stre-vredni igri je bil tudi rezultat izena- li. Več sreče so pri streljanju z bele točke imeli Goričani, ki so Radmir-cem zatresli mrežo petkrat in prejeli le štiri gole. Tako je prvo mesto pripadlo PGD Gorica ob Dreti, rad-mirski gasilci so se morali zadovoljiti z drugim mestom, na tretjem pa so pristali bočki gasilci. Rezultat je bil po besedah vodje tekmovanja in predsednika PGD Po-brežje Franca Finkšta postranskega pomena. V ospredju je bilo namreč druženje in sproščanje ter nabiranje kondicije, ki jo ob intervencijah gasilci še kako rabijo. Prvi turnir med gasilskimi ekipami so Pobrežani pripravili kot uvod v večerno otvoritev pridobitve - športnega igrišča. Marija Šukalo nogometni klub ljubno ob savinji Tekma mamic z najmlajšimi nogometaši V ljubenskem nogometnem klubu v petih starostnih skupinah trenira 73 otrok, med njimi tudi ena deklica. Za njihovo nogometno znanje skrbijo trije trenerji. Nogometaši pridno trenirajo preko celega leta, nagrada za njihov trud pa je vsako leto zaključek sezone, na katerem se na tekmah bodoči nogometni asi pomerijo s starši. Tekmovalnemu delu je letos sledil piknik v športnem parku v Radmirju. Najmlajša kategorija tekmovalcev, starih do sedem let se je v na- petem dvoboju pomerila z mamicami, vse ostale kategorije, U9, U11, U13 in U15, pa so se pomerile z očeti. Tekme so bile napete, zabavne, z veliko goli, rezultati pa povsem postranskega pomena. Važno je bilo druženje med starši, trenerji in otroki ter prijeten zaključek sezone na pikniku. Štefka Sem Tudi mamice so dokazale, da obvladajo nogometno igro. (Foto: Štefka Sem) 21 Savinjske novice št. 26, 27. junij 2014 I Šport športno društvo vrbovec nazarje Dobletini pokal krajevne skupnosti Nazarje 8. maraton alpe scott Obkrožili bodo Kamniško-Savinjske Alpe Start Maratona Alpe Scott, ki se bo letos odvijal v nedeljo, 6. julija, je vsako leto v starem delu Kamnika, kjer se zbere preko 700 kolesarjev. Trasa udeležence iz Kamnika vodi proti Gorenjski vse do Jezerskega vrha, ki je prvi prelaz na poti. Kmalu po spustu proti Železni Kapli je pred kolesarji nov, za mnoge največji izziv na poti - vzpon na Pavličevo sedlo. Ko premagajo »gospoda Pa-vliča«, poti seveda še ni konec. Sledi vožnja skozi Solčavo, Luče, Ljubno ob Savinji vse do Gornjega Grada, kjer jih čaka zadnji klanec na poti. Čeprav Črnivec sicer ne sodi med najzahtevnejše vzpone, pa po vseh kilometrih in dveh prelazih, ki jih imajo kolesarji za seboj, zagotovo ni mačji kašelj. Po 130 kilometrih in 2.000 m višinske razlike udeleženci krog okoli Kamniško-Sa-vinjskih Alp strnejo v Kamniku. Vsi tisti, ki se prvo julijsko nedeljo ne bodo podali okoli Alp s kolesom, lahko kolesarje pozdravijo na startu maratona ob 9. uri v centru Kamnika ali jih bodrijo na poti. Maraton v organizaciji KD Alpe za mnoge rekreativne kolesarje predstavlja pravi izziv, celo vrhunec sezone. Letos s seboj prinaša posebno sporočilo, ki se glasi: »Spoštovanje in fair play kot popotnica za 8. Maraton Alpe Scott«. ŠS Praznik krajevne skupnosti so z malonogo-metnim turnirjem med nazarskimi »firkeljci« popestrili člani domačega športnega društva. Po zanimivih sosedskih obračunih in napeti končnici velikega finala so Dobletinci na koncu le premagali svoje stare »rivale« iz Žlabra, medtem ko so se Bloki in Zgornje Nazarje morali zadovoljiti z malim finalom. Na koncu so bili vsi zadovoljni, saj rezultat na takšnih srečanjih pač ni v prvem planu, pomembno je predvsem ohranjanje prijateljskih vezi in druženje. Franjo Pukart Udeleženci malonogometnega turnirja v Nazarjah (Foto: Franjo Pukart) športno društvo daski team mozirje Rolalo staro in mlado V preteklem tednu so člani novega društva na mozirski športni sceni, DaSki team, ki ga vodi David Paulič, organizirali začetni in nadaljevalni tečaj rolanja. Ker morajo biti otrokom vzgled tudi starši, so se slednji dva popoldneva učili osnov te športne zvrsti. Na parkirišču pred Mozirskim gajem se je na prvi dan tečaja zbralo kar 24 malih nadebudne-žev v starosti od štirih let navzgor. Animatorji društva so jih učili rolanja od osnovnih pravil dalje. Od tega, kaj spada med nujno zaščitno opremo, do tega, kako se varno vstane po morebitnem padcu ali počitku. Na pripravljenem poligonu so nato pet popoldnevov nabirali izkušnje in se učili predvsem varnega rolanja. Vozili so se med ovirami, v parih in drug za drugim ter pri tem pazili na svojo in varnost vseh ostalih, ki so bili z njimi. Na zadnji dan so otroci staršem pokazali, kaj so se naučili. In naučili so se prav vsi, od prvega do zadnjega, kako čim bolje obvladati gumijasta kolesa pod svojimi nogami. Organizatorji so se odločili, da bi kakšen nasvet prav prišel tudi odraslim, predvsem star- šem malih rolarjev. Tako so jih povabili, da v dveh popoldnevih osvežijo svoje znanje. Rolalo jih je dvanajst, prav vsi so bili na koncu zadovolj- ni s tem, kar so se naučili na novo ali pa se s pomočjo inštruktorjev ponovno spomnili. Benjamin Kanjir Otroci so ob zaključku tečaja staršem pokazali, kaj so se naučili. (Foto: Benjamin Kanjir) 22 Savinjske novice št. 26, 27. junij 2014 I Kronika, Oglasi Občina Mozirje, Smihelska cesta 2, 3330 Mozirje, objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDBO ZA PRODAJO DVOSOBNEGA STANOVANJA V MOZIRJU I. Predmet prodaje: Dvosobno stanovanje št. 3 v nadstropju večstanovanjske stavbe v Mozirju, na naslovu Praprotnikova ulica 1, 3330 Mozirje. Izhodiščna cena nepremičnine znaša 66.900 EUR. Stanovanje je velikosti 122,30 m2, od tega primarni prostori 92,50 m2 ter klet in balkona 19,80 m2. Stanovanje je prosto ter takoj vseljivo. Na javnem razpisu lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev nepremičnine na območju RS in v roku podajo pravilne ponudbe. Nakup je po načelu videno-kupljeno. Ponudnik mora do zaključka postopka zbiranja ponudb plačati varščino v višini 10% izhodiščne cene. II. Postopek zbiranja ponudb in kriterij za izbiro najugodnejšega ponudnika: Prodajna pogodba bo sklenjena s tistim ponudnikom, ki bo ponudil najvišjo ceno za nepremičnino, ki je predmet razpisa, oziroma v primeru, da bo ponudnik samo eden, vsaj ceno, ki je enaka izhodiščni ceni in izpolnjuje vse pogoje prodaje. O najugodnejšem ponudniku bo odločila Komisija za oceno ponudb. Odločitev komisije je dokončna. Z izbranim ponudnikom bo sklenjena pogodba v 15 dneh po dokončnosti sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika. Če izbrani ponudnik v navedenem roku ne podpiše pogodbe, prodajalec zadrži varščino in velja, da je kupec odstopil od pogodbe. Po plačilu celotne kupnine in poravnavi vseh stroškov bo Občina Mozirje izdala pisno dovolilo za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo na ime izbranega ponudnika. III. Ostale določbe: Prodajalec si pridržuje pravico, da z nobenim od ponudnikov ne sklene kupoprodajne pogodbe. Občina Mozirje lahko brez kakršnekoli odškodninske odgovornosti do sklenitve pravnega posla prekine oziroma ustavi postopek prodaje, ne da bi za to navedla razloge. Pogoji iz javnega razpisa so sestavni del pogodbe o prodaji nepremičnin. IV. Rok, naslov in informacije za predložitev ponudbe: Razpisna dokumentacija se nahaja na spletni strani Občine Mozirje, www.mozirje.si, rubrika občinska uprava, javni razpisi. Ponudba mora biti dostavljena na naslov: Občina Mozirje, Smihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Rok za oddajo ponudbe je 10. 07. 2014 do 12.00 ure. Vsa pojasnila v zvezi z razpisom lahko interesenti dobijo pri Janezu JANKO, tel. 03 839 33 12, e-mail janez.jan-ko@mozirje. Ogled nepremičnin je možen po predhodnem dogovoru. Mozirje 20. 06. 2014 Občina Mozirje www.pwUisi Spoštovani uporabniki poštnih storitev! Obveščamo vas, da bo pošta 3341 Šmartno ob Dreti, 1. avgusta 2014 pričela delovati kot pogodbena pošta na naslovu Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje d.o.o., Šmartno 74, 3341 Šmartno ob Dreti. Delovni čas pogodbene pošte 3341 Šmartno oh Dreti: ponedeljek—petek: 8.00-12.00 in 14.00-18.00 sobota: 7.00-12.00 Na pogodbeni pošti laliko opravite večino storitev povsem enako kot na običajni pošti: * oddate pisemsko pošiljko ali paket, * dvignete pošiljko, ki vam je pismonoša ni uspel dostaviti, * vplačate obrazec UPN ali poštno nakaznico, položite ali dvignete gotovino na oz. 7 osebnega računa ali hranilne vloge Poštne banke Slovenije ter dvignete gotovino prek POS-terminala ob predložitvi kartic Maestro, MasterCard, American Express, Diners Club in Visa, * kupite znamke, vrednostne kartice, dopisnice, paketno embalažo, pisemske ovojnice, voščilnice in razglednice, * pravne osebe, ki imajo TRR pri Poštni banki lahko opravijo negotovinsko plačilo, polog in dvig gotovine v omejenih zneskih ter preverijo stanje na računu, VJ POŠTA SLOVENIJE IZ POLICIJSKE BELEZNICE • VOZILI UKRADLI CEZ NOC Nazarje: V noči na 18. junij sta bila izpod nadstreška stanovanjske hiše v Nazarjah ukradena dva osebna avtomobila znamke Audi. Tatovi so odpeljali audi A3, reg. št. KP BP-794, in audi A4, reg. št. KPDC-692. Policisti za neznanimi storilci še zbirajo obvestila. • PLANINEC ZDRSNIL NA SNEŽIŠ^ Koroška Rinka: 21. junija okoli 10.30 ure se je na zavarovani plezalni poti Savinjsko sedlo-Koroška Rinka zgodila nesreča, v kateri se je poškodoval 27-letni planinec. Slednji je zdrsnil na snežišču in padel v okoli dva metra globoko razpoko med snežiščem in skalami. Posredovali so reševalci celjske postaje Gorske reševalne zveze Slovenije, ki so poškodovanca oskrbeli, zatem pa ga je helikopter za reševanje v gorah Slovenske policije z dežurno ekipo prepeljal v Univerzitetni klinični center Ljubljana. • PROMETNA NESREČA IN PREPIR Gornji Grad: 22. junija je občan obvestil dežurnega policista, da je v ostrem ovinku pri cerkvi v Gornjem Gradu njegovi punci, ki je vozila osebno vozilo, nasproti po sredi ceste pripeljal voznik drugega osebnega vozila. Voznica je zaradi tega zapeljala na pločnik in trčila ob robnik. Ko sta ga opozorila na nevarno vožnjo, ga je napadel in mu strgal majico. Policisti so s kraja sporočili, da v zvezi prometne nesreče sledi zoper povzročitelja plačilni nalog zaradi vožnje po levi strani. V zvezi kršitve javnega reda in miru pa sledi zoper očeta voznika osebnega vozila, ki je povzročil prometno nesrečo, in je prišel naknadno na kraj dogodka, prav tako plačilni nalog, saj je pri prepiru porinil klicatelja tako, da je padel na hrbet in pri tem dobil telesne poškodbe. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. 23 Savinjske novice št. 26, 27. junij 2014 I Za razvedrilo Cvetke NIC NAS NE SME PRESENETITI Barbara Slatinšek, članica PGD Radmirje na uvajanju v PGD Po-brežje ob Savinji (levo): »Dekleta, če se želite prikupiti gasilcem, mora biti cocktail dobro zmešan.« Tatjana Zavolovšek, članica PGD Pobrežje (druga z leve): »Vem, zato smo poklicale Franca, da preizkusi naše delo.« Slavka Kopušar, članica PGD Pobrežje: Vidim, da ne sluti, kaj ga čaka, zato ima že odprta usta.« Franc Finkšt, predsednik PGD Pobrežje: »Raje ne bi komentiral. Dekleta še ne vedo, da smo gasilci vedno pripravljeni na vse.« SPOMINSKO ZUGANJE NA REČICI Ko so se pred dnevi po 50 letih zbrali na Rečici ob Savinji nekdanji učenci in sošolci ene »nadebudnejših« generacij tamkajšnje osnovne šole, je prišla preštet svoje učence takratna razredničarka Ivica Mataj-dl Kovačič. »Kdo manjka?! Aha, že spet jih ni, tistih dveh, treh!« je za-žugala s krepelom, ki ji ga je urezal učenec Anton Gluk »Oter«. Zmaga Tajnik Mahorič se je kar skrila za »hudo« učiteljico, nekdanja super odličnjakinja, sedanja odvetnica Slavica Benda Gerželj pa je še malce počakala z razsodbo. A je hec hitro minil, kot vseh teh pet desetletij. AVTOPORTRET ZA DVA Jože Marovt - Pepč, ljubiteljski fotograf: »Vidiš, Marija, takole pa se naredi seflie za anketo za Savinjske novice.« Marija Šukalo, sodelavka Savinjskih novic: »In kaj se potem vprašaš?« Pepč: »Kako, da se nisem tega sama spomnila?« 24 Savinjske novice št. 26, 27. junij 2014 I Križanka, Informacije J s® BREZPRAVJE. BREZZAKC-NJE PAD ZDRAVNIK SPECIALIST ZA UÎESNE BOLEZNI KARIRASTO BLAGO AMERIŠKI IGRALEC (RACINO) SOLNtCA ZA DIVJAČINO ODISEJEVA DOMOVINA PREBIVALEC PEKER KORAK. STOPINJA NEKD. NORVEŠKI SMUČARSKI TEKAČ (PER KNUT) RAZOOETJE RODNOST PROSTOR. S KATEREGA SEJE ZEMLJA Z ORANJEM ODSTRANILA UBOJ Z NOŽEM PLAT MELODIKA NERC CUMIA DEL ROKE MED ZAPESTJEM IN KOMOLCEM i PODLOŽNIK. KI OPRAVLJA TLAKO JAP. REŽISER (KUR05AVA) SESTAVIL: PETER UDIR DRUŽBENA MOČ ORŽAVE RAZPRAVLJANJE VEČJA SKUPINA LETEČIH ŽUŽELK DEBELNA ROGOVILA POGAN TEMELJNA RESNICA. KI NE POTREBUJE DOKAZOV KRESLIN VLADO MESTO NA PEIOPONEZU TELOVADNA PRVINA OBRSKI VLADAR IGLASTI GOZD V S. DELIH EVRAZIJE LETALO GOZD POSAMEZEN GLAS PRI BEVSKANJU SLAB SADEŽ. KI ODPADE. PREDEN DOZORI ZAGOŽOA ANDREJ HOČEVAR NEM. FIZIK (ERNST) LltOF, BORIS DELAVEC V PROIZVODNJI BAKRA NARODNI FARKV KENIJI AM. IGRALEC (HOWARD) 14. ČRKAGR. ALFABETA REKA V ŠVICI. LEVI PRITOK RENA LU KEMIJSKI SIMBOL ZA TELUR EGIPČANSKA SVETA PTICA RADMtLOVIČ, ŽORAN NORVEŠKI MRLAMENT RASTLINA S PLAZEČIM SE STEBLOM IN BELIMI CVETI PREMICA. KI SE DOTIKA KRIVULJE ALI PLOSKVE. DOTIKALNICA Časovno SKLENJEN DEL DELOVNEGA PROCESA. HJRNUS Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO_ Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO_ Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE_ Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ_ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. N Slovarček: AALAND - nekdanji norveški smučarski tekač (Per Knut); ABBE - nemški fizik (Ernst); STORTING - norveški parlament; V,_J -^ Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): SLAVOSPEV, TURISTIKA, ATAS, ATOR, TEG, FRATA, NICOLE, GON, KAKI, ESKONT, PODZID, JANTAR, OBREDAR, GOODALL, DOŽ, MLEKARNA, UE, PIAVA, ŽUKA, VAMP, ISLANDIJA, ČEBER, STOL, RMAN, PRANA v._J KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 27. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 26, 2l. junij 2014 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 27. junij ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Odprtje razstave Pozabljene črepinje, razstave likovnih del Blanke Božič, razstave likovnih in literarnih del osnovnošolcev in ročnodelske razstave rečiških vezilj ob 19.00. Kulturni dom Bočna Proslava ob državnem prazniku in podelitev priznanj občine Gornji Grad ob 19.00. Športni park Varpolje 24-urni maraton odbojke na mivki ob 20.00. Bočna Glasbeni vrtiljak z ansamblom Čar Sobota, 28. junij ob 9.00. Športno igrišče Nazarje Nogomet na milnici ob 14.00. Travnato igrišče v Gornjem Gradu Turnir v malem nogometu ob 14.00. Nova Štifta Demonstracija smučanja na travi ob 14.00. Solčava Razstava vozil na električni pogon ob 15.00. Solčava Predstavitev projekta V Alpe brez emisij ob 16.00. Nova Štifta Vaške igre ob 16.30. Solčava Brezplačen preizkus vožnje električnih vozil ob 18.00. Na Kraheljnovem v Mozirju Etno pevska prireditev Večer koscev in grabljic ob 18.00. Športno igrišče v Gornjem Gradu Turnir trojk v košarki ob 19.00. Center Rinka Solčava Predavanje dr. Štefana Merkača Energetski koncept Koroške in trajnostna mobilnost ob 19.30. Kulturni dom Gornji Grad Bralna uprizoritev komedije Zakonski apartma ob 20.00. Nova Štifta Vrtna veselica z ansamblom Roka Žlindre Nedelja, 29. junij ob 9.00. Strelišče pod Gradiščem Gornji Grad Strelsko tekmovanje ob 10.00. Logarska dolina Otvoritev Festivala trajnostne mobilnosti in predavanje Andreja Pečjaka E-mobilnost ob 15.00. Katedrala v Gornjem Gradu Svečanost mašniškega posvečenja diakonov ob 15.00. Športno igrišče v Bočni Kolesarski trim ob 15.00. Športno igrišče Rečica ob Savinji Igre med naselji občine Rečica ob Savinji Ponedeljek, 30. junij ob 19.00. OŠ Gornji Grad Predavanje Alenke Gorza Čudoviti okrasni vrtovi Slovenije MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ GEODETSKE STORITVE IN SVETOVANJE Izvajamo geodetske storitve: ureditev meje, parcelacija, vpis stavbe v kataster stavb, zakoličbe, geodetski posnetek, ... GSM: 031/337-478 Marko Mlinar. Geoid d.o.o., Pisarna Gornji Grad, Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad. ◊ KLEPARSKA DELA V GRADBENIŠTVU Imamo 17 let delovnih izkušenj. Nudimo 3 leta garancije na storitve. Gsm 051/716-044. Dragutin Glamočanin s.p., Loke 40, Ljubno ob Savinji. ◊ OGREVANJE in VODOVOD Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. GSM 040/750-552. Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad. ŽIVALI - PRODAM Prodam prašiče, težke od 100 do 140 kg, cena od 1,5 do 1,7 EUR; gsm 031/832-520. Prašiče najboljše mesne pasme za dopitanje. Možna dostava. Fi-šar; gsm 041/619-372. Prodam bikca, sivo rjavega, starega 10 dni; gsm 031/466-550. Prodam 2 bika za nadaljnjo rejo; gsm 031/855-186. Prodam črno belega bikca, mati si-mentalka, oče mešanec, starega 14 dni; gsm 031/416-089. Prodam telička, čb, starega 7 dni; gsm 031/805-832. DRUGO - KUPIM Kupim suho slamo, pšenico in ječmen v balah ali kockah; gsm 040/247-899. DRUGO - PRODAM Hrastove deske, deb. 30 mm, ca 3 m3, prodam, les je zračno suh; gsm 031/748-876. Prodam elektro motor 4 kW, 960 obr., 6 f; gsm 031/774-520. Pletilni stroj brother KH-892 prodam; gsm 070/22-44-30. Prodam točilo za med, fr logar, motorno ali ročno; gsm 041/665178. Traktorsko prikolico za prevoz živali prodam; gsm 031/695-208. NEPREMIČNINE V Mozirju ugodno prodam lepo 87 m2 veliko stanovanje; gsm 030/284-699. V okolici Nazarij v najem oddam dvosobno stanovanje in garsonjero; gsm 041/411-209. V Mozirju prodam ali oddam večje stanovanje v bloku; gsm 051/422629. Prodam ali oddam garsonjero v okolici Nazarij; gsm 031/526-984. Ljubno, Radmirje, Okonina, Šentjanž, njivo, travnik, lahko delno zaraščen, kupim; gsm 070/22-4430. V centru Mozirja oddam prostor za trgovino ali mirno dejavnost; 041/650-151. OSEBNI STIKI Sam z otrokom, bolno materjo sem ostal, samsko punco bi rad spoznal; gsm 041/959-192. Dodatne multimedijske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske. com 26 Savinjske novice št. 28, 11. julij 2014 I Oglasi ^«ss®* VobUer^ da se udeležite maratona olí bodrite kolesor je no poü otoli Kamniško - Saviriiskti Wp no trosi: Korrink-Kiomefiito^ sedb-Solčava - Luce - üubno-Goítli Grad - Črrivec "J M PA podveza 33b, 3334 Luče 2a prelep večer, ki smo skupaj na dobrodelnim koncertu KRESNA NOČ 21. 6. 2014 v Lu se zahvaljujemo vsem obiskovalcem »ODPRTIH SRC«, Posebna zahvala gre pobudniku prireditve TomaŽu Robniku, ž u pa nu Ciri I u R oscu, O bf in i Luče i n O k tet u Žete v za organizacijo projekta. Za izredni program, brez honorarja, se zahvaljujemo nastopajočim: Upokojenskemu pevskemu zboru Luče, M oike mu pevs ke m u zboru Luče, KI a pi, Matiju Ven i n še k, ansamblu Ojstrica, Rečic ki m pobom, Oktetu Žetev, povezovalcu programa Nejcu SI a pni k u in patru Karlu Gržanu za spodbudne besede. Hvala tudi Občini Luče, Savinjskim novicam d,o.o., PGD Mozirje, Petre d,o.o., Primožu Bitencu, Aneti Šiljar, Športnemu društvu Luče, OŠ Luče, kakorludl vsem ostalim, ki so brezplačno priskočili na pomoč pri izvedbi koncerta. -gostišče GRAD VRBOV^-" Krwr GOSTINSTVO. Mitja Koli d p d s.p 5jhitiIskajcwia 4,3laxarle ■.VlAtf ■: ' ■ Kézervútife za zaključene druv.be za dogodke, kot so rojstni dnevi, birme, obhajila, obletnice... DtbmiigK PoAtdrljtk ■ LitrtfJt od ¡V do J 7 t Frak: od IV.duL'.! urt- Si^iin: W ) l tla /i, i/n: Ne Dni/insko viffijckimje s iimnun Niikom v Pntvijičnem gozdu ! 1.00-12.00 * Nordijska hoja - tečaj in krajši pohod 11.00-lfc.CK) ■ Vodena plantibka tvl:od:i na Kitmcnio jamo in na OfereSelj ROO-tS.OO * Vbden izlet ia osebi na invalidskih vo/ičkib 15.0M6.00 ■ Vbdcn T-pnebod po Poti po Loganki dolin: J.00 ' Brezplaim T>tobesii: prcvoi ii LjuMjanc m bi Cdji v Logarsio iolbii □ povntd (17J() Glavni prireditveni pnmtw je par k ¡rtiče pri TIC Logarska doline Vse aktivnosti so brezplačne, razen poleta v tandemu (40 €). tri g lav ÉX.HP t # LAS I ! > 8 I t 6 I E « E ® Ê i/i .— i t n tO Š 7~ C 4! < i O S "D (U i> 5 a. "S a> S= "CL "tj c ° s « ii ^ CO nj » tO dj u m in rc i/i