Drobiž iz kronlke našlh dnl Osrednja os zanimanja menda vsega sveta je italijansko - abesinski spor. Ti dogodki pa ne zanimajo samo odraslih, ternveč^ tudi mladino. Le poglejmo raalo po naših šolah, posebno tja, kjer ni učitelj pri svoji-m šolskem delu gluh za utripanje zunanjega sveta. Na steni visi zemljevid Afrike in v odmorih je okoli njega cel generalni štab malih »generalov«, ki bi po svoje rešili zadevo kar z eno potezo. V delovnih dnevnikih zaslediš skice zemljevida Abesinije in sredozemski bazen z angleškimi oporišči. In naiša mladina se razumc na sankcije in jo zanima petrolcj ... Po vsem tem je razumljivo, da je v šolah prizadete Italije Abesinija na dnevnem redu. Seveda tista divjaška, barbarska Abesinija ki se tako brani sprejeti pokroviteljstvo naroda z dvatisočletno kulturo, ki želi Abesinijo samo — civilizirati. • Sankcije so vplivale tudi na italijansko &0I0. Radi varčevanja s kurivom in razsvetIjavo je pouk skrajšan in traja le od 10. do 13. oziroma od 13. do 15. ure. * Prostih dni imajo precej. Na dan napovedi vojne so bili otroci brez pouka, prav tako, ko jc bila Adua zavzeta in maščevan pofaz iz 1896. leta. ... .); Ko so stopile sankcije v veljavo, zopet pouka prost dan. 18. decembra — dan po- ročnih prstanov — tudi nič šole. , * Tudi otroci So stopili v akcijo v borbi proti sankcijam. Vsak učenec je moral prinesti v šolo nekaj starega železja. Deca je iskala in zbirala zarjavele žeblje, polomljcne obroče in drugo ropotijo. Tudi trgovci s sta1 im železom so imeli nekaj kupčije: učitelj Se hiora izkazati patrijotičnega in navdušene!;a za bodoči rimski imperij; deca scveda tudi. Vsak pa nima doma znrjavelih žebljev. Tudi zlato so sprejemali učitelji v šoli. Neki učenec v tržaški okolici je, »navdušen« od svojega učitelja. ukradel materi' zlato nakitje in ga oddal v šoli. Ko je hotela mati radi izsiljevanja zlato skriti, ga ni bilo več. Po fantovcm priznanju je hitela v šolo. Odgovor učitelja... »Ne moremo vrniti; fant je zlato daroval Domovini«. V Idriji so učenci 5. razreda zbrali nekaj zlata iii ga pOslali goriškemu pokrajinskemu fašističnemu tajniku. Učitclj Giordani jc dodal navdušeno patrijotično pismo. Podpisati so ga morali vsi učenci; med njimi 11 letni Repulus, sin rudarja Repulus Viktorja, ki je urrirl v konfinaciji na Liparskih otokih 16. aprila 1931. * Žrtev sankcij so postali tudi poslednji štirje nemški listi južnih Tirolcev. Medtem ko je bil imičen jugoslavanski tisk v Italiji že Ieta 1930., so poadiški Nemci imeli še nekaj listov. Radi sankcij so morali omejiti vsi italijanski listi svoj obseg nemškim pa je bilo izhajanje prepovedano. Med temi listi, »žrtvami sankcij« je tudi mladinska revija »Der kleine Postillion«. « Dvatisočlfetna kultura bo zaisijala tudi Abesincem. Neko poročilo rimske agencije Stefani sc glasi: »Ob priliki svečane avdijence zastopnic mater in vdov vojnih žrtev, so izročile rrlinistrskemu predsedniku Mussoliniju zastavo za prvo ifalijansko šolo, ki bo ustanovljena v osvojenem Makale«. Članice deputacije so ob tej priliki zaprosile, da se šola imenuje po Mussolmijevi materi: »Rosa Maltoni Mussolini«. »Giornale d' Italia« piše: »Prva italijanska šola, ki jc bila te dni otvorjena v Adui za deco domačinov opozarja še cnkrat kulturni svet na akcijo, ki jo razvija Italija v zalciiju svojih čet v Abesiniji.« Slovenska deca v tržaški okolici iri severtii Istri je imela svojevrstno božičnico. Na božični dan so našli v mnogih domovih obešene na kljukc, odložene na prag ali na steno, položene v skedenj ali v vežo, zavojčke naslovljene na otroke v hiši. V zavojčkih jc bilo poleg perila, pletenin ali nogavičk. sladkarij in nekaj slovcnskih knjig tudi voščilo s pozivom naj otrok ljubi svoj dom v katcrem živi od nckdaj slovenska beseda in slovcnska poscnii Naši ljudje, pa tudi italijanskc oblasti so zelo radovcdne kdo je bil skrivnostni Božioek. D. L.