List izhaja vsak petek
in velja za navadne naročnike s poštnino vred in v Gorici domu poslan: za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 s., za četrt leta 80 sold. — Kdor sani po-nj pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude kat.- pol. društva je naročnina določena v drušvt. pravilih. Posamezni listi sc prodajajo po 6 sold. pri knjigarju Sobar-ju na Travniku.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo upravniku ni sovredniku Matiji Kravaaja-i v nunskih ulicah h. štev. 386. Vse pošiljatve naj se frankujejo. Rokopisi fie ne vračajo. — Oznanila se sprejemajo. Flača sc za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold, če dvakrat, 12 s , če trikrat, 15 js.; za kolek vsakrat 30 s
Sola.
IV.
V dosedanjih le površnih razpravah o „šoli* smo razložili in ustanovili naše stališče v šolskih rečeh sploh, ne gledé na avstrijske nove šolske postave. Mi želimo, da bi se vsi naši omikanci in sosebno čč gg. duhovni in učitelji navadili, vse reči in zvlasti šolske, ki dandanes tako važne postajajo, z višega stališča gledati in presojati in ne z domačega zvonika, kakor se tu pa tam godi. V naših 3 sestavkih najdejo za zdaj toliko črtic, da se lahko razvedavajo v zmešnjavi različnih mnenj, ki se vsak dan o šolskih zadevah slišijo.
Avstrijske šolske postave niso prav za prav nič novega, ampak malo da ne mehaničen posnetek tega, kar je v raznih nemških državah že davno veljalo. Načela, na kfera se naslanjajo so ona, ki smo jih v naši razpravi pojasnovali. Zastran nače1 državnega nadzorstva in brezkonfessionalnosti so cerkvene oblasti in katoliški razumniki že davno svoje mnenje izrekli uradno, v zborih in po časnikih. Y deželnem zboru goriškem n. p. sta katoliško - verske videze zatrdila (v seji 2. okt. 1868) poslanca dr. Doliak in Andr. Marušič, o priliki, ko se je obravnavala postava zastran šolsk. nadzorstva. V državnem zboru dunajskem je bila huda borba za in zoper verska načela v šolskih zadevah že meseca marca 1868. 0 principih ni mogoče se pogajati; cerkvena oblast ne more od svojih odstopiti. Ali, naše šolstvo je zdaj faktično po razloženih, cerkvi vsaj nevarnih načelih uravnano in, v tem ko se vse povsod po novem že djansko izvršuje, bilo hi malo modro, ko bi mi roke križem držeč samo proti načelom protestovali. Marveč moramo gledati na to, kako se v praksi reči razvijajo, če te kdo po krivičnem napade, boš li zoper to krivico protestavai, pa roke v žepu držal? Ne, branil se boš. Evo našo nalogo ! Sicer pa je že tudi neka znana goriško-nadškofijstvena okrožnica o svojem času stanje šolskih reči jako primerno razložila.
Kedarkoli se tedaj „Glas“-u ponudi priložnost, o šolskih zadevah govoriti, spusti se in medias res ter bo, vedno trdeč katoliške pricipe, vendar reči jemal, kakor so. — Sicer pa naj še pristavimo, da veči del novih šolsk. postav nima z verskimi načeli nič opraviti, ker uravnuje zgolj administrativne ali didaktične (učne) reči. Glede na te take postave in ukaze obrnimo sv. Pavla besede:	„Vse pa, sku-
site; kar je dobrega, — ohranite/ (1. Tes. V., 21.)
Predgovor dalj inv razpravam.
Et meminisse juvat.
Dan danes se mora človek hoté ali nehote s politiko pečati, kajti od nje je odvisno duševno in gmotno (denarno) blagostanje vsacega miro da. Nitro d, ki v sedanjih razburjenih časih za politiko ne mara, je deloma že propadel, zanj zgodovina nema več nobenega lista.
Mi Slovenci na Kranjskem, Štajarskem, Koroškem m Primorskem smo udje veleslavne avstrijske carevine, moramo se toraj dosledno pred vsem z avstrijsko politiko pečati. Politika pa ne smé več biti privilegij (predpravica) nekterih stanov; časi so tako nanesli, da morajo tudi tako imenovani niži stanovi po svoje politično izobraženi biti, ako nočejo
podlaga tujčevi peti ostati. Zdrava, vspešna politika je pa le tam doma, kjer ljudstvo razmere države, v kteri živi in dela, do dobrega pozna.
Avstrijska carevina hrani v svojem krilu mnogovrstne narodnosti, ktere imajo po besedah našega presvitlega cesarja enaka bremena, pa tudi enake pravice. Slovan v Avstriji plačuje davek in daja svoje hrabre sinove na vojsko, kakor Nemec in Madjar, ima toraj tudi pravico tirjati, da se mu versko prepričanje nedotaknjeno pusti, da se mu dragi mu materni jezik v šolah, v uradnijah in sploh v javnem življenji ne krati; z eno besedo: Slovan ima pravico do ramo lake verske in polil iene svobode (prostosti), kakor Nemec in Madjar.
Leta 1860 je stopila avstrijska monarhija v kolo ustavnih držav, t. j. presvitli cesar ne daja več postav sam po svojej volji in svojem preverjenji, ampak je dovolil, da se ljudstvo po svojih poslancih postavo Iajstva udeležuje.
Z ustavo je nam Slovencem in Slovanom sploh napočila zarja boljše bodočnosti. V avstrijski c.irevini biva 18 milijonov Slovanov, tedaj nadpolovica avstrijskih ljudstev. Vsak, ki pošteno misli, bil je tega prepričanja, da bomo tudi mi vedno prezirani in tlačeni Slovenci za naprej enakopravni, pa močno smo bili goljufani. Minister Seimerling, kterega je presvitli cesar pooblastil, naj s pomočjo deželnih zborov mnogojezičnim narodom po vol j ne postave osnuje, u-ravnal je volilni red tako, da so Nemci, akovavuo v rnanj-ščini, večino poslancev imeli. Tako n. pr. je zapovedal na Češkem volilne okraje tako se sta vj ti, da pride na 15,000 Nemcev en poslanec, na 02,000 Cehov pa tudi (čujte!) le eden.
*
S takim nepostavuim dejanjem je dosegel, da so Nemci večino dobili, in po teni svojevoljno drugim pogibeljne postave dajali. Ogri so se temu vstavljali. Večkrat so bili vabljeni, naj pridejo na Dunaj v skupni državni zbor, in naj v njem svoje pritožbe^ — če jih kaj imajo — objavijo, pa oni niso hoteli priti. Čehi so sprva sicer prišli, pa so brž sprevideli, da se v tej hiši le Nemcem ugodne postave kujejo, zato so dunajski lesenjači za vselej hrbet obrnili in domov šli.
Avstrijskim narodom po Schmerliug-u usiljem ustava ni imela druzega namena, ko Avstrijo po malem ponemčiti. Ali ljudstva so bila bolj previdna, kakor so Schmerling-ovi privrženci mislili. Plačujemo, kakor vi, tedaj hočemo tudi uživati, kar vi, so jim odgovorili. Vlada sč Schmerling-ovim februarnim patentom ni mogla nikamor, zato je, prisiljena, drugo pot krenila.
Leta 1865 je presvitli cesar Sehmerling-u slovo dal in državno kormilo pravicoljubnemu, pa ne dovolj pogumnemu Čehu, grofu Belkredi-u, izročil. Ta je ponemčevalno politiko svojega prednika po polnem zavrgel, in deželnim zborom posameznih kraljestev in kronovin veči delokrog od-kazal. S tem je v sršenovo gnjezdo dregnil. Nemci zaženejo st rasali krik po svojih časopisih. Dolžili so Belkredi-ja, da je meni nič tebi nič ustavo prelomil, da namerava Nemce surovim (?!), še na pol divjim (!) Slovanom po polnem poti-vreči, in nemško (?!) Avstrijo v slovansko prestrojiti. Blagi grof češki ni imel dovolj poguma, da bi bil teni in enakim krivičnim pritožbam vgovarjal ; zagazil je na krivo pot, avstrijsko-pruska vojska mu je štreno še bolj zmedla, in iz Saksonije poklicani baron Bensi ga je spodrinil.
Baron (zdaj grof) lì en st bo pri Slovanih in vseh pra-vicoljubnih narodih avstrijskih za vselej na slabem glasu. On je veliko, da ne rečemo vse zakrivil, da so nastale, pri nas verske in politične homatije, ki dau danes toliko zmešnjav napravljajo in jih brž ko ne še bodo.
Beusfc, po veri protestant, je bil več let ministerstva prvosednik na Saksonskem. Kolikor so pod njim tamošnji katoličani trpeli, je obče znano. Po nemški zmagi pri Sadovi 1. 1866 mu je na Saksonskem odklenkalo. Prusi ga niso več marali, ker je bil Avstriji prijazen, in kralj saksonski je bil nekako primoran, mu slovo dati. Poklicali so ga na to v Avstrijo, da bi narode pomiril in ustavo utrdil.
Ali tujec Beust avstrijskih razmer ni poznal, ali pa jih poznati ni hotel. Priznal je historično (zgodovinsko) pravo ogerske krone, — pravične, historično zagotovljene pravice drugih kraljestev in dežel je pa preziral. Kar na vrat na nos je Avstrijo razdvojil. Onkraj Litve je prepustil gospodarstvo Madjarom, takraj Litve pa je priznal samo Nemce za politično zrele. »Cesarstvo avstrijsko* se je umaknilo »avstrijsko-ogerski monarhiji. “ Kam jo je s tem enostranskim pomirjenjeni dveh narodov zavozil, je obče znano. Slovanom, večini avstr, prebivalcev, so bile roke popolnoma zavezane. Davke so plačevali, svobode, pravic pa niso smeli, uživati. Madjari, popolnoma samostojni in prosti, začeli so na vse kriplje Slovanom in Romanom narodno zavest dušiti. Usilili so jim madjarske in madjaronske uradnike, tirali jih v madjarske šole, da bi jih na slavo svojega Magyar- Ors-zag-a prej ali slej poarpadili (pomadjarili). Nemci tikraj Litave so Slovanom vsako politično in narodno gibanje za-branili, slovanske in pravične tirjatve Slovanov zastopajoče časopise po vrsti konfiskovali (v prepoved devali) in njih vrednike po ječah zapirali. Žalostna majka Slava !
Daljnje, Slovanom in katoliški cerkvi pogibeljno delovanje teh dveh v Avstriji politično privilegi jenih narodov bomo v posebnih člankih, kolikor mogoče, poljudno razpravljali.
Sè sv. Gore, 1- oktobra. Preteklo nedeljo, 29. septembra, se je tukaj vršila redka slovesnost druge zlate maše. Prvo zlato mašo ali petdesetletnico svojega inašnišiva obhajati, se že marsikomu posreči ; ali šestdesetletnico dočakati in praznovati, to se le prav	redko kdaj	zgodi.	To srečo in	to	veselje
je Bog naklonil č.	g. Mihaelu	Gomišcek-u, vikarju	v	pokoji.
Rojen/ 8. sept. 1. 1786 v Zagomilu, Deskla-njskcga vikari-jata, od poštenih, premožnih starišer, in izšolan o hudih francoskih vojskah, bil je za mašnika posvečen 4. okt. 1812 v Bujah v lstriji, potem ko je zvarad bolehnosti tedanjega goriške-ga škofa inzaghi-a «podnje Stajarsko, Kranjsko, bližnje Laško in lstrijo prehodil, da bi se mu tu ali tam posrečilo, svete rede dohiti.
Pastiroval 'je narpred kot	kaplan	v Kanalu 4 leta,	potem
kot eksposjt v St	Martin-u v	Brdih	13 let, kot	samostojni
kaplan v Cepovan-u 2 leti in slednjič kot vikar v Kvskcm 19 let. Zarad hudega telesnega pokvarjen ja, ker je bil padel, je prosil za pokoj, misleč, da ne bode nikdar več dobro o-zdravel. Že čez dvajset let živi v pokoji v Solkanu. Ker je popolnoma ozdravel in ker ni vajen bili brez dela, bil je tudi tamkaj vselej pripravljen, pomagati drugim duhovnom v spovednici ali kakor bodi in kjer je bilo treba; posebno pa se trudi, odkar je v pokoji, kot spovednik na sv. Gori o poletnem in jesenskem času, kamor se vsak teden in sicer peš podaja, in kjer je še vedno pri vsej starosti tako neutrudljiv, da ob sabotali in nedeljah po 10 do 12 ur v spovednici sedi, in, če je sila, še več. Kjerkoli je pastirova1, in tudi zdaj, kot spovednik na sv. Gori, si je s priljudnostjo in blagim srcem pridobil ljubezen in spoštovanje vseh, ki imajo priložnost z njim občevati.
Ni čuda tedaj, da se je omenjenega dne k njegovi drugi zlati maši, h kateri, da jo je svečano obhajal, so ga sorodniki,
prijatli in znanci skoraj prisilil«, zbrala obilna množica duhovnov in svetnih, od blizo in daleč. Tako srčno so želeli bližnji duhovni udeležiti se te slavnosti, da so na skrivnem priporočali, da bi se ne začela pred, ko bi oni iz svojih duhovnij po dokončani svoji službi božji zamogli priti na sv. Goro. Ko so bili vsi skupaj, smo se ob 9 '/.2 u. v slovesnem sprevodu iz duhovnišča podali v cerkev, kjer so narpred v č. g. BI. Madon, fajmošter v Šempasu in zlatomašniku sorodnik, svečanosti primeren krepek govor imeli. Potem je zlatomašnik sv. mašo služil, pri kateri so mu služili samo duhovni sorodniki ; bilo jih je p< t pričujočih in en bogoslovec. *) Vseh duhovnov, ki so ta dan sivega 86letnega starčeka v cerkev spremili, bilo je
21,	med njimi tudi preč. g. Jan. Hrast, častni korar stolne cerkve in vodja centr. semenišča. Svečanost so poviševali godci in pevci iz velike cerkve v Gorici v polnem številu, ki sicer vsako leto na dan sv. Mihela na sv. Goro zabajajajo spomin obhajat tistega dne, ko se je po ces Jožefa II, dobi cerkev na novo odprla. Ali v tako obilnem številu niso mkdar prišli, kakor letos k lej svečanosti, katero so srčno želeli sè svojo umetnostjo povikšati. Hvala jim srčna in iskrena, da se v današnjih, sveti veri sovražnih časih ne sramujejo, temveč želijo, udanost in zaupanje do Matere božje in sv. cerkve očitno pred svetom pokazati.
Naj ginljiviši pri tej slavnosti je bil govor zlatomašnikos iz k te rega se je dal razen zgovornosti spoznati tudi še prav čvrsti duh Častitljivega starčeka, in pa to, da s časom se vedno napreduje, ker so mu naj novejši dogodki ne le znani, temveč jih zna tudi ceniti. Imel je pa pridigo konec maše pred blagoslovom, tako da je bil velepomenljivi šestdesetletnega jubilanta blagoslov krona govoru in vsej slavnosti. Pel je starček krepko, kakor mladencč. Končala se je služba božja, ktere glavne dede je spremljalo streljanje z možnarji, z zahvalno pesmijo. — Popoldanje opravilo je imel mons. Hr;«st. Nepozabljiv ostane ta dan vsem, ki so se svečanosti udeležili.
Na Policah. Previdnost božja je nezapopadlji va. Kmalu vidimo, da nemila smert skerbni materi le nekaj dni^ staro dete iz naročja vzame; kmalu pa zopet, da belolasi starček še eno ali drugo delo opravlja. — 19. nedeljo po binkoslih smo vid* li dobrega, pobožnega in vrlega starčeka preimenitno delo opravljati. Kar mnogim ni dano, je bilo njemu, namreč č. g. Blažu Matuc-u, da je dočakal 50. leto svojega mašništva. Na sv. Mihela dan je gosp. Blaž opravil na Policah zlato mašo. Bil je to dan, ki bo vsem nazocim gotovo vedno v blaženi spominu ostal.
Gosp. Blaž je bil rojen 1 1793, dne 31. prosenca, na Policah v dekaniji Cerkno, mašni k posvečen pai. 1822, dne
22.	septembra. Na Policah, v svojem rojstnem kraju, je zdaj
tretje leto v pokoju; vse svoje sosolce iz semenišča je preživel, vsi ki so ž njim bili za mašnike posvečeni, so vže v večnosti. Toraj je dan 'zlete maše toliko bolj pomenljiv. Ljudstva je bilo od	vseli krajev prav obilo,	vreme prav	ugodno, ^	znamenje, da	se celo sv. nebesa take	slovesnosti	vesele. b	palico
v roči je blagi belolasi starček stopil pred darilmk Gospodov in ta prizor je bil za vse pričujoče'zelò zelo ganljiv. I ri zlati maši so v. č. gospodu stregli štiri gospodje, in sicer:	g. dekan iz	Cerknega, kteri je tudi	starčeku	na slavo	tehten
govor imel, dva vikarja in en duhovni oskerbnik, pozneje je došel še en č. g. župnik. Poličani so pa tudi pokazali, da dobrega zlatoinašnika veliko caste. Streljanja in pritrkosanja ni bilo ne konca ne kraja. Gosp. A. T., ki je bil zarad neugodnih okoliščin zaderžan, da ni mogel k zlati masi priti, poslal je g. zlatomašniku pismeno voščilo. f
-r-.	,	. —
Ogled.
Avstrija. Letošnje zborovanje delegacij v Pesti je za-nimiviše, ko poprejšnjih let. Kar pa dela važno njune ob-
Zlatomašniku v rodu so p. n. gg. duhovni; Župnik Madon; nadšk. kane.
in kons. svet., Štef. Kafol; podvodja bogosl. semen., JIM.	U
gosi. sem, dr. Jut Gabfiercic; vikar v Doberdobu, Ivan Filipič, m bogosl. Ul.
teč., Joi. Kodelja.
ravmivc, suče se krog: preudarka za vojaške potrebe. Skupni minister vojaških zadev, baron Kuhn, namerava zvišati in urediti število vojakov o času miril. K temu potrebuje več denarja*) in je sprejel torej vece zneske v proračun za 1873. Proti tem nenavadno večim zneskom za vojaštvo se je v-stavljal, kakor smo že povedali, tisti odsek, kteremu je bila avstrijska delegacija naprejšnje pretresanje proračuna prepustila. Z vlasti hudi so bili v tej zadevi n ek te ri nekdanji ministri. Ta isti skupni vojaški preudarek je pretresal pa tudi ogerske delegacije odsek, toda je bil milši, nego cis-lajtanski; on ni ministru odbil tistih viših zneskov, ki jih zahteva, samo to je hotel, da naj vlada zagotovi, da se ne bode proračun za vojaščino tudi v prihodnje vsako leto zopet povišava!, ampak da bo letošnji povišek stalen in veljal za pravilo. Mislilo se je, da hoče cislajtanske delegacije odsek ministre samo strašiti, v občni (javni) seji pa da ho že vedela večina ministrovi želji ustreči. Ali, kakor se kaže, hočejo ta pot Cislajtanci pokazati, da se ne šalijo in da niso ministerski sluge.— Dne 8. okt. seje imel v občni seji (cisl. del.) obravnavati proračun za vojaščino; ali prvo-sednik je še le začeto sejo 'sklenil naznanivši, da mu je došlo od ministerstva zunanjih zadev poročilo, da bode pri cesarju v Budi ministerski posvet in da n« morejo torej ministri priti k seji. Napovedal je sejo za drugi dan. * Zdi se, da vladi ni gotova večina glasov za njene zahteve.
Kar se tiče stroškov za druge skupne potrebe je avstr, delegacija radodarniša, tem več, ker jej je minist. za zu-nanjstvo, grof Andrassy, ko je razlagal svojo politiko, marsikaj povedal, kar jej je bilo všeč. Med drugim je tudi rekel: „Mi (to je, on) delamo avstrijsko, a ne katoliške politike."
Poseben odsek cisl. delegacije pretresa zdaj tudi račun o skupnih stroških za 1. 187Ò. Glede stroškov za pomorstvo je grajal odsek to, da so bili stroški veči, ko kar jih je bilo preudarjenih, in sklenil nasvetovati o tem resolucijo.
Za rešenje tistih stvari, v kterili se sklepi obeh delegacij ne vjemajo, morate (delegaciji) skupno sejo imeti. Do take skupne seje pride gotovo v zadevi stroškov za vojaščino za 1873.
Vse, kar se zdaj v delegacijah godi, diši močno po ministerski krizi. t. j., da znabiti zarad navskrižnosti med delegacijo avstrijsko in vlado uekteri ministri odstopijo. Stroški za vojaščino so namreč ustanovljeni po dogovoru vseh 3 ministerstev, čislajtanskega, ogerskega in skupnega (državnega); torej so v tej reči vsi za vsacega in vsak za vse.
V oger Jem zboru se še vedno razpravlja adresa. Govoreč za Deak-ov načrt je te dni baron Pavel Setmyey marsikaj važnega sprožil. Ako nastane v ogerskem raini-sterstvu kaka kriza, postane bržkone on minister.
Zunanje države. Y Alzaciji in Lotoringiji (poprej francoskih, zdaj pruskih deželah) so imeli stanovalci do 1. oktobra t. J. čas, določiti se, ali hočejo ostati doma in biti Nemci, t. j. pruski državljani, ali pa izreči, da so Francozi. Obe omenjeni deželi štejete okoli ll/2 milijon ljudi; 164 tisuč se jih je določilo za francosko narodnost, zapustilo deželo jih je pa vseli skupaj 38 tisuč. Povrh teh se je preselilo na Francosko še 12 tisuč francoskih penzioni-stov. Iz mesta Metz-a je šlo 18 tisuč ljudi na Francosko.
Francoske republike predsednik, Thiers, namerava spremeniti sedanjo začasno ljudovlado v zatrdno konservativno republiko, uravnano blizo tako, kakor je bilo nekdaj, od 1830 naprej, kraljestvo, ko je bil on minister, samo da namesti kralja bi bil on dosmrten predsednik. Nagiba ga k temu ne le častilokomnost, temuč tudi to, da je njegov nezanesljivi dosedanji privrženec, radikalni Gambetta, potovaje
*) Minister hoče, da bi vojaki vsa 3 leta resnično v armadi služili, kakor postava veleva ; do sedaj so tretje leto doma na odpustu. dosluževali. Za eno leto podaljšana služba pa bi prizadela 28 do 30 milijonov gold. več stroškov. Za to gre zdaj.
po južnem Francoskem marsikaj zbleknil, kar cika na to, kakor da bi hotel starčeka Thiers-a prekiniti in ustanoviti demokratično (liberalno) republiko.
Domače novice.
(Nesreča) se je zgodila 7. t. m. zvečer pri mitnici na Hojicah (pri železnic ni postaji). Ko je mitničar M. cestnino prejemal od voza doslega od Gorice, pridrdra od iste strani drug voz, kte-rega oje ga je ztdelo tako močno v prsi, di je že 9. t. m. umrl. Zapustil je družino. — Kdo je nesreče kriv? Tisti modri (!!) ljudje, ki s) mitnico na tisto mesto tik za železnicni obok postavili, prav tje, kjer je velik in tim nevamiši ovinek, ker cesta od obeh strani močno pod-se gre in ni moč voza ustiviti, kakor bi se hotelo. Nadejamo se, da se zdaj mitnica prestavi.
(D ah o v sle c spremembe v gor iški. nadškofiji). V Desklo za vik. pride č. g. Ant. Sfiligoj iz Lokavca ; na njegovo mesto gosp. Mih. Cencio iz Koč; kooperator g. Ivan Nep. Cer v gre za vikarja v Log; na njegovo mesto g. Fercl. Tomažič iz Štanjela; v Štanjel pa uovomašnik g. Jož. Pavletič. V Tornili za 1. koop. g. novo-mašnik Andr. Skrt. g. Val. Bresausig snbs. iz lašk Št. Petra v Joaniz; na njegovo mesto g. Iv. Travisali, uovomašnik.
( Vodstvo bratovščine za vedno češčenje presv. Reš m Telesa) v Gorici vabič. oskrbuistva ubozih cerkva, naj bi mu poslala prošnje za c?rkveni oblačila, kterili potrebujejo, meseca oktobra ali vsaj meseca decembra t. 1.
( Crorzer-Zeitung*). Teta „Triestercaspodobno naznanja, da se jej v kratkem porodi ljubeznjiva hčerka, kteri misli dati staro ime „G. Z.“ Boter — pravijo — jej bo K. K., kakor nekdanji; vrednik nek Th. Sch.
(Nemščina v ljudskih šolah) se po postavi pri nas ne more učiti kot zapovedan predmet, samo na c. k. vadnici v Gorici je ostala še po starem zraven maternega jezika, in v 2—3 šolah zunaj Gorice se uči v posebnih urah kot nezapovedan predmet. Zdaj pa namerava ministerstvo, ako je res, kar časniki poročajo, vpeljati jo po vseh ljudskih učilnicah kot zapovedan predm.; sosebno pa bi se imelo podučevati po nemški na učiteljskem izobraževa-lišči. — Bomo videli, koliko kruha bo iz te moke.
Razne vesti.
— Nezdavuo je umrl v rimski bolnišnici usmiljenih bratov nek Kajetan Valeriani. Prišel je v večno mesto pred dvema letoma, ko so Piemontezi se silo tje pridrli, ter je, kot sodelavec za časnik „Tribuno*, pisal vsake vrste ostudnosti zoper vero, zoper Boga in zoper njegovega namestnika na zemlji. Zadel ga ja pa mrtud in sprejet je bil v omenjeno boluišuico, kjer so mu usmiljeni bratje in nektere družabnice družtva kat. gospé stregli in olajševali bolečine. Ne dolgo pred smrtjo je slovesno preklical vse svoja cerkvi sovražno delovanje ter naročil, da bi se ta preklic v omenjenem časniku razglasil. To se je tudi zgodilo natanjko po želji rajncega, ker ravnokar razglasuje omenjeni list celi preklic, ki je v maršihakein oziru zanimiv.
V Ljubljan i se slovenstvu sila godi, da malo kedaj poprei taka. Namesto narodnjaka TušeJca je imenovan v dež. šolsko sve-tovalstvo vise realke ravnatelj Mrhal : namesto vpokojenega deželn. nadzornika za ljudske šole, g. Jarca, znani slovenojedee, prof. Pir-ker ; deželnemu nadzorniku za srednje šole, vrlemu Šolar-jn, je odvzeto breme realnih predmetov in izročeno, kakor pred Hoheuwar-tom, graškemu Wretschko-tu, (ki je še hujši narodnjak (!!), ko pisava njegovega imena kaže.) Na učiteljskem izobraževališči se bodo učili vsi predmeti, razen verstva, v nemškem jeziku. „Slov. Narod", ki je te reči grajal, je v prepoved djanl — Evo ,,veliko zgodovino V malo dnevih14, kakor ,,Novice4* prav pomenljivo sedanji stan reči na Kranjskem zaznamujejo.
Šolsko reci.
Učiteljeva popularnost in njen upiiv na ljudsko šolo.
Prijevši za že orjavelo pero, nisem mogel dati svojini či-lateljem klasične razprave o učiteljevej popolarnosti, ampak objaviti menim le nekatere svoje nazore v tej zadevi, posnete večinoj iz vsakdanjega življenja. Predmet zdi sc meni sam na sebi tako jasen, da bi ne bilo treba javne njegove razprave, ali skušnja me uči, da veliko učiteljev, ne razumecili prav svoje naloge, izgubila je na tej poti svojo v povzdigo splošne omike toliko potrebno priljubljenost in na tak način oviralo
od enc strani šolski napredek in kopalo si od druge laslno smrtno jamo. Ako bi navedel pozneje kedaj katerisibodi moj spis kak živ izglcd moje preteklosti, ni misliti ne na osobne napade, niti na maščevalnost, katere ne poznam, in nočem poznati.
Pred vsem mora učitelj razumeti nalogo svojo tako, da skrbno obdeluje polje odgojitelja z vsemi danimi mu sredstvi.
Delokrog učiteljev ni omejen samo na tesen šolski prostor, v katerem ima kakim sto učencem na vse pljuce razlagati, da b in a je ha in ne ab, da 2 in 3 ali 3 in 2 je 5 in ne 7. Po pregovoru: „verba movent, exempla trahunt*, nosi učitelj najplodniši svoj poduk vedno seboj. Iz njegovega izglednega vedenja, možkega in brezslraslnega značaja, bode ljudstvo zajemalo, kakor pije po vodi hrepeneči jelen iz hladnega vira..
Kako se mora učitelj vèsti?
Odgovor na to vprašanje uči umetnost in skrivnost v dosego tega, kar je vsacemu učitelju potrebnega, to je, daje priljubljen. — Kolikor ljudi, toliko krvi, toliko glav, temperamentov, značajev, katerim vsem mora učitelj zadostiti.
V	ta namen popeljem svoje čitatelje v drugem listu v učilnico, da v njej opazujemo učiteljevo vedenje.
Gospodarske stvari.
Poročilo
o II. seji opravilnega svèta banke „Slovenije“ v Ljubljani.
(Konec; gl. list 14.)
(Po »Slov. Gospodarji *)
Osuovalni stroški do preselitve osnovalnega odbora v Ljubljano (in. febr. t. L), ki znašajo 6685 gld., so se dvakrat, in slednjič na posebno zahtevanje g. dr.. Zarnika, pretresli in vsaka revizija je podala to, da se pri teh stroških kaj znamenitega brez krivice odbiti ne da. Opravilui svet je toraj potrdil le stroške proti teinu, da oni gg. ustanovniki, ki so za bankino ustanovljenje gotovine posodili, ta pobot podpišejo in ničesar več od banke ne zahtevajo, kar se je tudi zgodilo. — Služba pravnega svetovalca se je odpravila. — Zastran glavnega tajnika se ni določilo nič, ker je težko prav sposobnega človeka dobiti, ter oni, ki bi za to bili, pretrde pogodbe stavljajo.
V	službo so se vzeli: občno spoštovani gosp.FraucKadilnik, kot denarničar s 1000 gld. na leto; g. Stanič, kot knjigovodja (Bucbbalter) in korrespondent z 2000 gld., in g. Drenik, dozdaj glavni agent Peštanske zavarovalne družbe v Ljubljani, kot načelnik oddelka za zavarovanje proti ognju s 1800 gld. brez vseh pridržkov, ktere je pismeno stavil. Slednjič je definitivno postavljen za glavnega ravnatelja banke g. pl. Treueustein, ktereinuvsi ravnatelji, ki so imeli dovolj prilike, moža opazovati, Častno spriče-vanje dajejo, da je v bankinih zadevah skoz in skoz izvedenec. Letne plače mu je odločenih 3000 gld. Kar je g. Tr. stroškov za banko dozdaj imel, se je natanko pregledalo in na 1000 gld. znižalo. Kogar ta številka v oči bode, temu povemo, da po navadi izvedenci samo za svoj operat po 7000 gld. in še več tirjajo. Treu-enstein je pa svoj, na mnoge skušnje in pozvedovanja po vseh krajih oprti operat prej društvu izročil, nego je vedel, ali in kedaj se mu bodo mnogi stroški za to povrnili.
Živahna je bila razprava zastran plačila za gg. ravnatelje. Da imajo veliko opraviti in težko odgovornost, ve vsakdo, kdor le j nekoliko ta posel pozna. Da bi se pa nekaj pri upravi prihranilo, je predlaga! g. podpredsednik, da se jim letna plača od 600 gld. na 400 brez listkov uazocnosti (Prasenz-Marke), ki so povsod ? porabi, zniža. Ko so pa ravnatelji sami p rej š no plačilo zagovarjali in se je ravnatelj Dr. Valenta zavezal, da Loče pod tem pogojem zastonj opravljati službo glavnega zdravnika pri oddelku za zavarovanje življenja, s čimur prihrani banki kakih 1000 gld., je o-pravilni svet z 9 proti dvema glasoma (Dr. Costa in Dr. Ulaga) ostal pri prejšnem plačilu, znižal pa plačilo za posamesne seje od 10 na 5 gld, vse le začasno do novega leta, ko se bo pokazalo, je li se čisto lahko pri tem plačilu ostane ali ga je treba znižati, čemur so pritrdili nazoči gg. ravnatelji sami. —
Iz tega poročila lahko razvidi vsak umen in nepristransk človek, da slavno ravnateljstvo, kakor tudi opravilni svet previdno vestno in varčno ravnata, ter sta si bolj kakor kdor si bodi v svesti, da gospodarita s premoženjem, ki se je nabralo iz težko prihranjenih goldinarjev v obče ne premožnega slovenskega ljudstva. Naj bodo toraj domoljubni delničarji celò prepričani, da je stvar v dobrih poštenih rokah.
Pri tej priliki si ne moremo kaj, da ne spregovorimo par besedic z rNarodom“, ki je (štev. 103) nekoliko površnih dat piiue-
sel pod sumljivim uapisom: »Denarno gospodarstvo pri zavarovalni banki Sloveniji.44 Kar zadeva g. Železnikarja, mu je le dopisnik Narodov* 800 gld. letne plačo odločil, opravilni svet o tem nice-sa ne ve.
In če se meni in tebi nič kar gole številke pod omenjenim sumljivim napisom brez vsega pojasnila, občinstvu podajo, je to, rahlo rečeno, neprijaznost do zavoda, ki vendar najboljši namen ima. Menda se je tudi »Narodov*4 dopisnik iz Ljubljane dovolj že prepričal, da se zvedeni uradniki, posebno pa med Slovenci, sila težko dobijo, in da se sposobni dobro plačati morajo. Ni ga pa pri uijedni banki n. p. ghavnega ravnatelja, ki bi tako majhno plačo imel kakor pri banki Sloveniji. Glavni ravnatelj ^Phonix-a* ima 10.000 gld. in tako primerno voditelji drugih enakih družeb.
Če je vedel »Narodov44 dopisnik zračuniti, da pride na vsakega ravnatelja na leto blizo 900 gld., zakaj pa ni omenil blage ponudbe Dr. Valente in še druge reči, ki je sijajin dokaz čistega, nesebičnega domoljubja g. dra Coste ? On, cigar trudapolno, previdno in požrtvovalno delovanje pri banki in v prid naroda se z denarji plačati ne da, Dr. Costa, videvši, da gg. ravnatelji od pogoja ne odstopijo in da drugih sposobnih ravnateljev v Ljubljani ni, se je blagodušno odpovedal vsej nagradi, ktera je dozdaj za ves njegov nepopisljivi trud ednaka bila kakor ostalih .ravuateljev. Slava takim nesebičnim domoljubom! Naj le blagega moža nag-njusno pikanje po časnikih ne utrudi, da bi javno delovanje zarad vednega zbadanja žolčnatih peres odložil.
Listek.
Pogled v slovensko Benečijo. (I)alje).
Iz poznejših časov so znameniti Slovaui: De Dominis, profesor fizike in nadškof špletski, ki jo Newtonu pokazal pot do preiskavanja mavrice; Boskovič, znameniti zdravnik; Gundalic, slavni pesnik Osmana; Giorgi, Staj, Kunič in mnogo druzih iz republike dubrovniške. Iz našega špeterskega okraja: Urban Me-linek, stotuik žlahtne straže Jožefa II., dr. Jožef Quarina, zdravnik Jožefa II. Čast in slava za slovanski rod in naše kraje je kardinal Jeronim Alleandri, ki je bil pri tridentinskem zboru, slaven poliglot (jezikoznanec), filozof, teolog in govornik ; rojen iz rodovine grofov Landro (po slovensko Landre) blizo slovenskega št. Petra.
Iz naših dni bi tudi lahko mnogo znamenitih Slovanov naštel od jadranskega do baltiškega morja, pa o teh naj poznejši Časi govoré. Vsega tega pa, pravi Podreka nadalje, akademikom, vsega tega kar sem dozdaj rekel, nisem omenil zato, da bi si pridobil hvalo, ampak vodila me je pri tem le ta želja, da bi se nadalje ne zaničeval narod take slave in takega imena. Zob časa, ki je zdrobil in uničil Kaldejo, Perzijo, Asirijo in Egi pet ni se dotaknil slovanskega rodu in njegova prihodnjost jo v rokah previdnosti božje.44
Sin tega rodu je tedaj J. Stelin bil. (Opomniti moramo mimogrede, da Lahi pišejo Steliini, kar jo pa poitalijančeno, kakor pričajo krstne knjige, v kterib se bere : Jacobus f. Canciani Stelin,) Rojen je bil 27. julija 1688 v gorenjem Trbelju (Tribii superiore), vasi Št. Peterskega okraja.
Bil jo on revnega stand in le milosrčnost blazib ljudi ga je v šolah izdrževala. Po dovršenih elementarnih šolah v Cividadu se je podal v Benedke, kjer je v kolegiju mladenčev žlahtnega stanu učil pesništvo in govorništvo. Tačas je spisal knjigo: „do ortu et progressu moruui*4 in zadobil ž njo tako slavo, da ga je beneški senat l. 1739 imenoval profesorja na vseučilišči Padovan-skern. Labi ga štejejo za enega naj znaraenitiših učenjakov osemnajstega stoletja.
V laški cerkveni enciklopediji najdemo precej obširen popis njegovega življenja in delovanja. Slavila sta ga Coronelli v italijanskem in Fabbroni v latinskem jeziku. Poslednji trdi, da ni bilo znanosti, ktere bi ne bil Stelin vsaj nekoliko poznal. Spisal je mnogo razprav pesmi in govorov v grškorn in latinskem jeziku. Njegova prozaična dela so prišla na svetlo 1. 1778	1781; leta
1782 pa en zvezek izvirnih in prevedenih poezij. Umrl je v Padovi.
Iz teh črtic je razvidno, da sta Podreka in Stelin slavna moža bila in Lahi posebno zadnjega čislajo tako, da so Cividajci eni glavnih ulic njegovo ime dali. Vendar sta bila oba slovenske krvi in čestitamo si lahko, da je Slovenija taka moža i odila —~ žalovati pa moramo, da jih ni mogla vzrediti. Videli smo s kako iskrenostjo je Podreka govoril Lahom o svojem slovenskem rodu. Žalibog, da ni dalje nič storil ; pa saj je že to zadosti, ako pie-mislimo okoliščino, v kterih jo živel. Od mladih nog so je le laško izobrazoval in ni čuda, da se je s tem tildi laškega patriotizma nasrkal in le za laško omiko svojih rojakov potegoval. Menimo, da te črtice ne bodo odveč za kulturno zgodovino našega slovenskega naroda. Marsikteri pa bi gotovo še rad zvedel, ka-košno so sedanjo razmere beneških Slovencev, posebno, kar so tiče njih omiko in njih narodnega mišljenja. _________________________