TRIBUNA, TRIMJjVA Humphrey Bogart in Lauren Bacall DEMOKRATIZACIJA INTRICETRT Zadnjič smo na tej strani ugotavljali, da ostajajo v prahu, ki se dvi-aa za galopirajočo demokratizacijo v naših krajih, kupi zaplenjenih mladinskih časopisov ter odstavljeni uredniki in novinarji. Zato se spodobi, da tokrat počistimo pri sebi, v političnem vodstvu študen-tov Ijubljanske univerze. Lanske študentske volitve, na katerih sta za vodstvo univerzitet-ne ZSM kandidirali dve ekipi na podlagi svojih programov, so bile takoj razglašene za najbolj demokratično politično dejanje v Novi Jugoslaviji. Žal so se evforično ustoličeni zmagovalci čez nekaj me-secev izkazali za nič kaj usklajeno moštvo, predvsem na področju taktike. Serija odstopov in stanje, ki ji je sledilo, sta pokopala ugled, ki si ga je Predsedstvo UK ZSMS uspelo pridobiti leto poprej. Tako pred novimi volitvami ni pravega interesa za prevzem krmi-la univerzitetne ZSM. Ob koncu postopka evidentiranja se je našel le en program, na podlagi katerega naj bi študenti izvolili svoje Predsedstvo in še pod tem so imena, o katerih v študentsko-poli-tičnih krogih še ni bilo slišati. To samo na sebi ne pomeni ničesar slabega, vendar dvomim, da bodo kandidati na programsko-volilni seji 24. februarja tako prepričljivi, kot sta bili lani obe ekipi. Ob tem, da za funkcije v Predsedstvu ni navala, pa so se pojavili programi in ideje, katerih cilj je (vodilni?) vpliv mimo sedanjega delegatskega mehanizma in celo mimo ZSMS. Tako so na filozofski fakulteti pre-prosto ukinili osnovno organizacijo ZSMS in si omislili Studentski parlament. Ta naj bi z nepolitično (sindikalistično) vsebino dela pre-segel apolitično§t študentov, vse skupaj pa diši po vzorih izpred dveh desetletij. Študentski parlament se pojavlja tudi v »Predlogu petih«, ki naj bi bil v tej inačici najvišji organ Univerzitetne organi-zacije ZSMS. Kakorkoli se ta »parlament« lepo sliši, se izplača stvari prebrati pozorneje. Omenjenih »pet« je v svojem predlogu univerzitetno konferenco spremenilo v Študentski parlament, delegate v poslan-ce in sploh vso kardeljevsko terminologijo v govorico tako imeno-vanega meščanskega parlamentarizma. Veliko vprašanje pa je, ali bo to mobiliziralo študente, predvsem tiste z naravoslovnih in teh-ničnih fakultet, ki imajo za tovrstne verbalne kolobocije povečini bolj trda ušesa. In ali res lahko upamo, da bodo zasedanja parla-menta, ki naj bi bila vsaj enkrat na dva meseca, sklepčna, medtem ko je sedaj problem zagotoviti zadostno številčnost konference, samo zato, ker iz 00 ZSMS ne bodo več prihajali delegati, temveč poslanci? Pri sindikalni različici filozofske fakultete se zdi ključni problem legitimnost. Načelo, da v parlamentu odloča večina zainteresiranih študentov, ki se (spontano) udeležijo zasdedanja, pomeni, da se lahko trije študenti usedejo ob pivu in izglasujejo to in to. Kdo naj bi njihov sklep izvrševal in za koga je obvezujoč, ostaja zaenkrat skrivnost. Da se ne bomo razumeli narobe: Pasivnost osnovnih organizacij ZSMS na fakultetah, nenehne težave s sklepčnostjo sej in nena-zadnje neslavni razpad Predsedstva UK ZSMS zahtevajo spre-membe v organiziranosti študentov. Omenjeni ideji za spremembo rešujeta posamezne slabost in se ju da v mnogih elementih tudi ar-gumentirano zagovarjati. Toda pod »Predlogom petih« so podpisa-ni štirje kandidati z lani poražene »liste B« ter članica statutarne ko-misije, eden od ustanoviteljev in glavni zastopnik FF parlamenta v javnosti pa je tamkajšnji dolgoletni (zsmsjevski) študentski voditelj. Dovolj jasno, ne? TOMI GRAČANIN Foto: Borut Krajnc TRHttJNA št. 8, leto XXXVII, 24.februar 1988 glasilo UK ZSMS Ljubljana UREDNIŠTVO: Tomi Gračanin (glavni in v. d. odgovornega urednika), To- maž Toporišič (kultura), Ruža M. Barič, Simona Fajfar, Mi- ran Kalin in Brane Senegač- nik (lektor) Predsednik časopisnega sve- ta: Matjaž Maček TISK: Tiskarna Ljudska pravica PRIPRAVA: BEP-Dnevnik NAKLADA: 5000 izvodov Oproščeno temeljnega davka za promet po sklepu št. 421 -170zdne22. 1. 1973 NASLOV: Kersnikova 4, Ljubljana TELEFON: 319-496,318-457 TELEX: nimamo TRIBUNA izhaja načeloma vsakih štirinajst dni, pretežno med študijskim letom. Cena posamezne številke je po no-vem 800 din. SVOBODA JE MUZEJ Zaprtje slovenske socialistične revo-lucije za novo moderno zgradbo muzeja revolucijel Reprezentiranje revolucije - KOMU? Vsi vi, ki sodelujete v tem špilu, spra-šujem vas, iz koga se delate norcaPAH iz delavca, za katerim ste se petinštiri-deset let skrivafi in mu držafi roke v žepe, ali iz intelektualcev in mladih, ki jim prepuščate ta svet? Ali pa mogoče iz sebeP Dobre penzije, službe, privilegi-ji, komfortna stanovanja ter lepiin varni avtomobili na eni strani, na drugipa za-voženo šolstvo, popolnoma zastarela in neučinkovita ekonomija, uničena nara-va, katastrofalni dolgovi, mladi brez per-spektiv, brez stanovanj, ob pičli hrani. Toje temeljni kamen za muzejrevoluci-je? Prosim vse te »borce« in nadaljeval-ce revolucije. naj pridejo pogledat. kje in kako živim! Pa ne lejaz. Enoje gotovo. Če so Ijudje to perma-nentno revolucijo tolerirali vse do sedaj (cel svetse nam čudi, kako miroljubni in strpni smo), bodo ob tem muzeju spre-govorili prazni želodci ter brezperspek-tivnost. Uničena narava ter zlomljena ekonomija, kot kaže praksa, ne bosta. Dr. inž. Marjan Tepina, predsednik gradbenega odbora za novo stavbo »MLRS« in vsi, kistojiteza tem anahro-nistično blaznim projektom, tole vam retorično polagam na dušo. Kulturo ste pripeljali dobesedno na beraško palico. To, kajbo z našim založ-ništvom, vam je verjetno malo mar!? Šolstvo že leta s svojim usmerjenim kurzom proizvaja nevedneže. Rezultate je že moč zaznati. Kmetijstvoje tako ali tako že vse od vojne grešni kozel te revolucije. Pojdite raje h kmetom, naj vam povejo, kakšno je stanje. Vprašajte mlade mamice, kako naj brez mleka hranijo svoje otro-ke. Jasno, da ne boste enega ne druge- 0 našem gospodarstvu sploh ne bom govoril, saj o njegovem poraznem stanju dovolj pišejo dnevniki vsak dan. Agonija gospodarstva in poskusi neka-terih ekonomistov. da birešili, karse še rešitida, so jalov posel, sajse Bogomir Kovač, Korošič in Goldstein ter Horvat lahko razjočejo s svojimi programi, ker oblast drži nekdo. ki take pameti očitno ne rabi. Seveda, iskanje in proizvajanje sov-ražnikov je vaše temeljno delo v tem življenju. Vsa zgodovina te revolucije govoripredvsem o tem, da ta revolucija dejansko brez vseh teh morij, mučenj. sodnih procesov, demagogije, prega-njanja intelektualcev itd, itd. ni mogla obstajati. Vedno so bili potrebni kakšni domobranci, da sejihje likvidiralo, kak-šen Nagode s »svojo skupino«. pa dac-hauci, in spet informbirojevci. da sejim je sodilo terzapiralo (o usmrtitvah sploh ne morem več govoriti, ker človeka sili k bruhanju), pa kmetje, s katerimi se je eksperimentiralo. Kocbekova in Djilasova ekskomunh kacijista začetek novih metod revoluci-je z žrt/em lasntih otrok. Kocbek in Dji-las sta bila le uvod v te priljubljene de-javnosti. Slediliso, če naštejem le neka-tere peteline. ki so prezgodaj zapeli (in kdo to izjavi, o sancta simplicitas!): Sta-ne Kavčič, Jože Pučnik. Perspektive. profesorji Ijubljanske univerze, študen-tje, novinarji, Šešelj, beograjska šesteri-ca, Šeks, Paraga, jehovci.... kolo te in podobne zgodovine. kiji mislijo postavi-ti nov muzej, se še vedno vrti. Konzervirana ideologija je poglavje zase. Kardeljev obrazec postaja vedno bolj totalitaristična kletka. Na primer volilnisistem, takkotje, ohranja nespo-sobnost terživalski vrt dinozavrov. Sko-rajda neverjetno je, aje vendarle res, da že več kot štirideset let Ijudje verjamejo v učinkovttost takšnega volilnega mo-dela, kije bil inje civilizacijski nonsens. Najbolj preprosti pameti bi moglo biti jasno, da so edine učinkovite in zato lo- gične volitve splošne volitve na vseh nivojih, s tem, da lahko kandidira vsak s svojim programom oziroma vi-zijo, za katero je kasrteje, ko je izvoljen, tudi krepko odgovoren vsem tistim, ki so ga izvolili. Teleks v zadnjih dveh letih že drugič odpira javni dialog o vol/tvah. Zanimivo je, da pisci, ki o volitvah pišejo sedaj, še bolj slepomišijo in so manjradikalni. kot pa so bili tisti pred dvema letoma. Ideja o novem muzeju revolucije se lahko porodi le ob takšni povolilni neodgovornosti in nasploh po takšnih volilnihfarsah, kotjim moramo biti pri-ča že več desetletij. Iz Evrope smo s puškami in diktati odgomazeli v Azijo in to nam je temeljito uspelo v nekaj desetletjih. Materialna in duhovna bedapa kriči-ta k razumu. Nekaterih očitno to prav nič ne skrbi. S stanovanji in želodci ni-majo problemov. Morda kdo reče, da si nekdanji parti-zani zaradi težkih situacij, ki sojih mora-li prestati med vojno, vendarle zaslužijo ta muzej. Današnja dejstva govore o tem, da so ti partizani za svoja dejan/a dobili prav vse, kar se je dobiti dalo, od hiš, ki sojih odvzeli svojim idejnim na-sprotnikom, vseh pomembnih služb, političnih funkcij, mastnih penzij (vsaj vodilni), privilegijev ter popolnega mo-nopola pri ekonomski ter družbeni »pre-novk življenja v tej deželi. Rezultati so znani! Res bi rad, da bi kdo od teh postav-Ijalcev spomenikov in muzejev preživo-taril z mano vsaj nekaj dni. Podobe naših mest, vasi, tovarn. cest. onesnažene narave ter vse ostale propadajoče podobe, ki se nam kažejo na vsakem koraku, očitno niso naše podobe. Upajmo vsi skupaj. da bomo postali prva marksistično-leninistična dežela, kjer se bodo začeli dogajati čudeži. s ka-terimise bo vse tozačelo samo odsebe prenavljati. Če teh čudeževpo kakšnem čudežu v kratkem ne bo. se bo vse to za-čelo le še rušiti (narava je marsikje že popolnoma porušena) - nov muzej re-volucije pa bo stal. Kot opomin, da ču-dežev ne more biti injih tudi ne bo. Og-romna vsota denaja, kijo lahko snovalci muzejskih idej s svojo absolutno politič- no močjo takoj dobijo za nov muzej re-volucije, je prepotrebna povsod drug-je. Ljudje ter dežela so potrebni najpre/ dostojnega življenja, šele na tem teme-Iju se lahko potem gradinov revolucijin muzej. Že pred dvema letomaje pokojni no~ vinar Teleksa Bojan Plešec vsem svo~ jim briljantnim prispevkom dodal tudi relevanten komentar glede tega muze-ja. V njemje apeliral na to, na kar sedaj, dve leti kasneje, spet moram apelirati jaz. V svojem brezskrbnem življenju si stari revolucionarji lahko privoščijo to vztrajnost, ostali, ki smo se rodili pre-pozno, pa moramo govoriti oziroma nasprotovati iz eksistenčnih stisk, v katere pa nas je pahnila prav ta njiho-va brezskrbnost. Ze lep čas se (retoričnoj sprašujem, kakoje mogoče, da arhitekti tega sveta, v katerega so nas privlekli. niso ob svo-jih borčevskih pokojninah (saj res, ko-likšne pa so pokojnine vodilnih bor-cev!?) ter privilegijih raje tiho. ne pa da blebetajo o demokraciji. petelinih, ki da so prezgodajpeli, ogrobovih, kitulijo, o vseh mogočih in nemogočih sovražni-kih socialističnega samoupravljanja in ... o novih muzejih. Ta tekst sem seveda ob vsej tej v nebo vpijoči kroniki škandalov moral napisati dejansko, življenjsko, ne pa kvaziteoretično, ker tuin ob tejspecifič-ni temi sedaj odloča predvsem tak na-čin. Mladinin prispevek »10.258,16 kv. m revolucije« (22. 1. 1988) je pomanj-kljiv v ključnem elementu, saj ne vklju-čuje socialne problematikš sveta. v ka-terem bi muzej naj stal. Dragi dr. inž. Marjan Tepina in vsi, ki sanjate v času, ko se ostali prebijamo skozi življenje iz dneva v dan in iz rok v usta, o nekem novem muzeju revoluci-je, revolucije, ki nas je za povrh vsega še v vse to pripeljala, odstopite od teh prevzetnih sanj! Človek ob vsej tej materialni in du-hovni bedi cinizma z muzejem revoluci-je ne bo prenesel! Ljubljana, 7. februar 1988 IVO ŽAJDELA TRIBUNA -STRAN 2 PREDLOG ZA VZPOSTAVITEV PRAVNE DRŽAVE 2. Potrebujemo popolno legalno in poli-tično enakopravnost vseh državljanov. Naj bo konec sedanje protiustavne na-vade, da so državne službe in položaji, vodilna mesta v ekonomiji in družbenih dejavnostih, uredniški položaji v tisku na radiu in televiziji dostopni v glavnem le članom Partije. V družbi, ki v resnici po-zna legalno in politično enakost, ne sme nihče uživati privilegijev ali trpeti diskrimi-nacije samo zaradi članstva ali nečlan-stva v neki politični stranki. 3. Svobodno javno mnenje naj omogoči učinkovito kontrolo oblasti in oblastni-kov. Svobodno javno mnenje predpostavlja resnično svobodo tiska in drugih medijev, se pravi svobodo državljanov, da ustana-vljajo in izdajajo časopise in druge publi-kacije - in da ni nobene cenzure. Sistem ne sme omogočati nobenih omejitev kriti-ke državnih in političnih fundcionarjev. 4. Redna sodišča naj bodo resnično ne-odvisna od eksekutivne oblasti, ustavna sodišča naj ne bodo odvisna od izvršnih in zakonodajnih oblasti. Med opravljanjem svojih dolžnosti ne smejo sodniki sprejemati nikakršnih na-vodil Partije ali katere koli druge politične ali državne inštance. 5. Ukinejo naj se diskrecijske pravice administrativnih oblasti, da odločajo o pravicah državljanov, ki se potem ne morejo obrniti na sodišča, da jih zaščiti-jo. Vladavina zakonov predpostavlja, da je končna zaščita svobode in pravic posa-meznika zaupana razsvetijenemu, neod-visnemu, neustrašnemu sodstvu, ki hitro in učinkovito deli pravico, ob ukrepig, ki varujejo stranke med sojenjem. 6. Iz ustavnih členov, ki govore o svo-boščinah, pravicah in dolžnostih člove-ka in državljana naj se črtajo točke, ki te svobode in pravice hkrati obljubljajo in jih omejujejo ali celo ukinjajo. To so predvsem navodila, da lahko člo-vek in državljan svoje ustavne pravice upo-rablja »kotje to določeno z zakonom« (Usta-va SFRJ, člen 1 67,3. odstavek) in da jih ne sme zlorabljati »v politične nameneu (člen 1 74,4. odstavek). Posebno sporna so izva-janja v 203. točki Ustave, ki počez omeju-jejo drugje v ustavi zajamčene pravice. Gre za ustavno prepoved uporabe teh pravic za »rušenje temeljev socialističnega samou-pavnega sistema« - to pa v praksi sodnih pregonov pomeni sodbe zaradi »hudobne-ga prikazovanja družbenopolitičnih razmer v državk. (7) Ukine naj se možnost preventivne aretacije in zapora brez časovne omejit-ve. Vsi republiški in pokrajinski zakoni o not-ranjih zadevah dovoljujejo možnost pre-ventivnega odvzema svobode Ijudem, »o katerih obstaja dobro utemeljen sum. da bi lahko bila njihova dejavnost usmerjena k spodkopavan/u ustavno za/amčene uredit-ve«, takšne Ijudi lahko oblast tudi konfinira v določen kraj, kjer smejo prebivati. Ker se občan proti takšnim odlokom ne more pri-tožiti na sodišče (habeas corpus), je držav-Ijanom odvzeta sodna zaščita njihove osebne svobode in svobode gibanja in izbi-re prebivališča. Svoboda prebivanja bi mo-rala biti nedotakljiva, oblasti ne bi smele imeti pravice, da kogarkoli izženejo iz kraja njegovega bivanja - razen na podlagi prav-nomočne sodne odločitve, osnovane na restriktivni interpretaciji zakonov. (8) Ukine naj se takoimenovani delikt mišljenja. To posebno velja za kriminalno dejanje sovražne propagande ter kazniva dejanja širjenja lažnih vesti in ogrožanja ugleda naj-višjih zveznih, republiških in pokrajinskih oblasti in njihovih predstavnikov. Takšnega obračunavanja z drugače mislečimi Ijudmi pravna država ne more sprejeti. (9) Ukine naj se možnost kršitve pra-vice do zasebnosti in zagotovi nedotaklji-vost zasebnega življenja in zaupnost po-šte in drugih oblik komunikacije. Zvezni zakon o republiški varnostni služ-bi, pa tudi republiški in pokrajinski zakoni o notranjih zadevah podeljujejo vodilnim uradnikom teh služb oblast, »da podvza-mejo specifične ukrepe proti posamezni-kom, ki izstopajo iz principa nedotakljivosti pošte in drugih oblik komgniciranja«. Tako obsojeni se ne more zateči na sodišče, da bi ga zaščitilo, saj ne ve, da mu državni or-gani odpirajo in berejo pošto in da so njego-vi domači pogovori snemani, poslušani in prepisani s traku. (10) Enake pravice za mirno javno zbi-ranje in združevanje. Ta pravica je osnovni pogoj za vsak de-mokratičen sistem in nobena privilegirana skupina državljanov ne sme uživati izključ-ne pravice do nje. (11) Ustavna in zakonska zagotovila za pravico do stavke. Vsi uslužbenci morajo uživati ustavno pravico, da stavkajo in tako branijo svoje in-terese, s predhodnim oznanilom in v pogo-jih, ki jih naj določa zakon. Beograd, 4/10/86 Odborza zaščito svobode mišljenja in izraža-nja: akademik Matija Bečkovič,,dr. Kosta Ča-voški, akademik Dobrica Čosič, prof. dr Andrija Gams, dr. Ivan Jankovič, prof. dr' Neca Jovanov, akademik prof. dr. Mihajlo Markovič, akademik Dragoslav Mihailovič akademik prof. dr. Nikola Miloševič, Boris-lav Mihajlovič - Mihiz, akademik prof. dr Predrag Palavestra, Tanasije Mladenovič! akademik prof. dr. Radovan Samardžič, akademik Miča Popovič, akademik prof. dr Dragoslav Srejovič, akademik dr. Gojko Ni-koliš, akademik prof. dr. Ljubomir Tadič, akademik Mladen Srbinovid (za odborje izjavo podpisal Miča Popovič) Odbor za obrambo svobode mišljenja in izražanja je zadnji dve leti javno pojasnje-va| in branil svoje prepričanje, da je svo-boda visli in njihovega izražanjatemeljna člveška pravica, da iz nje raste in se v njej kaže integriteta in osebnost človeka, da brez nje shira družbeno in kultumo ži-vljenje, pa tudi znanstvena ter umetniška kreativnost. V tej veri in v mejah mogo-čega je Odbor podpiral državljane, prega-njane zaradi njihovih pogledov. Delovali smo z upanjem, da tako pomagamo v boju za druge človeške in državljanske pravice, saj je svoboda misli eden od po-gojrv za vse druge pravice in svoboščine, hkrati pa je izraz človeškega dostojan-stva, ki odseva inter alia v harmoniji med mislimi in javno besedo ter med javnimi besedami in dejanji. Sedaj pa je čas, da premislimo poleg poedinih primerov omejitev in teptanja svobode misli, govora in pisanja še širše pogoje , ki takšne zlorabe omogočajo. Če tvegamo nekaj poenostavljanja, jih lahko vse pripišemo neobstoju resnične pravne države. Ta neobstoj je predvsem uspeh odpora vladajočih krogov, da bi za zakoni opisali in omejili svojo moč ter dopustili stalno in učinkovito demokratično kontro-lo - tako kontrolo Ijudi, v katerih imenu vladajo, kot kontrolo svobodnega javnega mnenja. (...) Pod besedo »pravna država« ne razu- memo le legalne pravice, t.j. pravice, ki biva v tako imenovanih pozitivnih zakonih, saj je - kot je že dolgo tega opazil Sveto- zar Markovič - celo barbarizem mogoče preobleči v zakon. Pravna država pomeni Luporabo iegalnih omejitev, ki naj zajezijo larbitarno oblast, da zakoni ne bodo zgolj Itehnične odredbe brez moralne vsebine, Ida sodniku ne bo tuj moralni premislek. iPravna država pomeni spoštovanje člo- iveškega dostojanstva in pravico državlja- inov, da sodelujejo v javnih zadevah. Ob- Istoj pravne države pomeni, da bo vzpon Ikakršne koli oblike despotske moči v kali patrt. I Da bi dosegli vladavino prava in doživeli fv socializmu državo, zgrajeno na zakonu, mpošiljamo skupščini SFRJ in jugoslovanski mjavnosti predlog sprememb v političnem in ipravnem sistemu, ki bi vodile k pravni drža-|W. Po našem mnenju so najbolj junje tele mspremembe: I 1- S svobodnim in neposrednimi voli-¦tvami naj se ukine monopol moči ene pame politične stranke ali katere koli ¦Ofuge ekskluzivne skupine, kot tudi par-¦tijska država v kateri koli obliki. 1 Nihče ne more ostati na oblasti do jvečnosti zgolj na račun minulih zmag in paslug, zgodovinskega poslanstva šn pvantgardne vloge. NADZOROVANJE, KAZNOVANJE IN ZBOROVANJE Konfemeca novinarjev komunistov se je končala ravno s takim glamourjem, s kakrš-nim se je tudi začela - s kupi referatov in nedorečenimi predlogi ter s premalo kri-tične osti. Raven, na kateri so se pogovori odvijali, je veliko bolj spominjala na raven političnega diskurza, kot pa novinarskega pogleda na svet in dogajanja v njem. Sis-tem dšja vu je dominiral pri celotnem mee-tingu, kajti vse stvari smo že slišali v pre-teklih letih, če ne drugje, pa ravno na takš-nih zborovanjih. Novinarji so se tudi spretno izogibali pe-rečim vprašanjem statusa lastnega pokli-ca, ki se, če uporabimo vulgarno delitev na profesijp in poklic, vse bolj sprevrača v goli poklic. Cistke, ki smo jim priča v zadnjem letu, niso zgolj opozorilo, da v novinarstvu nekaj škripa, kajti resnično škripa, pač pa so že dejanje represije nad svobodo in pra-vico novinarskega obveščanja in posredo-vanja lastnega mnenja. Novinarji so v pri-merih takšnih čistk presneto nepovezani med seboj, pomoč, katere so bili deležni prizadeti novinarji, je praviloma le deklara-tivnega značaja. Novinarji so na minuli kon-ferenci skorajda mirno obšli zadnja dogaja-nja v Zagrebu, ko je bil štorasto zaplenjen Študentski list in ko je uredništvo Danas precej neuspešno branilo svoje pozicije. Nekaj podobnega se je zgodilo že pred me-seci ob dogodkih v Beogradu, zato takšno ravnanje sploh ni presenetljivo. Skratka, dokler bodo novinarji kot ovce gledali, kako lahko iz njihovih vrst izginjajo posamezniki, bodo morali biti pripravljeni, da bodo neke-ga dne lahko tudi oni na njihovem mestu. Meja med dovoljenim in nedovoljenim je posebno v primeru političnega novinarstva vse pretanka in prespolzka, da bi se zana-šali na to, da bomo vedno vedeli, do kam smemo iti in do kam sega terra incognita. Leninovska mimikrijska pozicija novinar-stva, ki je bila dokončno utemeljena s pri-hodom Stalina na oblast, je očitno še vedno živahna praksa v našem prostoru. Novinarji so na tej konferenci kljub nekaterim izsto-pom v tej smeri obravnavanja problemati-ke, potrdili, da pristajajo na status quo, da pristajajo na družbeno dejstvo, da se vsega pisati pač ne sme. Drugo pomembno vprašanje, ki se ga no-vinarji preradi izogibajo, kakor se je to po-kazalo tudi na Gorjupovih dnevnih lani, pa je vprašanje izobrazbene strukture in nivoja izobrazbe novinarjev. Vse prerado se na-mreč izkaže, da pripadniki sedme sile niso dovolj^kvalificirani za področje, ki ga pokri-vajo. Sole, ki so namenjene izobraževanju bodočih novinarjev, v večini primerov ne zadostujejo nalogi, ki naj bi jo opravljale, Ijubljanska šola, ki izobražuje po tem pro-gramu, FSPN, namreč nima niti primerne-ga studia, v katerem bi se bodoča ostra pe-resa lahko kalila. In če ni študentom na vo-Ijo niti cehovsko znanje, da o drugih pre-dispozicijah splošne politične in kulturne izobrazbe niti ne govorimo, ne moremo pri-čakovati bistvenega napredka v tej smeri. Ravno tako je tudi res, da so ravno tako kot področja življenja in dela vse bolj speciali-zirani tudi novinarji. Z osnovnim znanjem politične ekonomije ne moreš pisati o eko-nomskih dogajanjih v državi, razen če ne pristaneš na splošno ugotovljivi zdravora-zumski logiki, da je nekaj gnilega v deželi Danski. Naravnost smešno pa je še nekaj. Vsak-do, ki se ukvarja s pisanjem po časopisih ali z delom na radiu in televiziji, je, ne glede na to, ali je v delovnem razmerju ali ne, prisi-Ijen ravnati se po kodeksu novinarske eti-ke, ki pa je, žalibog, bolj podoben program-skemu pamfletu kot pravnemu oziroma moralno-etičnemu kodeksu. Ne verja-mem, da bodo spremembe kodeksa bist-venega pomena, kajti kot prvo že sam ko-deks ne funkcionira tako, kot bi moral, in kot drugo, če je z ene strani dovoljeno re-presivno ocenjevanje prispevkov, lojalnosti z druge strani ni moč pričakovati. Lep pri-mer za to je bil sicer (pomotoma?) objav-Ijen članek v eni izmed številk Dela, v kate-rem je avtor na nadvse vehementen način obračunaval s komunisti. Če bi bil ta članek objavljen na straneh Tribune, ni rečeno, da številka ne bi bila zaplenjena in da tako av-tor prispevka kot tudi uredništvo ne bi do-živelo sankcij. Da ne bo pomote, ne gre za to, da bi uveljavljali čistunsko politiko o tem, kaj se sme ali ne, pač pa zato, da bi opozorili, da veljajo drugačna merila za vsak medij posebej. Omenili smo, da novinarski kodeks ne funkcionira tako, kot bi moral. Kodeks je predvsem etičnega, veliko manj pa mo-ralnega značaja in s tega stališča je jasno, da veliko bolj kot k spoštovanju deklarira-nih načel poziva h kršitvam teh načel. Ko-deks je odraz vladajoče ideologije, ne de-janske moralne odgovornosti posamezne-ga pisca, zato je lako vedno znova kršen. Sam po sebi je torej prelep, preveč prepri-čljiv in predvsem - nepotreben. Zanimivo je še nekaj. Novinarji se na svo-jem zboru niso vprašali, kje vse ležijo kore-nine takšnega statusa, ki ga hočeš nočeš tudi sami morajo podpirati. To še posebno velja za Ijudi, ki so se šolali za novinarje in ki bi v primeru eventualne kršitve pravil igre bili prisiljeni oditi, s tem pa bi izgubili mož-nost služenja vsakdanjega kruhka. Uradno ni cenzure, kajti cenzura je zastarel, da ne rečemo celo buržoazen konzervativen po-jem in forum. Vendar pa, kakšen slučaj!, ravno tukaj se izkaže, da tisto, kar je najbolj odsotno, na koncu postane - najbolj pri-sotno. Na mesto grobe, fizično vidne cen-zurske palice stopi avto-cenzura, povnot-ranjen Ordnung, ki ga vsi novinarji spreje-mamo kot nekaj monadno danega. Avto/samo cenzura je tore] veliko bolj sub-tilna oblika zaželenega vedenja in mišljenja v družbi in celo - kdo bi si to mislil! - bolj učinkovito sredstvo nadzorovanja kot pa je bila starinska, avtohtona forumska ob-lika odločanja med pravilnim in nepravil-nim, zaželenim in nezaželenim. Voila, tako smo ravno tam, kjer smo za-čeli to pisanje in kjer so novinarji komunisti postvarili defenzivno, resignacijsko politiko uredništev. Zadrega nastopi šele takrat, ko je treba s takim položajem soočiti genera-cije, ki še rasejo in ki šele prihajajo. Kam jih usmeriti? V vsakem primeru proč od travm Dšmoklovega večno obešenega meča nad glavo novinarja, če pa se že zgodi, da se mlado bitje zapiči v novinarstvo kot svoj bodoči izvir eksistencialnih dobrin, pa ga bi bilo najbolje usmeriti na varna področja pi-sanja - šport, kultura (pa še to ni več tako čisto, kajti poglejte si samo afero NSK), po-litika pa vvsakem primeru postane področ-je, vredno izogibanja. Kajti dokler bodo po-litični forumi odločali o tem, kdo bo bodoči urednik, ne moremo pričakovati med vsem ostalim tudi primernejših novinarskih zbo-rovanj, če že hočete. Uredništvom je po-trebno dati vso svobodo odločanja o pisa-nju in obravnavanju tem in uvesti primer-nejši način sankcioniranja eventualnih zlo-rab te svobode, ki so se in se bodo dogajale. Tudi novinarstvo ni brezmadežen raj. PETER KNAP TRIBUNA-STRAN4 BRANKO & COMPANY Predsednik ZiS-a, Branko Mikulič, je po naključju le nekaj dni pred pričetkom zim-skih olimpijskih iger odpotoval v Kanado, kjer se je v prijateljskem ozračju pogovarjal s tamkajšnjimi politiki in gospodarstveniki. prav gotovo so bili ti pogovori izredno plod-ni in naporni, saj se je Branko po uradnem delu obiska zadržal v Kanadi še na privat-nem obisku. 0 tem nas je mimogrede ob-vestil komentator otvoritvene parade ZOI v Calgaryu, dodal pa je, da je Branko nekje na slavnostni tribuni. Televizija se nas na žalost ni usmilila, da bi lahko videli Ijubega predsednika, kako sedi oblečen v belo ali rdečo pelerino in so-deluje ob vsesplošnem veselju nad kavboji in Indijanci. Igre Indijancev in kavbojev mu, glede na razpoloženje njegovega Ijudstva, niso tuje. Rek pravi, da ko mačke ni doma, miši ple-šejo. Ples se je vrtel okrog dela našega predsednika, tako da so ortodoksno komu-nistično-leninistično-marksistično-intako-naprej usmerjeni borci pod lupo pregledali Brankovo predsednikovanje. Niso bili rav-no zadovoljni in ker med borci še vedno niso utihnile debate o borčevskih pokojni-nah, je bil eden od resnih predlogov iz Ijud-stva tak, da bi lahko Branku dodelili primer-no penzijo, da bi v miru ostal na privatnem obisku v Kanadi. Na tak način bi opravili tudi s prikupno neumnimi funkcionarji, ka-terim ne moreš zameriti, če glasujejo dru-gače kot njihova baza, prav tako pa bi op-ravili z nezmotljivimi Ijudskimi očmi, ki vidi-jo v političnih logih zbirko prašičjerejskih in govedorejskih farm. Dali bi večjo možnost Ijudskim politikom, ki vedno predlagajo kaj inovativnega - od gesla »Dol z inflacijo, naj živi napredek«, preko božičnih praznikov do osmofebruar-pga predloga za novo slovensko himno. iem, ki so politiki, je potrebno dati mož-t, da - kot je v primeru Jožeta Smoleta )kažejo svoje sposobnosti do največje ?re. ' času Brankove odsotnosti pa se je svet Jugoslaviji obračal nazaj v preteklost Bra VValdheim se je pred vrati jugoslo-fiskih arhivov ustavila, trčila vanje in jih s skom odprla. Dobrososedski odnosi pa kljub izpadom zgodovinarja Plenče in vinarja N/asoiča ne bodo spremenili: pa pj Waldheim bo ali ne vojni zločinec, pred-Wnik ali ne. Za nas je zgodovina nekaj, kar > je zgodilo v preteklosti, kar je dostopno Brhivih in kar je primerno za sedanjo po-Ipno situacijo - predvsem pa to zadnje, I nas stane še toliko ugleda, kolikor ga Ijbi še imeli. |Morda je Brankova odsotnost poskrbela ^" za to, da se je kralj puranov, Fikret Ab-glavni krivec za jugoslovanski Titanic, ^avil v tisku. Razgovoril se je tudi o krivdi ^ega predsednika, da je vedel za spletke nahinacije Agrokomerca. Če pa je Bran-1 res pnstal na 3 x 3 kombinacijo, ki je v zadnjem času tako popularna, potem ima-mo pod prvo trojko Fikreta ter brata Pozde-rac, pod drugo trojko pa nam poleg Branka manjkata vsaj še dva... Po drugi strani pa nas preseneča Bran-kova sramežljivost. Namesto da bi Branko kot predsednik organizacijskega odbora ZOI Sarajevo 1984 priznal, da je tradicija gostitelja ZOI, da povabi predsednika orga-nizacijskega odbora prejšnjih ZOI, se je sra-mežljivo skril za kombinacijo uradnega in privatnega obiska. Tako smo si nevedneži predstavljali, kako stoji Branko v vrsti za vstopnice in zmrzuje na hladnem calga-rijskem zraku. Lahko bi dobil nahod, pljuč-nico in švrk - konec bi bilo s paketi, inter-ventnimi ukrepi in sedanjo jugoslovansko stvamostjo. Morda pa bi dobili drugega Branka, kaj se ve. SIMONA FAJFAR TIŠINA! PAR TIJA SE IGRA. (Baljak) V prejšnji številki Tribune smo vas povabili, da se nam pridružite pri pisanju aforizmov. S presenečenjem ugotavljamo, da ima ta zvrst strupenih umotvo-rov neko tradicijo tudi pri nas. Še naprej pošiljajte svoje izdelke na Tribuni, Kersnikova 4, Ljubljana. (Objavljeni aforizmi so primerno honorirani.) Naša ekonomska politika je kot pustni karneval - le koga bomo na koncu zažgali, se še ne ve. (Bob) Radostna vest - jugoslovanska mačka je ustrezne barve! P.S: Miši ne more več loviti in prosi za finančno pomoč. (Bob) Rdeči kapici vsa čast! Prva je odšla v gozd. (Baljak) Vizija nam je padla na glavo - komunizem se pač tako začne. P.S: Trde glave vztrajajo. (Bob) TRIBUNA-STRAN5 Sistem ostaja, a mi gremo naprej KONKURENCA V ŠTUDENTSKIH VRSTAH Iztok Aberšek je študentfilozofske fakul-tete, obenem pa eden od ustanoviteljev novo nastale študentske organizacije na FF - Študentskega parlamenta - ki po-skuša s svojo drugačno organiziranostjo privabiti študente, da realizirajo svoje ideje, .zamisli, projekte. Glavna značil-nost Studentskega parlamenta naj bi bila v tem, da je res študentski in izven togih spon mladinske ali partijske ali ka-tere koli druge družbenopolitične organi-zacije. Tribuna: Prvo zasedanje Študentskega parlamenta je bilo v decembru 1987. Po-stavili ste nekaj zahtev, ki pa so vezane predvsem na pedagoški proces: ukinitev predmeta SLO in DS, krčenje prenatrpa-nih programov, uvedba potrebnih pred-metov... Je to funkcija, katero naj bi-opravljal Študentski parlament - refor-ma, univerza ipd., ne pa tudi politične funkcije, kot jih ima sedanje vodstvo štu-dentske organizacije, Univerzitetna kon-ferenca ZSMS Ljubljana? Aberšek: Odgovor na vprašanje zahteva, da moram najprej osvetliti začetek, zakaj je sploh prišlo do ideje o Študentskem parla-mentu, oziroma kako smo prišli do tega, da je nujna nova organiziranost študen-tov.Prvič v času delovanja naše generacije, predsedstva 00 ZSMS, kot smo se do pr-vega zasedanja uradno imenovali, je prišlo do artikulirane pobude s strani »baze« štu-dentov. Študentje so prišli s povsem novi-mi idejami in pobudami, ki so sindikalistič-no obarvane. Ugotovili smo, da z našo do-sedanjo organiziranostjo nekaj ni v redu. Takšnih pobud do sedaj ni bilo, čeprav je bilo čutiti nemoč, da študentje niso videli nobene možnosti, da bi lahko svoje ideje uresničili, uveljavili. Čutili so - kar je bilo mogoče videti tudi na zborih študentov -nemoč, ki so jo izrazili s posameznimi med-klici, kriki in podobno. Ta nemoč je zelo iz-razita ne samo na naši fakulteti, ampak tudi drugje. Zadnjih dvajset let se je to manifes-tiralo ničkolikokrat, najbolje pa jo je kanali-ziralo študentsko gibanje med leti 1 968 -1972. Zamrlo je leta 1974, čeprav je UK ZSMS poskušala s posameznimi politični-mi akcijami izpeljati kaj novega in razgibati študente, vendar pa to v glavnem ni uspe-valo. Za enkrat lahko mobilizira študente samo sindikalizem. Vsak sindikalizem skri-va tudi svojo politično poanto. Kajti če bo zaživela ta nova organiziranost, se bo štu-dentska popuiacija razgibala in slej ko prej tudi spolitizirala. To je dejstvo. Sedaj pa je bistveno, da se nova študentska organizi-ranost razširi na največjo možno število študentov. Tribuna: Nezadovoljstvo študentov z lastno organizacijo se je spremenilo v za-htevo po študentski skupnosti, drugačni organizaciji študentov. Kaj je Studentski parlament? Aberšek: Študentski parlament pred-stavlja v našem konceptu organiziranosti neke vrste nadgradnjo dosedanjih zborov študentov, ki so bili najširša oblika kanalizi-ranja študentskih interesov. Obenem so bili ti zbori študentov neke vrste konferenca osnovnih organizacij, ki so jih izrabile le kot informativne krožke. Svojo bazo so sezna-njale, oziroma jo seznanjajo z že zakoliče-nim programom. Gre za klasičen partijski mehanizem, kjer določlena elita, manjšina študentov prihaja s pobudami pred večino študentov in ta nema večina pobude samo sprejema. Mi pa uvajamo skozi Studentski parla-ment mehanizem, kjer naj bi bil parlament mesto rojevanja pobud in tudi odločanja o tem. Naš koncept odločanja uveljavlja prin-cip neposredne demokracije, kjer odločajo vsi neposredno zainteresirani študentje, ki se spontano udeležijo zasedanja. Ugotovi-mo lahko le to, da načelo posredne demok-racije z voljenimi poslanci ali delegati, kot poteka naš delegatski sistem ali zahodni poslanski sistem, znotraj študentske orga-niziranosti ne more učinkovito delovati. Prvi kriterij nove organiziranosti študen-tov pa mora biti ravno učinkovitost. To lah-ko zagotovimo s čimbolj ohlapnimi pravili organiziranja, s čimbolj ohlapnim organiza-cijskim konceptom. Dolgoletne izkušnje nam kažejo, da je molčeča študentska večina vse prevečkrat zadušila zdrave pobude in možnost delova-nja zainteresiranega dela študentov, ki ho-čejo izpeljati pobude in ideje. Pravila orga-niziranosti ijm tega niso omogočala. Ravno zato daje Studentski parlament možnost slehernemu študentu, sleherni formalni ali neformalni skupini študentov, da sprožijo svoje predloge na zasedanju parlamenta in nato o tem skupno z ostalimi študenti odl ločamo. „ 1 Tribuna: Ali ima Študentski parlamern kakšno povezavo, morda samo idejno, ¦ Zvezo študentov v 70-ih letih, ki je bilfl ukinjena 1974? I Aberšek: Neposrednezveze ni, lahkogdl vorimo le o idejni povezavi med tema orgw nizacijama. Edina prava zveza je organiziraB nje študentov, vse od leta 1964, ko se m artikulirano izrazila težnja študentov za \M boljšanje lastnega položaja in za napred« celotne družbe. Potrebno je zbrati vse dd sedanje izkušnje in iz njih potegniti najbofl še. m Tribuna: Ali predstavlja Študentsll parlament zanikanje in izraz nezaupnicfl Univerzitetni organizaciji ZSM Ljubljn na, sedanjemu vodstvu študentov, ali BB je konkurenca obstoječi obliki? M Aberšek: V bistvu niti eno niti drugo. uM za to, da smo študentje - to je menda \*s1m vsem - specif ičen segment te ali katere kdj druge družbe. Zato študentje potrebujerM svojo avtonomno, suvereno študentsko Om ganizacijo, ki ne bo vezana v klasičen dpjfl jevski sistem, ne bo obremenjena s trajj smisijsko vlogo, kot je v mladinski orgaiiB zaciji obremenjena tudi univerzitetna ko^ ferenca. Potrebujemo študentsko orgarj zacijo, ki bo pod okriljem univerze in takoj bo vključena v celoten politični siste^ Zato ideja o neke vrste študentskem sin^ katu, ki bo predstavljal neko specific^H konkurenco - čeprav izraz ni najbolj prinri« ren - UK, predvsem pa bo nova vzpodbu« za UK. m Sedaj nikakor nočemo zanikati °^s,j!jH UK, prav tako tudi ne zanikamo ZSM. !»*¦ nimo, da ]e potrebno več možnosti za orjM niziranie študentov, za artikulacijo na^H specifičnih interesov. Čas in praksa bosta pokazala, katera varianta je najbolj ustrez-na. Kajti Univerzitetna konferenca ZSM lahko obstaja le kot enotna skupina posa-meznikov z vsaj približno podobnimi poli-tičnimi interesi. Je sredstvo političnega boia študentov znotraj samega sistema. Studentska organizacija, Studentski par-lament pa bo obstajal na robu sistema, vključen samo v samoupravni sistem uni-verze in VDO na posameznih fakultetah. svetu FF, Izobraževalni skupnosti Slove-nije in Univerzitetnemu svetu UEK? Aberšek: Poslali smo jim dvoje: prvo je naš dopis z zahtevami po racionalizaciji skupnih predmetov, drugo pa je naša ideja o ustanovitvi Študentske skupnosti, avto-nomne študentske organizacije. Na prvo zahtevo smo dobili od institucij dokaj ugod-ne odmeve, čeprav so vsi ti odmevi še ne-formalne narave. Nihče pa se še ni postavil v odkrito kontra pozicijo našim zahtevam. Seveda razen Ijudi, ki so neposredno ogro-ženi zaradi naših zahtev: npr. obramboslov-ci, ker zahtevamo ukinitev obrambologije, predmeta SLO in DS. Dobili smo pismo enega od naših predavateljev obrambe na FF, ki nam grozi, da bo sam bojkotiral pre-davanja, ker smo ga tako hudo razžalili. Ne more več predavati študentom, ki zahteva-jo ukinitev njegovega predmeta. Obenem brani svojo strokovno usposobljenost, ki smo jo bojda mi napadli, kar pa za nas sploh ni vprašanje. S temi Ijudmi bo potrebno na-jti nek konsenz, saj bi izgubili službo, polo-žaj v družbi, če bi bile izpolnjene naše za-hteve. Nihče ne bo pristal na to, da se te Iju- di postavi na cesto kar tako. Potrebno bo najti primerno rešitev. Prorektor za študentske zadeve Rastko Močnik predlaga, da naj te Ijudi premestijo iz predavalnic na teren, kjer naj organizirajo določene vaje za primere naravnih, ekološ-kih in podobnih nesreč. Tribuna: Med študenti so se že pojavili odzivi na vašo pobudo po reorganizaciji študentske organizacije.Takoje.eden iz-med njih »predlog petih«, ki pa Student-ski parlament vendarle umešča v okvire ZSMS, za katero vi trdite, da je ovira. Aberšek: Povem lahko le to, da se ta do-kument niti v eni točki ne približuje našim hotenjem in našemu konceptu, ki ga se-stavljamo. Če gledam samo idejno, je med našim in njihovim konceptom čista polari-zacija. Prva točka konfrontacije je v tem, da je njihov koncept umeščen v ZSM, kar je nasprotno naši ideji. Nadalje uvajajo po-sredno demokragijo namesto neposredne, kot jo predlagamo mi. V celoti je njihov pra-vilnik še bolj tog, kot je dosedanji pravilnik o delovanju UK. Iz lastnih izkuŠenj vem, da tak sistem, kot ga predlaga »peterica«, v praksi ne more zaživeti. Je nekakšna kom-binacija dosedanjih pravil ZSM, y katere so položene nekatere ideje organiziranja za-hodne parlamentarne demokracije: sistem poslancev v parlamentu, volilni boj... Vse skupaj zveni idealno, a je nepraktično za študentsko populacijo. Vedno je potrebno računati na molčečo večino, tako da je ne-mogoče, da bi lahko po predlogu »peteri-ce« zagotovili sklepčnost z dvotretjinsko večino. Zmeraj se pojavljajo problemi pri sklicu konference UO, potrebne so predpri-prave, reklama ipd. za sklepčnost. Potrebno je dati prednost vsebini, delov-nemu konceptu in dovoliti, da se organiza-cija v praksi izoblikuje. Tribuna: 16.3.1988 boste imeli na FF ob 11. uri v avli drugo zasedanje Stu-dentske skupnosti. Aberšek: Ja. Kot sem že rekel, bomo sestavili samo glavne točke delovanja. Or-ganizacijsko trdnost bomo f ormirali le do te mere, da bo funkcioniralo - ampak nič da-Ije. Da se bo vedelo, kdo sklicuje parlamen-te, kdo vodi sestanke, kdo izvršuje sklepe, ki so bili sprejeti na parlamentu. To nam bo zaenkrat zadoščalo. FAJFAR SIMONA Fotografije: JOŽE SUHADOLNIK TRIRI IM A _ CTOAM 1 I |Cot taka se bo borila za izboljšavo študij-fckega procesa, za razčiščevanje vloge štu-lentov v družbi ipd. I Močno upam, da ne bo nikoli prišlo. do fconflikta, ki bi zahteval ukinitev UO ali Stu-pentske skupnosti. Prevzeli bomo le neka-fere funkcije UO, ker je preveč vpet v poli-pčni sistem, prav tako pa ima preveč nalog. Ea teh deset Ijudi je absolutno preveč na-fcg, tako da tudi razdejitev nalog ne olajša mjihovega delovanja. Še vedno so preveč vpleteni v papirnato vojno, politično ali ka-lero drugo. Studentski parlament se želi iemu izogniti in skrbimo, da bi do tega ne brišlo. E Tribuna: Kako pa naj bi se interesi štu-pentov artikulirali navzgor, ker mnogih broblemov, ki so ozko študentski, ne mo-iemo iztrgati iz samega sistema, v kate-Nga so vpeti. Kako naj bi se po vaši za-priisli študentski interesi prelili v sfero, v [kateri odločajo o tem? Kako bi to izpeljali fpreko univerze, če vemo, da je le formal-|no zveza fakultet ne pa univerza, kakršno Ipoznajo drugje? [ Aberšek: Obstoj nove študentske orga-Ipizacije nujno vključuje reformo univerze, pavzemanje za njeno avtonomijo. Ravno pedaj se pripravlja nov zakon o univerzi, pko da bi bilo mogoče, da najdemo svoj prostor znotraj univerze. Obstaja pa tudi pnožnost, da se vključimo v »najširšo Ijud-pko fronto«, SZDL. Če pa bo čas pokazal, pa je to premalo, lahko predlagamo - če-Iprav je sedaj že prepozno - nov ustavni pmandma o ustanovitvi nove študentske Frganizacije. I Tribuna: .Kakšni so bili odzivi na prvo Pjsedanje Studentskega parlamenta, saj pte svoje sklepe poslali Fakultetnemu SLOVENIJA EX-PRESS Del velikega slovenskega naroda, živeč v sosednji Avstriji, bije hud boj za preživetje. Vendar bi začuda lahko našli večini zmajev, s katerimi se bodejo rojaki, ustrezne tudi doma. Jasno, matični narod ponovno stoji na zgodovinski prelomnici in »me-sarsko klanje« je pred durmi. Kolaž prinaša peščico utrinkov iz življenja Slovenca, ki se dotikajo (bolj ali manj) akutnih in ak-tualnih problemov. Za material se zahvaljujem Našemu Tedniku, časopisu, ki ga izdaja Narodnisvetkoroških Slovencev. Kri-tične bralce obveščam, da so obtožbe »gre za trganje iz konteksta« na moj rovaš neutemeljene in jih zato ne bom sprejemal Spoštovani gospod Tropper! VaS članek me je spodbudil k plsanju. Poletl smo bili prl sv. He-mi na Krki. Ker so naše cerkve postavllene za vse božje Ijudstvo — ne glede na raso in jezik —, se ml zdl, da temu namenu služi tudl cerkev sv. Heme na Krki. Slovenci častlmo Mater božjo — imenulemo jo naša Kraljica, poleg nje: Petra, Pavla, Janeza, sv. Mlklavža, Hemo ali Emo. Vse imamo za naše. Kje je bil kdo ro-jen, je bil plemič ali revež, komu /e kdo dal denar, si ne belimo pre-več glave. Med njiml so bill Savll, ki so postali Pavli, Avguštini... Malo, oziroma redki taki, ki bi bl-li podobni grabežem sedanje dobe. Ideologija in pravopis črkopisne in pravopisne pravde so bile prl Slovencih vedno po-membna zadeva, že v preišnjem stoletju, ko so se pravdali, all prav' se piše nkaša" ali ,,kasha". Zatem Je panslovanska ideologija vnesla v npravilno" slovensko pi-sanje razne južnoslovanske ,,li" In ,,nj", zato da naš jezik ne bo tako ,,trd", temveč bolj čustven, bolj ,,mehak", menda bolj slovanski. Iz takratne Lublane je nastala današnja Ljubljana, iz Zile pa Zil/a itd. Po zadnji vojski so v pravoplsu kar uradno določili, da se odslej piše Bog z malo začetnico. Torej ni več lastno ime, temveč sploš-no, kakor rimski bogovi, ki pa mo-rajo imeti seveda še vsak svoje ime. Krščanskl bog pa je le eden in nosi ime Bog. Podobno kot imamo na krasu reko, ki se tudi imenuje Reka, pa nobenemu ne pride na misel, da bi pisal reka re-ka, ampak reka Reka, ali samo Reka. Ideologlja je segla sredi 50-/77 let tudi po imenih kra/ev, kl se glasijo po raznih svetnikih, kakor so bile pač ustanovljene na teh krajlh cerkve in fare, ter se /e iz njih razvilo nasel/e. Iz Št. Jerneja /e nastal kar Šentjernej, tako da se je ime svetnlka zabrisalo, od Sv, Luclje je ostalo samo še Lucl-/a, Iz Sv. Marka so naštali Markov-cl, iz Marije Snežne oa kar Velka, itd. Skratka, slovenska nkulturna" revoluclja je hotela biti dosledna. Zajtrk ob košnji: ajdovi žgan-ci z mlekom. Ajdovo moko pražimo v ko-zici toliko časa, da se neha ka-diti. Med praženjem jo nepre-stano mesamo. Nato počasi pri-livamo slano vrelo vodo in obenem mešamo, dokler ne na-stanejo žganci, ki ne smejo biti premokri. Zhrahljamo jih z vi- Gospodarstvo najbolj zavira asimilacijo Srž razprave Je ta, da je močno gospodarstvo najboljši ščit proti aslmllaclji in da se morajo In bojo morall zamejcf z vefijo rizlčno prl-pravljenostjo, večjo samozavestjo In strokovnostjo vključlti v gospo-darsko življenje. Kajti prav tu Se bolj velja spoznanje, da smo sami svoje eksistence in preživetja ko-vači. Št. Lipš Farna mladlna št. Lipi vabi na pustno priredltev z dvema smešnlma prlzoroma nRende-vous II" In nV reglmentnl Ječl", kl bo v nedeljo, 14. 2. 1988, ob 9.15 v farnl dvoranl St. Llps. Gostujejo Igralci farne mla-dine Iz Žvabek. Prisrčno vablje-nl. Narodna S/ Slovenec, sl desnl all levl — nlsl pravl! Sl belogardist, ali antikrist. Zveza slovensklh organizaclj In Narodnl svet nerodnl zvezdi sta na narodnem nebu. Namesto da bi nas vodill, sta medseboj se razdrobill. Preprostl človek se nlč več ne spozna, katera od obeh sploh prav ima! All tlsta, kl tolče drugo po glavi, all tista, kl mu /o nastavl. Pametnejše /e, da vsak s svojo mlsll, da nam ne vsill nemškl naclonalec svojo kratko pamet! Karolina Haderlap, Lepena Žihpolje: visoko odliko-vanje za Hanzija Lesjaka Hanzl Lesjak z Žihpolj, brat rožeškega občlnskega odbornl-ka Ludvika Lesjaka, je pred ne-davnim od jugoslovanske zvez-ne carinske uprave prejel po-sebno plaketo. S to plaketo je Jugoslavija odlikovanca poča-stlla zaradi njegovih dolgolet-nih zaslug, ki sl jih Je pridobil za uresnlčevanje meddržavne-ga sporazuma na področju ca-rlnstva. Plaketo mu )e predal carln-ski direktor In upravnik carl-narnice v Ljubljani Franc Sa-bilc — v imenu generalnega carlnskega dlrektorja v Beo-gradu Zvonka Poščiča. S tem je Hanzi Lesjak — kot prvl av-strljskl carinik — prejel najviš-Je jugoslovansko odlikovanje, " AJDOVI ŽGANCI SESTAVINE: Boks: Franci Wieser avstrijski vice-prvak V srednjl kategorljl je koroš-ki prvak Franci VVieser prišel v finale na avstrijskem prvenst-vu v Gmundnu. V* kg gjdove moke vrela voda sol Josef Smolle, Veliki dvorni cenzor NAŠ TEDNIK: Skupni slovenski kultumi prostor in stališče slo-venske Cerkve do tega vpraša-nja s posebnim poudarkom na Slovencih v zamejstvu in v dla-sporl. Njene možnosti, naloge In prlpravljenost? SUŠTAR: Najprej bi iz tega izha-jal, da je kultura, v tesni povezavi z našim narodnim življenjem, jezikom eno od naSih največjih bogastev. Mi se ne moremo, ker smo številčno ta-ko majhni, ne v zgodovini ne danes uveljaviti z vojaščino, s politiko, z gospodarstvom, mi smo v tem oziru, skoraj bi dejal, nemočni. Močni pa smo kulturno, da smo se ohranili to-liko stoletij, da smo ohranili svoj sa-mostojni jezik, da smo prišli do uni-verze, do svojega šolstva, literature in imamo Ijudi, ki so se uveljavili v mednarodnem svetu. Smemo reči, brez vsakega preliravanja, da smo prisotni v evropski in svetovni kultu-ri. zasedanju rrjanjših, za.katero so prireditelji Izbrali temo .Družbe-noekonomski pogoji za ohranje-vanje narodnih skupnosti'. V za-doščenje slovenskega poslanca protestirajo proti takl bedariji tudi navzoči Južnolirolci. Bolje pozna-jo položaj na Južnem Koroškem kakor avstrljskl uradniki. Odkod slednjl dobivajo informacije? En vir nam odkrije dvorna svetnica ' Stadlmayer. Ker je do upokojitve pri insbrilški deželni vladi vodila oddelek za Južno Tirolsko, se je zanimala tudl za koroške Sloven-ce. ,,Gospodarsko gre Slovencem zelo dobro. Same hotele gradijo. Sama sem jih videla v Škocijanu. Tja so me peljali uradniki celovš-ke deželne vlade, posebno so me opozorlli na župnikov kulturni dom, M so ga zgradill z denarjem iz Beograda." Izbor popevke meseca oktobra: 1. MANDARINA — Don Juan (1196 toCk) 2. 0 NE ŠERI — Rendez-vous (1056 tofik) 3. OSTANI MOJA — Rendez-vous (1030 točk) 4. ANAMARIE — Čudežna polja (642 točk) 5. ANGELINA — Marjan Smo-de (592 točk) licami in zabelimo jih z ocvir- 6- j>TK NE GRA - PepeJ ki K žgancem pijemo domačo 7 Dr00PE(R DA° 2 Bazar (no. belo kavo, sveže aJi kislo mle- va) /518 točk) kp. 8. ŽIVELE SLOVENKE - ' Agropop (nova) (432 točk) Ponekod v Podjum ajdove 9. BYE, BYE BABY — Moulln žgance tudi kuhajo. Moko vsu- Rouge (nova) (368 točk) jemo v vrel slan krop, kuhamo 10- pRID'TE NA ŽUR - Šank 20 minut, zmešamo z vilicami Rock (nova) (200 točk) in zabelimo z zaseko. : TRIBUNA-STRAN8 SIT(N)I MARIBORSKI ŠTUDENTJE Kakšno nostalgijo nam vzbujajo daljna šestdeseta leta in tedanje študentske de-monstracije. Vstaja. na Sorborni, Rudi Duschke in gasilci, brizgajoč vodo na Ijub-Ijanske študente; ti časi so nam pri srcu. Imamo pa celo možnost, da to predstavo §e enkrat postavimo na veliki oder. Dramo »Bojkot študentskih prehranje-valnic, Maribor« in njena dejanja kar dobro poznamo iz medijev. Študentskemu štrajku pritiče še skromen poskus epiloga. Torej: prijeten, kot je bil občutek, da študentje boj-kotirajo, je kmalu začela v meni kljuvati kri-latica iz JLA: »Dobro je, a može i bolje.« To »i bolje« pa so mariborskim kolegom pre-prečile objektivne okoliščine. Prvič: to je univerza na ozemlju SFRJ. Drugič: Maribor še nima tradicije univerzitetnega središča, mladinci na Univerzi pa še manj »uporniš-ke« tradicije - baje so se tam debelili krapi, ki jih je trening ižpljunil na višjo funkcionar-sko raven. Tretjič, Maribor je okrnjen za fa-kultete tipa filozofska. Četrtič: odrinjen je od korita v republiki, kjer (kot prejkone pov-sod) delitev sredstev poteka po naročilu tistega, ki ima blagajno v hiši. Stisnjen z naštetim v kot, se kaže štu-dentu-radikalcu rnariborski bojkot v zgodo-vinski perspektivi gibanja za demokratiza-cijo univerze in osvoboditev intelekta indi-viduuma na mestu, ki ga v srednjem veku zavzema kmečki punt. Nepodkovana in slabo oborožena vojska se zaleti usodi na-sproti. Kakor so se borci za staro pravdo s preproščino nekoč obrnili na kralja kot pra-vičnega razsodnika v svoji zadevi, se ob-rnejo Mariborčani na najvišjo republiško in-štanco in podobno pričakujejo ugodne re-šitve. Najmanj, kar bi lahko pričakoval od mladine, je upoštevanje zgodovinske izkuš-nje stranke, ki nam diktira življenje. Torej borba za svoje pravice in iskanje možnosti za preživetje zunaj sistema. Konkretno je to sistem izobraževanja in pota za financira-nje njega in njegovih subjektov. Sploh ko v luči absurdnega razmerja narodovega do-hodka, ki se potroši za armijo oziroma za iz-obraževanje, posumimo v dobronamernost sistema in njegovih upravljačev. Večdeset-letni razvoj družbe postavlja vprašaj pred doktrino nezadovoljneža »naprej po poti majhnih korakov, revolucije so tako brutal- ne« in naravnim vzgibom potakojšnji zado-stitvi potrebe »pomembne so tudi kratko-ročne rešitve«. Tako srca ne zapišem štraj-ku, ki zahteva višji regres in subvencijo, am-pak tistemu, ki se obojemu odreče. Sistem subvencioniranja, skupnih skladov, ki se »an sich« zaplete v nerazrešljiv gčrdijski vozel, vozel ni funkcionalen. Karakterizira ga odtujeni nujno potrebni neposredni stik med ponudbo in povpraševanjem, z drugi-mi besedami, to je centralizacija sredstev, ki jih imajo potem možnost deliti nekompe-tentni, nezainteresirani ali tisti, ki brez za-vezujoče odgovornosti za svoje početje uporabljajo fleksibilni petletni plan. Ko se študent bori za subvencioniranje njegove dejavnosti, se tolče za princip subvencioni-ranja in tako istočasno za nepravilnosti ob razpolaganju z družbenimi sredstvi na ravni federacije. Da to počne, ni presenetljivo, saj ga sistem vzgoji v prepričanju, da gre za njegovo naravno, od nekega boga dano pravico. Kakšno je ob tem rnnenje zaposle-nega, realnega, neidealističnega bitja, ki mu odtegnejo 40 % zaslužka in teh procen-tov ne more imenovati s pošteno besedo davek, ker se le ti preoblačijo v vse mogoče prispevke? Taktična poteza študenta je za-vreči zahtevo po neobvezujoči podpori, s či-mer bi si pridobil naklonjenost proizvodne-ga subjekta, ki ne more iskreno stati ob strani ta trenutek še neproduktivne popula-cije, ki živi na njegov račun. Pristajanje na začasne rešitve je kompromis, ki študent-sko populacijo kompromitira pred že delov-nim delom družbe in kar je relevantnejše, ga bo v prihodnosti pred samim sabo, saj je kot Faust podpisal zadolžnico sistemu sub-vencij in mu zato nikdar ne obrne popolno-ma hrbta. Časa ni na pretek, saj bo po tret-jemu štrajku za Ijubi kruhek gubanje izgubi-lo kredibilnost in ga bodo najmanj resno je-mali prav današnji diskutanti iz ZlS-a. Ne morem si kaj, da ne bi pomislil kot na edini izhod iz stiske na popolen bojkot obeh slo-venskih univerz s strani študentov in profe-sorjev, ki bi trajal vse dokler se ne bi prepad med porabo za JLA in izobraževanje prepo-lovil in se zavrglo subvencioniranje in vz-postavil odnos, v katerem bi študentje lah-ko pili, vendar bi kasneje račun tudi plačali. S tem bi se sprostila sredstva, ki bi omogo-čila ali štipendiranje vsakega študenta, ki izpolnjuje študijske obveznosti, oziroma najetje kredita za leta študija po ugodnih pogojih in po realnih obrestnih merah, pro-fesorske plače bi se dvignile do stopnje, ko bi bili slednji motivirani za pedagoško delo, kar bi in the long run pomenilo znanje in strokovnjake, kar bi pomenilo v povezavi z realno ekonomijo industrijski razvoj in iz-voz, kar bi... Pravzaprav bi se marsikaj spremenilo, morda bolj, kot je mogoče. Vsekakor ponujam takšen hard core total bojkot študentom v premislek in čakam na naslednji mariborsko-ljubljanski Štrajk. LEO T. PETER O KURTU Peter Pregl, absolvent Pravne fakulte-te v Ljubljani, je poleg tega, da je eden iz-med podpisnikov Programa petih, tudi letošnji Prešernov nagrajenec. Nagrado je dobil za delo z naslovom Kazniva deja-nja zoper človečnost in mednarodno pra-vo. Mentor tega dela je bil znani dr. Ljubo Bavcon. Zaradi izredne kvalitete nagrajenega dela smo se odločili, da vam bomo po-skusili predstaviti vsaj del te naloge, ki ne bi smela, kakor mnoge druge, končati v kakšnem zaprašenem kotu knjižnice. Tribuna: Kaj vse uvrščamo k t.i. kazni-vim dejanjem zoper človečnost in med-narodno pravo? Pregl: Kazniva dejanja zoper človečnost in mednarodno pravo so uvrščena v 1 6. po-glavje KZ SFRJ; sodijo torej v zakonodajno pristojnost federacije (člen 281/1-tč. 12 Ustave SFRJ). Zakon našteva naslednja kazniva dejanja: spodbujanje k napadalni vojni, vojno hudodelstvo zoper civilno prebi-valstvo, vojno hudodelstvo zoper vojne ujet-nike, vojno hudodelstvo zoper ranjence in bolnike, surovo ravnanje z ranjenci. bolniki in vojnimi ujetniki, protipravno pobijanje in po-vzročanje ran sovražniku, protipravno jema-nje stvari ubitim in ranjenim na bojišču, krši-tev parlamentarčeve pravice, uporaba nedo-voljenih bojnih sredstev, uničevanje kultur-nih in zgodovinskih spomenikov. zloraba mednarodnih znamenj. organiziranje skupi-ne in spodbujanje h genocidu in vojnim hu-dodelstvom, rasno in drugo razlikovanje, spravljanje v sužen/sko razmerje in prevoz oseb v suženjskem razmerju,. genocid. Kot vidimo, predstavlja večina naštetih dejanj vojne zločine. Preostale inkriminaci-je lahko, sledeč statutu mednarodnega vo-jaškega sodišča (Nurenberg) označimo z zločini proti miru (spodbujanje k napadalni vojni) In zločine proti človečnosti (genocid, po smislu pa tudi rasno razlikovanje, su-ženjstvo). Tribuna: Kakšen status in obravnavo imajo ta dejanja v jugoslovanskih zako-nih? Ali imamo kakšne posebnosti? Pregl: Navedena kazniva dejanja se od večine drugih kaznivih dejanj jugoslovan-ske kazenske zakonodaje razlikujejo po svoji pravni naravi. Čeprav gre za kazniva dejanja domače zakonodaje (notranjega prava), je mednarodni element v teh inkri-minacijah zelo močen - po svojem bistvu so notranje pravne izvršitve mednarodno sprejetih obveznosti (t.j^ zlasti Haaških in Ženevskih konvencij terŽenevskh protoko-lov). Kot inkriminacije notranjega (jugoslo-vanskega) prava obstajajo vzporedno s t.i. mednarodnimi zločini, ki jih je izoblikovalo mednarodno pravo. Obstoj dveh sistemov kaznivih dejanj je nujen zaradi neobstoja mendarodnega kazenskega sodstva in ne-dorečenosti mednarodnega kazenskega prava. Tribuna: Kako jugoslovanska zakono-daja spremlja spremembe na mednarod-nem pravnem področju? Pregl: Jugoslovanska teorija kazenskega prava uči, da se omenjena kazniva dejanja prilagajajo spremembam mednarodnega prava. Dispozicija (opisni del kazensko-pravne norme) se namreč sklicuje na med-narodno pravo (kdor proti pravilom medna-rodnega prava ...). Novosti, ki jih prinašata grvi fn drugi dopolnilni protokol (1977) k Zenevskim konvencijam (1949) so tako del jugoslovanskega kazenskega prava. Ne da bi se spuščali v podrobnosti te zakono-dajne tehnike, pa lahko vendarle ugotovi-mo signifikantno neusklajenost z medna-rodnim pravom: naša zakonodaja med po-sebej zaščitene kategorije oseb ne uvršča verskega osebja, čeprav bi bila to dolžna storiti. Tribuna: Kako si razlagaš afero Wald-heim? Pod pogojem, da so dokumenti zqodovinarja Plenče avtentični, kaj lah-ko Jugoslavija stori in česa ni storila? Pregl: Vojne zločine je mogoče storiti na dva načina: z neposredno (fizično) izvršitvi-jo ali pa z izdajo ukaza za izvršitev. V dru-gem primeru je potrebno dokazati vsaj t.i. razširjanje zločinskega ukaza (posredova-nje ukaza iz višne na nižjo stopnjo v hiear-hiji); Z9°'i vednost o zločinskem ravnanju drugih ne zadošča. Podana mora biti seve-da tudi subjektivna stran kaznivega deja-nja: naklep. Če bi obstajal utemeljen sum storitve vojnega zločina (v okoliščinah v vprašanju omenjene osebe, bi šlo za vojno hudodelstvo zoper civilno prebivalstvo), bi SFRJ lahko zahtevala izročitev. Opozorim naj, da mednarodno pravo določa nezasta-ranje vojnih zločinov; isto veija tudi po naši zakonodaji. Tribuna: Torej, če upoštevamo more-bitno avtentičnost Plenčinih dokumen-tov, ali ni primer VValdheim dokaz neu-činkovitosti našega pravnega sistema? Pregl: Prav gotovo. Problematični točki sta dve: formalna (pravna ureditev dostopa do arhivskega radiva, ki je, kolikor lahko presodim, neustrezna) in dejanska (praksa »izginotja« pomembnega gradiva). Srž problema je neodvisnost arhivov od centrov politične moči. Tribuna: Se ti zdi katero izmed kaznivih dejanj, ki si jih naštel, pomembno za se-danje jugoslovansko stanje in zakaj? Pregl: Tako dejanje je genocid. Trezno je potrebno presoditi ali nekatera dejanja (zločini) na Kosovu ne ustrezajo definiciji genocida, obenem pa opozoriti, da so neka-teri ukrepi državnih organov v južnejših de-lih države (»populacijska politika« občine Tetovo do albanskega življa) v najboljšem primeru na robu kriminalnega (genocida). Tribuna: Ko si pisal nalogo, ki je bila na-grajena s Prešernovo nagrado, si priča-koval, da boš pristal celo v Tribuni? Pregl: Ne. RUŽA M. BARIČ fotografija: JASNA RAJH Sedaj je najugodnejša priložnost, da postaneš Omenjenih 5.000.- nakaži na žiro račun UK na.-oCnik TRIBUNE ! Naročnina za prvo polletje ZSMS Ljubljana, Kersnikova 4 (številka : 50101- 1988 te bo stala !e 5.000.- dinarjev, poleg tega 678-47303), za TRIBUNO in kopijo položnice pa dobiš brezplačno še antologijo NOVE REVIJE do 18. februarja pošlji na naš dobro znani (Tribuna št. 4) in priponko umetnino Fojža A. naslov. Ce želiš, ti lahko pošljemo tudi letos Zormana. izšli številki 6 in 7. Ekološki tabor Prevlaka '88 POSLEDNJI JEDRSKI MOHIKANEC? Še do včeraj je imel monopol nad kreira-njem naše jedrsko-energetske politike ozek krog Ijudi. Na srečo je prišlo do razbi-janja tega monopola (splošno je znano, po čigavih zaslugah) tako, da so širše Ijudske množice dobile možnost vpliva na politiko nukleark. Rezultat vsega tega bomo lahko kmalu videli v skupščini SFRJ, ko bo spre-jet moratorij za gradnjo jedrskih elektrarn v Jugoslaviji. Do takrat ostaja jedrska elektrarna v iz-gradnji-prevlaka naš zadnji »jedrski Mohi-kanec«. Že zaradi tega je Prevlaka izredno ugodna za namestitev tabora. Z razvojem ekoloških iniciativ in akcij, v okviru delovanja novih družbenih gibanj, prihaja do rasti aktivnosti skozi številne ekološke tabore, tako v zahodnih kakor v vzhodno-evropskih državah. Ekološki tabo-ri se pojavljajo tudi pri nas; v glavnem jih or-ganizirajo mladinske organizacije. Že dalj časa je v nekaterih naših znan-stvenih in gospodarskih krogih očitno (pri-sotno) prizadevanje ne samo za reševanje današnjih ekoloških problemov, ampak tudi za vključevanje, upoštevanje »ekološ-kih zakonitosti« že na začetku izgradnje gospodarskih objektov, izkoriščanju narav-nih resursov itd. Gre za ekologizacijo proiz-vodnje (v uporabi so še nekateri izrazi), s katero se prizadevajo za doseganje čim boljšega usklajevanja znanstvenih, tehno-loških in organizacijskih programov za op-timalno izkoriščanje naravnih resursov; projektiranje takih tehnoloških sistemov, ki imajo že v idejnih smernicah vsa potencial-na ekološka vprašanja, katera bi se lahko izrazila pri izkoriščanju (praktično-ekološko usmerjanje tehnoloških procesov) oziroma izvajanju nujnih sprememb in tehnoloških izboljšav v že obstoječih produkcijskih sis-temih. Se pravi, nadaljnji razvoj - DA, toda le ob uveljavljanju prepričanja, da projekti, ki niso rentabilni s stališča varovanja oko-Ija, niso rentabilni niti s stališča celotne družbene skupnosti. Pri nas je globalno ekološka zavest na zelo nizki stopnji. Da bi se proces ekologi-zcije tudi praktično razmahnil, je potrebno vsestransko angažiranje vseh družbenih in družbenopolitičnih subjektov v procesu promoviranja ekološke zavesti in ekoloških aktivnosti. V praksi že imamo primere: napori rnla-dinske organizacije s ciljem modificirati mladinsko prostovoljno delo, ekološki ta-bori pa dajejo s svojim načinom organizira-nja in dela dovolj spodbud tistemu delu mlade generacije, ki ni zainteresiran za ak-tivno sodelovanje v klasičnih akcijah - da sodeluje v delu in aktivnostih taborov. Afir-miranje ekoloških taborov je možno skozi izvajanje raziskovalnih akcij in projektov, kombinirane ekološko-socialne programe (znanstveno je že potrjen obstoj zveze med revščino in poslabšanjem človekovega okolja in med potrebami po razvoju gospo- darstva na osnovi zdrave in urjenje člove-kove okolice) itd. Sedanje stanje našega življenjskega okolja v glavnem lahko ocenimo z negativ-nimi predznaki, kar je na žalost presenetlji-vo glede na naše zakonsko stališče do va-rovanja in izboljšanja človekovega okolja. Na raznih svetovnih forumih je zelo pogo-sto citirano eno od načel naše ustave (pri nas je bilo, med prvimi v svetu, promovira-no načelo, da ima vsak delavec in občan pravico do zdravega življenjskega okolja). V V. poglavju, 6. odstavek naše ustave, namreč piše: »Zaradi varovanja in izboljšanja človeko-ve sredine, delovni Ijudje in občani, organi-zacije združenega dela in druge samo-upravne organizacije in skupnosti in socialistična družba, zagotavljajo pogoje za ohranjanje in izboljšanje naravnih in z de-lom ustvarjenih vrednot človekovega oko-Ija, ki so pomembne za zdravo in varno živ-Ijenje in delo sedanjih in bodočih genera-cij.« Tudi zakon o združenem delu regulira od-nos do človekovega okolja, njegovega va-rovanja in izboljševanja, in odnos do narav-nih bogastev (čl. 44, 190, 236). Kljub taki zakonski opredeljenosti prihaja pri nas v ekološkem planu do razvoja negativnih tendenc. S porastom zakonskih predpisov je namreč v vseh smereh prihajalo do izra-zito negativnih trendov povečane kršitve le-teh. Eden od razlogov pa je vsekakor ta, da je kršitelju ugodneje plačati kazen za prekršek, kot investirati sredstva v naprave za odstranjevanje onesnaževanja. Na vrsti je torej ekološka zavest. Naše življenjsko okolje prikažemo lahko na katerem koli faktorju - na gozdovih, vodi, shranjevanju radioaktivnih odpadkov, zraku itd. Končna slika bo vedno ista. Če bi, recimo, nadaljevali s sedanjim tempom emisije CO2 v atmosfero, bi bila že sredi naslednjega stoletja atmosfera one-snažena še enkrat toliko, kar bi povzročilo povečanje temeprature zemlje za 2-3 ° C, in bi pomenilo nepredvidljive klimatske spremembe. llustracija ekoloŠke stvarnosti s prime-rom vode je še bolj alarmantna. V Jugosla-viji je bila leta 1980 kakovost voda v odno-su na 1976 leto naslednja: delež vod I. ka-kovostne stopnje je zmanjšan za 6 kub. m/sec, II. za 94 in III. za 123 kub. m/sec. Istočasno je delež vod IV. kako-vostne stopnje povečan za 223 kub. m/sec. Po ocenah nekaterih kompetitivnih strokovnjakov, bi na osnovi sedanje kako-vosti vode v SFRJ, lahko uvedli V. stopnjo kakovosti. Družbeni napori za reševanje problema onesnaževanja voda so v večji meri mini-malizirani in omejeni z neobstajanjem skupnih programov za eliminiranje bodočih onesnaževanj in izboljšanjem kakovosti voda, oziroma z neobstajanjem sodelova- TRIBUNA-STRAN 12 nja in skupne akcije na ravni Jugoslavije, kar je nujno glede na to, da vode ne more-mo »zapreti« v republiško-pokrajinske sfe-re. Cilje ekološkega tabora Prevlaka 88 bi lahko strnili v nekaj osnovnih: - s sodelovanjem tujih tabornikov bi se iniciralosodelovanje (oziroma nadaljnji raz-voj sodelovanja kolikor ta že obstaja) med raznimi ekološkimi skupinami, zdmženji pri družbenih oziroma družbenopolitičnih or-ganizacijah v mednarodnih ali meddržavnih okvirih; -dajanje konkretnih temeljevza učinko-vito povezanost ekoloških skupin in zdru-ženj ter Zveze socialistične mladine v okvi-ru naporov za reševanje problemov varova-nja človekove okolice in eliminiranja vzro-kov onesnaževanja; - formiranje temeljev za boljšo informa-tivno povezanost na ekološkem planu (hit-rejša izmenjava potrebnih informacij, ideje za racionalizacijo transfera informacij v šir-ših družbenih okvirih - o izkušnjah prepre- čevanja onsnaževanja človekove okolice s praktičnimi metodami, promoviranju novih razvojnih postopkov itd.); - strokovni del tabora daje dovolj osno« za pridobitev »realne slike« o onesnaževal nju človekove sredine, ker je koncipira« tako, da zajema večji del najbolj aktualnfl ekoloških problemov. ¦ Edvard Kardelj je na ustanovitve« skupščini Jugoslovanskega sveta za vardB vanje človekove sredine 1973. leta povcfl dal: " »Upravičeno se človek vpraša, do kdaj bo lahko uporabljalo človeštvo plodove seda-njega in bodočega napredka znanosti in tehnologije, če se strinjamo z dejstvom, da določeni pojavi tega istega napredka toliko škodijo človekovemu naravnemu okolju, da bi nadaljnji stihijski razvoj v tej smeri začel čedalje bolj ogrožati človekovo zdravje.« m Ekološki tabor Prevlaka 88 delno izhafl iz navedenih Kardeljevih besed in lahko rA čemo, da bo del koristi tabora lahko druM beno verificiran šele v času po taboru, ko6H bodo tudi praktično pokazali tukaj zasta« Ijeni cilji in vsaka pozitivnost ekoloŠldH aktivnosti, začeta v taboru. 9 i Prevod in prired« PEDJA AŠANt« ZA POLITIČNE PRAVICE ZAPORNIKOV V TEMNICAH SFRJ (3) _------------- 3. NENASILNE POBUDE jugoslovanskim oblastem za spoštovanje človeških pravic političnih zapornikov V letih 1983 in 1984 smo se zapomiki vesti v Lepoglavski kaznilnici začeli zavze-mati za religiozne pravice zapornikov in status političnih zapornikov - custodia ho-nesta. Vedeli smo, da mora obstajati neka meja, s katero se moramo sprijazniti, da bi preživeli, kajti v boju zoper duhovno podre-janje ni nič bolj človeškega, kakor je poslu-Šanje glasu vesti in reševanje lastne člo-večnosti. Nismo hoteli pristati na ponižu-joče življenje za vsako ceno. Bili smo pre-pričani, da ne obstaja temnica, iz katere se močan duh ne bi mogel osvoboditi. Duhov-na temnica kliče k uporu. Sredstva, s kate-rimi smo se zoperstavljali, so bila blizu cilju, ker niso nikomur prinašala zla, koristila pa so vsem, ki delujejo pri humanizaciji druž-benih odnosov. Ko smo uporabljali nenasil-na sredstva, smo bili še bližje cilju. Spozna-li smo, da vtemnici uničujejo vse človeš-ke vrline krivca, nasilje in udarci tistih, ki si nas podrejajo. Zapostavljanje političnih zapornikov v temnicah Jugoslavije izhaja iz odvzemanja posebnega statusa - custodia honesta, in oporekanja adekvatnega tretmaja za to ka-tegorijo zapornikov. 1 79. členzvezne usta-ye jamči spoštovanje človekove osebnosti in človeškega dostojanstva zapornikov. Pravilen tretma po tem členu za enotno ka-tegorijo političnih zapornikov ni zagotov-Ijen, niti približno uveljavljen v praksi, zato je dejansko stanje v ustanovah, v katerih politični zaporniki prestajajo kazen, v popolnem nasprotju s 179. členom ustave. Glede tega smo pismemo zaprosili skupščino SFR J 21.11.1983, naj v skladu s svojimi pooblastili sprejme poseben za-kon, predpis ali obči akt, da bi pravilno uporabljali in usoglasili 179. člen z nači-nom in namenom prestajanja zaporne kaz-ni za kategorijo političnih zapornikov in da bi ugotovili politiko izvrševanja sprejetega zakona, predpisa ali občega akta. V ta na-men smo predstavili za razpravo in spreje-manje v skupščini SFRJ Načrt zakona o posebnem statusu političnih zapornikov v času prestajanja kazni v kazensko po-pravnih ustanovah SFRJ. Načrt je vsebo-val 10 členov z obrazložitvijo. V njem je bilo zahtevano priznanje custodia honesta, za-gotavljanje posebne namestitve v zaporu, osvobajanje prisilnega fizičnega dela, omo-gocanje nemotenega medsebojnega dru-ženja in komuniciranja, vzajemno in stro-kovno izobraževanje z učenjem tujih jezi-kov, književnosti, etike, ekonomike, filozofi-je, kar je v soglasju z 89. členom Kazenske-ga zakonika SFRJ, po katerem te pravice ne prenehajo niti se ukinejo kot pravne po-sledice obsodbe. Zahtevali smo možnost izkoriščanja ce-•otne obstoječe literature in časopisov, ki se lahko nabavijo ali ki izhajajo v domo-vo vsej Ljubljani in proces je prenašal radio Ljub-ljana. Posndili so nas na dvc: klopi ena za drugo in nam naročili, da ne smemo sovo-riti ali se obračati proti občinstvu. Paz-niki, ki so nas spremili v dvorano, so stali na obeh straneh, da bi lahko posegli vmes, če bi kdo skušal prekršiti t.a naročila. Na Ievi so bili advokati, ki so bili že na svojih mestih in so pregledovali akte. Na desni so bila mesta za tožilca in njegove pomoč-nike. Za temi so bili stenografi. Neki stenojn-af, s kateiim sem delal na tiskovnem unulu, in ki jc kasneje poatal okrajni sodnik. je sedel skupaj s sodniki kot posebni sodni stenograf. Glcdal je mi-mo mene. Ko som ga kasneje navedel za pričo, da nisem mogel krasti tajnih doku-mentov na tiskovnem uradu, ker jih ni bilo, je glasno rekel, ko sem sel mimo njega na hodniku: ,,In takle si se upa omeniti mojc ime!" Poznnl sem tudi vso ostalc ste-noprafe, toda vsi :jo se obrnili, če sem po-prlcdal proti njim, dasi sem slišal, da je bilo nekaterim žal zame. Edini, ki mj je prijntcljnko pomnhal, je bil dr. Zivovnik. Bil sem mu hvaležen, ker sem se počutil zapusčenega. Slišal sem tudi, da jc razlagnl mojemu branilcu, kdo sem in da je bil moj stari oče Ciril Pirc, kranj-ski župan. V isti sodni dvorani sem bil zadnjič, ko je bila tam pred italijanskim vojaSkim sodiSčem 2irovnikova hči obsoje-na na osem let zapora zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto. Ko so prit"li sodniki, smo morali vsi vstati. Po formalnostih je predsednik tri-članskega senata pozval javnega tožilca LRS, naj prečita obtožnico. Da je bilo vzduSje čim bolj primerno, so sodniki in tcžilci naslavljali drug drugega s tovariši, medtem ko so branilce imenovali gospode 7. tflasom, ki je pomenil ,,vi banditi!" Tožilec je bral, da smo pripadniki pro-tiljudske organizacije in da so bila naša zločinska dejanja naperjena na to, da se z nasiljem zruši ob3toječa državna ureditev FLRJ, da se spravi v nevarnost njena var-nost na zunaj ter odpravijo temeljne de-mokratske, narodne in gospodarske prido-bitve osvobodilne borbe: federativna uredi-tev države, enakopravnoat in bratstvo ju-goslovanskih narodov ter ljudska oblast; da smo o političnem, vojaškem in splošno državnem položaju posamezno ali preko svoje mreže zbirali in izročali tujim dr-žavam in agentom tujih obveščevalnih služb podatke in listine, ki so po svoji naravi posebno varovana državna tajnost in ki se po prepovedi zakona ali po odredbi pristoj-nih organov ne objavljajo, torej vohunstvo v korist tuje špijonaže; da smo ilegalno spravljali preko meje osebe in pripravljali kanale za svoj lastni pobeg; da smo kot člani zločinske organi>;acije v službi tuje špijonaže ščuvali na oboroženo intervencijo tujih držav proti FLRJ, na gospodarsko vojno proti naši domovini in na vmešava-nje v njene notranje zadeve; da smo se v besnem sovraštvu do vseh pridobitev na-rodno osvobodilne borbe posluževali najbolj umazanih sredstev, s katerimi smo blatili herojskega voditelja naših narodov v vojni in izgradnji naše domovine in druge naj-višje predstavnike naše države, ter cclo sklepali o njihovi odstranitvi; da smo v skladu s svojim delovanjem in po direkti-vah špijonskih centrov v inozemstvu pri-pravljali svoj osnutek ,,Ustave", ki naj bi se uveljavila po odstranitvi sedanjc ure-ditve FLRJ; da smo se v smislu sklcpa svojo organizacije udeleževali raznih zbo-rovanj in hodili nrt posamezne ljudske od-bore z namenom razbijati zborovanja in ovirati z zlonamernim kritiziranjom iispps-no poslovanje ljutlskih odborov; da smo v friflti okupacije vzdržcvnli zvczu n npMno "ii.anim Spijonom Gestapa Vauhnikom, biv šim vojnim ataSejem v Berlinu; da smo vso dobo okupacije vzdrževali direktno zve-io z vojnim zločincem in narodnim izda-jalcem Dražo Mihajlovičem; da smo orga-nizirali zvcze z agenti tujih obvešocvalnih služb v Svici; in da smo pošiljali emi- grantski vladi v Londonu lažna in tendenč-na poročila, s čemer smo v veliki mori škodovali narodno osvobodilni l>orbi sloven-skega naroda. Sledil je posebni oddelek obtožnicc za vsakega obtoženca. Večino svoje oscbne ob-tožnice sem že navedel kot citate med opi-som zasliševanja. Ne morem opisati, kako je javni tožilec obtoževal posameznike, ker bi bilo to predolgo. Držati sc bom moral cbtožb proti samemu sebi in omcnjati diu- yo W v zvr/.i s ti-ni, mc l<<)' bi l)ila obtožnica proti nu-iii posrl>uo važna, tcnivcC- ker jo najboljšf jmunani in ki-r tako lahko poka-žem vso trikt.', ki sta sc jili posluževala ko-munistična policija in javui ložilcc. V utemeljitvi obtožnici* jt: Viktor Av-belj dejal, dii ,,obtožnica smatra, da vsak obtožoncc odgovarja za vso skupjiost zloči-nov kot član vohunske organizacije, kajti za zločinskc cilje in namene tcr za zločin-ske načine uresničevanja teh ciljcv iu »a-menov je vsak obtoženoc vedel, jih odobra-val in izvrševal." Javni tožilec jc nadalje-val: ,,Uporabljali so ilegalna imoiia, .šilVc. stro«o zaupne kurirje in oigani/.irali ra-diooddajno postajo za prenašanjc Spijonaž-nih poročil. Doma so organiziruli obve-š;čevalno rarežo, ki so jo smatrali za temelj svoje organizacije. Postavljanjc mreže je bil osnovni problem vsch njihovih razgo-vorov in sklepanja na rednih sostankih." Obtožba je prikazala kot poscbno zločin-sko uporabo ilegalnih imeu in šifer med vojno, kot da bi bila uporabljerra proti ko-munistom in ne proti okupatovjem. Prav tako je" obtožnica vztrajala na ..obverfčc-valni rnreži". V resnici smo sku.šali stopiti v stik^ z ljudmi v raznih delih Slovenije iz prejirostega razloga, ker je kakršnokoli P()" litično delovanje neniogoče brez organiza-cije in ne da bi človek vcdcl, knj so po državi godi. Opozicijska politična organi-zacija je bila popolnoma zakonita po spo- TRIBUNA-STRAIM 14 st.va. (Splo.šna praksa konuiiiističnih sodišč jo bila, da so vsakemu politič-neniu obto-žencu obcsilj tutli kolaboracijoj \Slara pravila' ni bila nikoli politiena grupacija, ki bi imela kako zaslombo v Ijudsivu, niti ni nikoli iskala kakih masovnih zvez in po-litiene zaslornbo, temvisč je predst.avl.jala le imijhcn kiog Ijudi, ki jo intrigiral in špijoniral »a vse strani in proti vsem... V svojj bolni ambiciji so upali, da bodo zavladali nad slovviiskim ljudslvom iu da jitn bodo njihovi prikriti tfospodaiji dali dclož na obla.ti kot navrrado za njihovo spijonsko delo... 1/. vseh njihovih zapi-skov najdenih pri preiskavi izzveni samo c))o: v.si so )>ili edini v lem, da je treba zopet nekaj storiti. Želeli so si interven-irijo, katcva mij bi odstranila sedanjo dr-žavno umlitev naše domoviiie, odpravila te-meljne pvidobitve iiarodno osvobodilne borbe. Kot navodni izkoreninjonci, kot. hlapci v .službi l.ujih gospodarjev so sc posluževali najbolj ostudnih zločinskih sredstev v svoji i&dajalski borbi proti ljudski oblasti in naši državi. Padli so v blato vohunstva in izdaje domovine. Ko predajam ohtožnico, pozivam sodi-ščc, da za vsc obtožiTicc izreee strogo ka-zen po težini njihove krivde. Prepriean scm, da je zahteva po strogi kazni proti Špi-jonom vsega našega delovnega Ijudstva, ki nikakor ne more dopustiti, da bi v času, ko samo ogromno žrtvuje za obnovo, iz-gnulnjo in izvršitev pctletnega plana, nc-kdo 1 ušil in oviral njVtfove naporc, da bi v času, ko naši narodi žele miru in sožitja nu-d vsemi državanii, nekdo ščuval na in-ttivcncijo pioti nasi državi. S tom jo obtožnica utemcljenJi. Snnt fašizmu — svoboda uavodu!" Avbelj je sedol nied Kiomkim ploska-njem navzočih <»/.iiovci:v. Ambrož se jo zanimal, lcaj mislim o Ma-t.oju Dolnitarju, predsedniku sodiši-a. Go-drnjal scrn, da sc nii zdi izvedno fin ko-spod. Vcdcl scm, da j« bil pre;l vojno okvaj-ni sodnik, niscm pa šo vedcl, da jb Wl nicd vojno zaposlon n:» ncmškcm (klovncm nra-c!u v Mariboiu in da so jc t-clo boi-il kot licmAki VVohrniann proti pavtizanotn pii Scvnici. Zaradi lcjra jo bil scvcda poslnš-no orodjc v lolc.ih Ozno, d;>y.i jo bil pod-pi-edsalnik Vihcvnega sodi.^ča f,RS. Vodcl •^cm, tla sodniki rcdno dobivajo navodila, na koliko naj kojfa obsodijo. To nii jt; po-vedal neki sodnik prcccj pred mojo are-lacijo: Niacm vcdcl, kaj se dogaja v ."odiii dvo-rani. 0 toni mi Ambrož ni veliko povcdal. Le nekoč jc omenil, da je Stare zanikal t.oc-nost Oznincga zapisnika o zasljšovaii.jii. Ambrož ao j<: nad tcm zgražal in trdil, da je dukaz, kako slab značnj ima Starc. Ra-zumel sem to seveda kot opozorilo. Ncprestano me je skrbelu na.-.tj stani/va-ujc. 15al scm sc, da moji star.ši nc bodo imeli kje živeti, tudi če očeta ne obsodijo. Ambrož o tem ni hotel govoriti. 3i;!zumeti je bilo, da je stanovanje še vedno zapeča-tcno. V i^snici j?a je Ozna od i"asa Uo ča.-.u odpt.T.at ila in so oznovci v njcm imeli svoje zabave. ;U. julija sem šol zgodaj spat. na svojo slamnjačo in sem dobro spal, kcr som bil od skrbi utvujen na smrt. Izncnada mc je TRIBUNA -STRAN 1K REICHSVERBAN0DERM20STR1E razumu Tito-šubašic in celo po usti FLRJ, ki so jo sestavili in izglasovali l munisti sami. Zatorej so komunisti pril zali vsako or#anizacijo, ki jim ni šla račun, kot vohunsko. Seveda mreža ni nikoli delovala, \ smo jo organizirali zelo previdno, saj sc večina ljudi bala komunistične policijc smo se je bali mi sami, -daai je konč prekosila naša najhujša pričakovanja. '. prvih poskusih l. 1945 in 1946 smo spl opustili misel na orsranizacijo, kcr je b, preveč težav. Seveda je tožilec povedal, i ,,mreža" ni delovala in vzkliknil: ,,To vzrok ni bil v nedelavnosti ali v tcm, da : bi hoteli ustvariti take mrežc, anipak vzrok v tem, da je delovanje tv. organiz cije na vsakem koraku otežkočala budno in politična zrelost našega ljudstva ter lahko uspeli le pri poaamcznih protilju skih elementih." Tožilec je trdil, da vsi dokumenti k Žejo, ,,kako besno in strupeno sovražin FLRJ, pridobitve NOB in izgradnjo ter vs stransko gibanje, petletni plan, JA in spk vse, kar je ljudskega. Za nas je Ijudstv kot se sami izražamo 'sodrga', 'pakaž? predstavniki organov ljudske oblasti i '.«kupina lH-nioialiiih ".slovenskih ljudi, ! črpa svojo nioe \/. neizmcnic mumnosti sli vfiirfkcKa izobražonstva1, .slovoiski jzobr, žcnci, kakor duhovni volikan Oton Župai čič, ))isatclj Finžgar, Cankar in Vidmar j; 'litcrarna svojaf, ki so dronja h koriti Ljud.ska obla«t pa jc zanjc oblaat 'izpiijt nih Studentov, pokvarjeno jaro gospodc i delomrznežev1." Citati v tem dolu obtožnice so bili i dr. Nagodetovejfa (Jju-vjiika. NjcKova .'.o< ba je oatra, toaa ne norazumljiva, kcv s rickateri slovunski izobražonci mud zadnj vojno zares igmli zclo žalostno vIoko. i\le njimi je bilo veliko sopolnikov, ki so di voljovali, da »o jih izkoiišouli za roklaim Un ki so si za svojo stiahopetnost izmi> ¦jali vedno nova opinvioila. ..Duhovni vili ¦can Oton 2upančič" jt1 bil ¦dober pcsnik, si Se»" pa slabič. Mod okupacijo je iu-koč p ¦a.šistično pozdmvil na Rlodališki-m odiu ii le sprejemal kavo kot darilo od faši.stic-nc Ku Visokega komisarja za Ijubljaiisko po »rajino. Josip Vidmar jo incd vojno v mno Kih esejih lu-anil svobodn« unu-tnost, po lem se jc ; : sprcobrnil k ..socialisliriifmi ¦ealizmu", ko je bil postavljen za pn-dsed »iku prezidija Ljudske skupščine LRS. Jz ¦1'ijeni študentje in pokvarjena jara K<»s ioila so zares sodelovuli pri Ijudski oblasli pei1 so bili mnoKi ministri iti visoki urad Piki falirani študentje in sinč-ki boKatit ¦t-užin, kakor npr. gospodar-ski diktator Ki P"»f. ki ni nikoli končal komijf, šcf Mu-fenske Ozne in kasnejši prcdsednik Izvrs-|fga .svota Boris KvaiKlu-r, ki ni nikol |OVT.ŠJ1 Kradbeniškejra šUnlija, ali moja mu-i»vlja Ribičič in Avbclj, lLlutljivi za take resnične UKotovitve. Po- r'»ncii H0 tU(lj) ko M) hrn]. v poi.of.ilUj ki l^ H> Angela Vodctova poslaia na Koro-Y™< oa je priniojjala ..prostovoljno udar-| hko delo naš« mladino s hilliTJanskimi I Tužilcc Avbelj jc bral daljc: ..OlitJO porutiA?" ,.I)a," si-m zamrniral. ...lutii, pra\zaprav danos (pogledal ji1 na inciin uro) tc I)« sodiščo zaslišalo," j\-uadalj« val. ,,Zato scm pri.šel." Moli-al si-ni. ..Spojjinil .sc boš, da sva govorila o Dra-ifoljubu .lovanoviču," ji; vprašal. ,-lJa. spoiuiiim sc." ..liral scui. kar si uapisal o svojih obi-skih pri nji-ni. To je zilo Icpo, vendar nt-/.adosti." .,! V" ...lavni ložilcc ti bo jutri zastavil Stiri vprašanja o DragolJMbii Jovanovicu." ' ..Prav." ..Vpiašal li1 bo. ali jc bil obve.ščcn o dclovanju vašo skupine v Tijubljam'." Dejal si-m: ,.Si'Voda jc bil. saj ji- v««n-dar liolcl oi-tfanizirali eiiotno opozicijo." ,.()stavi ti opozieiju! Nafo tc bo vpra-P:\\, ali si.' .io zanima! v.\ politiOni položaj ^" Sloveniji." ..Seveda se je zanimal. Kako naj se kot politik ne bi zanimal." ,,Tožilec te bo vpraSal, ali si povedal Dragoljubu Jovanoviču, da poznaš angle-škega konzula," je Grkič nadaljeval in gro-zeče dvignil sredinec. Ugovarjal sem: ,,Tega mu nisem nikoli povedal." Grkič je pripomnil: »Ljubo, igraš se z glavo!" Nekaj sem godrnjal, ne da bi rekel karkoli. »Četrto vprašanje bo, ali je Dragoljub Jovanovič vedel za vaše zveze s Koroško." ,,Kako naj bi bil vedel, ko sem bil zad-njič pri njem aprila 1946, medtem ko sem zvedel za zveze s Koroško šele septembra." ,,U redu, neka te obese." ,,če je pa neumno." Hitro se je premislil: »Dobro, vprašal te bo, ali se je Dragoljub zanimal za delo-vanje jugoslovanskih emigrantov." Po kratkem premolku je poudaril: ,,Mo-raš si biti čisto na jasnem. — Nemoj mi-sliti da Bud o ičem odlučuje, o svemu od-lučuje Partija. — Če boš storil, kar hočem, ne boš obsojen na smrt, sicer pa boš." Nisem prav razumel, kaj hoče, in nisem rekel ne da ne ne. Štiri vprašanja so se mi zdela precej nedolžna. Vztrajal je na-dalje: »Razumljivo narn je seveda, da ti je težko govoriti javno. Zato ti bomo poma-gali." Čudil sem se vsem tem pripravam. ..Uporabili bomo medklic enega soobto-žencev včeraj, ki je prisostvoval zaslišanju drugega, ker je bil sam že zaslišan, da odstranimo obtožence od vaeh bodočih za-sliševanj, tudi od tvojega. Dalje," je spet dvigal prste drugega za drugim, ,,bo radio med zaslišanjem izključen. In ponovno bo-mo prekontroliraK vse vstopnice. Prisotni bodo samo najzanesljivejši." ,,Že, že, ampak moji sorodniki bodo pri-sotni," sem rekel tjavendan. ,,U redu, nek te obese. Ne pozabi, da je dobro obnašanje med sojenjem najvaž-nejše." Šla sva proti vratom. Spet sem za-čel prositi za očeta: ,,Prosim, pustite očeta na miru. Star je in ničesar ni storil." ,,To je politično nemogoče. Obsojen bo, naravno, toda kmalu ga bomo izpustili. Si-cer se je pa pred sodiščem zelo dobro ob-na."al. Vse je priznal." ..Ničesar ni mogel priznati, ker ni ni-česar storil." ,,Ali hočeš videti stenografski zapis-nik?" Vdal sem se v usodo. Stisnil mi je roko in želel: ,,In dobro se obna.šaj pred sodi.ščem. Ne bodi neumen kot Kavčnik, koji se je branio kao maga-rac. Taj če dobiti svoje!" ,,Odpelji ga nazaj v celico," je ukazal oznovcu, ki je stal v bližini. Bil sem tako utrujen, da sem takoj zaspal kljub temu razgovoru. Drugo jutro so me zbudili zelo zgodaj. Zaradi vročine se je razprava začenjala ob sedmih zjutraj. Znova so me zlikaJi m obrili in paznik me je odpeljal na stekleni hodnik sodne dvorane. ,,Zelo neprijetno mora biti stati pred tolikimi ljudmi," je rekel. „0, prav niČ," mene občinstvo zares ni-koli ni spravljalo v zadrego. Nato sem skozi zaprta vrata slišal, kako je tožilec predlagal, naj sodišče odslej iz-ključi soobtožunce od zaslišanj ostalih, ker bi njihova prisotnost lahko neugodno vpli-vala na izpovedi. Kazalo je, da se vse raz-vija po željah nočnega obiskovalca. Ko so, se vrata odprla, sem videl polkovnika Gr-kiča sedeti v prvi vrsti. Eno izmed prvih vprašanj predsednika sodišča je bilo: ,,Ali priznavate pravilnost vaših izpovedb med preiskavo?" Nisem imel poguma, da bi rekel ,,Ne!" Tako sem bil oguljufan za ustnost. Nedvomno moje potrdilo na tem ni ničesar spremenilo, ker načelo, da mora sodišče o vsem samo zasli-Sati vsakega obtoženca, ni načelo v prit! ob-tožencu, kj bi se mu lahko ta odpovedal, temveč temeljno načelo pravičnosti. Kljub temu je seveda komunistično sodišče mii-no črpalo ugotovitve v podkrepitev obsod-be iz Ozninih zapisnikov. To ni bilo po-sebno važno. ker so prišle na vrsto še huj-še stvari. ,,Ali priznavate krivdo v smislu obtož-be?" se je glasilo naslednje vprašanje. ,,Krivdo priznavam, vendar se je nistm vedno zavedal." Ta odgovoi- je značilen za taktiko, ki sem jo podzavestno izbral. Pri-znaval sem v prvem delu stavka in zani-kal v drugem. Ko tole pišem, imam pred seboj poro-čila o procesu v ..Slovenskem poročevalcu". Videl sem jih šele, ko sem se vrnil iz za-pora v Kranj. Povedali so mi, da so se po-ročila v časopisih razlikovala od tega, kar je bilo dejansko rečeno pred sodiščem. Celo različni časopisi so poročali različno, dasi so bila poročila zelo izčrpna. Tako je biio poroČilo o mojem zaslisanju dolgo eno ča-sopisno stran in pol, po šest stolpcev na strani. Naslovi in podnaslovi so bili sen- zacionalni. Tako ima poročilo o mojem za-slišanju naslov ,,Cetrti dan razprave pred Vrhovnim sodiSčem v Ljubljani proti Na-godetovi vohunski družbi — Obtožena Lju-bo Sirc in Angela Vode sta izpovedala, da sta poročala inozemskim vohunom z name-nom, da bi izzvala tujo intervencijo proti Jugoslaviji". Moj del poročila ima naslov ..Obtoženi Ljubo Sirc priznava krivdo". Nekaj prime-rov podnaslovov ,,Obtoženi Sirc je informi-ral člana predstavništva tuje države o po-litičnih in zaupnih gospodarskih podatkih" ,,Nagodetova vohunska skupina je vzdrže-vala zveze z Jovanovičem, Jančikovičem Grolom in Šutejem", „0 poročilih iz ino-zemstva je vohunska skupina razpravljala da bi dosegla koordinacijo z emigracijo na Koroškem", ..Nagodetova skupina je spre-jemala povelja od vohunakega centra 101 v Avstriji", ,,Clan predstavništva tuje drža-ve je s svojim avtomobilom spravljal ljudi čez mejo". Tehnika predsednika in javnega tožilca je bila zelo preprosta. Zastavljala sta mi vprašanja in mi dovoljevala samo kratek odgovor, ne da bi smel karkoli pojasniti, čim sem skušal pojasnjevati, sta me usta-vila in rekla, naj se držim vprašanj. ,,Imeli boste priložnost pojasnjevati kasneje," je dejal predsednik; toda te priložnosti ni in ni bilo in končno sem bil obsojen, ne da bi sploh mogel povedati, kar sem imel po-vedati. Zasliševali so me o pismu, nanašajočem se na agrarno reformo v Jugoslaviji, ki sem ga 1. 1945 napisal Reuterjevemu do-pisniku. V tem pismu sem dejal, da je bila komunistična agrarna reforma v Jugosla-viji brez pomena, ker so v večini jugoslo-vanskih pokrajin mali pogestniki prevlado-vali še od časa cesarja Jožefa II. in ker je bila povrhu obsežna agrarna reforma izvedena po prvi svetovni vojni. Med procesom me je tožilec vprašal: ,,Kako je gledala vaša skupina na izvedbo agrarne reforme?" ,,Na izvedbo agrarne reforme smo gle-"dali pravzaprav kot na nekaj nepotreb-nega." Tožilec me je prekinil in me začel spra-"ievati o nečem drugem, tako da nisem mo-trel povedati zakaj in so me morali ljudje, ki so slišali le to, imeti za reakcionarja najslabše vrste. Ni treba poaebej poudar-jati, da celo najbolj reakcionarnih mnenj o agrarni reformi ni mogoče imeti za kaz-jijvo dejanje med normalnimi ljudmi. Kljub femu sodba pravi, da sem ,,zbiral in iz-ročal... dalje lažnive vesti o izvajanju a«rarne reforme". Na nekem drugem mestu me je tožilec vprašal, kakšne vrste poročila so šla v ino-zemstvo. Rekel sem, da v prvi vrsti poli-tična'pa tudi gospodarska. (Vsc to po po-rocilih ,,Slovenskega poročevalca".) Tožilec: ,,In vojaška?" Sirc: „ Tega ne bi mogel reči." Tožilec: >;Ali se spominjate, da je vaša organizacija dcbila nalog poizvedeti, kakš-no je stanje na jugoalovansko-grški meji?" Enostavno je preskočil od ,,poročila" k ,,nalogu", ne da bi se sploh zanimal, ali je |jjl domnevni nalog izvršen ali ne. Siic: ,,Da, spominjam se." Tožilec: ,,Ali je to poročilo gospodar-skoga značaja?" Sirc: ,,To poročilo je vojaškega zna-čaja." Tožilec ni izgubljal besed nad tem, da je 1. 1946 komisija Združenih narodov ura-dno preiskovala položaj na grški severni meji. Nato me je vprašal, ali se spominjam dogodka na Gorenjskem (,,porotila, o ka-terem so rnozemstvo informirali o dogod-ku na Gorenjskem", kot je napisal ,,Slo-venski poročevalec"). Slovenski poročeva-lec nadaljuje: ,,Tega se je Siic spomnil in je izpovedal, da so poročali o sestrelitvi letala." Nobene omembe o tem, da sem edi-no jaz osebno skušal brezuspešno zvedeti, kaj se je zgodilo z ranjenim potnikom, ki je izginil. In tako dalje. Čez nekaj časa smo prišli do štirih vpra-šanj, ki jih je sestavil polkovnik Grkič. Skoraj zabavalo me je, ko sem opazil, kako se je tožilec Avbelj spogledal z Grkicem, preden je začel. Ne morem reči natančno, kaj je govoril, toda spominjam se, da sem bil vesel samega sebe, ker sem imel vtis, da sem odgovoril na vprašanja tako, da ni-aem mogel škoditi Dragoljubu Jovanoviču. Prepisal bom, kaj je o tem poročal ,,SIo-venski poročevalec". Njegovo poročilo se zdi precej manj zadovoljivo kot česar se jaz spominjam. Naslov je bil: ,,Vohunska skupina je povezala svoje delo z Dragolju-bom Jovanovicem, ki je odobraval njihove zveze z inozemstvom". Poročilo se glasi: ,,2e v preiskavi je ob-toženi Sirc izpovedal, da so bila njegova potovanja v Beogra-d posvečena temu, da bi 3e Nagodetova vohu.nska skupina koordini-i-ala z delom Dragoljuba Jovanoviča. Tožilec: ,,Cigavo delo ste hoteli koordi-nirnti z delom Dragoljuba Jovanoviča? Sirc: Delo skupine v Ljubljani. Tcžilec: Ali ste to Dragoljubu Jova-noviču povedali? Sirc: Da, sem. fV kolikor Jovanovie že ni bil prej obve-¦ščen o Nagodetovi akupini in njenem delu, ga je podrobno še informiral obtoženi Sirc Sirc: 0 tem nisva govorila, gotovo pa je bil informiran." To je bilo torej poročilo ,,Slovenskega poročevalca" o mojem zaslišanju glede Dra-goljuba Jovanoviča. Kasneje je tožilec sto-ril, kar je mogel, da bi povezal Dragoljuba Jovanoviča s ..špijonskim centrom" v Av-striji. Vztrajal je na tem, da sem obiskal Jančikoviča v Zagrebu po septembru, ko smo vzpostavili zvezo s Koroško, da je bii Jančikovič nedvomno povezan z Jov&aovi-čem in da je tako Jovanovič moral vedeti o naših ilegalnih stikih s tujino, dasi ni bilo najmanjšega dokaza niti za to, da bi bil jaz kdaj povedal Jančikoviču o zvezi s Koroško. Potem ko jc bila resnica tako lepo ugo-tovljena, je predsednik odredil odmor. Med odmorom, ko sem stal s paznikom v steklenera hodniku, je prišel polkovnik GrkiČ in mi stresel roko. ,,Jako dobro," je dejal. ,,Prosim, pustite mojega očeta v miru," sem dejal, ,,in nikar rau ne zaplenite hiše." ,,Ti> je nemogoče." Po odmoru so zasliševanje pospešili. Najprej so me izpraševali o profesorju Furlanu. Navajam odlomek iz »Slovenskega po-ročevalca": ,,Tožilec: Kaj veste o poročilu o sesta-janju LSM (Ljudske študentske mladine) na ljubljanski univerzi? Sirc: To poročilo mi je izročil profesor Furlan. Tožilec: Zakaj? Sirc: Da ga prečitam in naj o tem in-formiram konzula. Tožilec: Ali se dobro spominjate, da je Furlan rekel, naj bi vi o tem informirali konzula ? Sirc: Da. Tožilec: Ali lahko to rečete tudi i!v. Furlanu ? Sirc. Da." Ko to aedaj berem, se mi zdi naravnost smešno, da se poročilo o Ljudaki mladinski organizaciji omenja na kazenski razpravi, čeprav politični. Bistvo stvari je bilo naj-brž v tem, da je poročilo kazalo, kako na-padalni so bili komunistični voditelji proti zahodu. Obtožen sem bil tudi, da sem dal bri-tanskemu konzulu napačne podatke o jugo-slovanakih parlamentarnih ,,volitvah". Bra-nil aem se, da ao se vaekakor dogodile ne-pravilnosti, vendar sem ,,končno pr:;;r.:>.!, da podatki niso bili objektivni". ..Slovenaki poročevalec" je pisal: Jovanovicu je Sirc tudi povedal, da ima zveze z nekim članom predstavništva tuje države v Ljubljani ter mu je nakazal, kak-šen je njegov odnos do tega člana tuje države, ne da bi mu to podrobno orisal. Tožilec: Ali se je Jovanovič zanimal za to zvezo? Sirc: Da. Jovanovič se je s poročilom ia z infor-macijami, ki mu jih je daJ Sirc, »trinjal, glede dela Nagodetove skupine pa ni izra-zil nobenih negativnih pripomb. Ko se je Sirc vrnil z obi8ka pri Dragoljubu Jovano-vjču, je o njem poročal konzulu v Ljub-ljani, kakor tudi na sestanku Nagodetove akupine. Ne more ae apomniti vaeh, ki ao bili na aestanku navzoči, zanesljivo pa ve, da sta bila navzoča Nagode in Kavčnik. Konzulu v Ljubljani je točno opisal namen svojega obiaka pri Dragoljubu Jovanoviču, in sicer prvič januarja, drugič pa v začetku aprila 1946. (To je bila gola izmišljotina ,,Slovcn-skega poročevalca", ker sem vedno vztrajal pri tem, da nikoli niaem povedal britan-skemu konzulu o svojih pogovorih z Dra-goljubom Jovanovičem, npr. koncert Mission, ki bo 21. aprila. Kinoteka bo v sredo, 24. februarja, ponudila Krvavi prestol Akire Kurosave pa še dva filma D. W. Griffitha, v četrtek Prizore izzakonskega življenja I. Bergmana, v petek Casablanco s Humpreyem Bot gartom z naše naslovnice, v soboto drugo zvezdo, Davida Bowieya v filmu Mož, kijeprišelnazemljo, v ppnedeljek Za-upno poročilo Orsona Wellsa (29. febr.), ker pa je to zadnji dan meseca v prestopnem letu, pa zvečer še Ženska je žen-ska Jean-Luc Godarda zAnnoKarino, Paulom Belmondom itd., film režiserja, ki je pred kratkim izjavil, da je edini v Evropi, ki si lahkoprivošči, da vsako leto posname komercialno neuspešen film. Kaj bomo lahko videli marca, pa na žalost še ne vemo. Ce bodo filmi tako zanimivi kot februarja, bo kar lepo. Zanimivo pa bi bilo vedeti, zakaj v Kinoteki ne vrtijo Woodyja Allena oziroma, zakaj je prišel na črno listo? \ Tisti, ki ne marajo slovenskega teatra, bodo marca lahko gledali v CD-ju Vereinigten Biihnen in Gradca dramo Happy Baby Maxa Gada v režiji Edvarda Milerja in izvedbi Zvezdane Mlakar in Dietricha Schledererja, potern pa predstavo, ki jo nekateri že res dolgo čakajo: Nepokopani mrtveci J. P. Sartra v izvedbi Theatra a.d. Ruhr izZRN. Čisto na koncii marca pa še jazz oziroma jazz rockovski dogodek. Wayne Shorter Group v Hali Tivoli. Nekaj dni prej ali kar cel mesec prej pa Lepa Brena v taisti dvorani in z različno publiko. Zeleni vabljeni. (tt) Zadnja novica !!!!!! KONCERT WAYNE SHORTER GROUP vORGANIZACIJI FENIKSA IN CANKARJEVEGA DOMA BO V TOREK, 29.marca ob 20.00 v DVORANI TIVOLI ANDREJ ROZA ROZMAN EN FACE Za začetek se je vedno treba kaj prefri-ganege spomnit, da Ijudi pretentaš, da kar berejo in berejo in ne odnehajo skoraj do konca. Na pogajanjih za intervju v pro-storih kulturniŠkega bfteja Kava si pove-dal, da si star triintrideset let in da so to prava leta za junaštva. Kakor koli že, pre-cej let si največji junak in vitez lepe go-spe Ane Monr6, o katere čarih se bova največ pogovarjala. Nimaš gledaliških šol, vsaj takih ne, po katerih koncu mahaš po zraku z ustrezno čifabo. Tudi način dela je v vaši gledališki skupini najbrž drugačen, kakor v gledali- ^ki instituciji, kjer so poleg igralca, tek- opisca, režiserja pri stvari še scenograf, iramaturg, kostumograf, lektor, koreo- graf, avtor glasbe in tako naprej - kako te relacije šibajo pri Ani Monr6? Enako so določene. Tekst napišem pona- /adi sam (no, eden naslednjih projektov bo »ajbrž Vinograd Milana Kleča), dramaturg em sam, glasbo naredijo drugi (v muziki iisem čisto doma), lektor sem tudi jaz (si- cer klinc pa lektor- a sem le faliran slavist s filofaksa). Tudi scenografijo naredijo dru- gi. Najbrž tudi režiram, čeprav je demokra-cija pravilo pri nas, vsakega se upošteva, določene rešitve iščemo skupaj. Pri Geor-geu Dandenu, ki je bil narejen kot lepljenka, sem lahko gledal dogajanje iz dvorane, pri Švejku pa sem bil ves čas na odru in nisem nič videl (a nisem niti mislil na to, da bi bilo treba gledat). Ko smodelali v SMG, z Brec-Ijem, takrat sem okusil in spoznal užitek, ko sediš in gledaš, drugi pa počnejo, kar pač počnejo. Si poskusil študij zastaviti na AGRFT in se spopasti s predpisanimi procedura-mi? Po gimnaziji sem odšel tja, zgolj na infor-mativni sestanek. Potem sem pisal neke koncepte ali kar že, a se mi je tisto, kar sem napisal, zdelo preveč utrgano, da bi se s tis-tim pojavil na sprejemnih izpitih za drama-turgijo. Bolj enostavno je bilo vpisati slo-venščino. Pa vendar, nekakšnega gledališkega učitelja si moral imeti, nekaj, kar si videl in si sam pri sebi rekel - to je pa tisto. Divadlo na provazku, tako nekako se na-piše (črtica nekje manjka), češki teater, njih sem nekajkrat gledal. In ko sem jih nekaj-krat videl, mi je precej stvari postalo jasnih. Glede Commedie delKarte, pa o komunika-ciji gledaliSča, se pravi - kjer koli, v kateri koli deželi nastopiš, moraš biti razumljiv. Ti Čehi so neke vrste srednjeveško gledališče v smislu asociacije na potujoča gledališča. Zdaj bi te pa prosil za long love story, ki se tiče Ane Monr6, pa če je mogoče aso-ciirat Molierovo skupino glede na vašo v smislu lepe besede gledališka družina? Bolj težko, no, ne vem, mi prav gotovo ne živimo od gledališča, samo od gledališča, čeprav smo gledališče. Vse skupaj pa se je začelo še pred Ano Monro. Okrog leta 1978 sta bila današnja brata ŠKUC in Fo-rum na smrt skregana. Forum je bil komer-cialnejši brat (disco v Rožni dolini - štu-dentsko naselje je imel pod svojim okri-Ijem) in mi smo v prostorih Vetrnice vadili, prostor je bil. Da bi ne bilo prelepo, je na le-pem prišel Hasan (ne vem, kako se je pisal oziroma se še piše), v glavnem glavni direk-tor Foruma in nam prepovedal vaje oziro-ma preprosto nas je hotel zabrisat ven. Mi seveda nismo šli nikamor, vadili smo na- prej, medtem pa so v Forumu pogruntali, da niti ni tako slabo, da mi obstajamo - rekli so, naj se pri njih lepo prijavimo in mi smo se pri njih lepo prijavili, celo nek denar je kapnil, še zdaj se spomnim megafona, ki smo ga kupili za 90 jurjev, za celo leto smo dobili pa okrog 300 jurjev, če se dobro spomnim. Seveda se je spet zapletlo, in si-cer, ko je bilo treba našo predstavo, ki je bila najavljena in naj bi potekala na ulici - po predpisih prijavit na policiji. Naš mecen Forum tega enostavno ni hotel napraviti. Nismo se kaj dosti sekirali, ampak smo pro-sili ŠKUC, da nas prijavi in ŠKUC nas je pri-javil. Zgleda, da smo jih združili prav mi, da so si podali roke in postali ena institucija. Ja, takrat je bilo polno punka, limali (globo-ko vonjali lepilo, op.1 M. Č.) so se po kleteh, petnajstletni Brane Bitenc, pa da ne našte-vam. No, čas nas je načel, bili smo cestni teater brez koncepta, nismo vedeli na-zadnje, kaj bi počeli, pa se je vse razsulo, hvala bogu. Bil sem lepo doma, pisal pes-mice in se fino imel. Naprej je Ra šlo potem takole. V Festivalni dvorani je SKUC prire-dil novoletno prireditev (to je bilo decembra 1981) in nameraval sem recitirat svoje pesmice. Potem sva z Maretom vso reč razširila in naredila predstavo, nakar sva dobila kup vabil za nastope po Sloveniji in poleg pesmic je začela furat Striptizeta. Dve reči sva hotela: 1. Težit Ijudem (s tem, da se skoraj nič ne dogaja na odru). 2. Vpeljat odštekano, primitivno zgodbo. Gostovali smo veliko, v pol leta smo imeli že igro v Križankah, prišel je še Goro Gorči, vaj nismo imeli, samo dogovorili smo se, vaje so tako potekale pred publiko in vsakič smo pogruntali kaj novega ozirorrra naredili korak naprej. Počasi smo se širili in žaenk-rat smo, kar smo. In če bi se ti vsega skupaj naveličal in šel v samostan ali v Hollywood, bi šlo vse k hudiču? Ne, ker so pri nas Ijudje z različnimi kon-cepti. Kar delam jaz, gre v smeri, čedalje bolj v smeri teatra - Ana Monrč naj bi po-stala institucija (do konca leta bomo izvedli še tri predstave, eno v Cankarjevem domu, eno v KUD France Prešeren in eno v go-stilni Rio). Poleg tega bomo aktivni še s cestnimi igrami, kjer bom zgolj nastopal, ne pa si belil glave z njimi - mi ne znese, rad bi," da prodremo najprej na televizijo, pa gremo potem nazaj na cesto, to je pravo zapored-je. Nekatere med nami ne zanima igrat v gledališkem smisiu, ampak bolj eksperi-mentirat, ogenj, play-back, žongliranje, kar niso ravno novosti, ampak ene to zanima. Jaz bi rad še povečal ekipo in naredil teh nekaj predstav, ki so trenutno v planu. Sicer pa bi delal film ali televizijsko igro, video, najraje film. Računam, da nas bo čedalje več. Zafrkava nas to, da ne moremo nika-mor (razen s Striptizeto), Švejk, recimo, je tekstovno težko razumljiv zunaj Slovenije, sestavljajo ga popolnoma lokalni štosi - v Srbiji bi nas popolnoma narobe razumelr. Pa sploh, predrago je gostovat. Bili pa ste izven Juge, pravzaprav v tu-jini in to ne z nahrbtniki, poor hitchikers, ampak s svojim teatrom, med drugim v Španijo, kar je rnenda uspelozadnje čase poleg vas le še Ijubljanski Drami? V Barceloni smo bili (na nekakšnem bie-nalu mladih, ki pa je, ne vem zakaj, vsako leto) kot predstavniki Ljubljane,^ŠKUC nas je poslal, šli pa smo z Rdečim Žarkom. Ta predstava je zvočno v celoti posneta na play-back, zato smo tekst enostavno pre-vedli v španščino. Rahle kornplikacije so nastopile zato, ker španski prevod ni bil čis- tokrvno španski (prevajala ga je potomka emigrantov), ampak kreolski, južnoarneriš-ka španščina, še točneje argentinščina. Del Ijudi je to zelo slabo sprejel, argentinski na^ glas, naglas osovražene emigracije, ki čis* j tokrvnemu španskemu ušesu zelo zoprnd* ¦* zveni, predvsem pa še Kataloncem. Bilo pL -] ni seveda nič hujšega. Potem so nas pova- i bili še v Švico, to pot smo prevedli tekst v francoščino - tam je bilo izredno fino. No, v , tujini smo bili še v Skopju, Zagrebu, Beog-* radu, Gradcu, Celovcu, na Dunaju in Tjen-tištu. * Tvoj obraz je atmosfersko nadihnjen s " starimi filmi (beri burleskami) in če se bi bilo treba precizneje izrazit, se z računal-niško hitrostjo izriše Buster Keaton, člo-vek ki se nikoli ne smeje. Mislim, da tvoja obrazna mimika igralca vsaj po slamici srka tudi iz teh virov in da ni slučajno, da se skoraj gotovo pojaviš v Kinoteki ob dnevih Charlija Chaplina, na filmih Bus-terja Keatona pa zagotovo? Charlie Chaplin me je začel pomalem dolgočasiti, naveličal sem se ga. Poleg Busterja pa gledam seveda Stan in Olija, pa brate Marx, pa še kaj. Desant na rt Dobre nade se je imeno-val projekt, ki sta ga z Markom Brecljem zastavila v SMG, pa je šlo vse skupaj po vodi mimogob žvižgajoč rakom k hudiču, Zakaj? Zadeve nismo naredili v roku. Na žalost. ker je predstava stala, razen konca - kate-rega končati je bila marginalna reč. Ni bil končan filmski materijal, pa muzike še ni-bilo, pa izčiščene niso bile nekatere stvari. Predstavo sem že videl v celoti in tudi drugi so lahko videli na zadnjih vajah, kako bi stvar zgledala, če bi, in bila bi fina predsta-va, zelo žal mi je bilo. Nekateri Ijudje so v tej predstavi veliko videli, tudi tisto, kar še sam nisem videl ali na kar nisem pomislil. Mo-goče se bo še kdaj delalo za to, če igralci ne bodo že prestari takrat- kajti, predstava se je imenitno zasidrala ravno v tisti trenutek. Ker si tudi pesnik, dramatik, pisatelj, skratka literat, te vprašam, kakp ti znese ta kombinacija z gledališčem? Človek, ki hoče furat oboje, mora biti močan v obeh karakternih nasprotjih - vase zaprtosti v procesu literarnega Ustvarjanja v brizga-nju komunikacijske energije v procesu gledališkega ustvarjanja. Naš šolski si-stem te tudi privede skoraj vedno preko titerature do gledališča, najprej pišeš pesmice, začneš v gimnaziji, ali kako se tej šoli zdaj reče, brat Kafko in se odločiš, da boš pisatelj in da boš študiral primer-jalno književnost in slovenščino ali filo-zofijo, tako da je morebitni srednješolski gledališki krožek prepozen. Kaj si torej po duši, ali vsaj, kaj si bolj? Če že moram bit kaj bolj, sem bolj gleda-liščnik, drugače pa se mi zdi ta kombinacija popolnoma v redu. No ja, res je to, da vse, kar napišem, zabrišem v teater takoj, po-tem pa nič nimam. Kar je nevarno za samo literarno kva-liteto teksta, ker teater s svojimi čari ozi-roma dodatki tekst izboljša, pobarva, ši-roko paleto možnosti ima. Ja, tudi iz slabega teksta se da dober tea-ter napraviti. Teater je vsekakor bolj napo-ren, bolj te uniči, so pa pri teatru tudi vedno večji denarji, lažje se da živet. Meni je fino pisat po naročilu, ko vem, da moram, raz-postavim si koščke neurejenih tekstov, mo-tiviran sem in napišem. Po literarnih cajtn-gih oziroma teh revijah pa ne objavljam več, se tudi trudim ne, za kar mi je v6asih žal. Si pa vzamem včasih dva meseca, pa samo pišem, užitek je to - a potem se vr-nem k teatru. Letos, 1988, bo izšla knjiga S smetano nad jagode, v zbirki Rob - pes-mice in kratka proza. Karte za vstop in ogled predstave Geor-ge Dandin so vredne štiri nove jurje, za jurja ste dražji od novega Jamesa Bonda, kar je ravno še resonable price. Vsak mesec dražimo. Inflacijo računamo visoko, tako, kakršna v resnici je. 2a 29. november, lani, sem te opazil na morju, v starem volksvvagnu š la Bukovv-sky, natrpanem s škatlami in otroki. Sina imaš, te pri tvojem ustvarjalnem delu moti ali motivira? Včasih sem bil sila ciničen, a ko je bil mali majhen, sem, žal, cinizem izgubil. Zdaj je mali že toliko človek, da se mi cinizem uspešno obnavlja in postajam počasi spet takšen, kakršen sem bil. Tak je pač life, za-jeban, ko je otrok še majhen. Je pa tudi f ino, imeti majhnega prijatelja in preko njega spoznati njegove prijatelje in s tem njihov svet, ki ga drugače ne bi. Fino in koristno je tudi, da te otrok drži na zemlji. Ne moreš se kar zapit in odlutat v vesolje, malo moraš priti tudi domov, k otroku. Z Rozo se je pogovarjal MAKAR, CUDRA pa z njegovo mačko. TRIBUNA-STRAN24 marec: Krst pri Savici (uvod, jedro in dodatek) Če se osredotočimo na jedro, je treba reči, da se nam zdi Prešer-nov Krst izredno dognana zgodba, ki pa so jo stroga metrična pra-vila pahnila v razvlečenost, površnost in razmeroma okoren jezik, kar je pesem naredilo težje razumljivo oziroma neprivlačno. Hkrati pa s svojo defetistično depresijo ni mogla niti približno služiti roje-vanju naroda. Zato se vedno prodaja samo Uvod (kot besedna moj-strovina, hkrati pa tudi kotkopica parol oživljenju, ki naj nam ga ne bo žal žrtvovati za svobodo), za Krst pa se celo trdi, da je z njim Pre-šeren opravil dolžno darilo krščanstvu. To zadnje seveda ni niti pri-bližno res, saj je Črtomirova resignacija popolnoma očitna in dej-stvo, da sprejme krščanstvo, je samo posledica njegovega nemoč-necja zrenja v izgubljenost tega sveta. Zal je to res tako. Kajti ko smo sprva še mislili, da gre za pove-ličevanje krščanstva, smo se že prav veselili možnosti, da bi v so-delovanju s kakšnim župnijskim uradom nastopili v eni od cerkva. Kot kaže iz tega zaenkrat ne bo nič. 0 dodatku le to: dodatek bo prav radoživ. TRIBUNA-STRAN25 GLEDALIŠČE ANE MONR6 V R.I.U. I V petdesetih letih dvajsetega stoletja je znameniti pedagog slo-R/enskega naroda Gustav Šilih označil gostilno za ustanovo, katere jdružbeno zlo je med drugim tudi v tem, da napeljuje k nemorali, pi-pnčevanju in v najbolj nesprejemljivih primerih k sestopu v pod-feemlje otroke, mladino in Ijudi, ki so zaostali na svoji duševni poti m celovito razviti osebnosti. Gostilni ob bok je hkrati postavil tudi ipot do nje: tj. cesto, ki ima enako kvarne učinke na žjvelj takrat ko-grnaj porajajočega se družbenega reda, na Novega Cloveka. F GledališčeAne Monrč, kijeavtorski, (so)avtorski in izvedbeni no-Isilec projekta GAM V RIU, ni pocestno gledališče samo glede na Šsvoje poreklo, temveč je to šele s tem, da tam, na cesti in v veselje pnimoidočih pešcev tudi vztraja. Če je (Titova) cesta v neizogibni Inaključnosti pripeljala gledališče Ane Monrč v Rio (tj. gostinski lo-Hcal); in se človek, ko prestopi prag gostilne,.spremeni iz člove-lca-pešca (udeleženca v prometu) v gosta, pa mu v obeh primerih |ob soočenju z gledališčem ne preostane drugega, kot da postane foledalec v gledališču. | Kajti gledališče Ane Monro vztraja tudi v gostilni. Skušnjava tran-pBmutacije v kabare ali variete ali celo bordel - vse te nemogoče ob-Hike javnih ustanov - je velika in ob vračanju v preteklost, kjer je v iuglednih družinah med gledališko igralko, striptizeto in pocestnico Ibil zastavljen enačaj, se je izzivom modernizacije težko upreti. Toda Igledališče Ane Monro vztraja tudi v gostilni. Zato je pravo Ijud-Isko/narodno gledališče in današnji dan, kultni praznik vseh Slo-l^encev brez izjeme, najprimernejši za to, da zainteresirano javnost tseznanimo z načrti za prihodnost in se tudi tako oddolžimo našemu ipesniku. \ Iz konceptualnih razlogov in zaradi prostorske ureditve restavra- [eije Rio smo bili snovalci projekta postavljeni pred vprašanje različ- Inih programskih funkcij v okviru, ki nima središčnega prostora. Od- fgovor, ki smo ga našli, uveljavlja spodnji prostor restavracije (»Pod lobdstav. V zgornjem prostoru - »osrednjem« - restavracije bo oh- [ranjena tradicionalna funkcija gostinskega lokala kot mesta verbal- f"ne komunikacije, na ustreznem mestu pa bo nameščen vi- deo-Wide-screen, na katerem bodo lahko prebivalci tega prostora spremljali neposredni prenos gledališke predstave v času nje tra- janja, v pavzi in po predstavi pa bo očem namenjen spcifičen, na gledališČe in mejne oblike spektakla usmerjen izbor. V prizidku je predvidena ambientalna svetlobna obdelava prostora in elektroa- kustična reprodukcija izbrane plesne itd. glasbe. Ob tem, da bo os- novna ureditev prostorov ohranjala gostinsko funkcijo (tudi »Pod oboki«), bo skupaj z običajno in dodatno ponudbo hrane in pijače restavracije lahko zainteresirana javnost konzumirala samo sebe do druge ure zjutraj. april: Milan Kleč: VJnograd Vinogradje eno prvih Klečevjh dramskih besedil. Ima interesant-no preteklost: avtorju jo je namreč doslej uspelo prodati že trikrat (1 x Pekarniin2 xGleju), pa seveda še vedno ni uzrla lučiodra. Ko-likor bo tudi nam spodletelo, moramo reči: plačali je v tem primeru že ne bomo. Sicer pa v tem primeru ne gre toliko za Ano Monr6 kot za KUD France Prešeren, v katerega bomo znesli to kukavičje jajce - napravili jo bomo z amaterskimi igralci (kar smo sicer tudi mi, a tu bo šlo za druge, mlajše Ijudi, recimo jim kar študentje). Seveda upamo, da se bomo z Vinogradom uvrstili tudi v finale katerega od prvenstev amaterskih gledališč Slovenije. GLEDALIŠČE ANE MONRO: PROGRAM RIO februar: 1492 ali Ali lahko predvojna striptizeta danes še sploh kaj pokaže To je naša ustanovna predstava (premiera: marec 82), narejena na bazi commedije dell'arte. Razvijala se je skozi dosedanjih 48 na-stopov v najrazličnejših okoljih, od mladinskih delovnih akcij do klu-bov slovenskih študentov v Avstriji. S svojo srednjeveško odprtost-jo improvizaciji je aktualna in razveseljujoča tudi v duhovnih temi-nah našega časa ter primerna prav za negledališko okolje, v kakrš-nega jo sedaj postavljamo. GLASSNOST PHILIPA GLASSA »Phillip Glass uživa izredno podporo mno-žičnih medijev inje tipičen primer ameriške-ga crossover umetnika.Z mojega glediščaje bližje glasbenemu polju pop/rocka kot kla-sični glasbL« (eden najmlajših svetovnih vrhunskih diri- gentov Esa-Pekka Salonen o Phillipu Glassu) Nekateri pravijo, da je ta mož »najpo-membnejšiskladatelj našega časa«, a ko ga sprašujete o njegovi skladateljski tehniki, vam govori o peščenih plažah in Leonardu da Vinciju. Kadar omenite Phillipa Glassa, vsi go-vorijo o minimalizmu (in njegovih sodobni-kih, kot sta Steve Reich in Terry Riley), vendar v resnici ni nič bolj minimalističen od kakšnih Kraftwerk. Brez dvoma pa velja, da so se novodobna šola elektro-popa in ostali logični pop ekstremi obilno napajali pri njegovi glasbi. Tisti, katerih ustvarjanje je definiralo mi-nimalizem, se niso pretirano posvečali ritmičnim ugankam. Seveda so nekateri iz-med njih, kot Steve Reich, ki je sodeloval v originalni zasedbi Phillip Glass Ensemble, vplivali nanj, vendar se po drugi strani na pop albumu Songs From the Liquid Days pokaže, kako malo ima včasih Glassova di-namika opraviti z Zen simbolizmom, glav-nim izvorom minimalizma. Phillip Glass vi-zualizira glasbo. Ta je zanj zelo konkretna. Rodil se je židovskim staršem v ameriš-kem Baltimoru. Njegov oče je bil lastnik tr-govine z gramofonskimi ploščami, zato je popularni hillbilly (iz katerega so kasneje vzniknile zvezde kot Elvis Presley) ves čas odmeval naokoli. Na Uniyersity Of Chicago je doštudiral matematiko, psihologijo in glasbo. Starši, kot je že v navadi, niso bili zadovoljni, če-prav je »neki« očetov stric pod imenom Al Jolson požel slavo kot protagonist prvega zvočnega filma Pevec jazza, neki drugi so-rodnik pa se je svoje čase kot bobnar udi-njal pri bratih Marx v newyorškem vaude-villu. »Niso mejemaliprevečresno. Biliso tipič-ni predstavniki delavskega razreda, kiso želj-no pogledovali gori proti srednjemu razredu. Zato so hoteli, da bi si pridobili katerega od spoštovanih poklicev - pravnik alipos/ovnež. Ko so se moje plošče začele pojavljati v oče-tovi trgovini, je bilo OK.« Še preden je Glass uspel diplomirati, so na različnih koncertih izvedli kar 75 njego-vih del-kompozicij. Kasneje je študiral še v Parizu (pri Nadiji Boulanger), v Indiji (pri Raviju Shankarju) in v Maroku (kjer je pre-vzel severnoafriške ritme in melodično re-petiticijo). Njegov Phillip Glass Ensemble je bil ro-jen leta 1967 v New Yorku. Marsikatere-mu izmed avantgardističnih filistov, obože-valcev post-Schoenbergove avantgarde, se je zdelo njegovo početje, ki so mu smisel dajale vzhodne tradicije, preveč emocio-nalno. »Zavrnili smo idejo atona/ne glasbe, celo idejo o glasbi kot intelektualni spodbudi.« V nekaj naslednjih letih je Glassova sku-pina prišla do precejšnjega slovesa vnew-yorškem undergroundu, hkrati s tem pa pri-dobila še nekaj pomembnih članov. Leta 1971 se je Glassu pridružil tehnik Kurt Munkacsi (njegova funkcija pride do izraza predvsem pri živih nastopih, kot tistem pred kratkim v Miinchnu, kjer so izvedli soundtrack filma Koyaanisquatsi). Nekaj let kasneje (ob izidu monumentalnega Mu-sic In 12 Parts leta 1974) pa še klaviatu-rist Michael Riesman. Od zmagoslavne premiere prve opere, Einstein On The Beach, leta 1976 se o njem na različne načine (glej uvod!) raz-pravlja vsepovsod. Zaradi maratonske dol-žine Einstein On the Beach (skoraj pet ur!) in Music in 12 Parts je začel krožiti stereo-tip, ki ga označuje kot specialista za dela monumenatalnih dimenzij (monu-minima-list?). Gotovo velja, da so mnoge stvaritve (kot opere Akhnaten, Satyagratha in The Making Of The Representative Of Planet 8, ki je bila premierno uprizorjena v Hous-ton Grand Opera januarja 1988) zelo ob-sežne, vendar zato v njegovem opusu naj-demo tudi čisto regularne pop plošče v ob-liki Songs From The Liquid Days \z leta 1986. Besedila zanjo so napisali David By-rne, Paul Simon, Suzanne Vega in Laurie Anderson, v vlogi pevcev pa nastopata med drugim tudi Linda Rondstat in nevv-yorški raper Bernard Fovvler. Glass prizna-va, da je Songs From The Liquid Days del posebne pogodbe, ki jo ima z multinacio- nalko CBS. Z izdajo komercialnejše plošče si zagotovi tudi večje projekte, kot je na pri-mer štiriuma opera Akhnaten. Poleg Aaro-na Copelanda in Igorja Stravinskega je edi-ni, ki mu je CBS ponudila dosmrtno pogod-bo. Hare Krishna Giasbeni orientalizem ima dolgo in boga-to zgodovino. Tudi Philip Glass se je najprej ukvarjal z 12-notno, atonalno glasbo, ki so jo proslavili posamezniki kot Schoenberg in Stockhausen. »Stvar je zelo matematična. Najprepro-stejše pravilo predpisuje, da ne smeš pono-viti nobene izmed dvanajstih not, dokler ni bilo odigranih ostalih enajst. Na ta način je dolga, čudno zveneča (dis)harmonija skoraj zagotovljena. Vse skupajzvenizelo moderno in tudi sam sem se s tem ukvarjal vrsto iet. Kasneje mi je vse skupaj začelo presedati. Enostavno sem si želel več emocij.« Ko se je mudil v Parizu, je prvič srečal Ra-vija Shankarja, ki ga je seznanil z novim ti-pom ne-evropskega zvoka. »To seje zgodilo, še preden so Beatliiz In-dije pripeljali guruja Maharishija, sitar in po-dobno. Ko sem študiral glasbo, smo se učili samo o zahodni glasbi, vse ostalo pa/e bilo označeno kot primitivno in kotpredmet etno-muzikologije. Afriška glasba naj bi bila do-mena antropologije. Sicer pa ta ideja datira še v začetek tega stoletja, ko so razvite deže-le na lahek način držale prevlado/rad ostalim svetom. Civilizacija je bila potemtakem po-vezana zgoljz ekonomsko in politično močjo. Zato, da nekoga zatiraš, ti ni treba pos/ušati njegove glasbe, brati filozofije ali si ogledo-vati njegovifi slik, sajje v osnovi vse primitiv-no. Ta vrsta kulturnega imperializma je traja-la tja do šestdesetih let in včasih se mi zdi, da je bila celo atomska bomba povezana s takim razmišljanjem - življenja so nekorist-na, če živijo in govorijo drugače od nas.« Ko je leta 1969 izdal Music In Similar Motion, prvo delo z očitnimi izvenevropski-mi vplivi, so ga nekateri imeli kar za hipija. »Niso me zanimale pojavne oblike izven-evropske glasbe. Tako kot beli riž in sojina omaka sama še ne predstavljata kitajske ku-binje, tudi nekaj sitarjev ne more biti indijska glasba. Mnogo bolj me je zanimal sam jezik glasbe, ki sem se je še vedno loteval na za-hodni način. Zato še zmeraj uporabljam sin-tetizatorje, pevce, saksofoniste in ojačeva/ni-ke.« Phillipa Glassa kot referenco omenjajo znani raziskovalci izvenevropskih kultur, kot na primer Brian Eno. Mass Šele leta 1976 se je dokopal širše popu-larnosti, hkrati s tem, ko je z Einstein On The Beach razprodal elitne prostore new-yorške opere Metropolitan, se je potrdil tudi v najbolj tradicionalnih klasičnih kro- RIBUNA-STRAN 26 gih. Njegov vpliv se je neprestano širil. Da-vid Bovvie in Brian Eno sta se z njim prvič seznanila že leta 1970, izkušnje pa sta kas-neje izkoristila na albumu Low in Enovih ambientalnih izletih. »Vsi skupaj so pripomogli k širjenju kroga mojega občinstva. Bolj, ko so Ijudje oboževa-H Kraftwerk ali Tangerine Dream ter Bowie-jeve ezoterične stvari kot Low, bližje jim je bila tudi moja glasba. Ko sem prvič slišal Moroderjeve disko uspešnice v izvedbi Do-nne Summer (I Feel Love...) se mi je vse skupajzdelo strašno zanimivo. Na nek način je mnogo mojih harmonij končalo vpop glas-bi.« Leta 1 984 je bilo s postavitvijo opere Akhnaten na odru Stuttgartske državne opere končana trilogija o velikih osebno-stih, duhovih, ki so bistveno vplivali na raz-voj drugačnega razmišljanja. Einstein On The Becch ima naslov kar po glavni osebi in apokaliptičnemu romanu On The Beach (Neville Shute), libreto pa je, za razliko od obče znanega, sestavljen iz samih nena-vadnih glasov in številk. Satyagratha, ki govori o času, ki ga je Gandhi preživel v Južni Afriki, ima celoten libreto v sanskrtu, jeziku, ki ga po preverjenih podatkih v Indiji razume le še kakšnih 555 Ijudi. Satyagra-tha ima, v skladu z velikim revolucionamim poletom in zanosom, poudarek na koral-nem delu. Zadnja opera Akhnaten (po naše Eknaton) pa črpa iz zgodbe o farao-nu, ki je Egipt poskušal utopično seznani-ti z monoteizmom. Glass poskuša s tremi osebnostmi, ki vsaka na svoj način simbolizirajo nekatere glavne človekove dejavnosti (Einstein-zna-nost; Gandhi-politika; Akhnaten-religija) enostavno zbuditi reakcijo v poslušalcu. Dancepieces Glassovi obsesivni repetitivni vzorci ter ritmi, napolnjeni z močnimi melodijami, so dobro služili tudi raznim plesnim in balet-nim skupinam. Glasba za dve predstavi, in The Upper Room (v izvedbi skupine ene najbolj znanih newyorških koreografinj Twyla Tharp Dance Foundation) in Glas-spieces (koreografija Jerome Robbins; sestavljena iz fragmentov starejšega dela Glassvvorks in predelane opere Akhnaten; delje bil uporabljen tudi v Nostalgiji Plesne-ga teatra Ljubljana, je bila lansko leto izda-na na albumu Dancepieces. Soundtrack Poleg Nina Rote in Ennia Morriconeja (pred kratkim je pri Virgin izšel reprezenta-tivni dvojni album njegove filmske glasbe) se Glass uvršča tudi med vidnejše ustvar-jalce sodobne filmske glasbe. Poleg dela za Schraderjevega Mishimo najbolj izstopa glasba za film Koyaanisquatsi. Režiser Rodfrey Reggio je v svojem filmskem pr-vencu iz leta 1 982 prikazal grozljivo lepoto civilizacijskih kontrastov, ki variirajo od čis-to metafizičnih pojavov do urbane zmede in vsakdanje norosti. Nekatere je prav zara-di hipnotičnega spoja slike in glasbe (gene-racija videov in 30-sekundnih reklam pač) najbolj pritegnil ta segment Glassovega dela. Pred kratkim je bila najavljena pre-miera drugega Reggiovega filma, ki civili-zacijsko agonijo podaljšuje. Powaqqatsi se spušča v Afriko in obravnava vpliv viso-ke tehnologije na razvoj nerazvitega sveta. Glass-ba bo temu primerna. Publikum Glass se popolnoma zaveda nujnosti pri-sotnosti publike, kar ga zopet loči od neka-terih že precej oskrunjenih avantgardnih idealov. »Publika dopolnjuje in zaključuje glasbo. Glasba sama ne more obstajati, saj gre za odnos, komunikacijo. Če nimaš nekoga zra-ven, se pač ne moreš pogovarjati.« Do popularnosti se obnaša po svoje. Pri-znava, da ni zabavljač ali igralec, vendar uživa ob pogledu na publiko. Seznanja se z novo glasbo, posluša Art Of Noise, Bovvie-jeve Absolute Beginners, kakortudi Johna Coltranea, Ornetta Colemana, Bacha, Bar-lioza, Sibeliusa in newyorško radijsko po-stajo, ki oddaja zgolj World Music. Nekdanja kultna newyorška avantgarda in underground se po svoje potrjuje. David Byrne obrača na glavo malomeščansko miselnost (znani pa so tudi njegovi izleti v tretji svet), Laurie Anderson se spopada z wittgensteinovskim problemom jezika -Language Is A Virus. William S. Bur-roughs strelja v tube z barvami, ki se razpr-šijo na tisoče različnih, naključnih detajlov- in ima sliko. Glenn Branca, samozvani ki-tarski manijak s svojim kitarskim orkest-rom (sedemnajst kitar, klaviature in tolkala v Simfoniji številka 6 ali peklenski zbor na nebeških vratih) še naprej bombardira Ev-ropo. Poslušajte Phillipa Glassa na 45 ob-ratov in slišali boste, kje so se učili heroji Eurobeata in drugi. IZBRANA DISKOGRAFIJA: Einstein On The Beach (CBS) Satyagratha (CBS) Akhnaten (CBS) Glassvvorks (CBS) The Photographer (CBS) »Facades«, Contemporary Flute Music (Angel) Koyaanisquatsi (Island) »0lympia: Lighting Of The Torch,« Official Music of the XXIIIrd Olympiade (Colum- bia) Songs From the Liquid Days (CBS) Dancepieces (CBS) ANDREJ ILC Scena iz Glassove opere Einstein on the Beach TRIBUNA -STRAN AL GOLDSTEIN -Pornograf iz Brooklina Al Goldstein, Žid \z Brooklina, vse prej kot židovski, predvsem pa človek, ki je več kot dvajset let žalil moralne Američane, iz-dajatelj verjetno najbolj znanega in striktno kontroverznega porno-političnega časopi-sa Screvv magazine, ki je med drugim ob-j^vil sliko Kristusa na križu z dvignjenim fa-losom, oglašal pod številko ene newyor-ških policijskih postaj salon za masažo in svetoval, vsem ženskam, ki iščejo res trde kurce, naj jo zavrtijo ... Spet isti človek je Šel nekega dne v katedralo svetega Patri-cka v Nevv Yorku, noseč velikanski križ, na sredi katerega je bila vagina. Zaradi tega so ga seveda zaprli, ampak shovva še ni bilo konec. Vse skupaj je dokumentirala z re-portažo njegova kabelska TV mreža Mid-night Blue. 12. novembra lanskega leta je odletel iz Brooklina v Oxford, da bi primer-no obdelal angleške kolege oziroma sovražnike. Kaj se je dogajalo v Oxfordu za enkrat v tem koncu Evrope še ne vemo, ampak Goldstein je pred svojim desantom \z\av\\: »Uživam, uživam v borbi za pornogra-fijo. Če bi bila pornografija dovoljena, bi se začelukvarjatis svojo največjo Ijubeznijo, ku-hinjo. Rad bi imel restavracijo. Ampak vse dokler nekateri hočejo Ijudem vzeti pravico do pornografije, se bom s temibarabami bo- ril. Hočem v Oxford, kjer se bom pogovarjal z vsemitistimi moralnimi akademiki, ki mis-lijo, da sem moron. č/ovek z ulice, in bodo zato poskušali z njihovim intelektualnim eli-tizmom. Ampak bodo že videli. Naj kar po-skusijo pofukat mo/e možgane. Pametnejši sem odnjih. BrooklinskiŽidjim bo že dal ve-det« Al Goldstein verjame v ideologijo porno-grafije: »Pornografija pravi, daje užitek kori-sten. Nimamo občutka krivde in ne čakamo na življenje po smrti. Sem pa proti zlorabi otrok, posilstvom, če pa sipripravljen p/ačat punci, da te kurčevo stolče, prosim lepo, vso pravico imaš do tega. Enako tudi, če hočeš o tem brati. Sodišče v ZDA je izjavilo, da Je »jesti češpljo« nenaravno. Prosim vas lepo, kdo bo to jemal za resno.« Leta 1968 je s tristo dolarji, ki jih je za-služil kot fotograf, taksist in uslužbenec za-varovalnice, ustanovil Screvv Magazine iz preprostega razloga, ker se mu je seks zdel zabaven in rahlo smešen. Štirinajstkrat so ga aretirali in ga obtoževali obscenosti, samo dvakrat so ga dejansko obsodili. Pod Nixonovo vladavino je za las ušel spletkam, ki so ga hotele za šestdeset let spraviti v ječo, samo dobrim odvetnikom pa se lahko zahvali, da dejansko ni sedel. Večino sojenj in podobnih stvari je doživel v šestdesetih in sedemdesetih letih, ko je časopis dose-gel dovolj veliko slavo, da je lahko intervju-val Ijudi, kot so John Lennon, Dennis Hopper \x\JackNickolson. Ljudje so v večini prime-rov sprejeli SCREVV kot časopis, ki se bori za idealistično vizijo družbe brez vsakršnih tabujev. Aids in osemdeseta leta so s po-rastom puritanizma, moralnosti in podob-nih desničarskih zadev prinesla nekatere fi-nančne probleme, ampak v zadnjem času se SCREW magazine poskuša izvleči iz kri-ze tudi z reklamnim motom »Tbe Safe Sex Nevvspaper« in pa z manjšim številom oglasov za prostitutke na zadnji strani ča-sopisa. Al Goldstein se pač ne da motit. »Mas-turbacija,« pravi, medtem ko kadi eno od svojih neskončnih Havana cigar. »Mislim, daje to najboljša de/avnost na svetu, ker mi ni treba pod tuš, nise mi treba prej umitizob. Je edina dejavnost pri kateri se res čutim v stiku z bogom.« 0 cenzuri v Angliji ima spet svoje mne-nje. Obstaja zato, »ker Margaret Thatcher sploh še ni nobenega videla. Veste, če bi vi-dela mojega tiča, bi se takoj zaljubila vame. Pustila bi svojega moža, kako mu je že ime. Howard. Norman? Ja, Dennis. On popije tri ali štiri kozarce, pa/e že zadovoljen.« Screvv magazine je po njegovem res po-šten časopis, ker ne skriva, da se ne ukvarja z ničemer drugim kot »z nagimi moškimi in ženskami, ki fukajo«. Pred mesecem in pol je šel skozi AIDS test in ugotovili so, da je zdrav. »Ljudje si mislijo, da sem zato, ker sem fukal z veliko porno zvezdami, blazno perverzen in dege-neriran. Ampak v bistvu sem zelo plah in za-prt vase. Trikratsem bilporočen inpredkrat-kim sem se razšel z neko prijateljico. Ce bi me rade srečale kakšne prijetne ženske, sem na razpolago.« Al Goldstein se tudi dolgočasi ob pornografiji, ampak v SCREVVU so mu všeč stvari v zvezi s politiko, Nancy Rea-gan s tičem in tako dalje. 0 Hefnerju iz P/ayboya pravi, da je romantičen, njegove punce so punce iz sosednjega stanovanja, medtem ko so Goldsteinove kurbe \z so-sednjega stanovanja. Njegovih modelov ne moreš dobiti za en fuk, Goldsteinove lahko dobiš za 20 dolarjev na Park Aveniji. Play-boy je o fantaziji, SCREVV o resničnosti. Al Goldstein se bo še naprej boril za pornografijo, verjame vto, kardela, »ampak tudi Hitlerje verje/ v to, karje delal«. Zmeraj je pripravljen na samokritiko, samoironijo, niso pa mu všeč »Ijudje, ki sovraži/o seks, verski voditelji, politiki in podobne humani-stične barabe«. »Pornografija je lahko dolgočasna, nein-ventivna, ampak pomografija mora imeti pravico do obstanka, čejo Ijudje hočejo brati, jo moramo tiskati.« pripravil SEBASTIAN KRALJ 3IBUNA-STRAN28 Franz Kafka ČRKA U Rokopis blazneža _ U! U! Sem mar jaz zapisal to srhljivo črko, ta strahotni samoglasnik? Sem jo jaz pravilno očrtal? Sem jo jaz iz-risal v vsej njeni priskutni natankosti, z nje-nimi usodnimi robovi, z njenima mrzkima konicama, z njeno ogabno krivuljo? Sem res jaz napisal to črko, ko me njen zven zmrazi, ko me njen videz zapolni z grozo? Da, jaz sem jo napisal. In tu jo imate še enkrat: U In še enkrat: U Glejte jo, zapičite se vanjo - ne trepečite, ne prebledevajte - imejte toliko poguma, da zdržite pogled nanjo, da opazite vse nje-ne dele, da preudarite vse njene nadrob-nosti, da premagate vso mrščavico, s kate-ro vas navda ... Ta U!... Ta usodni znak, ta mrzka pismenka, ta priskutni samoglasnik! Instejozdajuzrli? ... Kajpa govorim? ... Kdo izmed vas je pa ni videl, ni napisal, ni izgovoril tisočkrat? - Vem; vprašal vas bom pa tudi: kdo med vami jo je preudaril? Kdo jo je razčlenil, kdo je proučil njeno obliko, iz-raz, vpliv? Kdo jo je postavil za predmet svojih raziskav, prizadevanj, bedenj? Kdo je shranil svojega duha vanjo za vse življenje? Zakaj... vi v tem znamenju ne vidite dru-gega kot krotko črko, nedolžno kakor vse druge; zakaj navada vas je otopila; zakaj vaša brezčutnost vas je odvmila od tega, da bi skrbneje preučili lastnosti črke... a jaz ... Ko bi vedeli, kaj sem jaz videl!... ko bi vedeli, kaj jaz vidim v tem samoglasniku! U Premerite ga zdaj z menoj. Poglejte ga dobro, poglejte ga pozorno, brez strasti, strmo! No, kaj pravite? Tista črta, ki se zavija in cepi - tisti konici, ki vas negibno opazujeta, ki se negibno opazujeta - tisti črtici, ki jima neizprosno, odurno sekata vrhova - tisti lok pri dnu, na katerem črka niha in se posmehljivo guga -in znotraj tista črnina, tista praznota, tista grozovita praznota, ki molfiz razprtihe obeh krakov in se stika in se izgublja v brezkonč-nosti prostora ... A to ni še nič. Le pogum! Okrepite svojo slutno moč; vrzite prodo-rnejši pogled. Začnite pri eni od konic, sledite zunanji okljuki, spustite se nizdol, približajte se loku, pojdite podenj, znova se vzpnite, do-sezite drugo konico .. Kaj ste videli? Cakajte! Opravite zdaj obratno pot. Spustite se vzdolž notranje črte - spustite se hrabro, odločno - pojdite do dna, ustavite se, za trenutek postojte in ga skrbno preglejte; potem se vzpnite nazaj do konice, odkoder ste se poprej odpravili... Drhtite? Bledite? Ni še dovolj! Ustavite se za hip na dveh črtah, ki seka-ta konici; pojdite od ene k drugi; nakar si oglejte črko kot celoto, oglejte si jo tako, da jo ošinete naenkrat, preverite vse njene ob-robe, ujemite njeno celotno držo ... in po-vejte mi, ali vas ta prizor ni okamnil, vas ni porazil, vas ni uničil ?!?! Nate. Tukaj vam izpišem vse samoglasnike: a e i o u Jih vidite? So tile? a e i o u Torej? Vendar ni dovolj, da jih vidite. Prisluhnimo njihovemu zvenu. A - izraz iskrenosti, odkritosti, lahnega, a sladkega presenečenja. E - Vljudnost, nežnost, izražena vsa v enem zvoku. I - Kakšna prešemost! Kakšna živa in globoka prešemost! O - Kakšno presenečenje! Kakšno začu-denje! Res, kakšno prijetno presenečenje! Kako okorna, vendar moška odkritost v tisti črki! Čujte zdaj U. Izustite ga. Iztrgajte ga iz najglobljega oprsja, a dobro ga izgovorite: U! uh!! uhh!! uhhh!!!! Vas ne zazebe? ne vztrepetate ob tem zvoku? Ne zaslišite rjovenja zverine, tarna-nja, ki ga iztiska bolečina, vseh glasov trpe-če in vzrojene narave? Ne razumete, da je nekaj peklenskega, globinskega, mrakob-nega v tistem zvoku? Bog! kako grozovita črka! kako straho-ten samoglasnik! Hočem vam izpovedati svoje življenje. TRIBUNA -STRAN 29 Hočem, da izveste, kako me je ta črka potegnila v greh in v sramotno in nezaslu-ženo kazen. Rodil sem se vnaprej usojen. Strašanska obsodba je čepela nad menoj vse od prve-ga dne mojega obstoja: moje ime je vsebo-valo U. Odtod vse nesreče mojega življenja. S sedmimi leti so me dali v šole. Nekakšen nagon, ki mu tedaj še nisem poznal vzroka, mi je branil, da bi se naučil tiste črke, da bi jo zapisal: vsakokrat, ko so mi dali brati samoglasnike, sem se svoji vo-Iji navkljub zaustavil pri Uju; glas mi je za-stal v grlu, polastil se me je nepopisen pre-plah - tistega samoglasnika nisem mogel izgovoriti! Napisati? še huje! Moja dlan, ki je tako nezmotljivo izpisovala druge pismenke, se je ob le-tej začela krčevito tresti. Zdaj sta bila kraka preblizu skupaj, zdaj predaleč na-razen; zdaj sta oblikovala pokončen V, zdaj spet obrnjen ; nikakor nisem mogel začr-tati krivulje in često mi ni uspelo drugega, kot uobličiti kačasto in zmedeno črto. Učitelj me je z ravnilom po prstih - jaz pa sem se grenil in jokal. Bilo mi je dvanajst let, ko sem nekega dne videl napisan na tabli orjaški U, takole: U Sedel sem nasproti table. Tisti samo-glasnik je bil tam in zdelo se je, da me opa-zuje, da bolšči vame in me izziva. Ne vem, kakšen pogum se mi je nenadoma porodil v srcu: gotovo je napočil čas razodetja! Crka in jaz sva si bila sovražnika; sprejel sem izziv, položil glavo med dlani in jo jel gledati... V preudarjanju sem prebil več ur. In tedaj sem doumel vse, uvide! vse, kar sem vam pravkar povedal ali vsaj skušal povedati, saj natanko povedati ni mogoče. Dognal sem razloge svojega zopervanja, svojega sovraštva; in zasnoval sem smrtno vojno proti tisti črki. Začel sem tako, da sem prijateljem vzel toliko knjig, kolikor sem mogel, in iz njih zbrisal vse Uje, ki so mi prišli pod oko. Slo je zgolj za zametek mojega maščevanja. Vrgli so me iz šole. Vendar sem se kasneje vrnil. Mojemu učitelju je bilo ime Aurelio Tubuni. Trije Uji! Gabil se mi je zastran tega. Ne-kega dne sem na tablo napisal: Smrt i)ju\ On je grožnjo pripisal sebi. Spet so me vrgli iz šole. Dosegel sem še, da sem se v tretje vrnil. Tedaj sem kot izpitno nalogo predložil načrt za ukinitev, izključitev tega samoglasnika iz abecede. Niso me razumeli. Razglasili so me za blazneža. Ko so sošolci izvedeli za mojo od-bojnost do tistega samoglasnika, so mi na-povedali strašno borbo. Videval, srečaval sem Uje na vseh koncih in krajih: pisali so jih povsod: na moje knjige, na stene, na klo-pi, na tablo - moji zvezki in mape so jih bili polni: pa se nisem mogel ubraniti tega kr-vavega in bridkega preganjanja. Nekega dne sem v svoji torbi našel listek, na katerem jih je bila zapisana dolga vrsta v temle peklenskem redu, tako: U U U U U Uuu Podivjal sem! Pogled na vse tiste Uje, razvrščene na tak način, postavljene v takšnk|rozni stopnjevitosti, mi je iztrgal pa-met. Cutil sem, kako se mi kri vzpenja k sencem, kako se moj razum sprevrača ... Zdirjal sem v šolo; zgrabil sem enega od so-šolcev za vrat, in ko bi mi ga ne izpulili iz rok, bi ga prav gotovo zadavil. To je bil prvi greh, v katerega me je po-tegnil tisti samoglasnik. Preprečili so mi, da bi nadaljeval šolanje. Pričel sem živeti sam, misliti, tuhtati, de-lovati sam. Vstopil sem v novo sfero opazo-vanj, v bolj vzvišeno, tvornejšo sfero: pre-tresel sem razmerja, ki so to ključno črko vezala na usodo človeštva; našel sem vse njihove niti, odkril vse vzroke, uganil vse za- kone; in v petih dolgih letih truda sem na-pisal in dovršil debelo delo, v katerem sem se namenil dokazati, kako človeške nadlo-ge nimajo izvora nikjer drugje, kot v obstoju črke U in v njeni rabi za pisanje in govor; in kako bi jo lahko odpravili ter poravnali in preprečili zlo, s katerim nam preti. Bi verjeli? nisem našel načina, da bi svoje delo spravil na svetlo. Družba se je od mene branila sprejeti zdravilo, ki bi jo edino še moglo pozdraviti. Pri dvajsetih sem se vnel za neko deklico ki je tudi gorela zame. Bila je božansko do-bra, božansko lepa: vzljubila sva se, kakor hitro sva se zagledala; in ko sem jo smel ogovoriti, sem jo vprašal: »Kako vam je ime?« »Ulrika!« »Ulrika!« U. Spet U! Bilo je nakazno. Kako bi se mogel pokoriti okrutnemu, ne-nehnemu nasilju tistega samoglasnika? Ljubezen mi je bila vse, pa sem vzlic temu našel moči, da se ji odrečem. Zapustil sem Ulriko. Poskusil sem okrevati s pomočjo novega čustva. Izročil sem srce drugi deklici. Bi verjeli? Kasneje sem spoznal, da se imenu-je Julija. Ločil sem se tudi od nje. Vtretjič sem se zaljubil. Skušnja me je naredila previdnega: preden sem ji dal srce, sem poizvedel za njeno ime. Klicali so )o Anica. Končno! Uredili smo vse za poroko, vse je bilo domenjeno, skle-njeno, tedaj pa sem pri prebiranju njenega rojstnega lista z grozo ugotovil, da njeno imeAn/ca ni nič drugega kot Ijubkovalnica, okrašek za Suzana, Suzanica, še več - zgro-zite se! imela je še pet krstnih imen: Post-humija, Urška, Huberta, Judita in Lucija. Predstavljate si, če sem se nasršil ob bra-nju tistih imen! - pri priči sem razkosal po-ročno pogodbo, sponesel zahrbtni pošasti njeno krvoločno izdajo in se za vekomaj od-daljil od tiste hiše. Nebo me je spet rešilo. Toda jojme! nisem več mogel Ijubiti, ču-stva so mi pošla, pobili so jih tolikeri groz-Ijivi poskusi. Naključje me je odvedlo k Ul-riki; spomini na prvo Ijubezen so se predra-mili, strast se je še bolj živo razplamtela ... Hotel sem se znova odpovedati njenim čustvom, sreči, ki sem si jo obetal od njih ... a nisem imel moči - poročila sva se. Tisti trenutek se je pričel moj boj. Nisem prenesel, da bi nosila U v imenu, nisem jo mogel poklicati s tisto besedo. Moja žena!... moja soproga, ženska, ki jo Ijubim... naj nosi U v svojem imenu!.. Ona, ki je že z mojim plačala tako strašen nakup, kajti tudi sam sem imel U v priimku! Bilo je nemogoče! Nekega dne sem ji dejal: »Dobra moja prijateljica, vidiš, kako gro-zen je ta U! odopovej se mu, skrajšaj ali spremeni si ime!... rotim te!« NMi odvrnila, nasmehnila se je. Drugič sem ji dejal: »Ulrika, tvoje ime je zame neznosno... škoduje mi... ubija me! Odpovej se mu!« Moja žena pa se je še naprej smehljala, nehvaležnica! smehljala se je!... Neke noči sem začutil, kako me je pre-plavil ne vem kakšen bes: imel sem tesnob-ne sanje ... Orjaški U mi je sedel na prsi in : se me oklenil z gromozanskima, gibkima ' krakoma ... stiskal me je ... tlačil, tlačil k tlom ... Razjarjen sem skočil s postelje: po-grabil sem dolgo ločkasto šibo, zdirjal k no-tarju in mu rekel: TRIBUNA-STRAN30 »Pojdite, pojdite pri priči z mano, da bos-te zapisovali odpovedno izjavo...« Bednik se je upiral. Zvlekel sem ga s se-boj, zvlekel sem ga do postelje svoje žene. Spala je; osorno sem jo zbudil in ji rekel: »Ulrika, odreci se imenu, prezira vredne-mu Uju v svojem imenu!« Moja žena je strmela vame in molčala. »Odraci se,« sem ji ponovil s srhljivim glasom, »odreci se tistemu Uju ... odreci se svojemu odurnemu imenu!!...« Še naprej je zrla vame in molčala! Njen molk, njeno nasprotovanje sta mi omračila um: spravil sem se nadnjo in jo pretepel s palico. Prijeli so me in me pozvali, naj se zavoljo . nasilja zagovarjam. Sodniki so me s pomilostitvijo obsodili na še ostrejšo kazen, na jetništvo v tej hiralnici norcev. Jaz nor! Nizkotneži! Nor! Ker sem odkril skrivnost njihovih usod! Nemilosti njihovih usod! ker sem jih skušal izboljšati ?... Nehvaležneži! Da, slutim, da me bo ta nehvaležnost umorila: zapuščen, sam tukaj, nebogljen! iz oči v oči s sovražnikom, s tem preziranim Ujem, ki ga vidim vsako uro, vsak trenutek, v spanju, v budnosti, v vseh predmetih, ki me obkrožajo, slutim, da bom slednjič pod-legel. Tako naj bo. Ne bojim se smrti: priganjam jo, kot končno točko svojih tegob. Srečen bi bil, če bi lahko bil človeštvu v pomoč in ga prepričal, naj tisti samoglasnik odpravi; če bi samoglasnik ne obstajal; ali če bi ne spoznal njegovih tajn. Odločeno je bilo drugače! Morda bo moja nesreča koristen poduk Ijudem; mor-da jih bo moj vzor spodbodel, da me posne-majo... Naj upam v to! Naj moja smrt le za kak dan prehiti dobo njihove velike osamosvojitve, osamosvojit-ve od Uja, osamosvojitve od tega strahot-nega samoglasnika!!! - Nesrečnik, ki je napisal te vrstice, je umrl v milanski norišnici 11. septembra 1865. Max Brod (Bunker ?) bi v grobu napravil pi-rueto, pa tudi kak naš kafkoslovec bi vedel povedati, da pričujoče zgodbe ni v Kafkovi zapuščini. Andrew McCarthy ali FikretA. bi kajpak vedela povedati kaj drugega. Spet drugi bi vedelipovedati, daživimo vdobi sin-hronije;svet okolinas daje le trenutna struk-tura prepletenih mtež, in nekje mednjimlždi lupina diahronije, žrtve pajkovega zapredka. Tudi literatura postaja vse bolj prostor (Ge-nette), prostrano enočasno po/je, kjerso vse smeri dovoljene. Nov roman, nova pesem spremeni dano strukturo tudi za nazaj (Eliot);po Smoletu ne moremo več bratiPre-šerna z isto naivnostjo, po Še/iguje Tavčar drugačen. La romantique Rome antique, Freud v Hamletovi podzavesti, romantična Kihotova ironija, klasicistična satiričnost Lu-kiana - ^antičnega Voltaira« (Sovre). Vsak pisatelj ustvari svoje predhodnike (Borges). Enciklopedije predhodnikov Bor-ges - kije nekoč spisal tudi novelo z naslo-vom Ulrica - ne bo sestavilin v njejne bo za-pisano natanko tole: Igino (ali Iginio) Ugo Tarchetti, rojen 1839. v San Sa/vatore Monferratu priA/ek-sandriji, ustvarjal v krogu gliscapigliati (za-četniki italijanske dekadence), minoren pi-sec, sajgaje pobralo že pri devetindvajsetih. Tembolj »umetelno« je bilo njegovo življenje; v spominih svojega »Maxa Broda« - Sa/yato-reja Farine - nastopa kot praviliterarnijunak in o njem beremo, kot bi bralipristno srhljiv-ko. Kafkov »boter«, kipo idiosinkratični pre-tanjenosti dosega - če nepresega - ustoliče-ne Kafkove »botre«: Zenona, Havvthorna, Poeja... Med njegovimi deli izstopata groz-Ijivi blodnji o črnem gradu in o črki U. ALEKSA ŠUŠULIČ RAZPIS NATEČAJA Prijatelji in prijateljice pornofili, pervertiti, vsi občani! Minilo je že leto dni, odkar ste se poglobili v Manifest Tribuninega Pornolaborja (Tribuna, št. 5, letnik 86/87). Že leto dni kar sami, ali bolje - v družbi, prebirate Porno-labor; si z njim krajšate čas, njegove nasvete in subtilne namige aplicirate v akciji in na Vaš samosvoj in edin-stven način sodelujete v našem gibanju in konstruktiv-no gradite moralo in prakso naprednega družbenega trenutka. Padlo je porno seme na čudovito plodna tla in generacijam zanamcev rojeva žlahtne ter bujne sadove. Žadoščal je najrahlejši dotik na domovinsko-postkolek-tivistično čustvo Slovenca, ki se je nemudoma odzval klicu Tribune in vso družbo obdaroval s pravim blagom, ki je bilo v svoji funkciji osrečevati, informirati in osmiš-Ijati narod v našem časopisu nemudoma objavljeno v krepkem tisku. Pornofili smo se hitro in uspešno konstituirali kot družbena večina, delujoča na principih apolitičnega pop-anarhizma. Zatorej sem ocenil, da je situacija zrela in čas pravi za korak naprej. Izdal bom knjigo. Zbirko najžlahtnejših tekstov, kar jih boste spisali. Podajte mi roko in skupaj bomo pokazali na lepše čase. Knjiga bo mejnik na težki in serpentinasti poti, ki naspelje v life. Napišimo jo! Pokazali bomo širši skupnosti in svetu, da smo živi in prekleto brcamo. Zapustimo sinovom in hče-ram neizpodbiten, neponarejen dokument o naši eksi-stenci, ki žari kot dragulj iz sivine družbenega vsakdana, , ki so ga doslej zmogle pretresti le afere denarniškega in oblastniškega karakterja. Naj se naš mali slovenski na- , rod dokaže v džungli Srednje Evrope in slovanskih bra-tov. Le kdo si upa dandanes trditi, da ne bo v prihodnosti, bližnji ali daljni, marksistični kulturolog z njemu lastno metodo absurda ali dialektično negacijo ovrgel naša stališča in dokazal nemogoče: potunkal porno med umetnost. Tedaj bo stotisočglava množica pornofilov v spektakularnem mimohodu prevzela Prešernovo na-grado. Zazijali bi v začudenju novoslovenski lovci. Bodite iskreni, kremeniti, ko boste vzeli pero v roke. Naj bo pisanje Tribuninega naslova na kuverto, v kateri mi boste poslali Vaše delo, obenem Vaša katarza. Kajti obrnili se boste k delovnemu človeku in njegovim pra-vim interesom. Le srečno in obilo uspeha želim piscem, širši publiki pa potrpljenje do izida knjige »NOVELE« v založbi Pornolaborja in drugih avantgardnih subjektov. Vam hvaležni PRIMOZTRUBA SPLOŠNI POGOJI NATEČAJA Pravico sodelovanja na natečaju Pornolaborja imajo . vsi občani SRS, pripadniki JLA in slovenskih narodnost- , nih manjšin v sosednjih državah in republikah. Rok oddaje prispevkov: 6. april 1988 (Pojasnilo: pri selekciji tekstov bo komisija upošteva-la tudi vsa dela in prispevke, ki so že prispeli na naš na-slov kot odziv na naš klic in zahtevo po ustvarjalnosti porno-tipa v Manifestu.) Pod taktirko Primoža Trube bo ' komisija v sestavi vodilnih slovenskih pornofilov izbrala • najboljše tekste, ki se pokoravajo principom in zakonom pornografije. Teksti bodo natisnjeni v knjigi z naslovom • »NOVELE«. TRIBUN/' -STRAN 31 PETIROKOPISI Slovenska poezija (10) Poezija Iva Svetine je v tako rekoč vseh svojih variantah, ki jih skoraj brez izjeme uokvirjaio njegove dosedanje pesniške zbirke (mislim, da jih je bilo do danes osem), v svojem temelju daleč od recimo temu slovenskega stereotipa primarnega lirizma ali pa od tega samo na videz različ-ne domačijske lirike. Svetina je bil zaradi svoje senzualne-erotike na nek način zme-raj tuj temu literarnemu prostoru, je bil zanj šokanten, a ne, tako kot Mrak - s svojo osebnostjo, ampak s samo literamo pro-dukcijo, ki je najprej povezovala moderni-stični ludizem, politično in pa seveda sek-sualno subverzivnost, stvari, zaradi katerih Svetina ni bil priljubljen ne pri tistih z leve, ne pri tistih z desne strani slovenske ceste. Ludizmu neomodernizma, ki je bil kmalu že tudi estetsko nadzorovan in usmerjan, je sledila nekakšna umiritev, predajanje ne-preglednemu polju zgodovine različnih lite-ratur, kultur in civilizacij, razpoložljivosti vseh teh tradicij in razpolaganju z njimi. V Oissertatjones se je prototekstno gradivo geografsko in Časovno pomaknilo v obneb-je Orienta, njegove eksotike, skrajne, a pre- JAJCE Zelena pega, nič večja od zvezde v av-gustu, je pričala, da je bilo tu jajce, ki ga je o veliki noči položila dečkova roka na rob prepada, v katerem je umival svoj rokopis. Prileti sova, da kljuje vanj, ki je nadomestil vse druge: težke, divje, od semena nizko vi-seče, temne. Da nikdar v njena usta niso mogli. Da je bilo njeno perilo še drobnejše ob njihovi dolžini. Da se ni nikdar več oblek-la vanj, ki je zelena pega v očesu potoval že enajsto leto proti središču konca. finjene senzualnosti, metatekst pa je bil še zmeraj zaznamovan oziroma je nastajal iz prototekstov, ki so se sejali skozi sito spet s poezis zaznamovanih meta zgodb boljše-viške revolucije kot utopije, ki se je izkazala za antiutopijo. Nastajala je zmes nezmeslji-vega, eksotično-mističnega in obenem senzualnega orienta in vse prej kot neas-ketskega boljševizma, jezika tisočletne poezije in kulture, ki se je sejal skozi sito olpretekle zgodovinske skušnje, ki je, če to hočemo ali ne, zaznamovala kraje Evrope. Marija in živali je, kot se je zdelo kritiku na zavihku, končala Svetinovo pot po pokraji-« nah Orienta in njegovesenzualne eksotike, bila geografsko in motivno-tematsko loci-rana pod vznožje Oljske gore, ohranila ne-kaj senzualnosti in se obenem predala re-signaciji bibličnega in krščanskega sveta. Eros naj bi bil »prežet s trpljenjem in bole-Čino, bolečino, ki kliče po odrešitvi« (Tine Hribar). Če se je možnost takšnega branja pred P6timi rokopisi še zdeia dokaj upravi-čena, se je s Svetinovo novo pesniško ozi-roma zbirko pesmi v prozi ta upravičenost razblinila, Svetina, se je »izmaknil« resigna-ciji sveta pod okriljem Biblije, ki obenem ni bilo okrilje asketskega krščanstva in ga se-veda nikdar ni zaznamovala želja po odre-kanju ali kakršni koii »duhovni bolečini«, ki bi v svetu, »ki so ga zapustili bogovi«, klic.a-ta po odrešitvi s strani teh neprisotnih. Ce se je y Mariji in živalih skušnja sedanjosti tematizirala skozi skušnjo preteklosti oziro-ma mita o pretektosti, ki pa je bil v skladu z določeno poetiko že predhodno preobli-kovan, tako da se je »nomadsko popotova-nje po preteklosti« neopazno zlivalo s seda-njostjo, so legende, ki vstopajo v P6te ro-kopise spremenjene oziroma poetsko obli-kovane tako, da tega enostavno ne more-mo z gotovostjo trditi. Če to postavimo ne-koliko drugače. V Petih rokopisih se mora-mo sprijazniti s tem, da se bomo vsaj do ne-jasne točke v prihodnosti morali ukvarjati z vprašanjem, zakaj in kako lahko prototeksti v izrazito razpršenih, včasih že kar nepre-poznavnih in nedoločljivih metatekstih de-lujejo kot ikonična znamenja, ki se izbrišejo ravno v trenutku, ko se nam zazdi, da je končno postala njihova vsebina evidentna. Če se je še ob Mariji in živalih kritikom in interpretom zdelo možno enoznačno razbi-ranje intertekstualne metafore s prototek-stom v funkciji primerjalnega člena te me-tafore, to v P6tih rokopisih enostavno ni več mogoče. Svetinova tehnopoetska in-ventivnostje rezultirala vtematski neulov-Ijivosti, mnogoplastnosti, v kateri se posa-mezne plasti, ko se zdi, da jih razpoznamo, izmuznejo iz našega dosega. Nemoč upes-njevalca, ki se je zdela v Mariji in živalih dokaj evidentna in se je razkrivala skozi vedno znova se pojavljajočo zavest o vse-prisotnosti niča, v P6tih rokopisih enos-tavno manjka, ni prisotna ali pa je do neraz-poznavnosti »zamaskirana« z tehnopoet-skim in motivno-temarskim instrumentari-jem Svetinove poezije. Rokopisi so pač tu taki, kakršni so,-poetsko skrajno inventivni, večno ujeti v časovno, civilizacijsko in geografsko heterogen prostor, ki ga vsakič posebej pričara poezija kot alkimija, kova-nje zlata, ki ni to, kar naj bi bilo in obenem je več kot to, kar od njega pričakujemo. So tu, ker po nelogični logiki vedno nekoliko mističnega pesnjenja obnavljajo ali na novo kreirajo zgodbe o Ijudeh in stvareh, ki so bili ali niso bili, predvsem pa se zmeraj znova pojavljajo v nekajminutnem branju kot odsevu ali vsaj bežni senci alkimistične kovačnice palimpsestnih rokopisov, v kate-rih se prototeksti res v radikalni meri neraz-poznavno zlivajo z metateksti, ki tako, kot da ne bi pripadali našemu času. P6ti roko-pisi enostavno ne morejo več klicati po od-rešitvi, ker so y svoji časovni nedoločjjivosti samozadostni, današnja skušnja se jih do-tika samo preko vsakokratnega bralca, roka njihovega alkimističnega stvaritelja pa se je v procesu kreacije popolnoma umirila v svojem magičnem kovanju. Rokopisi so enostavno tu, da jih vzamemo v roko in se podamo na nomadsko potovanje po ne-skončni zalogi tradicije. TOMAŽTOPORIŠIČ T*vtSt \_> AsVS,