DOLENJSP IJ Izhajajo t. in 15. Tsacega meat ca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemćijo, Bosno in druge evropske driave zaasa 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naroÈnino in oznanila tiskarna J. Krajec nas), v Novem mestu. Gospodarnke Htviiri. Kako dobimo lepe krónine korenine na pogrubani zeleno cepljeni trti? Za zeleno cepljenje trt pustimo spomladi na divjaku, ko trta požene, po več, t. j. 3—4 najlepših pogiiankor, katere v jeseni, po zimi aH pa zgodaj spomladi pogrubamo,ako 80 pnžiahtnitev dobro sprejeli- Čestokrat se prigodi, da za grubanje na stalno mesto ne rabimo vseh požlahtnenih mladik, V tem slučaju jih potem med vrstami pogrubamo, samo v ta namen, da se dobro uko-reninijo in da jih v prihodnji spiimladi ali pa že po zimi iz-kopljemo ter porabimo za pod-saditev, novo nasaditev ali pa za prodajo. Skušnja uči, da dobijo zeleno cepljene trte pogrubane na tak priprost način, kakor ga naii vinogradniki izvršujejo, slabe korenine, ki potem pre-aajene prav slabo uspevajo. Zato je zelo važno, da vemo, kako je pogrubanicam postreči, (la se kolikor mogoče dobro nkoreninijo. To dosežemo na dva prav priprosta načina, ki ř^ ju tukaj navedemo. Prvi način obstoji v tem, da se cepljene mladike, predno jib pogrubamo, t. j. v zemljo položimo, pod vsakim členom od cepljenega mesta nizdol s skrhano vrtno žago sem >1 tja nekoliko ranijo do tako imenovane „kambijalne" plasti. U nastalih majlinih ran zažene po mladiki v zemlji neka belem» siru ali Vodoba 2. karfijolu podobna snov, ki se imenuje „kalus", ki ima to lastnost, da na mladikaii nastale rane v zemlji za- celi in ob enem požene mnogo krasnih koreninic, kar je velike važnosti za prihodnjo trto. Drugi priprosti način, s katerim se pri pogrubanih trtah doseže lepe korenine, je pa ta le: Kadar trto odkopljemo, da jo položimo v jarek, tedaj odberemo najprimernejše eepljeue mladike, njih lub pa pod cepljenim mestom sem in tja ranimo do kambijalne plasti 8 skrbano vrtno žagico. Na to jib pripognemo na tla in h kolu privežemo. Ostale cepljene mladike, ki naj se le uko-reninijo za 40 —45 cm. pod cepljenim mestom, t, j, pod bunkioo ali kolenčkom, z drobno železno žico dvakrat na tesno ovijemo, fpa ne tako na tesno, da bi žica lubad prerezala). Frav dobro nam služijo za to ve-zalne klešče. Z žieo ovite cepljene mladike položimo potem v jarek, da se po, I grubajo, Dubroje, ako denemo okoli ^ ^^ obveze v zemlji se za pergišče peska (svišča) ali vsaj rahle zemlje, kajti ona vpliva kaj ugodno na razvijanje korenin. Kako se cepljena mladika z žico veže, to nam kaže pridejana podoba št. 1. V prihodnji spomladi ali po zimi iz-kopljemo tako pogriibano trto, katero imenujemo tudi prigrubanico, ter jo odrežemo tik starega lesa, t. j. tik stare, v zemlji pogrubane trte. Na izkopani prigrubanici odrežemo ves les pod podvezo in tako dobimo potem trto, kakorsno nam kaže podoba 2. Na popisani način dosežemo s prigrubanjem zeleno cepljenih mladik prav močno ukoreninjene trte, ki potem presajene prav dobro uspevajo. Podoba 1. Kake vrednosti je simodolsko pleme za Dolenjsko? (Dalje.) Simodolsko pleme se odlikuje po svoji velikosti, lepoti in hitri rasti. To je največje goveje pleme, kar jih poznamo. Za Piidgorce in gorjance je pretežko, prav dobro pa e zi dolino, kjer je kaj boljše řivine. Po takih krajih vzbujajo te živali splošno hvalo zaradi svoje obilnosti, kar velja prav posebno tudi za vole. Tej velikosti se pridruži pa Še lepota života, lepota, kakoršae ne najdemo pri nobenem drugem plemenu. Simodolske živali ao ravneça života, ravnega hrbta, ravnega križa, ravnih nog, sploh izgledno lepih životnih oblik, kakorsue bi bilo dobro tudi naši živini vcepiti, da bo kaj veó vredna. Razun tega so pa te živali tudi posebno hitre rasti. To pleme se razvija nenavadno hitro. Leto stari juaci so tako veliki kakor pri nas 1 '/3 in 2 leti stari. Te živali se silno hitro redijo; pri tem jim gre pa vse v slast, kar dobe, Ziano je, da je simođolsko pleme zelo jesiSe, da žre vse od kraja in da mu gre večkrat taka krma v slast, kakorine stajarska živina ne povoha. Posebno važno pri tem plemenu je pa tudi to, da je v svojih dobrih lastnostih tako utrjeno, da jih prenaiia na teleta, naj pride kamor koli in naj se križa s kakršno živino si bodi. To je lastnost, ki je za hitri napredek reje posebno merodajna in dobra. Teleta, ki se rode po simodolskih bikih, razodevajo na vsem simodolsko kri, so v obče težja, lepše stvarjena in veliko bolj rastna. Da je res tako, o tem imamo dokaze povsod, kamor je prišel simodolski bik. Povsod koder 80 se rabili simodolski plemenjaki, povsod nahajamo zarod, ki oiitno kaže sledove in sicer ugodne sledove simodolske krvi. Živali po simodolskih bikih se poznajo s cer najprej po tistih belih lisah, ki jih dobe, če ne drugje saj po glavi kot nekak „peiat", ali če jih pogledamo nekoliko bližje, vidimo takoj tiste ravne životne oblike in tisti ug(jdno rast, ki je značilna le pri tem plemenu. Tista ileknjena hrbtišča, tisti posekani in špiěasti križi, tiste krive in podvite zadnje noge, ki jih tako pogostoma nahajamo pri naâi živini, in ki močno kvarijo vrednost naše živine — vse te slabe lastnosti zginejo, ker jih čudovito hitro izpodrinejo simodolski biki. Zato se pa ti biki tudi tako hitro priljubijo, kamor pridejo. Kdor je le enkrat imel simodolskega plemenjaka v svojem hlevu in izkusil njegove prednosti, ta ne mara za nobeno drugo pleme. To je nekaj sličnega kakor pri jorkširskem prašičjem plemenu. Tudi to pleme ima svoje dobre lastnosti tako ukoreninjene, da jih z vso sigurnostjo prenaša na mladiče. Zato pa tuli lahko povsod opazujemo, da se mladiči vselej obračajo po jorkširskem mrjascu. Simodolsko pleme se hvali pa tudi zaradi svoje vsestranske porabnoati. Te živali so dobre za molžo, za delo in za pitanje. Glede mlečnosti ne spada to pleme ravno med najbolj mlečna plemena, ali gotovo je boljše kakor je Htaja,rska živina, in saj tako dobro kakor je pincgavsko. Pri dobri reji dajejo s'modolske krave po petkrat toliko mleka, kakor so težke. Po 600 kg. težke krave raolzejo tedaj po 3000 1. mleka na leto. To pleme daje pa tudi prav le(»e in i teži in lahki reji. V Šfici, ayo sviško pleme, so simo-i 80 močni, vstrajni in po- dobre voli, ki se odlikujejo po svo kjer se nahajata simodolsko in ru dolski voli najbolj cenjeni. Ti vo sebno dobri za pitanje. K vsem tem dobrim lastnostim moramo prištevati pa še eno, ki tudi ni brez pomena, posebno za, tiste, ki se ukvarjajo z rejo bikov, in to je krotkost. Rean'ca je, da so te živali posebno krotke. Simodolski biki ne poznajo nobene hudobnosti in zato 80 za rejo veliko bolj pripravni kakor n. pr. murbodenski ali muricodolski biki. Kakor ima pa vsaka refi svojo dobro in svojo slabo stran, tako jo ima o seveda tudi živali simodolskega plemena. Resnica je, da e ta Živina bclj mehka ali bolj občutljiva kakor je naša. Resnica je tudi, da imajo te živali bolj mehke parklje, da so biki nekoliko bolj leni, in da je živina tudi jetiki ali tako imenovani tuberkulozi bolj podvržena kakor je naša. Vse to se tej živini rado očita in po pravici. Ali vse te neugodne lastnosti se kažejo navadno le pri Čisti reji, i le tu in tam, ako pride živina v kraje, ki ji ne ugajajo, ali Če Človek naleti slučajno na slabe živali, kedar jih kupuje. Zanimiva je sodba, katero je napravil g. J. Globočnik o tem plemenu po dosedanjih svojih izkušnjah, ki so merodajne za naše kraje. On pravi sledeče: Gledé bolezni je čistO' krvna aimodolska živina bolj občutljiva kakor siva živina, zahteva tudi boljše oskrbovanje in večji trud, toda vse to rada povrne ta živina s svojo večjo vrednostjo. Mešana goved pa ni bolj občutljiva kakor je siva goved, ima pa vrednost Čistokrvne živine, ker je podobno dobrih lastnostij. Kakor znano, ima g. Globočnik na Dobravi pri Kostanjevici Čisto rejo simodohkega plemena, dočira se po okolici redi že povsod mešana goved, 8 katero se ondotni živinorejci brez izjeme pohvalijo, ker j« dosti dražje prodajajo, kakor prejšao sivo. Gosp. Globočnik pravi tudi, da je simodolska goved najboljša goved za dolino in za boljše posestnike, za hribe In hribska pota je pa pretežka in ima premehki rog, ako ni podkovana. (Konec priljodnjia.) Obrtiilkoin — rokodelcem. Obrtna zadrugu jo imela 5, t. ni. prvo lotoSnjo sejo olj 2. |»o|i, Prctlscdoval je jr. PVančič oti navzočnosti (losetili Članov odborniStvft. Na vrsto je i>riSlo: 1. Ivan Kmet, mcstiicK» voiiovoiia monter, prosi za samostojno izvr.íevanje ključarsko obrti; sklene se prošnji ugoditi in jo priporočati v ugodno rešitev. 2. Kranc Fink, zidarski pomočnik iz Irčo vasi, prosi /,a zamostojno izvrňevanjo zitlarske oljrli; katero iiiij lii izvrševal v okraju Rudolfovo, Anton Meglič iz Dol. Xemške vasi prosi za samostojno izvrševanjtj ziiiarsko olirti v okrajn Rudolfovo, 4. Janez IVtrič iz Šiiiiliela, sedaj v liiitlolfovcm, prosi za samostojno izvrševanje zidarske obrti za okraj Rudolfovo, Hlílcne se vso te tri i»rošnjo za zidarski olirc i)ri-poročati pri ])rîstojni politični oi)lasti, alio temu ne nasjinitnje S (i zfik. z fine a«, decembra IHíKl. drž. zak. St, ,5. Mllmel Podijovšck, hišnik na fîrmu, [irosi za .satiiostojtio izvrševanje čevljarske obrti, prošnji so ugodi ker ni nikakih zadr;ikov. (i. Josip Kra-šovic iz Jelš, prosi za samostrijno izvr.-;ovarije mizarske obrti. Prošnji se ugodi, ker je doprine.^iel verodostojna s]>ričevala, da sc je pri oiiravičcnemn minarju itčil in delal kot pomočnik. 7. Anton Kušljan iz Kandije, [jrosi za samostojno izvrševanje mizarske obrti. Prošnji ao nc moro ugoditi, kor je prosilec star šclc Sii) let, če tudi je dojirinesel doknz priznanja polnoletnim od c. kr. okrajnega sodišča. — Prebere so tozadevna pritožba na pol. obrtno oblast, kuko se izrablja pripoznanje pijltioletnosti, da sc satiiostojno izvrševanje olirti doseže. U, kr, okr. glavarstvo zahteva, da se vse (ake slučaje v gori navedenem smislu takoj naznimi, da so ]K>trcbtio vkrone in oi)rtni zarirugi ugodi. H. Prebere se dopis trgovske in obrtne zbornice št, i v zadevi interpelacijo, katero je obrtna zadruga vložila po zborničnem svet. g. Ivan Kregarjii, radi oddaje stavbenih in drugih obrtnih del. Interpelaciji so je deloma ufTodilo jiri deželni vliidi. i). Pj'Hiižl)a g. Maloviča radi svojevoljno pobeglega učenca Janez Wkrajnai-ja, kateri sedaj učenje nadaljuje ]iri Gustav Murnu, ne da bi v to dovolil Malovič in se prvotni pogodbi odpovedal. Ker sc itim prigodba v teku H dni skleniti preti zadr. načelništvoni, tega pa Gustav Miirn ni storil in tudi storiti no more, se sklene, da se raz-])rava vrši prod razsodiščem. Hi, Določitev občnega zboi'S obrtne zadruge.^Sklene se, da se ima isti vršiti lii. marca t. 1. ob l.uri pO]), Čehi uo bil isti sklepčen, sc vrši drugi občni zbor uro pozneje. Posebna vabila članom z riatiinčriim sporedom , se pravočasno dostavijo potom poŠte pod koverto. .S tem je bil dnevni red končan <>1) pol li. uri popcihlan. iShod oiji'tnikov je bil sklican dno 5. t. tu, za obrtnike iz mesta in obližja. Na shodu jo zelo temeljito razlagal blag, g, Rohrman o pomenil knjigovodstva pri malemu obrtniku. Žal da je bilo na shodu tako malo obrl.nikov. S tem so pač lokazali, da še niso zreli za tako važen impredek kakor jc iiijiu-ovfidstvo, brez katerega se nihče v naših časih ne more Hinatrati za pravega obrtnika. Marsikateri toži o slabili nisih, o noi>:ogibni konkurenci, pri vsem tem je še toliko predrzen, da >!aliteva od zadingo potrebne pomoči, katero naj bi dobil brez vsakega napora, jjri tem pa zunemarja vse lepe iirilož-nosti, katere naj so mu navodilo k zbidjSanju njegove obrti. Hiniitc uverjeni, ako obrtna zadruga stori svojo dolžnost s tem še ni vso storjeno, storite tudi vi svojo in potem jo itpali vspebov potom udruženja, kď le v skupnem delu je moč! Postauimo vendar že enkrat zavedni vsaj /a lastne koristi, k tem liodrimo svtřje stanovske tovariše, kei'brez iigitacije .se nc da ničesar doseči, vsaj sediij ne, če tudi se gre za koristno iti važno stvari, — Obrtne zadruge načidniStvo namerava napraviti Sc nekaj shodov, na katoi'ih se bodo razpravljali le za obrtni stan važni jtreditieti, dolžiio,st vaša ffg. obrtniki jo, (ia so poInoStevilno utlcložitc teh shftdov in ne zaimiditc lojie {»riinžnosti, poduùitc ae o stvareh /,a vas tako koristnih in ]K)trcbnÍh. Veselica novomeških obrtnikov, katera se je vrSiU 2. februarja t. 1. v gostilni pri „Slonu", je vgpela nepričakovano dobro. Bilo je videti gostov iz vseh slojer, 8 tem BO hvalno pokszali simpatije do obrtnega stanu. Sreéolov ;,e povzroči] obilo zabave in smelta in donesel precej čistega ibibickii, kateri se pornzdeli v skrajni stli onemoglim obrt-iiik(jm Da se je isti zamogel doseći, pripomogli so k temu razni dobrotniki iz mesta in Kundije, ki so darovali jako lepe dobitke. Vsem dobrotnikom in poitrtovalnim gostim, ki niso sledili pri nakupovanju dobitkov, izteka tem potom najtoplejšo zahvalo. Veseli ški odbor. Politični pregled. Državni zbor deluje. Najprej je bila prav dolga razprava o državni podpori onim krajem, ki ar> trpeli veled raznih nesreč v mmolem letu. Poslanci 80 vladi v ta namen dovolili 15 in pol railjonov kron. Državni poelanec dr. Žitnik se je pri tej priliki Jako čvrsto potegnil na Kranjsko. In to je bilo nujno potrebno. Deželna vlada za Kranjsko poslala je na Dunaj tako čtidno poročilo, daje c. kr. poljedelsko ministerstvo sklenilo, Kranjsko izključiti iz skupine onili dťžel, ki jim bode vlafta olajšala dobavo krme. Gospod poslanee je h številkami dokazal, da bi se na ta način kranjski fjodila velika krivica. Povdarjal je mej drugim tudi ono grozno točo, ki je samo v novomeškem okraju napravila 180,000 K škode, dalje dolgotrajno sušo posebej v Beli krajni, vsled katere je tam cena živini silno padla, a ogromno poskočila cena krme. Dolenjci moramo biti g. poslane» zares hvaležni za možati nastup, s katerim nan je ubranil kri-viec, prizadete nam od domače vlade. Upati je namreč, da so dosegle besede g. poslanca popolen uspeh. — Potem se je vršila razprava o vladni predlogi glede vojaških novincev, ki jih za to leto zahteva vojna uprava. — 10. feiiniarja pa se je pričela proračunska razprava, pri kateri je prav izvrstno govoril podpredsednik „Slovanske zveze'' dr. Ploj. Pokazal je, kako vlaila Slovence in Hrvate dosledno in v vsakem ozini zanemarja, ne samo obema narodoma, ampak celi državi v škodo, ker imajo Slovenci in Hrvati veliko zgodovinsko nalogo na jugu naše ilržave. Imenovanje narodu tnjib uradnikov pač ni dokaz ravnopravnosti, katero obeta vlada pri vsaki priliki vsem narodom Avstrije. Dalmacija je zanemarjena, kakor da ni avstrijska kronovina. V Trstu Slovenci že 20 let prosijo za slovensko ljudsko solo, a zaman. Ostre besede poslanceve so malo vznemirile velike gospode, a bržčas ne za dolgo časa, ker Slovenci in Hrvati smo pač obsojeni umreti počasne smrti, tako vse kaže. Avstrijska vojna uprava bo zdatno pomnožila vojno brodovje m bo v krajili proti Italiji ležečih namestila več vojaštva. ('iidne prečudne stvari se gode in se še bodo godite na Ogrskem. Kako so volitve izpadle, poročali smo zadnjič. Košut in njegovi so na vrhu. Pa si še ne upajo stvari prav zares zgrabiti in se odtrgati od Avstrije. Ne zdi se jim se ugoden čas zato. — Grof Andraasy ima težavno nalogo, sestaviti novo ministerstvo. Vladar želi zaslišali Košuta; pač zgodovinsko pomenljiv dogodek, da vladar sprejme sina svojega najhujšega sovražnika. — Najbolj zanimivo pa je to, da imajo hrvaški poslanci ves položaj v roki. Stara liberalna stranka, ki je pri zadnjih volitvah sicer podlegla, je vendar se jako močna. In če potegnejo Hrvati z liberalno, oziroma vladno stranko, so Košutovci poraženi, liadovedni smo, kaj bodo storili Hrvatje. V francoski zbornici je že prišla na vrsto vladna predloga o ločitvi cerkve in države. Kedaj da se bodo francoski katoličani zdramili in se uČili posluževati se svojih državljanskih pravic v prid cerkve, se še ne ve. Nemški cesar je z visokimi redovi odlikoval 7 naj odličnejših katoliških poslancev. Svet se je temu po pravici začudil, protestantski Nemci se pa seveda jezijo. C'esar pa gotovo dobro ve, zakaj in čemu je to storil, če prav drugi tega še ne vedo. Čuje se, da bo med Bolgarsko in Turčijo vojska. V Rusiji še ni miru. Delavci se sicer vračajo k delu, a v enem ali drugem mestu se še vedno spopadejo z vojaštvom, ki pa kar krtito nastopa. Car je vaprejel odposlanstvo delavcev, jih zagotovil, da bo poskrbel za zboljšanje njih razmer, pa jih tudi svaril pred zapeljive], ki jili vodijo le v pogubo. Car ministre res prav pošteno priganja, da se izdelajo in uvedejo čimprej razne spremembe k boljšemu. Ustave pa Kusija za enkrat še ne dobi, ker ni zrela za to, kar je gotovo res. Ustava bi bila le orodje v rokah anarhistov, nihilistov, Židov in drugih takih sovražnikov Rusije, ki so kaj spretno zanetili zadnje nemire. Ljudstvo, ki nima za ustavo prav nobenega smisla, bi bilo te vrste sleparjem izročeno na milost in nemilost. Eno leto trpi rusko-japonska vojska. Rusija je izgubila vsega vkup ; mrtvih, ranjenih, bolnih in ujetih, nekako 200.000 mož, dalje veliko število vojnih ladij, ki so stale več ko 111 miljonov kron, cela vojska stane Rusijo približno 2,500 miljonov kron, izgubila je Port Artiir, in kar najbnje, izgubila na zunaj slav(i nepremagljivosti, na znotraj pa samo zaupanje vase. A o miru nočejo odločilni krogi ničesar slišati. — V Mandžuriji vršili so se veliki boji, v katerih je na obeh straneh padlo na tisoče ljudi, a čigava je bila prav za prav zmaga, se ne more reči. — Japonci se bodo sedaj spravili nad trdnjavo Vladivostok. „Vestalka." ([grala Marijaiiikit knn|j^regadjii uuvomeilut.) Predstojnistvo novomeške „Marijanske kongregacije" povabilo je za 1. in 2, februarja Sïoje prijatelje na „zabavni večer." „Zabavnih večerov" smo v Ćasa. v katerem se ne redko nii in živi po reku: Živi in pusli živeti, precej navajeni, da, po njih razvajeni, od njih prenasičeni, tako da, će se smem v malo bolj priprosti podobi izraziti, želudec naše dnse ne more in ne mara veè prebarljati brane, ki najn jo nudijo taki večen. — Pamet in sice zahtevata že p3 svoji naravi kaj dobregs, lepega. plemenitegH, sebi v zibtivo in krepèilo. Zato smo z odpusUjiïO radovednostjo pričakovali, kako bo „Marijanska kongregacija" rešila svojo naligi», kako nam podala zares „Kab.ivtii veťíer," pri katerem naj bi ne bilo srce samo veselo, ampak kateri večer naj bi vrgel luđi dobrega semena, lepih n'ukov, spodbude k dobremu v to sice. Prva toćka v sporedu: Petje. Kogar petje ne veseli, ta ne spada med ljudi, ker se nas je pa zbrala tako lepa družba, nas je petje gotovo vse ve.selili>, in da nas je to petje razveselilo, pričalo je burno ploskanje od strani obOinstva po posameznih kiticah. Haj pa tudi drugače ni mogoĚe! Znani mojster in učitelj v godbi in petju v dolenjski metropoli g. Ig. Hladnik, potem pa zvonki sopran in polni alt pevskega zbora Marijanske kongregacije, kako bi ti fiktorji ne iz eili dobro, izvrstno svoje naloRe! Posebno „Kukavica" nam je nehote narekovala : PoliTflli! Nepopisno globoko pa je segla v srce domotožna narodna pesem „Hribi moje domovine." Vaa čast pevovodji in zboru, hvala jima za prijeten vžitek! Pozabiti pa ne smemo mlade spremljevalke na pianinu, hčerke jç. Hladnika, Petju sledil je govor C g. vikarja. Ker ima igra, katera je v sporedu, naslov „Vestalka," toraj za marsikaterega po-sluŠavca morebiti neaiiiljivo ime, zato se nam je ie malo dozdevalo, ksj bo vseb.na govora. Da nas je pa govornik tako temeljito uvedel v prve èase mlade cerkve in razmere Nero-novega časa, nam tako duhovito pojasnil, v kolikor je bilo treba rimsko bogočastj«?, zlasti z ozirom na boginjo Vesto in dolžnosti njej posvečenih devic, preseglo je vse naňe pričakovanje. Govornik naj bo piepričan, da se je ravno po njegovem govoru šele občinstvo popolnoma moglo vtopiti v sledečo dramo in da so mu bila srca vseh navzočih hvaležna za podatke in krasne besede, o čemur je pričalo vsesplošno odobravanje po govoiu. Vsa naša radovednost pa je bila obrnjena na sledečo igro „Vestalka," dramo v petih dejanjih, vrsečo se v Rimu za časa človeka — zveri, cesarja Nerona. Igro je spisal Janez Heťss, poslovenil pa Fr. S. Radovednost ni nikaka čednost, posebno „močni" polovici človeške di'Uibe nič kaj ne prislnje, vendar se je človek včasih ne more ubraniti. Zakaj smo se tedîij vdHli tej hibi? Na velikih odrih po stoln h mestih izvesti kako igro ni posebna umetnost, ker tam razpolaga regiseur z dramatično izšolanimi innčmi, garderoba in oprava odra ne napravljate skvbij, ali tam, kjer ae le parkrat v letu igra, kjer so vloge v rokah dilelantov, kjer mo8n,jtček za kostume in oder javka in prosi : Pustite me, ne segajte pregloboko, drugače bo tak „deficit," ila ho vse prizadeto igralno osobje „rubežen" grabil za vrat, tam pravim je stvar drugačna. In v tem sitnem položaju je naši Marijanska kongregacija s svojimi predstava'iii Zato radovednost, — Zagrinjalo se dvigne Ohol Kaj pa to? To so res tri prave vestalke, ki sede pred nami, prav kakor bi jih iz Vestinega tempelja za časa Nerona prestavil ua krščanski oder. Ali bodo vse tako krasno, s řojim vlogam popolnoma primerno opravljene? Nastopila je ))onosna prednic-i vestalk. Fatimna, videli smo še druge boginji posvečene device, rimsko gospo Klavdijo — ki je nastopila v dveh oblekah — in njeae služabnice, prikazal se je angelj varuh in četica nedolžnih angeljčkov klečala je pred nami, pa vse tako lepo harmonično, naraïnost fino! Nase oko je toraj dobilo svoj užitek in po njem srce svojo radost in veselje. Zatoraj vsa Čast in hvaU dotični gospici, kateri je bila naložena nepremajhna skrb za kostume. Zlravega, finega oku^ia ji nihče ne more in ne sme odrekati. Tudi slikar kul s in druga oprava odra, ki se je morala specijelno za to predstavo nabaviti, zasluži popolno priznanje. Moštijiček Marijanske kongregacije! nikar preveč ne cvili, ako so ta ranili tvoji gospodarji prav na dno tvojega malega srca, saj smo prepričani, da ae bo zavoljo lepote, ki jo je gledalo taliko parov očij, našlo veČ usmil enih sama-rijauov, ki bodo zacelili tvojo srčno rano m vlil vanjo to-lažilnega balzama v podobi svetlih cesarskih kron o. Sedej pa k najbolj prepornemu vprašanju namreč, kako se je Igralo? Naše kongreganistinje so diletantinje, igralke toraj brez dramatične sole, vendar bo že občinstvu izza prejšnih svojih nastopov znane, kako mojsterski in točno znajo izpeljati svojo nalogo. Vsejedno se je v ubče pričakovalo, da bo prihodnja predstava, po zadnji tako lepo vspeli na čast Brezmadežni, nadkriljevala vse druge. In res ! pričakovanje ni bilo zastonj. „Limpenfiaber" (nekaki strah pred občinstvom) je neznan našim igrnlkam. Vse po vrsti nastopajo tako_ samozavestno, kakor bi bil oder njih vsakdanje opravilo. Ža one kar je mlajših se ne menijo za to, da jih opazuje marsikateri znanec, marsikatero kritično oko. Žele so po vsakem dejanju zasluženo priznanje in pohvalo, saj so se morale vedno v novič pokazati občinstvu. Pohvala za dobro voljo, obilen trud in krasen vspeh nikakor ni bila pretirana. Pomisliti namreč moramo, da drama „Vestalka" ni vzeta iz domačega, v.sak-danjega življenja, v kateri igri se igralka lažje vtopi v vlogo kake jezične, nagajive dekle, ali pa ošabne, svojega bližniega prezirajoče gospe, ne, v „Vestalki" treba je predstavljati pogansko svečenico, rafinirano predstojnico svečenic, hinavsko pohlevno in pokorno sužinjo — paganko, svojej gospej zvesto udano služabnico — kristjano, plemenito in v božjo voljo vdano soprogo mučenca. Krščanstvo in poganstvo, dobro srce in popolnoma spačeno, kolika raznoterost! Tudi ni brez težkoť zapomniti si to iko raznih latinskih imen, pa tudi jezik sam na sebi ni nič kaj olajSaval naloge igralk, ker je na mnogtli krajih naravnost poetično-\zvišan, vseskoz pa slovesno n» dahnjen. Ce še pomislimo, da je igra precej dolga, da so pa imele naše diletantinje samo tri tedne časa, da se ji priuče, reči moramo: frenetično odobravanje koncem igre je pač najbolje pokazalo, da je občinstvo vedelo ceniti, kako Častno so igralke i-eštle svojo nalogo, kako junaško so piemagale vse ovire. Posamezne večje vloge so bile v kar najboljših rokah. Kvdoksija, naslovna vloga, nam je izborno pokazala sovraštvo zagrizene pnganke, povrh še poganske svečenice proti krščanstvu, proti svoji krščanski njo iz v,sega srca ljubeči sestri Evfemiji, ponos na neoskrunjeno svojo deviško čast, trmo v svojem napačnem prepričanju o poganskih božanstvih, pozneje pa, ko je uvidela na svoji sestri, kakšne žrtve je zmožno krščanstvo, tako voljno udanost žarkom milosti Božje, tako lepo smrt z imenom ZveliČarjevim na ustnih. In ali nismo gledali v Klavdiji tako mirno in naravno pred stavljali gospo blagega srca, prizanesljivo do svojih poslov, vdam» v voljo Božjo pri rfizaih ndarc.h in hrepenečo po mu-čeniški kroni? Tudi Fatimna je dobro posnemala podlo dušo, ki se spredaj svojemu bližnjemu hlini, mu želi vse najboljše, za hrbtom ga pa uničuje in mu koplje grob. Atnik.sija nant je znana že iz prejšnjih predstav, da zna imenitno predočiti srce polno spletk in nakan, sebičnost t,er splali nizek značaj, kar je gotovo jako težko. Tudi to pot je imela vlogo jezične, hinavske, nezveste dekle, ki za nekaj denarja izda dobrega gospodarja, plemenito gospodično, okrade svojo g»spo, hlini vero, kar je mojstrski dovršila, vendar jo je za to spretnost pi-emeteno ukanila Z ë, prihruljena beračici. Splošno rečeno; vse igralke so se potrudile, da zadoste nalogi, ki jo stavi nanje drama, in to se jim je tudi posrečilo. Na ta način nam je Marijanska kongregacija v resnici podala pravi „zabavni večer", ker pri petju, govo]u in predstavi se ni veselilo samo naše srce, dobilo lepih prizorov naše oko in bilo zadovoljeno naše uho, ampak tudi duša v svojem vzvišenem poklicu, naj skrbi za spopolnenje, čednost, svoje zveličanje je morala biti zadovoljna in utešena. Igra ni smešna, nasproti, globoka resnost in sveta navduSenost za kršćanske ideale jo preveva. Najlepši nauki, plemeniti zgledi in nebeške resnice ae nam v n ej podajajo. 8aj slišimo iz te drame rek: besede mikajo, zgledi ilečejo pri sestrah Evdoksiji in Evfemiji, in zopet: ke.dor drugim jamo koplje, sam vanju pade na Atroksiji in Zoë, vidimo v tej igri živo vei'o, gorečo krščansko ljubezen, usmiljenje do bližnjega, potrpežljivost z njegovimi napakami, sami pridigarji ki kličejo: pojdi in tudi tako stori, potem boš dobei' ud sv. cerkve, boš z djatijem najprej pri sebi rešil pereče s cijalno vprašanje. Zato je'pa taksi igra nepopisno večje vrednosti kakor kaka smešna burka, ki na srce nič ne vpliva in tudi na življenje ne. Udeležba bila je oba večera prav častna, Vabilu so se odzvali mej drugimi častnimi gosti: mil. g. prošt dr, Elbert, g. šol. svetnik dr. Detela, g. duh. svetnik dr. Maiinko, dež. sod. svetnik Rizzollt, opazili smo nadalje več gospa in gospic iz mesta 1er lepo zastopano število druzih gledalcev iz mesta in okolic» Le škoda, da je tako malo zanimanja za predstave Marijanske kongi'egac je in za kongregacijo sploh v slojih, kjer bi bilo pričakovati već simpatije, ali če že te ne, da l»i se vsaj proti ne agitiralo, kakor se je menda žalibog ravno pri tej predstavi godilo. Upajmo, da'kongregacija se svojimi dobrimi nameni koiiečno prodre, predsodke, ki vladajo proti njej, z energičnem pa vedno po.itenini plemenitim nastopom uniči ter si tako, če Že ljubezen ne. vsaj spoštovanje pridobi tam, kjer sedaj tega zastonj išče. Da pa ne bo sama hvala, naj nam bo dovoljeno omeniti še to, da je šepetanje mej igro popolnoma uedo.stojno, in da včasih smeh tndi ni na svojem kraju. Oe se nam igralke žrtvujejo, večinoma v lastno gmotno Škodo — premislimo le trud ~ zaslužijo pač toliko hvaležnosti od naše strani, da se njihovo delo respektira, delo, katero mislijo v svoji požrtvovalnosti, knkor Oujemo, ponoviti po Veliki noči. Naše pevke in diletantinje naj bodo pa uverjene, da so si tn dva večera pridobile maruikutero srce, marsikatero tudi pokrepčale in ntrdile v ljubezni in spoštovanju do kongregacije. Le tako naprej in zmaga bo na vnai strani ! „Z ljubljenim Sinom naj vaa blagoslovi Mati Marija!" „Kontra." Piše se nam: z Dolenjskega. V zadnjih mesecih řino biali v različnih sl.tvenskih časnikih, kuka nevarnost v gospodarskem oziiu preti gorenjski strani vsled zidanja Železnice skozi Karavanke in bcihinjske hribe, da bedo namrei tujci vse ugodnejše vodne sile in dmge kh industrijo vains poatnjaiilte pokupili tako, da bodo le-ti tujci gospodarji na našem rodnem svetu. Ne le, da bodeino v gospodniskcm ozini povsem od njih odvisni postali, ampak da liodtj tudi nartduoist pri tem trpela. Da se prepreči ta zn Gurenjsko osodepolna nevarnost, nasvefujejo se razni 7j\ njo ngiirlni gospndaiski projekti. V ta nnnien naj se posebno potegne k delovanju denar, ki je nalo/.en v vseh kranjskih posojilnicah in ki znaša nad 33 milijonov krun. — Ne dň se tajiti, da je ta namera občfikoristD», ne dá se opoiekati, da je i nujua. Pisalo su je pa istodobno po časnikih, da se namerja §e već občekoristnih javnih gospodarskih projektov uresničiti ; in ker več oči več vidi, ne bode mord« odveč, Hko ti f^novatelje in zvi ševatelje teh gospodarskih del opozorili mdi UB Dolenjsko, nanje prirodne znklade, na nje vodne sile, kjer bi .se lahko ZA!>novale tovarne, in slednjič lia ugodni'Sti, ki jili Dolenjska sploli nudi. V prvo gre opozarjali na mnoge premogokope in 1'tnlnike, ki se nahajajo na Dolenjsktiii Pred leti in pupred so jih izkoriščali s pridom, dandanes ležé neizrabljeni in čakajo pridne roke. Naj omenjam samo Št. Janž, Dvor itd. Da je tako, največ je kriv nedostaten materijslen položsj se-danjili njih imetnikov. Nadalje imamo več toplic. Tu imienim Toplice na Dolenjskem pri lîadolfovem, Da bi b le last, recimo, mogočne akc jske diui\e in bi se uvedle we iimcge novodobne ugodnosti, prccvitale bi bolj. Kaj naj l'a rečem« o toplicah v Šmarjeti pri Družinski vasi, o onih na Čatežu. Ali ni naravnost Ňkodn, da se te toplice ne povzdignete na tisto višino, ki jih zaslužite p« svojih vrlinah? Da imajo Nemci ali Mfldjari take toplice, bile bi svetovno znane, dîigale bi se velike palače in vsako leto bi jih na tiseče bolnikov obiskovalo. In pri nas? Le okoličani jih cenijo in jih redno vsako teto pohajajo. Če opfzorimo na vrednost vodene sile, navedimo za vzgled le Ktko v njenem řgornjeni teku, kjei' bi se ta vodpa sila prav lahko izkoristila za srednje, našim krajem primerna podjetja, liavtio take. so še druge naňe vode. lu ako se slednjič ozremo na ugodnost, ki jo zavzema Dolenjska za promet a tujci, za leto v iš čnik e, zu turiste, za bolnike, ki iščejo v milem podnebju zdravja in krepčaojn, ni za srednji stan ugodnejših krajev, kakor ntsa Dolenjska. Tu izključujemo razvajene bogatine in one turiste, ki h' dijo na najvišje hribe itd. V mislih imamo naá meščanski stan, ki se leto in dan trudi in ki si želi v jesenskem Času po nekoliko dnij ali po en teden odpočitka od svojega trudapolnega dela. Pri nas na Dolenjskem imamo toliko prijetnih, nikake nevarnosti niidečih hribov za turiste, imamo loliko se z gozdt obrastenih krajev, kakor malo kje. Poleg tega je naše Ijudutvn vljudnega, miroljubnega obnašanja. Tu se ni bati, da bi tujec naletel na nemil nastop, naj si je sam izzivaj« Č. Koliko krajev bi se dalo na tak načtn prirediti v prijetno jesensko bivališče letovisčnikom, in koliko bi ti promet povzdignili ! Ni tn treba navajati prijetnih goric in zidanic, kjer bi bilo bivanje z» "ne bolnike, ki se zdravijo z grezdjorn in potrebujejo miru — največje koristi in na one mnoge gostilne ter privatna stanovanja, ki se po Dolenjskem povsod nahajajo in osobito na bivanje v raznih gradovih, ki imajo navadno idilično lego itd. To vse je vsakemu znano, ali malo dejansko izkoriščano. Ti in drugi prirodni zakladi so, ki Čakajo od človeške roke izkoriščanja in zatorej je želeti, da bi se tudi na Dolenjsko '«iralo in s tem temu delu naše kronovine pomagalo. Z Rake. Plapolala je črna zastava iz stolpa raške cerkve, katera umu je naznanjala veliko žalost. Naš ljubljeni g. župnik vzel je slovo — umrl je. — Pogreb je bil 3, t, m. jako veličasten. Kacih 2000 je bilo vernega ljudstva in 25 njegovih duhovnih sobratov navzočih pri p« grebu. Tako, da je bila ena najbolj orjaških cerkva na Dolenjskem vsa potna in natlačena. Kajni g. Ivan Dolinar je bil res moi in pravi dušni pastir v svoji fari. Znal je previdno vladati ni: d svojimi farani. Nikdar ni kalil miru med njimi. Močno je bil vnet za olepšavo velike ceikve in za kmetijstvo. Vehko je storil za vodovod in pomagal svojim faranom. Skrben je bit za nas ob Času bolezni, pa ne samo, kot dušni zdravnik, ampak tudi telesni, najsi bo za ljudi ali živino. Tako je marsikaterega obvaroval prezgodnje smrti, ter zdravila daroval svojim fa-ranom zastonj. Pokojni je prebival med nami dolgih 18 let, ter previdno vladal s svojo modro roko. Umrl je v 74 letu svoje starosti. Naj počiva v miru! —a— Domače vesti. (Sestdeaetletnico mašništva) obhajal bode dne 20.t. m. visokoč&stili gospod kanonik Jožef Hočevar, Čigar ime vsi sloji prebivalstva našega mesta izgovarjajo z največjim spoštovanjem in hvaležnostjo. Huda bolezen v nogah ga je ravno pred devetimi leti položila na bolniško postelj in ga tako nezmožnega storila opravljati daritev sv. maše ter imeti nedeljske krščanske nauke, kar je b)]o gospodu kanoniku poleg sv, maše najljubše opravilo. Zares težak je bil torej krit, s katerim ga je Gospod obiskal, a dal mu je tudi moči, da ga mirno in udano, da veselo prenaša, ter moli in trpi za tiste, katere je prej podučeval leta in leta ter zanje opravljal npjivetejšo daritev. 83 letni starček, (dne 8, t m, je dopolnil 83 let) je sicer dokaj čvrstega zdravja ter jasnega spomina; zares čudovito pa je, s koliko paznostjo in bistroumnostjo častitljivi gospod zasleduje vedno vse pojave krščanskega ter modernega žM ljenja. Ko bi danes stopil na prižnico, znal bi noljudno, kakor je vedno zna), govoriti o sedanjih razmerah. Ne vemo, kake želje ima prcćastiti gospod kanonik : a vsi, katerim je bil dušni zdravnik, in tudi vsi, katerim je bil in je ie vedno rad dober svetovavec v telesnih boleznih, vsi, vsi mu ob tako redki sestdesetletn ci mašništva prav iz srca želimo: Gospod Bog ga ualiSi prav v vsem, posebno pa v tem, dit kedaj prejme za ves ti ud in vre bolečine obilo nebeško plačilo, Bog živi gospoda kanonika Hočevarja šeináe! — {I) o ve t(l C! se ti C tn i co) svojega rojstva jo praznoval (Itic -t. t, lil. biskup .losip .Itiraj S t r oss m ay or. K tt?j slav-nosii 11111 jc jiiřĚlal brzojavno časlitko srbski kralj IVicr L ( Došel je l l.'i, t, m. v Kandijo visokoč, g. I'. Emanuel IjO i tn e r, provincijal usiiilijenih bratov, s svojim tajnikom I*. Stanisl. IÍ rti C h m a II11. t. m. podala sta so v Gorico, 17. t. m. |io;i, pil se vkrcata v Trstu na JJoydov parnik )ii odrineta v sv. deželo, (indi lio P. provincijal kot iianie.'itiiik |iroč. r, generalu vizitirnl .samostane in bolnice. Po veliki noči so vrnelii preko Hrindisijii v Kini, kotler ho generalni ka-jtitelj in se bo volil za li letno dobo novi general. —e. {V molitev) liodi priporurèn č. g. 1'. Nikohij Traven, ki jc ]iriiv zelo nevarno bohiii. (IirieTioviin t je g. dr. Ivini lluhnd za zdravnika v 'INipliciih. ruslitanio! (l'rocej okreval) jo že v bnlnici usmiljenih bratov deželni pustaiiec in gnišrak g. T t m. (r It! rl) jo febr, .'i. uri popoliidne na tiikajsiijc iioko)iališče. Naj v miru ]hm"'Ívh! (Umri je) dne 29. jtrosinca v <;,'>. letu svojo starosti Stefan .Jukše posestnik v Pridšu st. 7, župnijo Semič, /a-piislil je sedem sinov in dvo hčeri, 1'okojttik bil je skozi ÍÍ4 let oličinski svetovalec ter občo čislan in spoštovan. Mej dvanajstimi leti ,'ivojo vojaške sIiikIjo iniolezil so ,j« I. lH(i(J, vojske pri Knstoci. Za svojo hra)»rost prejel jc svetinjo za zasluge. Naj mu hode zemljica latikal (L iiiťla) je 14. t. m. <»1) s'/4- »n zjutraj fjospa Mai-ija ]jU1 ô, uri poiKiiinino. Naj v miru počiva! (Narodnu Čitalnica v Novem mestu) priredi dne 18. sïeéaua 1905 ob 8. uri zveífr: I. Legionarji. Igra s petjem iz Napoleonovih ćasov v sttnh dejanjih. 8j)isal Fr. Grovekar, Godho zloi 1 Viktor Parma. — II. Plesni venćeic. Vstopnina; A. Sedeži: L in II. vrate po V! K 40 h ; IK. doV.vrale po 2 K; ostali po 1 K 60 b B Stojišča: 1 K zn osebo; dijaki in učenci plačajo po soil. Vstopnice se prodajajo od 15. svečana naprej v ttgoTini g. Moravca; na d:in igre pa pri blagajn', ki se otvori ob 7, nri zvečer. — Vstopnice naj ae v prid družbe sv. Cirila in Metoda kolekujejo z narodnim kolekoiu ! NB, .'klavni) občinstvo se opozarja, da se igra prične točno ob 8 zvečer, ter da se posebna vabila ne bodo razpoAiljaln. Odbor. (Plesni venček prosto v, gasilnega društva v Kudolfovem) obnesel se je vsekako sijajno. Ta većer uresničila se je trditev, da se res vsi aloji našega mesta za to občekorisno društvo zanimajo. Ne boiemo naštevali po-gamezu'ti, kateri so počastili venček s svojim posetom, vendar smelo trdimo, da smo videli vse kroge n^išega mesta in tudi ukoLce mesta zastopane in sicer v tacem številu, da so bili vsi prostori natlačeno polni. Omenimo naj samu še, da smo mej dislimi opaž li tuli zastopnike gasilmli društev iz L;nb-Ijane in Mirne peči, kakor tudi v večjem številu zastopaike novomeške un'f. meščanske garde in vojaškega veteranskega društva za Dolenjsko. Naši vrli ognjegusci potrudili ao se pa tudi polteno, da prirede kai' mogoče sijajen vtčer Vže pri vstopu bili stuo presenečeni, kajti vsi prostor; „Narodne čitalnice^ bili so jako ukupno in lepo okrašeni. V dvorani pa nas je zopet Čakalo drugo iznenađenje, in to so bili obili ter jako lepi dobitki za srečolov, ki so Čakali iia gledališkem ođrn lepo razrejeni sreûnih dobiteljev. Plesalo ae je jako veliko, dá, zdelo se nam je število plesalcev pa tudi čitalniŠka dvorana veliko premajhna za toll navzočih plesalk. Pri srečolovu opazili smo, da so se srečke jako neugodno po sobah razprodale, marsikateri niti vedel ni, kedai se je to zgodilo. Oddelek godbe C. in kr, pešpolka št. iz Ljubljane zadovoljil je vse i^činstvo. Bil je res spomina vreden venček, kakor so sploh vai, katere nam priredi to društvo v čitalniških prostorih, samo žal, da smo ga dosedaj marsikatero leto pogrešali. Upajmo, da v bodoče ne izostane in da ostane tudi zanaprej najbolj obiskan, kot dosedaj, izmed vseh celega predpusta. Našemu vrlemu društvu pa zakličemo : „Na pomoč 1" (Prostovoljno gasilno društvo v Toplicah) se najiskrenejâe z;ilivaljuje vsem p, n, gg, dobrotnikom in dobrotnicam za v korist društvu podarjena darila. Ako bi se še kateri dobrotnik spomnil našega druítva, ttlagovoli naj tekom tekočega tedna doposlati namenjeno darilo. Odbor. (Matijev sejm v Toplicah) bode dne a, mavca. Ker je ta sejni najbolj obiskan ter živahen s kupčijo goveje živine, se kupci in prodajalci vabijo, udeležiti se ga v obilnem štenlu. (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V meseen januarju 1905 je 311 strank vložilo 160.609 K 40 h, 300 strank vzdignilo 146,716 K 11 h, torej več vložilo 13.893 K 29 li, 6 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 12.300 K —h. 113 menic se je eskomptovalo za 56 558 K — h, Stanje vlog 2,612 469 K 12 b. Denarni promet 563.883 K 91 h. Vseh strank bilo je 1052 (Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico), reg, zadruga z neomejeno zavezo, imela j« meseci januvarja 1905 prometa K 303.775-81. Vložilo je 141 strank K 26,701'66, dvignilo 92 strank K 23 745 35. Posojil je bilo danih 234 strankam K 104.472 —, in vrnilo je 255 strank K 7.15.172 56. (Kletarski tečaj v Novem mestu.) Oil lanske joseni do sedaj vršili so se 4 kletarski tečaji, pri katerih je bilo vsakikrat obilo udeležencev, Jako obilna pa je bila udeležba pri zadnjem tečaju, kateri se je vršil od 7. do 10, febr, ; udeležilo se ga je 20 vinogradnikov, med njimi 10 gg, duhovnikov, Tega tečaja sta 96 tudi udeležila mil, gospod proSt dr. Elbert in poštar leskovški g, E. Pťeifer. Go.i^pod Bohuslav Skalický, vinarski nadzornik državne kleti, nam je jako miČQO in razumljivo razlagal dopoludne od polu 8. do 12, ure teoretično v pisarni, popaludne od 2. do 6. ure pa praktično v državni kleti o umnem kletarstvu. Predaval je prvi dan o najbolj priporočljivih trtah za dolenjske vinograde, kako ravnati s trto, kako ob trgatvi, o kipenju mošta in vinski posodi i drugi dan o čiščenju, pretakanju vina in kako naj bodo kleti urejene; tretji dan o vinskih boleznili in napakah in kako vino zboljšati. Mogoče bi si kateri naših vinogradnikov ali kletarjev mislil o kletarskem tečaju, kaj bodem vendar delal 3 dni pri tečaju, in sicer dopoldne 3 ure in pol, zopet popoldne 4 ure? Res, tudi izmed nas so bili nekateri teh tnislij, ali ko se je predavanje začelo, bila je kar naenkrat dvanajsta ura, tako mično, zanimivo in poljudno je predaval gospod nadzornik. Za ves obilni tiud gre mu pač največja hvala in zahvala. Naj torej vinogradniki in kletarji v prihodnje nikdar ne opusté prilike, da se dobro izobrazijo v vi iiarstvu, zakaj ravno nevednost v kletarstvu ima velikokrat hude posledice, kar je íe marsikateri tudi sam poskusil. — G^ospod nadzornik je prav pohvalil vipavske vinogradnike, ter se izrazil, da so jako napredni ljudje glede vinarstva, in želi, da bi se po njih zgledu tuli pri nas na Dolenjskem v tej stvari zboljšalo, in tako bi se veliko lažje prodajala naša dolenjska kapljica, katero se dâ tudi prav okultno napraviti. Da je to resnica, se lahko vsak sam prepriča v zares vzgledni dri^avni kleti, kakor aem se tuli jaz sam. Torej : prihodnjič še ve« udeležbe. Gg. duhovniki so tudi v tem dali prav lep zgled, da so se času primernega tečaja tako obilno udeležili, (Razglas) Lîtni donesek za leto 1904, v znesku 1000 kron Jožef Dulierje ustanove za dekliško balo je oddati. Pravico di) te ustanove imajo zakonske potomke bratov in sestra dne 5. avgnsta 1863. 1. na Velikem Skrjančem pri Radolfovem umrlega ustanovnika, ki so se leta 1904, omožile, v kolikot so lepe nravnosti in zmožne branja, v deželnem jez ku. Pro-sivke za to ustanovo morajo svoje prošnje, opremljene s zakonitem rodopisom, z izpričevalom nravnosti in z dokazilom, da znajo brati, kakor tudi s poročnim listom, vložiti do 20. marca 1905 1. pri podpisani deželni vladi. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, dne 26, januarja 1905, (Rii^íílas.) Oscin teden ski iMlekar.skî tcr.aj priredi c. kr. kmetijska družba kranjska dojrovorrio s kraryskiiii deželnim odborom v Logatcu, in sicer od dne I:el)rtiarja do ajirila t". ). Teiïaj bo teoretično-prakličeii ter se bo poleji spoznavanju ill iirciskovaiija mleka poučevalo po^'^Iavitiio o izdelovanju pres-uej^a masla in sira. V tečaj sc sprejme Ic 12 mleložencev, ki dobo brcziiliičuo stanovanje, 1'ouk bo brezjihičnn. Hrano si iiiora vsak udcIe^enec sam priskrljoli. Ncktcrim ne[>rfiiiožniiii udeležencem bo mogočo dati podpore do lio Kron za ve.n tečaj. Prošt^je za sjírejem je poslati do -Jn, februarja t. 1, na podpisani odbor. Pi'ednost /a siirejciii bodo imeli tisti, ki so že v kakšni mlekarni delali, oziroma tisti, ki jih pošljejo učit mlekarske zadruj^e. fílavni odlior c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ijjubljani, 31. januarja l!)n5. (D u p a r s k I oves za seme.) Letos je v novomeškem okraju tako malo ovsa, da ga bo moral marsikdo kupiti zh seme. Kdor misli oves kupiti, naj kupi dobro sorto. Izmed vseh sort ovsa, ki so se poskusile po Dolenjskem, se v novomeškem okraju najbolj sponaša dupavski oves. Ta oves je rodoviten in dnje prav lepo in težko zrnje, Ea hektoliter dupavskega ovsa tehta letos 54 kilogramov. Kmetijska šoln na Grmu ga seje že od vsega pričetka in je s pridelki prav zadovoljna. Ker je pa lanski pridelek toča poškodila, ga je letos' naročila za seme zopet iz Dupava na Češkem, Tudi drugi po-.sestniki bi ga lahko naročili iz Češkega, ako jim je ležeče na dobavi dobrega semena. Za posestnike iz okolice Novega mesta ga lahko skiipno naroči kmetijska podružnica, Uotičniki po' sestniki se morajo pa takoj xglasiti in naručeni oves tudi zaarati, 100 litrov dupavskega ovsa stane 12 kron. Vrečo in vozne stroške iz Cešltega do Novega mesta je seveda posebej plačati. Manj ko 100 litrov se ne odda. Dobljeni oves se ima razdeliti na novomeškem kolodvoru. Naročila z aro sprejema kmetijska podružnici novomeška do 20. februarja. Na naroČila brez are in na naročila iz krajev ležečill izven podružničnega okoliša se podružnica ne bo (jziralo, (Glavni nabor novincev) za politični okraj Rudolfovo vletu 1905 viSil se bode dne 27, 28., 30, in 31. marca ÍQ 1. aprilu. Stavljene! bodo takole privajeni: dne 27. marca vai iz EodaegH okraja Trebnje v naborni kraj Trebnje ; dne âS. mavca vsi iz sodnega okraja Zužemberg v naboini kiaj Žužemberg; dne 30. marca vbí iz obćine Mirna peC, Toplice in Smihel-StopiSe v naborni kraj Rudolfovo; dne 31. marca vsi iz občine Prečna, Brusnice, Bela cerkev, Oreliovica, in Št, Peter v naborni kraj Rudolfovo; dne 1, aprila vsi iz občine Rudolfovo, Poljanice in Ůermošnjice v naborni kraj Rudolfovo. Stavljenci privajant bodo po írebnih številkah in stavnih razredih. Župan pa mora za iatost privajanih jamčiti. Stavljenci iz drugih okrajev, kateri so klicani k naboru v tem okraju, morajo priti s stavljenci iste občine v katerej bivajo. Nabor se bode prićel: V Trebnjem ob 10. uri dopoldne, v Žaisni-bergu ob 10. uri, v Rudolfovem pa sleherni dan ob 9. uri zjutraj. Župan mora toćno o tem času stavljence iz njegove občine privesti na naborni prostor in sicer zbrane, kjer se jih bode uvrstilo po itrebnih številkah in stavnih razredih, da ae bode zamogel nabor hitro in natančno vrěiti. Sleherni stav-Ijenec ali njegov sorodnik možkega spola, kateri bi imel priti v pregled pred naborno komisijo in bi bil tudi le malo pijan, bode na Ixi mesta ka^^novan in ne pregledan, temveč bode priveden pozneje na njegove stroške naknadni naborni komisiji v Ljubljano. Eaako se bode postopalo tudi z istimi, kateri bi došli po životu umazani in ne Čisto umiti. Potrjeni novinci ostanejo do prisege brez izjeme pod oblastnim nadzorstvom ; vsled tega naj se opusti sleherna prošnja za izpust do zapriseiesja, ker bi bila brezuspešna, tudi župan naj se vzdrži take prošnje za katerega koli potrjenega novinca. Dokazila za dusego morebitne olajšave naj prinesejo stavljenci »eboj, ako bi jih ne bili vložili že preje. Kdor bi svoji naborni diilžnosti ne zadostil, ali sploh katero iz vojnih predpisov izvi-rajočo dolžnost opustil, kaznoval bi se ne glede na izgovor, da mu dotični zakon ni bil znan. Pozive za stavodolžne poklalo se bode pravočasno, ako bi pa za katerega stavodotžnega Iioziv slučajno ne došel, naj se o tem takoj sem poroča. V Trebnjem vr.îil se bode nabor v h ši št. 22 posestnika Alojzija Pavlina; v Žužemberku v gradu kneza Au erspe rg-a št. 1 ; v Rudolfovem pa v uradnem poslopju C. ki', okrajnega glavarstvu in sicer v pritličji ua desni strani od glavnega uhodu, V nabornih prostorih mora vladati največji mir in je govorjenje v istih le komisijskim članom in javnim organom dovoljeno. Nepoklicanim je pa sleherno vtikanje v naborni posel prepovedano, C, kr. okrajno gla'arstvo Hudolfovo dne 3, svečana 1905. (Za. I. zasedanje porotnih obravnac), katere se bodo pričele 27. februarja t, 1. pri tukajšnem okrožnem sodišču, izžrebani so glavnim porotnikom naslednji gospodje: Schleimer Adolf, trg. v Kočevju; Zesser Franc, pos, in trg. v Krškem; Knez Franc, klobučar v Ridečah; Fabjan Franc, pos. iz Dolnje Gradišče; Šircelj Fr., pos, iz Pijavc; Wetz Ant., pos. iz Podkraja; Peic Jožef, pos, iz Ribnice; Virant Jožef, pos. iz Vel. Lasič; Može Franc, trg. iz Dvora; Spendal Anton, pos. iz Binke vasi; Milek Matija, pos. iz Adlešič; Humek Jak., pos. iz Obrežja; Ktira Marko, poa. in trg. iz Brezovice; Fax Emnnael, pos. in ti'g. iz Meilike; L'ivrinsek Franc, posestnik iz Trška gore; Dragos Miko, pos, iz Dolenc; Javornik Jožef, posest, in leaoi tig. iz Žalne; Košiček Alojzij, posfst. in usnjar IZ Žužemberka; Žagar Anton,, pos. iz Brezja; Petrič Janez, posest, iz Tuševdola; Kožar Štefan, pos. in mes. iz Črnomlja: Grabrjan Mihael, pos. in goat, iz Adlešič; Ursifi Valentin, pf),s. in trg. iz Kostanjevice; Roje Anton, pos. in ti'g. iz .Št. Vida; Kraker Franc, pos. iz Smuke; (íeltar Karl, pos. iz Ùinomlja; Hribar Ernest pos. in trg, iz Jesenic; lic Franc, pos. in trg, iz Gornjevasi; ZnidarsiS Jožef, pos. in mlin. iz Brega; Weiss Ijeopold, pos. in trg. z usnjem iz Metlike; Novak Anton, pos. iz Grada C a ; Springer Franc, po^. in pek iz Trebnja; Hmelj Franc, pos, in trg. iz Rideč; L >be Janez, pos. in gostilničar iz Poloma; Klun Jožef, pos. in trg. iz Ribnice; Zavodnik Jan,, pos. in kovač iz Grintovca. — Nadomestnim porotnikom izžrebani 80 bili naslednji gg. : Rifelj Anton, pos. iz Lesnice; Kokalj AnU)n, pos. in kamnosek iz Bršljina ; Osoluik Anton, pes. iz Muliabera; Kaatelic Franc, pos, iz àt, Jošta; Bergant, Simon, po3. in trg., Ilovsky Ludovik, pos, in pek. Perko Fr., pns. in trg., Jakaz Anton,' pos. in gost , Mirtič .Tanez, pos. HI krojač v Rndolfovem. (Konferenca sodalitatis) za novomeško dekanijo bode dne 1. marca v Tnpl cah. (Današnji list) obsega dvanajst .strani. Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu. Dobrotniti ÍK Novega mesta in Kanlije 'Ji K, Med temi so muogi gospodje, ki «o pkiali doneake da kauca lolgkega letr Ob tej priliki izrekam vnovič najtoplejši) jsabvalij vBetn blagim dobrotnikom. itnajo zavest, lU so bili Jurovi plemenito delu, ki bode doneslo mnogo sadn. Koncem č ilskega semetitra je bilo v knbinji 53 gimnaKijcev, ki no splo]i dobro livrÀili prvi tečaj. 5 j 1) itna odliko, 41 prvi red, dva sta radi boleini DeizprMatia, Sest jia jib ni iEvrňilo, a med temi Jib ima 5 samo po eno dvojko, tako se sme pričakovati, da bodo v drugem seuie^tru tudi ti svoj cilj dosegli. V gmotnem ocirn je bila precej trda. SCO K se je vzelo it hranilnice; sla^-tii novomeSki eastop je plař.al l.'iO K za nelo leto in velebl. gosp. doktor K, Blanc za dmgo polletje 100 K. S tem se je ravno nekako shajalo. Praii dohodki 80 bili torej la dobrib SOO K premajhni. Dr. loB. Marinko. Umrli so: 31, januarja: Picelj .Tnstina, čevljarskega mojstra hůi, 1 in pol leta, krči, St, 171. O, februarja; Piiifelj Franc, oženjen hiřni posestnik, 6Í) let, nirtvctid, fit. 82. — Janec Zobec, bivái trgovec, oženjen, 83 let, bronbijalen katar, št. 31. Izjava. podpisana Marija Smaic iz Kuzerkala preklicem vse svoje neosnovane besede, ki sem jih govorila v gostilni gospoda Janeza Perlića v Rudolfovem o njegovi javni tehtnici ter priznavam, da je omenjena tehtnica popolnoma pravilna in zanesljiva. RUDOLFOVO, dne ll.febiiiarja 1906. Marija Šmalc. t (4«) Globoko «žaljeni naznanjatou vsem sorodnikom, prijateljem iti inancem tiižno vest, da je nai brezmejno ljubljeni soprog, osiroma oůe, gospod FRSNC PUGELJ hišni posestnik danes dne 6. ivečana ob polo 4, tiri ïjntraj, po kratki in iimčni bolezui, previden s sv. zakrament* za umirajoče, v leto svoje 4óbe, mimo v Gospodu zaspal. Truplo preilrHiçega rajnoei^a ae bode v torek 7, febru-varja ob l.uri popoldne iz hiie žalosti ua tukajšne pokopališče preneslo ter ondi k večnemu počitku položilo. Sv. maše zadniuica se bodo brate v več cerkvah. Nepozablj enega pokojnika priporočamo v molitev in blafi; spomin, RUDOLFOVO, due (i, febrnvarja 1005, Žalujoči ostali. Zahvala. (47) Ka doka>:e irčuega sućntja ob ua^li snirti svojega Ijnbljcnega soproga, oziroma očeta, gospoda FBANC-Â PUGEIJ hišnega posestnika kakor tudi mnoD^oštevilnim vdeltžuikom pri spremstvu pokojnika k zadujemu pu6itkii, izrekamo tem putom svoju najprisriítiejío zahvalo. iinDOLFnvn. lO februarja )!)0,'). Žalujoči ostali. Loterijske Številke. TRST. 4. februarja 15 78 7 82 U GRADEC, 11 februarja 89 32 14 4 81 RAZGLAS. Podpisani okrajni cestni odbor razpisuje ÛP J raiiî zaradi oddaje graditve železueg» mostu v Družinski vafii. — Dotiine ponudbe se bodo sprejemale do 28, februarja t. 1. do 12. ure opoludne. Ponudba mora obsegati: ime, priimek in stanovanje ponudnika, ponudbo v številkah in besedah, 6% varščino in izjavo, da so ponudniku znani stavbeni pogoji m na-irti ter da se njim brezpcgujno podvrže. — Vse delo je pru-računjero na 7500 K. Pt^goji, načrti in troškovnik so vsakemu na razpolago v ui'adnih urah pri podpisanem odboru. Okrajni cestni odbor Rudolfovo, dne 6. januarja 1905. V1-J.3-3J Načthiik : Jos. Zurc. St. 724 o B. sv. Kazi staî p u. 4) Kljufavničarsko dtlo . . , . . . 1129 50 v» (48-01) [JeklŽ, aii let staro, dobra gospodinja, in Jako prijetnega značaja želi zaradi možitve v pcáteno znanje stopiti z dobrosrčnim in pridnim (^^ospodom ali tudi z mlajSim vdovcem. Odliritosrčne ponudbe naj se bla^ovolc vpcslati na upravniátvo „Dol. Kovic'' pod imenom: „RKiiNICA". (28-3-i) HISA na BRODU pri RUDOLFOVEM št. 4 Xř-^ se iz proste roke proda. Tam je tudi krùma, igaujetoS in prodaja tob&ka, K liiâi aparU 70 arov xemljíSia. — NatanSno se izve pri lastniku tam. >• (40-3-1) Ziradi oddaje zgradbe novega šolskega poslopja zi dvo-razrednico v Hinjah vršila se bode zmanjšeralna dražba dne 29. marca 1905 v prostorili občinskegi v Žuieaibeiku s pričctkom ob 10. uri dopoludne. Do tega časa se sprejmejo tudi pismene ponudbe (oierti), ki naj bodo sestavljene po predpisu § 1 st^vlenih pogojev iit se glasijo na C. kr. okrajni eolski svat v Rudolfové m. Posamezna dela te šohke stavbe so proračnnjena kakor sledi: 1 ) Diiinarsko in zidarsko deli. . ■ . 15.000 K — h 2.) Tesarsko delo........3471 „ 62 „ 3.) Mizarsko delo........ 2000 „ — „ Oklic zopetne dražbe. Po zahtevanju mestna hiamlnice v liudolfoveni, zastopane po gosp. dr. J. Schegula, odvetniku v Rudoliovem, bo dne 28. februarja 1905 dopoludne ob 10. uri pri spodaj (jznam^njeni sodniji v izoi štev. ti zopetna dražba zemljišča, vi. št, 216 k. o. Potovrh (t. j. malo kmetsko posestvo, pri kojtm je hiša, hlev, pod, sušilnica, svinjak, kozolc, hram ter mimo travnikov, njiv, tudi deloma obnovljen vintigrad, pn več parcel te izsekanega gozda) s pritiklino vred, ki sestoji iz 1 kadi in 1 soda pri hramu. Nepremičiiai, ki je prodati na dražbi, je določena vrednost, na 4015 K, pritiklini na 11 K C. kr. okrajno sodišče Rudolfovo odd. IL, iluti ai, juiuurja i906 (44) VABILO na í2 0-J) v i f>.) Kleparsko delo ..............756 „ 22 . 6.) Pokritje strehe ........ 643 „ 86 „ 7.) Pleskarsko delo..............409 „ 27 „ a.) Slikfirsko delo........136 „ II „ y.) Steklarsko delo.......419 „ 62 „ 10.) Pečarsko delo................890 „ — „ 11.) Naprava kapniee 1000 K in drvarnice 260 K, skupaj.......1250 „ — « 12.) Šolska oprava....... . 1331 .. — „ Skupaj . . 27,43.'> K 10 b Zaderajož pripomočke, t. j. načrte, troškovnik in stavbene prgjje ai vsakdo lahko ogleda v navadnih urah pri C. kr. okrajnem šolskem svetu Y Rudolfovem in pri iupanstvu v i^užembeiku. Pismenim ponudbam je piidejati 1(j7o kavcijo onih del, na katere se ponudba glwsi. C. kr. okrajni šolski svet Rudolfovo, dne 8, febrnar.it 191)6. 8. hvaiiilnice iu posojilnice za Kandijo in okolico v Kandiji na dan 6. marca 1905 ob 1. uri popoldne v druBtveai pisarni, V 8 p o r e d : 1.) Odobritev letnega računa. 2 ) Porodilo nadzorništva. 3.) It-jzdelitev Čistfga dobička. 4) Nadomestna volitev futikc jonai jeť, 5 ) Slučajnosti. Opomba. Ako bi ta zbor ob določeni lui ne bil sklepčen, skliče se ob 2. uri drugi občni zbor z istim Tgpo-redom, in ta sme pri vsakem številu društvenikov sklepati. Pas sv. Jožefa In sedem nedelj svetemu Jožefu posvečenih. — Lično v usnje vezana knjižica 1 K 40 v, po poiti 20 vin. več. Brošurica po 14 vin, — V založni^vu J. Krajec nasi, v Novem mestu. kateii ima veselje do trgovine z mešanim blagom, z zadostno šolsko izobrazbo, se sprejme 1. aprila 1905. Ponulbe J. PICEK. Rudolfovo. ^^^ „Bobnarjeva kovačnica" V Kandiji pri Novem iiiestii (320.2) SO mesca aprila dá v najem. Oddá se ali kovaĚnici sama, stanovaii,je v hisi pa posebej: še raje pa vse skupa) enemu najemniku: kovačnica, hiša z gospodarskim poslopjem in pnljein. RHi se lahko krava in eden ali dva prašiča. Već pnve Janez Kušljan, posestnik v Kandiji, Prostorna hiša se odda v vili i „Bevc" pri RudolfoKiD. 3000 f43-2-n komadov laški rizling cepljen Mit riparijo portails ima za prodati "^pV Alojzij Šepic v Žabji vasi pri iincJolfovem. M: V Hi v V Ins DO iSOQ pošten mož z lepimi spričevali za Icalcšnega hišnika, pomagača v gostilni ali kaj druzega primernega. Moi je pripravljen in voljan vsakeršno hišno delo opravljati. — Natančneje pové iipravništvo „Dol. Novic". 70 starih centov dobi-cgo sena se dobi pn Antonu Peršina, mi)!, mojatm v LiSni pri Rudolf»)vero. Snažno in suho Stanovanje primerno za ilve ali tri osebe, 3 kuhinjo In kletjo, 2 razgledom po glavneni trgu, ie takoj za oddati na Ljubljanski cesti ât9v. 43/44 v Novem mestu. Natančneje ravnotam. I^epo sfaiionanjc obstoječe iz 3 velikih afii "^»St kijliinje, slirambe iti kleti, je takoj za oddati pri JANEZ-u KOŠAK. gostilničarju v Novem ine-i^tu. <33-3-1) obstoječe iz ii sob, kuliinje in kleti -- rj »1.1.»,! se takoj odda. — Več pri gosp. GUSTAV MURN-u, svečarju v Kudolfnvem. (4Í-0-I) z vrtom v Rudolfovem št. 60 Je radi smrti posestnice iz proste roke na prodaj, 'Ďi-c-n 150-3-1) Kathreinerjeva Kneippova sladna kava ao ne bi smela pograàati ve6 v nobenem gospodinjstvu, kadar ae na-pravya vaakdanja kavina pijača, o o o Zilitevajto Ic lzvIrD«> zivoje z Imenom -Knvlireiiiar'. ia ne IcupuJM nlVcoU. ktr HB oatsht-iijB oilpr:;?. -V • Slovt^ntifah i# IÍMIj HAMHURO-AMERI KA Iz Ljubljane v mm^ ^ovi YOHK samo — 6 dni z dobro, prosto hrano Odhaja se Iz LJUBLJANE vsak ponedeljek, torek In četrtek v tednu. Izvrstna, sigurna voinja z brzoparniki. )233-24-11) Pojasnila po voikrai brezplaino. «i Ci « A v bt> a d u i i !>■ s .Í2 C© s ÇÙ ^ "c o, o to rt tsi PO Zdravje je največje bogastvo! Zdravje je največje bogastvo! Kapljice sv. Marka. Te glasovite in neiioseiiljive KAPLÎICE «v, MARKA se uporabljajo j.a zimanjo in notranjo vporabo, Osobito odstranjujejo trganje in koljetije po kosteh, nogah in rokah, ter iKleûijo vsaki glKvoboi, One delojeju nedosegljivo in tpasonosno pri boleznili na želodcn, tiblažnjejo katnr, urejujejo izmečke, adpravijo iiailubD, bolefiine in kriie, pospešujejo in isboljšujejo prebavo, čistijo kri in èreva. Preženejo velike in male glietp, ter vee bolestii, izvirajoče od glist. Delujejo iabomo proti hripavosti in prehlajenjn, LeČijo vse bolesni na jetrih iu etesih ter k^iliko in jSČipanje v želodcu. Odpravijo vsako nirtlico in vse bolezni, izvirajrjče od mrzlice. Te kapljice 81 najboljše iredatvi) proti biilrznim na maternici in madroim, radi tega ne bi smele manjkati v nobeni meSi'anski in kmetski biíi. Dobiva se samo: „MESTNA LEKARNA, ZAQREB.— Raditega naj se uaroča naravnost pod naslovom: „Mestna lekarna, Zagreb, 3[arko/ trg štev. 60, poleg cerkve «v, Marka." Denar se pošilja naprej ali povzame. Manj knkor 12 steklenic se ne pošlje. (Jena je nn^ilednja in Bi(;«r franko postavljeno na vsako poŠto: 1 ducat (12 stekl.) 4 K — v 2 ducata (24 stekl.) B K — v 3 ducati (36 stekl.) 11 K — v 4. ducati (48 stekl.) 14 K 60 v S ducatov (60 stekl.) u K — v Na razpolagu imam na tisoče prizoalnib pieem, katerih mi ni mogoče radi pomanjkanj» prostora navesti. Zato navajam samo imena nekateriU gospodov, ki so aporabljali „kapljice sv Marka" t najboljšim vspebom, ter popolnoma ozdravili : Ivan Baretiiičić, uíitelj; Stjepan B^rié, župuik; Ilija Uamić, opankar; Janko EiSalj, kr. naillogar; Bijepaa Seljanić, seljak; Sofiia Vnkelić, šivijA itd. itd. MESTNA LEKARNA, Zagreb, Markov trg štev. 50, poleg cerkve sv. Marka. Ustanovljeno 1.1360. k _ ______ i Bratov MAYER tovarna za orgije in harmonije FELDKIRCH ^ PREOARLSKO S se priporočala prećast. cerkvenim predstojiiištvcm za b izdelj&vo or^elj ter iste tzvtHÎta po zahtevi na kateri ^ SI borti z'st^m, ter jnmčita za delo deset let, tjjl Izdelala sta Bip* pripoznano umetniško dovršena U dela za Novomesto, ZatiĆino, Ljubljano, Šmibel in drugod. M Ob enem priporočata orgťljske hňrmoiííjň rd 100 K h nadalje z obsežnim janistiom in zamenjavo jezičkom fl tekom 20 let. Hi Kupita tndi stare inštrumente aH vzameta t zameno. (224-12-7) Bratje Johann in Florian Vonmetz zaloga vina in žganja na debelo v Waid-bruck-u (Spodnje nemško Tirolsko) priporočajo svoja vsakf>vrstna zajamč^tiio naturan vina po zelo m'zkili Cf-n.ih. Krčmarsku vino ^elo in ruđeie hektoliter 16gld.; krčmarsko vino boljâe vrste hI 16 gld.; fino vino, belo in rudeče hI 19 glrl. ; posebno fino vino íHílgehvein) bi 22 gld. ; Kaltererseewein lil 24 eld ; Terlaner, belo vino bi 26 ghl. - N»daiif: namizno vino (navartnu) od 12 14 gld bi. Žganje druge visLe lil. 43 gld , iganje prve vrste 46 glrt. hI, m pristno naturno žganje 50 gld. bi, FinejŠa vina v steklenicah, kakor: St. Magdalent^r, Lfitacher, Kalterersee, Tiroler-Blume, Terlaner itd. Voznina stane od hekti. okoli 2 gld. SO kr. na kolodvor Novo mesto. V Novem mostu na Glavnem trgn ses 15. avgustom odda v najeju lepo stanovanje obstoječe iz treh sob, kuhinje, jedilne shrambe itd. Zraven spadu. Slt^" prostorna prodajalna. Odda se vsti gkupuj ali pa tudi posamezno. Oziroma sc tudi hiša pi^oda. Več pn^e uprHViiištvo Dot, Nuv'r, ft.-s-ii-m 'fi Id neoženjen, se takoj sprejme Ï graščini Bajnof pri RodolfoYem. m ú Qclo piiica xa xisa cei'hncna dela se priporoča y.s. i:;delovanjc vsatcovrutnili Ilipoo, alfai:jeu, htnieuih poťou, božjih gt:ohoi), boiičnih jaslic ild. Velika Kaloga dovrftcnih kipjv, križcv in «lik. — Zahttvnne foto^jrafíjt: in riHírti « jiovriitno posito. Stalin Hjiriiiival in pahvalnili pistm na runjijla^j. iJtilavnicj CL'iijijnim naroČilom podpirali, prosi vJani lířo 11 S fi a ia (31-0-2) Si. Clrioh, Grïdcn (Tirol.) mmmmmmmmmmmmmMmwmmmmm^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmQ 2 Zahtevajte pri nakupu (iž6.24-2o, ^ I Schicht-ovo štedilno milo • nÊBÊ^^MÊm^^^m jgitamko .jelea'. • Ono je 0 IV" /ajaiiičoiio cisto "Vi in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno. Varstvena znamka. Kdor tioče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo. naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko JELEN'\ G£]ORG SCHICHT, Aussig. — Nnjveřja tovarna te vrste S 9 Dobiva se povsod! lia eVTOpejskeill OZCIulju. Dobiva se povsod! • Z^omemmmBmmwM^mummmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm (78-24-23) nežno, čisto lice brez peg, mehko in gladko kožo ter cvetočo polt, iiDTiiya naj se z znanim medicinskim Bergmann-ovim lilijinim milom "VV (s znamko: 2 rudarja) — tvrdke BERGMANN & Co, Dittzdan« in Tečen ob Elbi. Dubiva Be tndi 80 h Vomad prt tek. S. pl. SLAOOVIČ-u in v trgovini g. Alf. OBLAK-a v Novem mestu. •y Ženske zmenane in rezane kupujem ua mak) in veliko. Vsaki nabiralec las, naj se prepriča, da plačajem od zdaj naj-1 Tiijo ceno. — Izdelnjem vsa vlaaolarskn ____ I g^ dela, vlasulje (baroke), lame verižice, *** kite in umetne slike iz las po najno- vejseu) izdelku. — V zalogi imam najfiaejsa mila, dišave za obleko, glavnike za dame itd. BjioStovanjem fte priporjct^jeni Ivan Svetec, brivec in vlasuljar Glavni trg (nasproti mestne bise). {276-24-6) Saiuo 6 dni Samo e dni Dobro ohranjen glasovir (22-2.2) je ceno na |tro lita ve njem Anton Sedlar v Kandiji. Vitiuiftm^ haže seljanom moć „Pskraútih kapljic in Slavonslie bDjevine." Pozor! Bolnemu zdravje! Pozor! Slabemu moč! PakraŠke kapljice iii Slavonska blljevina sta danes dva najbolj priljubljena IjuJeka leka, ker delujejo firutoTo E n^boljSim napehotn, ter si Uku pridobivajo «loies po vseh (le ib «veta. llaitj kot 12 steklenic se ne pošilja. PoL-i*«2lrA Ir'HtlMPO* «lelnjejo pwti vsem bolemim želndca in arev, odstranjujejo krče, irun.iu»n.iy HfipiJIVjtj. boleiine t želodcn, preganjajo vetrove in iiitijo kri, poNpeĚnjejtt prebavo, odganjajo maie in velike gliste, odpravljajo mrzlica in vse od t« izliajíjoĚo bolezni. Lečijo dalje vse bolemi na jetrih in slecab. Najboljše sredstvo proti bolezni maternice in niadrona, vsled fesnr ne sme <> manjkati v nobeni meSianski in kmeÉki hiSi. — Natoći naj jih vsakdo pod naslovom: Peter JuriiiČ, lekarnar. Pakrac 205, Slavonija. Denar naj se poSlje naprej ali s povzetjem. Cena je sledeča iu sicer frauko na vsako poŠto: 12 stekl. (I tucat) 6"- K, 2+ $tekl. (2 tucata) 8'60 K, 36 stekl. {3 tucati] IZ'40 K, 48 stekl. (4 tucati] 16— K, 60 stekl. (6 tucatov] 18-— K Kil ■ aitÍtii^ • * uprtv sijajnim in najboljSim nspehom proti MStarelemn £31dVullhH