Letnik II.
9MT Posamezna številka stane 20 vinarjev.
St. SO.	Maribor, IO. avgusta lOlO.
MALE N0YICE.
Uhajajo Teak torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne. — Posamezne številke 20 V. Po pošti ee list ne pošil ja
Nekaj o „manirah/4	j
Vedno se čorga in pisari po listih in časni- j kih o raznih manirah, ki prevladujejo in se šo- j pirijo po raznih strankah in strujah, Vsa JDS glasila in lističi nam vedno podtikavajo, da se med našimi vrstami skriva, da celo krilati in nadvladuje Šušteršičeva manira ovaduštva slovenskih uradnikov in javnih uslužbencev. No, mi Mariborčani krog naših listov se teh po „Delavcu“ vedno in "vedno očitanih marog ovaduštva prav nič ne zavedamo, ker se ne smatramo v tem oziru krivcem. Ako p te otepamo in stresamo po „Malih“ prezreli liberalni sad z našega urad-ništva in odpuhavamo predebeli nemškutarski prah ki še vedno kolobàri v črno sivih oblakih po mariborskem magistratu, to ni Šušteršičeva manira ovaduštva, ampak odkrito, prepotrebno narodno delo čiščenja. Našim nemškofilnim mariborskim oblastnikom umivati večkrat oslepele oči, to je vendar le javna dobrodelnost, ki bi morala žeti priznanje tudi od nasprotne strani. Kaj pa, ko bi mi zaupali mariborski javnosti, da je veliko Šušteršičevih manir pegastega in zahrbtnega ovaduštva med kolovodji JDS stranke v Mariboru in okolici? N. pr. teh že omenjenih manir se poslužuje pridno g. dr. Gorišek iz Št. Lenarta v Slov. gor,, ki pa ni iz strtih bojnih vrst begunca in prognanca Šušteršiča, ampak eden izmed naprednjaških generalov. Dr. Gorišek je poveljeval naši posadki v Št. Lenartu in jo popeljal tudi na Vidov dan v tamošnjo cerkev k službi božji, katero je daroval g. kaplan. Po vojaških manirah je bila navadna tiha sv. maša z običajnimi molitvami po službi božji. Koj drugi dan po tem sv. opravilu je g. naprednjak dr. Gorišek ovadil g. kaplana mariborskemu konzisto-riju, češ: g. kaplan se je ostentantivno zoperstavljal po službi božji moliti za kralja Petra. G. general dr. Gorišek, vojak, jurist in povrh še advokat, bi vam pač moralo biti znano, da se še ni sklenil nobeden konkordat med BeogradoM in Vatikanom. Doslej še tudi nimamo nobenih predpisov zastran molitve za našega kralja in vladarsko hišo. Cela ovadba je bila sicer brez prave podlage, a bila je zahrbtna in nam dokazuje, da je ovaduških, črnih saj dokaj med pred občinstvom „čisto“? JDS stranko. Gospodje JDS-sarji, pometite najprej svoje lastne debelo sajaste dimnike, potem se šele lotite nas, ki smo pognali ovaduha Šušteršiča iz naših vrst preko mej
naše Jugoslavije. Manire ovaduštva z namenom, škodovati kacemu Slovencu, so res grde packe, katere treba očediti v vseh strankab, tudi pri „liliji“ JDS, ki si lasti krivično in neopravičeno kristalno čistost in neomadeževanost. Medice (JDS stranka), cura te ipsum!
„Gospodar“ in „Delavec“.
„Slovenski Gospodar“ je pisal (štev. 33): „Kmet hodi raztrgan in razcapan in si ne more privoščiti niti najmanjšega veselja. Verižniki, trgovci in drugi po vojski obogateli sioji pa lahko letajo od veselice do veselice in se zabavajo na račun žuljavih rok kmeta.“
Pričakovali smo, da bo „Mariborski Delavec“ ca to odgovoril: ravno tako ali slabše se godi raznim uradnikom, državnim in zasebnim. Sezimo si v roke in pričnimo skupni boj za vse revne, izžemane sloje, in zoper oderuhe in izkoriščevalce. Takp bi bili pričakovali po naši pameti, a on je po svoji naredil čisto drugače. Zapisal je: „Klerikalci so torej pričeli hujskati našega kmeta naravnost na upor, naj ne plačuje davkov, češ, da vsi davki služijo edinole za „mastne plače“ — slabo plačanih uradnikov.“ Torej, če mi zapišemo, naj država namesto kmete privije z davki raje „verižnike, trgovce, ki so po vojni obogateli in druge take sloje“, je to ščuvanje kmeta na upoL— a šču* vanje na upor je hudodelstvo zoper katero je po našem vojnem stanju, ki še ni preklicano, določena smrtna kazen. „Slovenski Gospodar“ je torej po tej pameti postal hudodelec zrel za vislice. — Potem pa še pristavi, da je „Gospodar“ pisal, da gredo vsi davki za mastne plače „uradnikov“, ko vendar uradnikov niti omenili nismo.
Kdor je pred vojsko imel „kačo“ v žepu in ni tudi med vojsko delal ničesar prida, a sedaj vidimo, da razmetuje za zabavo denar, kot bi bil plevel, tacega človeka delo in trud je bil pa v resnici tako mastno“ plačan, da zasluži, da ga državni birič prime za vrat. Poštenemu uradniku, ki zvesto opravlja svoje delo, pa želimo tudi pošteno plačo, samo naj se ne iztisne iz žepov kmeta, ampak iz onih, ki so za svoje skrivnostno delo vlekli v resnici več kot mastne plače.
Slovenci širite naše liste!
8e enkrat stanovanjska beda.
Slovenski uradnik nam piše: Milijonar dr. Prič Scherbaum in njegov brat imata vsak po 6 sob. Jaz pa se že dva meseca potepam kot divja zver brez stanovanja s svojo družino po Mariboru. Ker sem Slovenec, moram stanovati v železniškem vozu. Nemec dr. Franz ima celo 7 sob na razpolago; moj prijatelj železničar pa zaman prosjači za eno sobo za se in za svojo družino. Prestavljen je v Maribor že pred 1 mesecem, a mora zahajati v gostilno na hrano, družina pa živi sama za se v Ljubljani. Dr. Mravlagg ima prešerno stanovanje 5 sob v Mariboru, a poleg tega še ima v Lajteršbergu gosposko hišo pri svoji viničariji. Nad 5Ò železničarskih družin, pa ne dobi stanovanja. Družini vinotržcev Pugel & Rossman imata, vsaka po 5 in 6 sob, lesotržec Stracchili stanuje sam v hiši kjer je 7 sob. Vprašamo nadalje: Cernu ima bivši župan dr. Schmiderer kar celi trakt svoje hiše v Koroški ulici za se na razpolago? In kako
n.	pr. poseda znani češki odpadnik Havliček kar 6 sob ? Ali se slavni stanovanjski urad boji zamere pri teh magnatih? Kaj bo po zimi z nami, ki še nimamo stanovanj? Gospod urednik, po magajte nam s tem, da boste priobčevali roma ne o stanovanjski bedi v Maribora.
Dostavek uredništva: Take sestav- 1 ke iz srca radi priobčujemo, ker vemo, da je [ treba glede stanovanjske bede storiti odločne korake, sicer bo zima našla mnoge naših urad j niških in železničarskih obitelji na cesti. Zahteva- j mo, naj se nemški in nemčurski magnati tudi j zadovoljijo samo z 2—3 sobami, kakor morajo biti Slovenci stlačeni v mokrotnih sobicah. Ali j je bil Maribor zategadelj osvobojen, da se bodo sedaj Nemci košatili, kakor bodo hoteli ? !
Razne novice.
Preklic. V zadnji naši številki smo navedli g. kapetana Jemriča na višji vojaški realki v Mariboru kot odpadnika k pravoslavju. G. kape tan je po lastni izjavi še vedno katolik in mi obžalujemo, da se je njegovo ime po napačni informaciji vrinilo med odpadnike. Drugič se bo proti takim laži-informatorjem drugače nastopilo.
Nova demokratska socialistična Vlada v Beogradu je od regenta Aleksandra potrjena. Predsednik in člani nove vlade so 16. t. m. popoldne prisegli.
Narodno predstavništvo se bo sestalo v četrtek, da se predstavi nova vlada s svojim programom.
Mirovna pogodba .z Nemško Avstrijo neizpre-
menjena. Mirovni delegatje so že končali svoje proučavanje ugovora dr. Renne rja .Ostalo bo bistveno pri prvotnem načrtu in protiugovori avstr, vlade bodo odklonjeni.
Vsled Odločbe mirovne konference pripade cela Bukovina Rumuniji.
Italija namerava razpisali prisilno posojilo, od katerega pričakujejo mnogo uspeha.
FranCOSki genera! Graziami- je imenovan za guvernerja v Bulgariji.
V Madridu na Španskem so izbruhnili med delavstvom resni nemiri, radi izvršitve smrtne obsodbe nad nekim delavcem. Prirejajo se srdite demonstracije proti policiji in vojaštvu, ki se poslužuje orožja.
Ameriško misijo V Banatu, ki je sprejela v zavetje armenske begunce, so napadli oboroženi Turki. Okoli 300 Armencev je bilo ubitih in 150 ranjenih.
Odnosa ji med Zedinjenimi državami ter Mehiko so se poostrili. V Ameriki slutijo resen spor. Zedinjene države bodo bržčas zasedle Mehiko.
Hujskač jo popihal v Nemško Avstrijo. Znani
ptujski odvetnik in brezdvomno eden največjih hujskačev zoper Slovence, dr. Plachki jo je brez hrupa popihal v Nemško Avstrijo. Njemu in Or-nigu na čast.je produla ptujska „Knabenkapele“ prirejala razne podoknice, sedaj se pa bo v deželi lačenbergerjev spominjal minljiv osti tega sveta.
C- kr. stolnica V Mariboru, v našem jugoslovanskem Mariboru še moti v molitvi in sploh pobožnosti vsakega krščansko katoliškega obiskovalca mariborske' stolnice (bodisi Nemca ali Jugoslovana), marmornata plošča, pritrjena na desno stran loka, ki loči presbiteri j od ladje, o-krašena z avstrijsko krono med lavorikami s sledečim napisom : * PranCIsGo — Iosepho — I. In. AVstrlae. nadonlbUs XII. LVstrls. Saplenter. regnanti e X. Voto. DICaTUM. Michael, pr. ep. F. F. 1848-^-1908. Slovenski: Francu Jožefu 1. Avstrijske narode modro vladajočemu 12 petletnic po obljubi posvečeno. Mihael, knez in škof. Vsi na Habsburžane, za nas jednega spomina, se nanašajoči napisi, podobe in kipi so izginili in poromali na zaslužehi kraj. Le naša stolnica še javne nosi črni pečat za Jugoslovane tolikanj usodepolne cesarsko kraljevosti Franca Jožefa I., ki je bil Slovencem šafot smrti in pogina. Fran Jožef I., nemški trinog, kronik in začetnik te nepregledno grozne svetovne vojne, še poseda v Mariboru spomenik in to v prostorih božjega miru in sprave — v stolnici. Ali smo še vedno v Avstriji, kjer «e je častilo vladarje po božje, ali v demokratski Jugoslaviji, kjer je tudi vladar le človek, a ne svetnik ali celo bog ? ^ Poživljamo magistrat, da se ta protidržavna plošča odstrani, ker naravnost izziva na svetem mèstu, kjer se shaja toliko ljudstva. Mogoče pa še nekateri vedno pričakujejo povratka Habsburžanov na prestol, ker se ne morejo- vživčti, da imamo sedaj srbsko dinastijo.
Škandal. Ta beseda se je vgnezdila ‘V usta vseh mariborskih meščanov in izfrfotava večkrat iz ustnega gnezda na plan v opravičenem in neopravičenem pomenu. Prostakom kot inteligen-tom bi radi odprli s temi vrsticami duri do pravega razumevanja te latinke „škandal.“ V temni noči od nedelje na pondeljek je položil nekdo po Te-
getthoffovi cesti, koder Seta in v naglici brzi I največ ljudi, dolg hlod preko cesto. Ker je bila j oblačnoaočna tema,' nikdo ni opazil te zapreke, j da hi bil pravočasno malo bolj privzdignil nogo. j Veliko, veliko ljudi, kPso se pripeljali v Maribor s ponočnim vlakom, so drug za drugim butali z nogami ob ta hlod, sè nagibali pri tem srečanju nog s hlodom na levo in desno, a vsak je pri tem trdem poljubu ogorčeno siknil: „Škandal!“ Da, to je bil res škandal, nad sto izpod-tikljajev se je pripetilo, vsak od prizadetih je izustil to besedo pravilno in dobesedno vzeto. Sedaj pa prenesimo ta trdi — škandalozni trk ob hlod v drug pomen. Na stotine slovenskih Mariborčanov hiti in Seta mimo in okoli stolnice, vsi bruhajo v svet,in javnost: „Škandal!“ Pa je res škandal ta trinoška nadvlada .nemščine v tem stolnem hramu božjem, ki se trdovratno ustavlja liki hrast vsem burjam in vetrovom od slovenske strani. Dobeseden škandal je, ker trka, se izpodtika in buta na stotine Slovencev z očmi, ušesi in jezikom ob neotesano bruno nemščine v mariborski stolnici. Oni škandalozni hlod so danes zjutraj redarji odstranili iz Tegetthoffove ceste, kedaj neki mislijo gospodje v rokavicah vsaj prežagati bruno nemčarjenja v stolnici? Ako se ne bodo lotili tega dela gospodje, bo menda res treba oboroženih redarjev.
Slovenski kroječi V Mariboru so za občni zbor zadruge krojačev dne 17. t. m. dobili samo-nemška vabila. Grozilo se je s temi š/abskimi vabili od strani načelstva celo, da bo vsak, ki se ne udeleži zborovanja, kaznovan z globo 20
K.	To se godi še danes v slovenskem Mariboru. Sploh opažamo, da se je v gotovih krogih v Mariboru začelo zopet nemškutariti na drobno in debelo. Bo treba vzeti oster korobač in vse tiste, ki jih še do danes ni srečala pamet, pošteno ošvrkati in spoditi iz Maribora
0 du lieber Augustin, alles ist hin! Ko je še
bilo mariborsko nemštvo na vrhuncu svoje slave, so se razlegale po vseh mestnih cestah in ulicah znane bojne in zmagoslavne pesmi „Deutschland über alles“, „Die Wacht am Rhein“, a sedaj se pa slišijo, namesto teh pesmi hripavi glasovi nemškutarskih ponočnjakov, ki prepevajo svojo jeremijado: „O du lieber Augustin, alles ist hin“ ! Mi jim iz srca privoščimo to edino tolažilo.
SprGVOdniki, ki vozijo z dunajskimi vlaki v Maribor in nazaj, postajajo prešerni. Postajna imena Špilje, Št. Ilj, Pesnica in Maribor še vedno kličejo samo nemško. Čez Jugoslavijo pa zabavljajo,' da se kar kadi. In kljub temu jim na ša predobra polit, oblast, da izvoznice za živila, kolikor jih hočejo, če bo šlo tako naprej, bo treba našim ljudem samim izreči sodbo nad o nimi, ki jim sicer dišijo jugoslovanska živila, a imajo za Jugoslavijo samo kletev in zabavljanje.
Komunisti V Mariboru. Vlada Nemške Avstrije je iztirala iz Nemške Avstrije sledeče komuniste ki so državljani naše države: Henrika Brodnik iz Yitanj, Belo Rosenberger iz Radgone in Anton Bauman iz Velke. Vse ^ri tičke so prepeljali
v Ljubljano, kjer jih bodo izročili prisilni delavnici.
VSS Ž6 pozabljeno? Več železniških uslužbencev nam piše: Kaj je delal nemško-nacionalno zagrizeni ravnatelj južne železnice na Dunaju Luis Praschnikör pred in med vojno z našimi slovenskimi uslužbenci, je precej vsem znano in smo tudi mi o njem že pisali. Ker parenegatov nikjer ne marajo, so ga sedaj že tudi z Dunaja
je imel govoriti svojo zadnjo besedo v prid slovenskemu uslužbenstvu, je nastopal kot rabelj in v svojem nenasitnem sovraštvu škodoval našim ljudem. In temu krvosesu, ki je kriv trpljenja, pomanjkanja in celo smrti toliko naših uslužbencev, ki je slovenskemu železničarju povzročil več gorja, kakor vsi prejšnji nemški ravnatelji, temu renegatu dajejo celo salonski voz na razpolago in mu pošiljejo do Špilja poseben stroj I nasproti, da bo dne 19. t.„m. pri dopollanskem, j vlaku iz svojega posebnega voza lahko pljuval I na jugoslovanske železničarje. Kamničanom pa dober tek!
Slovenska Ljudska Stranka v Mariboru. Naša
stvar gre naprej. Imamo v Mariboru dobre delavce na polju ljudske organizacije. Samo Strokovna Zveza že šteje okoli 500 članov. Na včerajšnjem shodu naše stranke smo storili zopet nov korak naprej. Zborovanja se je udeležilo lepo število somišljenikov in somišljenic iz vseh stanov. Predsedoval je načelnik SLS v Mariboru , dr. Leskovar. Govorili so: Pušenjak o gospodar-; stvu, Goleč o političnem položaju, dr. Kovačič o položaju v Prekmurju, Žebot o organizaciji stranke in še več drugih. Sklenilo se je, da se vrši vsak prvi pondeljek v mesecu ob. 19'. uri (7. zvečer) v dvorani v Flosarjevi ulici redno mesečno zborovanje. Pojasnila o organizaciji daje tajništvo stranke v Cirilovi tiskarni.
Jugoslovanska Strokoma Zveza, skupina železničarjev v Studencih, >.riredi v nedeljo 7. sept. izlet v Limbuš, kjer bo aa vrtu gostilne Robič delavska veselica./ Začetek ob 3. uri popoldne. Vsi prijatelji slovenskega kat. delavstva iskreno vabljeni.
Mariborska eskomptna banka- Dne 14. t. ra.
se je vršil pod predsedstvom dosedanjega podpredsednika dr. Rudolfa Franz 47. redni občni zbor Mariborske eskomptne banke, kojega sklepe je posvedočil notarski namestnik g. Franjo Krisper. Nadzornik g. Ciril Toman ugotovil je sklepčnost zbora ter proglasil stari upravni svet, kojega 4 člani so sedaj v sovražnem inozemstvu, za razveljavljenega. Vršila se je nova volitev in so bili potom listkov izvoljeni sledeči gospodje: Dr. Rudolf Franz, Viktor Glaser, dr. Mirko Grasselli, dr. Josip Leskovar, dr. Franjo Lipold, Lovro Petovar, dr. Vilko Pfeifer, Josip -Rosenberg, dr. Fric Scherbaum in Ivan Šoštarič. V nadzorovalni svet sta bila izvoljena gospoda Drago Kobi in Ivan Veselič, za njih namestnika pa Adolf Himmler star.
Cepljenje proti kozam, v mesecu avgustu t, j 1. in sicer dne 20., 22., 24. in 26., se nadaljuje cepljenje proti kozam od 15. do 18. ure v telo- I vadnici deške ljudske šole IV na nekdanjem vo- j jaškem vežbališču. Dne 20., 22., 24. in 26. t. m. } pridejo na'vrsto vse one nad pol leta stare ose- j ber katere so se medlem časom priselile v Ma- ! ribor in nimajo pravilnega dokazila o cepljenju proti kozam. Razdelitev izpričeval o cepljenju bo osem dni po cepljenju v zgoraj navedenem lo- j kalu, tako da se due 2. sept. dobi poslednje izpričevalo. Kdor bi se ne mogel izkazati s takim j izpričevalom do 3. sept. 1919, zapade kazni za- j pora od 1 dne do 6 tednov ali pa z denarno j globo K 10 do K 1000 in se jih bo razven tega j uvedlo k prisilnemu cepljenju,
Urad za pospeševanje obrti je prejel večjo množino mavca, katerega bo razdelil med obrtnika. Reflektanti na mavec naj priglasijo svoje potrebščine nemudoma na omenjeni urad. Dunajska cesta št. 22, najkasneje pa do 25. avg. Na poznejše priglase se urad ne bo mogel več ozirati.
Mastna prodajalna, ki se nahaja od početka vojne do sedaj na Stolnem trgu št. 15, se preseli v kratkem na Rotovški trg št. 8, na kar se
občinstvo že danes opozarja, V novem lokalu se bo prodajalo celi daa. Blago, ki ni racijoni-rano, n. pr. moka, petrolej, sol, i. dr. bo v mestni prodajalni kupil lahko vsak, tudi če ni vpisan kot odjemalec.
Nova ulična imena v Studencih p. M- Prizad-
aji občinski seji se je sklenilo, da se v najkrajšem času prekrstijo vse ulice. Sestavila so se sledeča ulična imena: za: Bachstraße, Vodnikova uliea; Bahnstraße, Sokolska ulica; Bezirksstraße, Aleksandra ulica; Blumengasse, Car Lazarjeva ulica; Deublerstraße, Krpanova ulica; Dr. Franz Baumgasse, Prešernova ulica; Feldstraße, Kralj Matjaževa ulica; Josefinental, Ob izvirkih; Kaiserstraße, Erjavčeva ulica; Kalvarienbergstraße, Pohorska cesta; Karlstraße, Zrinskega ulica; Kirchenplatz, Pri cerkvi; Koloniestraße, Na poljanah; Lembacherstraße, Kr. Petrova cesta; Obèr-Rothweinerstraße, Radvanjska cesta; Petzgasse, Gerenta ulica; Piekererstraße, Pekrska cesta; Quergasse, Kotnikova ulica; Roseggerstraße, Jurčičeva ulica; Schmidgasse, Cankerjeva ulica; Schulgasse, Slomšekova ulica; Schusteritschgasse, Ciril Metoda ulica; Uferstraße, Nà obrežju; Werkstättenstraße, Dr. Krekova cesta; Wiesengasse, Frankopana ulica.
INSERATI.
Obrtniki, trgovci itd. inserirajte v naših listih, ki so neoporečno najbolj razširjeni slovenski časopisi v
Sloveniji 1
FERDO BABIČ
edini slov. kjučavnjčar v Mariboru, Flosarjeva ul. 3
se priporoča cenj. občinstvu za najrazličnejša ključavničarska dela. Izvršuje tudi vsa raznovrstna popravila. Cene skrajno zmerne, delo točno in solidno ter se priporoča za obilna naročila, 1486—161
~~ SVARILO! !
Podpise ne kocesijonirane posredovalnice za obrat z i zemljišči 'svarijo tem potom vsakega pred nedopustnim izvrševanjem obrti posredovanja pri prodajanja in nakupovanja zemljišč kakor se to po različnih osebah celo po u-radnikih izvršuje. Prosimo p. d občinstvo, da nam vsak tak slučaj naznani,, da zadevo potem ovadimo kazenskim, obrtnim in davčnim oblastim
Koncerijonirane posredovalnice za obrat z zemljišči : Karel Troha, Maribor, Tegetthoffova cesta 30, Karel Schei-dbach m p Maribor, Gosposka ulica. Pavla Kržižek. Grajska ulica 8.. Terezija Stanzer Šolska ulica 5. Helena Havrlik Šilerjeva cesta 6.	1514—150
SUKANEC
(cvirn)
1 klopčič, (špnla) 366 m črn št. 24, 30,. 36 bel št. 10,16, 24, 30, 36 1 klopčič ... K 6-—
1 .ducat.... K 69 —
Kom. skladišče
ALOJZIJ GNIUŠEK,
Železničarsko legitimacijo je na potu od cerkve Sv. Magdalene do šole v Pobrežju izgubil vpokojeni železniški uslužbenec ki prosi, naj se najdena legitimacija pošlje na naslov: Janez Bobak, Zrkorš-ka cesta Maribor, dobi lepo nagrado.	160
Vojaško oskrbovallšče Ima večjo količino svinske krme- (krompirja) na prodaj. Reflektanti naj blagovolijo se danes oglasiti pri zgornjem oskrbovali?,ču.	161
Sprejmi se na stanovanje z oskrbo šolarje (študente). Alojzija Ferk, Franc Jožefova cesta, Maribor.	1496—279—157
Maribor, Glavni trg št. 6.
ggC* Ofelejk© ‘"SgEjj
od preproste do vsakovrstne najfinejše, domače, dobro in vestno delo, vsake velikosti, izborne kakovosti izdeluje točno in solidno ter prodaja
ji ALOJZI JAR BEI TER,
Maribor, Dravska nlica št. 16, (pri starem mostn). 719
■	as
5	Pohištvo	š
® najboljše kakovosti izdeluje ■
5 in prodaja po nizkih cenah M StS
B) Obrtna zadruga mizarskih n
■	mojstrov v MARIBORU, B
i a	Grajski trg št. 3.	p
J Kupuje tudi vsakovrstni a mizarski les. 63 a
NEKREP JOŽEF
tesarski mojster, stavbeni podjetnik,
Maribor, Mozartova ul.59
se priporoča za vsakovrstna nova stavbna dela ter sprejema tudi popravilna dela.