Trije, ki stoje ob strani
»Glej, jo, kak mimo gre, še ne pogleda me, še ne pogleda me, božje dekle...«
(Dosti pa žre ...)
lOn-LKT
LETO IV.	LIST	DOBRE	VOLJE	ZA	SLOVENCE	/	IZHAJA	VSAKO	SOBOTO	*TEV.	3	a
Tednik »Toti list« izhaja redno vsako Soboto. — Naročnina znaša: celoletno din 60.—, polletno din 30.—, četrtletno din 15.—. — Tekoči račun pri poštnem čekovnem uradu v Ljubljani, štev. 10.6-14. — List naročajte pri: Upravi »Totega lista«, Maribor, Aleksandrova 30. — Izdaja in urejuje: Božo Podkrajšek, Maribor, Aleksandrova 30. — Rokopise, ki jih ne vračamo, pošiljajte na urednikov naslov. — Tiska: Ljudska tiskarna v Mariboru, za tiskarno je odgovoren V. Eržen v Mariboru.
Narotnlki!
Vsem, ki še dolgujejo naročnino, dostavimo v kratkem položnice s prošnjo, da jih nemudoma izpolnijo in odpošljejo denar na naš čekovni račun. S tednikom imamo visoke izdatke, krili jih bomo, če nam bodo vsi naročniki redno plačevali naročnino. Lista kljub splošni draginji nismo podražili, tudi na karte zaenkrat še ne bo, zato lahko upamo, da boste z njim postopali vsaj tako kot z vsakdanjim kruhom, to je, da ga boste redno plačevali.
PRAVIJO, da odjuga ne prinaša nič dobrega. Prav, vprašamo le, če si morda kdo od severa kaj boljšega obeta? — Ce ostanemo takole v sredi, bo menda še najboljše.
UGODNE ZAMENJAVE
Kamele bi zamenjali za nekaj žiraf. Potrebujemo jih vsled daljših vratov in večje gibčnosti piri naših izvidniških pohodih v svrho sestavljanja senzacij.
Vroč pesek in mrzel sneg bi zamenjali za mehke pernice.
Časnikarji agencije »Bela raca«.
V	AFRIKI
bobnajo na bobne. Tudi pri nas bobnajo na bobne. Toda v Afriki bobnajo bobnarji, pri nas pa — ekseku-torji.
SMOLA, KAMOR SE OBRNE.
»Ali ste dobili posojilo?« i^Nisem. Pri prvi posojilnici »o rekli, da me premalo poznajo, pri drugi pa, da me preveč poznajo.«
LJUBITELJ OTROK.
»Brez otrok sploh ne bi mogel živeti.« »Potem ste pa gotovo oče številne družine.«
»Ne, pač pa sem zdravnik za otroške bolezni-«
NEK MODRIJAN
je odkril, da je psihoza vzrok draginji. Ljudi se menda enostavno poloti psihoza draginje. Vsi mislijo:, da morajo biti stvari dražje. Špekulanti se nekaj časa upirajo tej psihozi, ko pa vse nič ne pomaga, ustrežejo ljudem, ki se jih je bila polotila. Toda ljudem nikoli ne ustrežeš! Ko je psihozi ustreženo, se pa začno jeziti na špekulante.
»NEVERJETNA PRIMITIVNOST«,
je vzkliknil tujec, ki je oipazoval naš železniški promet, »osebnih vlakov skoraj ni videti, ti Balkanci so kar s tovornimi vlaki zadovoljni.« Mož je bil prepričan, da se v naših tovornih vlakih vozi mili narod ...
SMOLA.
Stražnik: »Kaj imate morda toliko sovražnikov, da so vas v tej ulici neznanci že trikrat napadli?«
• Ne, sovražnikov nimam, pač pa sem zelo podoben davčnemu elksekutorju.«
NEPRIJETNO VMEŠAVANJE.
Kadar vprašate starega Grogo, kako je bilo v Mariboru, se vedno zadovoljno na-mul z n e in pripoveduje svoj doživljaj.
»Naš vlak ise ustavi. Krasno dekletce na peronu! Maribor ga pihne, dobro se začne. Nenadoma me zagleda in se mi v zadregi smehlja. Jaz ji prijazno pek imam, nakar mi da že kar čez ograjo poljub. In šepeta: »Kako si se pa vozil, stric Oton?«
»Daj«, odgovorim, »dlaj mi še en poljubček .. .«
Drugi je bil še boljši. Najbrž bi bila postala dobra prijatelja, če se ne bi bil nenadoma vmešal nek drug potnik. Ta i'e povedel ljubko dekletce s seboj — bil je namreč stric Otoln.
Sicer pa ni bilo kdo ve kaj v Mariboru.«
PRED ZRELOSTNIM IZPITOM.
Profesor vpraša maturanta: »Kam boste pa šli po zrelostnem izpitu?« (Profesor je seveda mislil, za kateri poklic se bo odločil.)
Dijak: »V gostilno.«
V	NAGLICI.
Stanovanjski zvonec zabrni. Minka odpre.
»Ali nimate slučajno kakih starih hlač?« vpraša moški glas.
»Tukaj ni nobenega moškega«, odgovori Minka nevoljno in zapre vrata.
Lenka prihiti urno iz isobe in se jezi nad njo: »Kako si vendar neprevidna! Boš videla, da bo v kratkem vlomil v naj no stanovanje.«
Minka zopet naglo odpre vrata in zakriči po stopnicah:
» Ampak ponoči je vse polno moških’ pri
nas!«
NAPETOST
je napadla taka želja po potovanjih in spremembah bivališča, da je najela stanovanja na vseh koncih sveta. Ker se hkrati pojavlja tu in tam ter od marsikod nikakor ne mara zginiti, so ljudje vedno bolj prepričani, da je dobila — mlade.
ŽRTVE MRAZA
Nekje na Atlantu. Hude ozebline je dobilo več rac, namenjenih iz Amerike v Evropo. Trenutno še ne vemo, ali bodo dospele na svoj cilj mrtve ali žive.
Washington. Tukaj razsaja tako hud mraz,, da je mnogim opozicijo-nalciem vzelo dar govora in zdaj samo še kimajo.
Vichy. Tu je toliko snega kakor ga ne pomnijo že sto let. S tem v zvezi je bilo treba spremeniti nekaj ministrstev, ker pred sto leti in še pozneje, ob nastanku tretje republike, niso računali s tem, da boi letos vse zamrznilo.
DOMAČA NEVIHTA.
Iz stanovanja gospoda profesorja Peter-šiljčka, znanega botanika, je bil slišati raz-burjen ženski glas v visoki legi. Bila je dolga-, dolga pridiga, ki so ji sledili zvoki razbitega porcelana. Kmalu nato je tekel gospod profesor po stopnicah z veliko bulo na glavi. Pa ga vpraša sosed: »Zakaj pa \e vaša gospa tako ihuida?«
Profesor: »Ljubosumna jc. Pravili so ji, da sem na izletu občudoval -- floro.«
STRAH JE VIDEL.
Jaka Korajža priteče ves zasopel h župniku: »'Gospod župnik, strah sem videl.«
»Kje in kdaj?«
»Sinoči sem šel mimo pokopališča. Luna je svetila in prav dobro sem ga videl, kako se je plazil ob pokopališkem zidu.«
»Kakšen pa je bil?«
»Dolga ušesa je imel kot osel.«
Župnik ga prekine: »Potolaži se, to je bila gotovo samo tvoja senca.«
RAZLOGI.
Dva kanadska dobrovoljca se pogovarjata, zakaj sta prišla prostovoljno v Evropo.
Privi: »Veš, nimam žene in ljubim vojno.«
Drugi: »Pri meni pa- je ravno narobe. Imam ženo in ljubim mir «
LJUBEZNIVA ŽENA
Peter Kozamurnik se je vrnil z daljšega potovanja in ljubezniva ženka ga je z veseljem sprejela. Vsa vesela mu je pripovedovala: »Vedno sem mislila nate in kadarkoli sem stopila v tvojo sobo in zagledala tvoj stari plašč na obešalniku, sem si mislila: Ah, da bi tu visel moj dragi mož!«
Špekulantov samogovor
Pred nedavnim smo dobili ministrstvo za prehrano.
K
NM*
n Air
Špekulant: »Mene naj bi imenovali v to novo ministrstvo; na prebrano se brez dvoma dobro razumem!«
Slo*rensRa narodna modrost
Pred mcraoj na mizi leži mala, v platno vezana knjiga »Slovenski pregovori, reki in prilike,« ki sta jih zbrala Franc Kocbek in Ivan Šašelj in izdalo Društvo sv. Mohorja
v	Celju.
Knjigo mi je bil podaril prijatelj Janez Glad, s posvetilom: «V božično premišljevanje!«
Gledal sem, listal po knjigi in nisem mogel razumeti svojega prijatelja. Ko pa sem začel brati, sem ga razumel. Tudi vi ga boste, če preberete te narodtie pregovore, ki sem jih dobesedno prepisal iz knjige:
Bogati postopači so pri pogači, pridni siroimaki, pa pri ovsenjaki.
Bog ni dal enemu človeku vsega, ampak vsem vse.
Boljši en mir kot sto vojsk.
Cvenk večkrat pravico prevpije
Če golob med orle zajde, gotovo smrt najde.
Dohtar pravice — prijatelj petice.
Dokler konja love, mu ovsa mole.
Draginja tepe le reveža.
Gospoda in rima ne prizaneseta.
Gospoda jedo, psi gledajo.
Gospoda si oči ne izkljuje.
Grdo je bežati, pa koristno.
Gredo voli k jaslim, a ne jasli k volom.
Kadar hudobni poglavarstvo zadobe, ljudstvo ječi.
Kadar se ena ovca striže, vedo i druge, kaj jih čaka.
%
Kar gospoda stori krivo, kmetje plačati morajo živo.
Kdor je jačji, tlači.
Kdor meče izdira, od njih umira.
Kdor resnico gode, njemu gosli na gla-
vi	razbijejo.
Kdor se da vpreči, mora vleč,.
Kdor svoj govor zataji, ''amega :ebe zataji.
Kdor veter seje, bo vihar žel.
Kobila takrat najbolj brca, kadar poginja.
Krivica se za mizo smeje, pravica pa se za vrati joče.
Marsikateri se s tujim jezikom pači, z domačim pa berači.
Meč tvoj, glava moja.
Med voli si je lahko pridobiti veljavo.
Milost je božja mogočnim gospodom izročena.
Nagnito drevo samo pade.
Narod ibrez narodnosti je telo brez kosti.
Neumen je tisti ptiič, ki se svojega gnezda sramuje.
Nove postave — nove zmesnave.
Palica ima dva kraja.
Pravica je umrla, resnici pa so oči izkopali.
Prej dobiš od mrtveca besedo, Kakor od bogataša dar.
Prevelika sila in prevelika prijetmst ne trajata dolgo.
Prevelika sila se sama ubije.
Rajši stokrat umreti, kakor delati žive dni tlako ponosneimu gospodstvu.
Revščina je bogatcu greh.
Silni premožni, pridni ubožni.
Siromaka povsod tepo.
Sitemu nudijo, gladnemu pa ne dajo.
Smrt stare pokosi, mlade postreli.
Tatiče obešajo, tatove izpuščajo.
Tisoč let krivice, ure ni pravice.
Trebuhi so gluhi.
Tuja šega, domiača zbega.
Več če ima, manj da.
Več je dni kakor klobas.
Za možitev, smrt in davke nikoli ni prepozno.
Za siromakom vsak pes laja.
Zlata veriga ne da svobode.
Želodca ni moči pregovoriti ali prevpiti,
SAMOGOVOR NEVTRALCA
»Šmcnt, kam plovemo? Stari Izraelci so malikovali zlato tele, mi pa bomo začeli čisto navadna teleta, če bo draginja tako naraščala.«
ZDRAVNIKOVA SLUŽKINJA.
Služkinja: »Prosim gospod doktor, medtem ko ste bili vi v kavarni, je prišel neki pacijent. Rekel je, da ga strašno trga 0-3 ušesih ...«
Zdravnik: »Ka ste mu rekli?«
Služkinja: »Naj pride jutri; za danes sem mu pa prepovedala pijačo in ukazala strogo dijeto.«
V bombardiranem mestu
A.: »Nekaj slovenskih žena bi nam morali poslati v pomoč.«
B.: »Čemu neki?«
A.: »Na Slovenskem pravijo^ da podpira žena tri ogle pri hiši. To bi pa našim hišam sedaj res prav prišlo!«
Vom, vsem dobrim inu
brumnim Slovencom, kir
v tih ferdamanih cajtih prebivate, gnado, mir, milost inu vse dobru, veden inu zvejstu prosim.
Jest, kir sem tulikanj lejt pokopan bil, sem per tim sedašnjim času enu močnu inu straš-nu germene inu bobnene zeslišal inu od tehmal enkuker zaspati ne morem.
Obtu, inu pak de vom en trošfc inu navuk, kir veliku nucnega inu pridnega ima, pernesem, sem gori vstal inu k vom prišel.
Inu polehmal je meni vejdeoč, de ta hudič z nega tuvariši po zemli hodi, z enimi žele:jznimi vozemi inu tiči, kir le-ti ene želejzne buče oli kumare doli spušajo, de ti bo^i tukaj ozdolaj na zemli en velik jamer inu ferdamane terpeti imajo, obtu ima vsaki vejditi, de se nom bliža la nova, ta strašniši pregrešna povuden oli potoplene vsiga svita.
Oli ti, slovenski krščenik, imaš hudiču inu vsem nega dejlom figo pokazati ter imer inu vselej mimu inu brumnu živejti. i
Vejditi imaš, lubi krščenik, de zlu-di nje, kir z le-tejmi ričmi okuli hodijo, bode v tim peklu kuhal inu nje same v eno cigansko beržolo scverel inu jih taku štrajfal inu ferdamai.
Onu je gvišnu inu risničnu timu taku, de ner ti zastopniši inu ner ti žlahfniši 'ludi obene besede nemajo, inu de ta zludi skuzi ene norske, nečiste inu bogate požrehe govori inu dejla.
Ti-isti ludi pak so taku silnu iz no-tra oslipleni inu omamleni, de rajši v nepoštenu inu morijah žive, i.iikar de bi zmislili, de nje ena štrajfinga, ta hudičev žold oli Ion čaka.
Obtu en zestopen človik pei nih vseh ništer opraviti ne more, samuč od vsieh stran inu dežel ti hlapčiči inu Žolnirji vstajajo inu ništer družica ne mislijo, koker koku bi sujiga brata panali.
V ti viži se nom zdi, se vesvulni svejt v eno hudičevo špelunko oli jamo obrača inu soseb zdej je vom, lubi. slovenski krščeniki, ta vikšiši inu brumniši zastopnost oli vučenost potrejbna inu nucna. Amen.
V le-tejh štukih hočo jest vom te navuke inu trošte dajati inu vi nih s flisom inu andohtjo berite!
V tej drugi numari pak bode (a muj pild. od eniga slovenskiga makija malan, nadrukan.
Vaš Primož Truber.
Nove ilustracije k »Cicibanu«
C ;?
—	»Čebelica, odkod in kam te nesejo peroti?« —
m
»Sem že pečenka, jest se mu-
di!«
—	»Odgovori Ciciban. Kaj je
naša zadnja luč?«
NA POLICIJI.
#
Ves razburjen priteče neki mož na policijo in pravi uradniiku: »Zaprite me, prosim, udaril sem svojo ženo s palico po £lavi.«
Uradnik: »Ali je mrtva?«
™Ne, toda pritekla bo takoj 7a mano.«
*
PRED SODIŠČEM.
Obtoženec stopi brez odvetnika pred sodišče. Sodnik: »Ker nimate sredstev za odvetnika, ali naj vam mi določimo zagovornika?«
Obtoženec: »Ni potrebno, pač bi pa prosil za dve dbbri priči«
V	FAMILIJARNEM KROGU
Mož: »Ze stokrat sem ti rekel, draga, ne imenuj me ,tepec’ pred otroki. Le namigni mi malo, pa bom že vedel.«
STROGA NEVTRALNOST
Mulca Pezdir in Neža Klobasa z Vodnikovega trga sta se skregali. Druga drugo sta ogovarjali pri vseh svojih znankah. Tako je Neža prišla tudi k Mici Kovačevi in začela zmerjati Malčo.
Nace Kovač, slabša polovica Kovačevega zakona, je nekaj časa poslušal ta opravljanje, potem pa je potegnil svojo ženo vstran in rekel: »Mica, nič ne poslušaj, mi smo strogo nevtralni.«
IZREDEN INTERES ZA ZIDARSTVO
opažamo med našim naraščajem. Ogromno število novih vajencev se je že priglasilo v to stroko. Vzrok tiči v dejstvu, da si obeta vsa ta mladina izvrstno konjunkturo po zaključku vojne.
HALO - PREMIRJE!
Agendi j a »Senzacija« je izvohala sestanek svetovnih diplomatov, ki so se resno posvetovali o premirju. Potrebno je zaradi uspešnega vojskovanja. V prvi vrsti bodo ustavljene sovražnosti na morju. Preveč je že potopljenega železa, da bi ga lahko pogrešali. Ko dvignejo' večino ladij in jih prepeljejo v arzenale, bodo morda priredili premirje tudi na kopenskih frontah. Zlasti tam, kjer je dosti neporabnega materiala. S tem premirjem se bo pospešil prihod pravega miru, ker se bodo še bolj zares udarili. In pri tem bodo mnogi dosegli svoj večni mir.
VPLIV FRANCOZOV
na zapadno kulturo in čeku na druge narode, kljub lanskim porazom1 še ni izginil,. čim so se začele V Vi-chy-u razne spremembe in so sem ter tja lavirali z raznimi ministri, se je to poznalo skoraj v vsej Evropi. Takoj je namreč nastopila velika vremenska sprememba. Zato poleg zanimive politične preizkuševalnice dobe Francozi tudi novo vremensko hišico za vso Evropo.
DA NE ZAOSTAJAJO
za vsemi novostmi, so tudi Ameri-kanci začeli izdelovati balončke znamke »Demanti«. Njihovi so od evropskih toliko trpežnejši, da vzdr-že plavanje preko morja, bodisi čez Veliki ali čez Tihi ocean. Ne vzdrže pa končnega pritiska in velike vročine, zato jih je že dosti počilo. Nič čudnega, ko vse na svetu poka.
Z OZIROM NA DNEVNE DEMANTIJE,
češ, da teh in teh čet tam in tam prav gotovo ni, nastane vprašanje ali in kje so sploh danes še čete. Ni pa tudi izključeno, da demantirajo prihode čet, ker prihajajo — bataljoni. Bataljon pa* seveda, ni četa.
ŠMINKANJE.
Starejša sestra: »Ali Rezika, kakšna pa si spet? Vsa si pomazana z marmelado. Kaj bi ti rekla, če bi se jaz tako namazala?«
Mlajša sestra:	»Mislila	ibi,	da	greš v
gledališče.«
MODERNI OTROCI.
V šoli so se učili grško bajeslovje- Pa vpraša profesor: »Kmetič, kako sc je imenoval kralj podzemlja?«
Dijak Kmetič: »Al Capone, gospod profe-sorl«
SODOBEN ODGOVOR.
. ofesor: »Kaj je to miroljubnost, poštenje, p aivičnost?«
Dijak »Prazne’ besede.«
Debele in drobne
poroča agencija »Banja Luka« RAZEN SARAJEVA
je v Bosni tudi Jajce. Tudi vanj so znesli nekateri slovenski pridobitniki nekaj pridobljenega premoženja, da se izognejo raznim nevšečnostim, zlasti pa zlobnim jezikom. Toda slovenska radovednost je poleg udar-jenosti na cviček in ponižnosti znana slovenska vrlina. Zato ji tudi slovenski Jajčniki niso ušli, čeprav so se zatekli v Jajce. Ker pa iz jajc kuhamo »šmorn«, želimo, da jim ga doli ne bo manjkalo.
POLARNI RAZISKOVALCI
na Švedskem so se tudi v sedanjem času izkazali kot iznajdljivi ljudje. Ker jim pri znanstvenem delu delajo konkurenco podmornice in bombar-derji, so sklenili, da ne bodoi 'pošiljali ekspedicij na tuje. Ostali bodo doma in začeli z raziskovanjem podstrešij. Na teh poljih si obetajo dosti polarnih in aprovizacijskih uspehov. Pobudo so našli pri Slovencih. Doslej so odkrili že mnogo zalog. Raziskujejo predvsem podstrešja velemagnatov. Pa tudi pri manjših pridejo na svoj račun. Prizadeti se jeze na nje, da niso pravi rodoljubi, ker ne spoštujejo njihove domovine. Tudi domovina ima razne oblike. Zdi se, da je tudi na Švedskem nekaj takih, ki poznajo predvsem — trebušček.
SODOBEN PREGOVOR
Kjer se prepirata dva, tretji izgubo ima.
Anatomija po vojni
Profesor: »To je človek na današnji razvojni stopnji. Skoro neverjetno je, da se je mogel od jamskega človeka dvigniti do take popolnosti.«	j
KAKO SI JANEZEK PREDSTAVLJA
operacije na Balkanu.
BANJA LUKO
je zapadel tak sneg, da je odrezana od sveta. Do zdaj, ko naša javnost čita to poročilo, se je morda tudi doli že kaj odtajalo. Upamo, da ni zmrznil noben tamkajšnji Slovenec. Njim, ki so doli, je itak v časi tesno pri srcu, Nihče od njih ni milijonar, a jih vsi imajo za bogataše. Lastniki posestev in zlatih kleti so ostali v Sloveniji. V Banja Luki so samo pionirji slovanske vzajemnosti. Pionirji so pa vedno žrtve.
Kako je Bosna že od tedaj Slovencem pri srcu, kažejo naše pesmi. Popevke pa nastajajo tudi v modernih časih:
Tam v Bosni zlati, i tam so naši brati naložili svoj denar, naložili svoj denar ...
TOPLEJŠE VREME
je nastopilo. Meteorološke postaje predvidevajo', da bo postalo vsled tega na raznih bojiščih strahovito — vroče.
IZ NERODNEGA POLOŽAJA,
v katerega so bili zašli Francozi, se mislijo izmotati na ta način, da bodo skrbeli za menežarije svetovnim cirkusom. V ta namen prirejajo francoski vojaki lov na belega slona v Siamu.
RADOVED’. JANEZEK je pobaral, če je Roosevelt morda sedaj, ko so ga ustoličili, postal koroški vojvoda...
ŽIVA SLIKA.
Pepček: »Ata, kaj je to živa slika?«
Oče: »To je oderski prizor, v katerem igralci stojijo kot mrtvi.«
KRONIKA
— Popuščanje je znak poslednjih dni. Ne toliko seveda v mednarodnem političnem položaju, tudi ne v racah vojnih poročil, pač pa v mrazu in v — plesnih prireditvah.
— Odstavek očenaša, ki se glasi »Daj nam danes naš vsakdanji kruh!«, postaja vedno bolj aktualen, celo pri takih, ki očenaša doslej sploh poznali niso. Tako vodi pomanjkanje moke do vernosti...
— Neko pismo je romalo iz Maribora do Sv. Lovrenca samo; 59 dni. Ce pomisliš, da v takem času preletiš ves svet ravno desetkrat, šele lahko ugotoviš razdaljo, ki nas loči od Sv. Lovrenca.
— 43 vagonov suhih češpelj služi te dni nekomu baje za povečanje kapitala na špekulantski podlagi. Suhe češplje zapirajo, upajmo, da bodo tudi v tem primeru dosegle — zaprtje.
— Krvodajalce tudi iščejo. Tudi plačani bodo. Odziv bo gotovo precejšen, kajti ljudem je predobro znano, da morajo dandanes ljudje ponekod dajati svojo kri, magari tudi vso količino in to — brezplačno...
— Tudi neki občni zbor se je vršil. Hotel je sicer biti še nekaj več, ker pa bi se bil zavoljo tega lahko izcimil iz občnega zbora — obči spor, je ostal samo občni zbor...
— Pot čez hrib sv. Jožefa v Studencih je do nadaljnjega zaprta, ker se je tam oitvorilo zadnje čase občinsko sankališče. Tamošnji prizadeti pešci naprošajo tamkaj sankajoče se elemente, naj jih vsaj naložijo na svoje sanke, če jim že ne dovolijo, da bi premerili cestišče z lastnimi nogami...
— Tudi zdravega humorja je še dokaj v teh bolnih časih. Zadnjič na trgu: neki mesarski pomočnik si je hotel privoščiti bednega uradnička, ker nikoli ne kupi nič mesa. Zagleda mesar uradnička ini mu porogljivo zakliče: »Klanjam se, gospod Arčon, danes imam telečjo glavo! Na kar mu uradnik odvrne: »No, potem boš pa kmalu — bik postal!«
Koristnost zdravil.
A: »Vi ste torej mnenja, da zdravila res koristijo človeku?«
B: »Da, mojemu stricu so izredno koristila.«
A: »Na čem pa je bolan?«
B: »Bil je lekarnar.«
D. Goflja:
Komu je znano?
Kaj bo z Londonom, Berlinom, kaj z invazijo na Angleško, bo li dobro to početje ali pa slabo strateško ■— 1 Komu le vse to je znano?
Kaj bo Rus in kam njegova tehtnica v bodoče niha, komu zvesta le družica do poslednjega bo diha — Komu le vse to je znano?
Kaj bo le z angleškim levom, bo ostal še kralj živali, bo ostal nedotakljiv le še ob rodni tam obali —
Komu le vse to je znano?
Kaj bo s Španci in z Bolgari in še z drugimi nevtralci bodo morda zdaj postali i oni — krvodajalci —
Komu le vse to je znano?
Kaj pa turški polumesec komu bo le on posvetil, i bo li kakor led hladan še, ali bo požar zanetil —
Komu le vse to je znano?
Kaj s človeško kreaturo', ki je bedna danes vsaka, mar zaenkrat jo še kruhek al’ nakaznica le čaka —
Komu le vse to je znano?
Da nas bodo neprijazne še zadeve doletele, ki jih moramo prebiti trdoživi ko kamele — to pa vsakemu je znano!
BRIHTEN odgovor.
Janez lovi na Savi ribe- Mimo pride Tone in vpraša: »Koliko si pa že nalovil?«
Janez: »Če jih ulovim še pet poleg te, ki jo nameravam zdajle uloviti, pa jih bom imel točno pol ducata.«
SPOZNA SE.
Gospod Čebula sedi pred ogledalom in od dolgega časa lovi muhe, »To so same samice,« reče svojemu sinu.
»Kako pa to veš, oče?«
»To je čisto lahko uganiti. Samice sede na ogledalu, samci pa na steklenici vina.«
LOVSKA.
»Zadnji čas sem silno raztresen. Pomislite, nekoč sem šel brez puške na lov.«
»No, in kdaj ste opazili, da nimate puške?«
»Šele zvečer, ko sem ženi izročil ustreljenega zajca, žena pa meni puško.«
TEORIJA IN PRAKSA
Učitelj: »Janezek, pojdi k tabli in napiši stavek: ,0 starih ljudeh govori spodobno!’
—	No, zakaj pa ne pišeš?«
Janezek: »Prosim, tu ni krede.«
Učitelj: »Sakrainenska baba, kam je spet spravila kredo?!«
OB SLOVESU
—	Saj sem ti vedno dejal, Peter, naj bi ne jedel toliko in da bi rajši jemal praške za shujšanje!«	*
PRETEKLO NEDELJO
je v Mariboru vse nestrpno pričakovalo, kaj bo. Skupina za skupino je prihajala k nam in odhajala na določeno mesto. Nekako svečano razpoloženje je viselo v zraku. In res, nenadoma je zaigrala godba in lepa povorka je krenila po naših ulicah: Povorka dragih bratov Srbov, ki so z godbo na čelu v obhodu skozi slovenski Maribor slavili svoj praznik
—	Bogojavljenia...
FRANCELJ KUPUJE BONBONE.
Petrov Francelj si nekaj časa ogleduje izložbo, nato pa stopi v trgovino in vpraša: »Prosim, ‘koliko stanejo bonboni?«
»Šest velikih kosov za pet dinarjiev.«
Francelj začne počasi računati: Šest kosov za pet dinarjev, pet kosov štiri dinarje, štirje tri dinarje, trije dva, diva enega in eden niČ. Vesi vesel reče prodajalki:
»Dajte mi prosim en bonlbloln.«
DUŠEVNO PRIJATELJSTVO.
Silva: »Dandanes je že tako, da dobiš z inseiiranjem v časopisih še najlažje moža ali nedeljskega prijatelja.«
Zllata: »Oh, tudi to že več ne pomaga. Več kakor desetkrat sem že inserirala; na »ženitno ponudbol« sploh nisem dobila nobenega dopisa, na ponudbo »duševno prijateljstvo« sem pa dobila eno samo pismo, a to mi je pisal moj papa«!
NOVOPOROČENCA.
—i iMožiček, tu j e bil berač j dala sem mu juho in en dinar.
— Je pojedel juho?
— Seveda!
—• No, potem je zaslužil dinar.
V moderni plesni dvorani
u
7,1
%
Gospa Vojna: »Sicer ne volijo dame, pa bi vseeno prosila enega izmed gospodov za prihodnji ples.« Gospodje pri omizju: »Hvala lepa! Plesat sicer znamo, pa nam ie ob kupici vina kramljanje bolj prijetno!«
KAPURJEVA SOBOTNA PRIDIGA
Dvigam se iz tal, dragi moji, da vam vsako soboto napravim pridigo, ki naj vas prepoji s svojim vonjem in va9 v teh časih podpira in dela dobre. Ne bom vas sicer učil kupovati gibraltarskih delnic, ali oboroževalnih trustov, ker vem, da prav tako nimate za te stvari denarja, kot ga jaz nimam; govoril pa vam bom zato o stvareh, s katerimi si lahko pomagale, napotkov in nasvetov vam bom dal na preobilje. Včasih pa bom žaril na okrog, mahal z rekami in lovil muhe, pri tem pa bom mislil vse kaj drugega; kazal bom na ponižno vijolico, a mislil na kačo, plavil bom o potici, a slišalo se bo o lačnem človeku. Tudi v politiko, umetnost, znanost, diplomacijo, strategiji pa tudi v kuharstvo bom spusil svoj nos, kajti jaz vem vse, ker sem Kapur, in če kuharji govore mesto o prežgani 'u-hi o politiki, je celo moja dolžnost, da ob prežgani juhi govorim o svetovju, večnosti in zemeljskih stvareh. Tajno bon« zasledoval vse dogodlke, od najmanjše pesmice KomanoVe Mamice pa do politikov, ki pravkar ustvarjajo novo stranko, da dobe nrvo vlado. Od dejstva, da klorofil pomaga proti nahodu in do tega, da vsak padli vofak ne-
ke države stane druigo štiri milijone dinarjev, vse bom olbšel in se raztezal kot harmonika in jokal kot vijolina. Kajti jaz sem Kapur, veliki vseznalec, pravii prijatelj' družin in učitelj naroda.
Te dni sem šel V kino. Vsak človek gre menda rad v kino, pa čeprav md v Ljubljani ne vemo, kaj se prav za prav igra; kajti časopisi ne pišejo o kinematografih, kinematografi pa ne pišejo časnikom, kaj naj pišejo, da pišejo, kaj pišejo letaki, ki jih pišejo le zato, da kaj pišejo. Pa se bodo ž« pobotali, kajti tisk je menda sedim a sila sveta, m če piše nekdo, da je neka stvar za nič, je za nič, čeprav ni za nič, kajti tri verjamemo tiskanima črkam., saj so le zato, da jim verjamemo. Torej, tako sam šel v kino in sem bil radoveden, kaj prav i/a prav bo. Najprej so ibile reklamne slike, ki so mi povedale, da je dvajset tvrdfk v Sloveniji naj^oljžiih, čeprav ne izdelujejo isto stvar, potem smo se nekaj časa lovili skozi zxač-no reportažo o otvoritvi neke Sole, kjer je nekakšen človek govoril, ko je imel zapita usta, utihnil pa je, ko je začel g-jvoriti — naš izum, nedosegljiva tehnika — nazadnje pa fe zablestel napis, še prebral Ja nisem
in že so se vrstile slika za sliko — brez temč — pri svetlih lučkah v dvorani, čudovita predstava, godba besedi, pesti in klicanja — o, še bom šel v kino, tako se še nisem zabaval. Še le sedaj raauimsm, kaj je soglasje odra in občinstva in se čudim, zakaj tega ne upeljeta naša dva glndališča, saj smo vendar v modernih časih in moramo vsaj v majhnem slediti kulturnim narodom. O, 'lep večer je bil in tako mi je bilo vroče, da sem takoj odšel pit kislo vodo. Amen.
SLIKARSKI! uspeh.
»Ali ste že mnogo prodali, odkar razstavljate svoje umetnine?« vpraša obiskovalec nmetniške slikarske razstave slikarja.
Slikar: »Da, še precej, medi dlrugim tudi posteljo, mizo, omaro in dve obleki.«
Izpod Karavank
CERKVENO Miš
so oni dan ujteli v mišnico in jo potem spravili na varno. Podgana, ki bi tudi nmrala priti v past, je pa popihala. Morda je zavohala, da se ji ne obeta nič dobrega, četudi ni nikogar, ki ibi ji hotel zaviti vrat. Le v Kovačevo mišnico se ji ni ljubilo.
POLENOVKA.
Jeseničani, igotovo še vsi pomnite doktorja Pavlička! Nekoč naim je v razigrani družbi pripovedoval zgodbo o gospodu Travnu. Kakor veste, se je doktor Pavliček priženil k Trevnovi hiši, ko že ni bilo več gospoda Trevna pri hiši med živimi. Vendar je o-stal v hiši živ spomin na tisti dan, ka je gospod Treven nejevoljno gledal moža, ki je cepil drva. Zdelo se mu je, da se vse prepočasi obrača. Zato je prijel sam sekiro v roke. Ko je prvič zamahnil, mu je priletelo poleno v glaivo. Takoj je dal sekiro iz rek.
»Meni še na misel ne pride, da bi se u-kvarjal s poleni«, je dejal dr. Pavliček. »So mi pa že ljubše polenovke. Če so doibro kuhane, jih lahko dobiš v želodec, ne le v glavo. In tega ne pozabimo, da so ženskega spolal«
PROBLEM NA TEHTNICI
f?ž
— »Doslej ie šlo vse v redu, le kdo bo sedaj vrgel dinar v avtomat?«
Senzacija na Gorenjskem
V Vodicah, kjer Johanca j c krvavi pot potila,
pred kratkim se senzacija je riGva spet zgodila.
V tej zgodbi »gašperček« igra, bi rekel, glavno vlogo,
tak »gašperček«, ki grel naj bi v tej zimi paro ubogo.
Kot kaže spodnja slika vam lastnik te »ledenice«, po »gašperčku« je višjemu lahko naslavljal klice,
saj vedel je, da so nekoč že višji naročili prav čedno peč m sobo to, in zdavnaj že dobili...
Sledil je lov za »gašperčkom«; premrzli mož pregledal vse kote je in končno res še »gašperčka« zagledal.
Pobornik — kakor vidite, je umne svinjereje, gospodove prašiče žc vsotrdoz
Vsalio soboto novi „Iot!“
ummmmmmmmmmmammuammaam
Afrika govori
Zamorc: »Kaj pa delate, ljubi otroci?«
Zamorčki: »Evropo se igramo! Danes imamo meso na karte.«
Vpliv Slovencev na svetovni rompompom
Slovenci marsičesa nimamo, kar imajo drugi. Za marsikaj lahko zavidamo druge; za marsikaj smo Pa lahko hvaležni usodi, da nimamo, kar drugi imajo. Svetovni rompompom je že ena takih dobrot, ki si jih prav nič ne želimo. Ker smo dobrega srca, ga ne privoščimo niti drugim. Kljub naši dobroti pa nismo popolnoma brez krivde. Prav naša dobrota je kriva, da je rompompom vedno večji. V današnjem svetu tudi dobrota lahko služi slabemu. Grešnikom vse služi za greh. In tistim, ki so udarjeni na moderni topovski in bombarderski rompompom, tudi vse prav pride. Celo naši narodni pregovori.
Tako-le je bilo z njimi;
Tam v širokem svetu so diplomati in drugi važni magnati dolgo kuhali sedanjo juho. Se preden je bila čisto skuhana, so jo ponujali marsikomu, tildi belemu medvedu. Le nam je ni nihče ponudil. Kar prav je, da so na nas pozabili. Toda ko je bilo treba juho vendarle nekomu dati in so se je vsi otepali, so se spomnili na nas. Vprašali so, če imamo kaj pretršiljčka, da bi bila juha okusnejša. Mi smo dali, kar smo lahko pogrešali. In pri tem smo po stari navadi rekli:
»Kdor hitro da, dvakrat da.«
Bolj ko pretršiljčka so bili veseli te naše modrosti. V tem našem pregovoru je vsa naša dobrota in milina. Oni tam zunaj so ga pa narobe razumeli. Takoj so udarili. Kdor je hitro dal, je res dvakrat dal. Ampak namesto pretršiljčka si tam še zdaj dele bombe in podobne čokolade. ?? nikoli v zgodovini niso bili tako darežljivi. Pa *u-di tankovestni. Čeprav so drugače vaje).'.
velikanskih in dolgoletnih dolgov, si tu ne ostajajo prav nič dolžni. Mi smo pri vsem tem krivi in nedolžni. Če bi ne imeli takih pregovorov, bi ne vplivali na svetovni rompompom v taki meri, pa bi se kako drugače vse skupaj zasukalo. Toda ker naš pregovor ni skuhan za bombardersko točo, temveč za pomoč bližnjemu, si umijemo roke.
Nujna pomoč
Starejši bratec: »Podvizajte se, gospod doktorTrateč mi je požrl zadnjega kovača, Jaz M iti pa rad ob štirih v kino.«
IZ BELE LJUBLJANE
Dopisnik Cene
Ledene umetnike smo imeli te dni v gosteh. Gledalci gornjega doma so prinesli s seboj odeje, da niso bili prikrajšam na užitku. Masa je pa prestopala med predvajanjem iz ene noge na drugo. Neki umetnici se je med predvajanjem utrgala »špaga«, pa jo je hitro in skoraj neopazno zavczljala...
Ljubljančani napravijo iz vsake stvari dovtip. Nihče jim ne brani, da bi ga tudi iz snega ne napravili. Pepe in Jaka se srečata: »Jaka, že veš, kakšna razlika je med regratom in snegom?« Jaka dolgo premišlja, pa ne ugane. »Veš, razlika je v tem, da mora regrat zjutraj zgodaj vstati — sneg pa naprej leži. To pa še ni vse, kakšna je pa razlika med cenami in cigansko godbo ?« To je pa naš Jaka takoj uganil: »Za cene sem prepričan, da so ciganske — za godbo pa ne,« se je odrezal.
Nova pridobitev ljubljanskega tramvaja so reflektorji v Gradišču. Doslej je namreč šlo na tem križišču kar po domače. Sprevodnik je tekel na vogal, kjer je mahal in vpil vozniku: »Proga je prosta, potegni!« Upamo, da bodo v doglednem času reflektorji tudi funkcijonirali!...
Naši zdravniki so v skrbeh, ker ljudje silno slabo plačujejo honorarje. Pa tudi nova bolezen, nazvana »koruzitis«, jim dela preglavice. Mlademu znanstveniku se je posrečilo priti zahrbtni bolezni v okom. Dijeta in tablete belega kruha, nazvane žemlje, vse to deluje presenetljivo hitro na ozdravljenje. Samo kdo si bo lahko privoščil tako zdravljenje?
Letos so ljudje brez veselja za elitne prireditve. Elitnih plač, ki dovoljujejo poset elitnih prireditev, je v uradniškem mestu premalo. Ima pa slab obisk tudi svojo dobro stran. Razni funkcijonarji in komiteji se bodo zredili, ker bodo morali pojesti vse neprodane sendviče in torte.
V	ljubljanskem visokem baru nastopa nekaj predvojnih teles. Predvojna so vsled tega, ker se sedaj nihče več ne more tako zelo zrediti. Možakarju, ki prodaja rože pa svetujemo, da si poveča promet s prodajo elastike barskim plesalkam.
TEŽAVNA ZADEVŠČINA.
Janez: »Včeraj sem preletel pol mesta, pa nikjer nisem našel, kar sem iskal.«
Rafko: »»Kaj si pa iskal?«
Janez: »Kredit.«
KAKO SI JANEZEK PREDSTAVLJA,
,de iz nega eden afne gunca'
N a j novejši mecen
Vremena se Kranjcem le bodo zjasnila:
Mecena je novega Kranjska dobila! Slikarje, kiparje, pisatelje uboge postavil petičnež na trdne bo noge.
Pomanjkanje, skrb in glad dal boš z ramena,
slavil kot Boga boš na veke mecena. Nikdar več v tujino za kruhom ne hodi,
naj Muza te Tvoja le k Ivanu vodi!
Odprta za Te mu prepolna je kasa, z zlatniki obsipal može bo s Parnasa.
Kofeta, rozin in sladkorja in moke, dovolj bo za Tebe in Tvoje otroke.
Napijmo mecenu: »Nebo naj obvarje moža, ki slovenski umetnik mu mar je!«
Slovenija cela naj kliče mu: Slava!
—	In vendar, smejala se vsaka bo krava ...
GROZNA ZGODBA.
»Gospod priča, vi ste torej bili tistega dne pri obtožencu na( obisku.«
»Da, gospod sodnik. Ko se,m prišel v sobo,, je stal pri oknu s popolnoma belim o-brazom, penast okoli ust in z nožem v roki...	,i
»To, to nas zanima. In kaj je storil?« »Začel se je briti.«
PRED SODNIKOM.
»Ukradel, ne, ukradel piuiške nisem«, ie odgovoril divji lovec, ko je stal prel sodnikom, »imel sem jo že, ko je bila še prav majhen samokres,«
Iz Kranja
NAJNOVEJŠA
Še kikeljco prodala bom, dolgove poplačala botri, in kopališče dogradim, iz vode pa kredit dobim, utrdim naš sloviti most, za šolo vržem novo kost, brez kikeljce hodila bom, se sončka veselila bom.
NESREČA ALI SMOLA?
Gospodoma, ki sta do zadnjega' časa vneto delovala v raznih ustanovah, je pred leti padla na noge ogromna blagajna. Zaradi Prezaposlenosti za narodov blagor sta pa nesrečo opazila šele te dni. Rešilni avto gasilske čete bi ju moral prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Ker je pa imel »defekt«, ju je preložil na mimohitečega »Zelenega Henrika«, toda v bolnišnico še nista dospela. Smrtne nevarnosti ni, le za paci-jentoma je zginila sled. V času, ko pišemo to poročilo, ju še niso našli.	d
ZAHVALA
Akademiki raznih branž se zahvaljujejo za brezplačno reklamo, ki je pripomogla za izreoen obisk akademskega plesa. Da pa kranjski akademiki ne bodo samo s plesom kazali svoje delavnosti, kanijo prirediti v najkrajšem času sledeči predavanji:
»Kako se zaželjeni defekt sPremeni v finančni efekt.«
»Kdaj Matija led razbija.« (Narodno-go-spodarsko predavanje).
ZGODBA IZ MRTVAŠNICE
V	neki novi mrtvašnici je obdukcijska soba tako smotrno urejena, da so si morali zdravniki pri prvi obdukciji svetiti s svečami in se greti ob skavtskem ognju.
Doktor: »Tega arhitekta bi rad itnel sedajle pri roki, dokazal bi mu, da ni nesmrten!«
Senzacija v planinski keii
Prišlec: »Vlada je padla, gospoda, in tako nenadoma!!« Gostje: »Joj, kaj bo pa sedaj? So-li že sestavili novo?« Prišlec: »Neumnost! Tam za kočo je padla naša Vlada in si zvila
nogo. V bolnišnico jo bomo zapeljali!« Gostje: »A, tako!«
V stilu dnevnih, poročil
Oskrbnica koče: »Da, da, gostje konkurenčne koče so utrpeli težke izgubo na terenu, naši so s« pa vrnili vsi nepoškodovani v svojo bazo...«
»filei, upanje hodi pred noml“
25. I. 1941. Šolska naloga. Danilo Goflfa.
Lahko si mislimo, da hrani gori imenovana kitica eno jako zelo globoko in staro Resnico f njenih Nedrih, kajti jo le zbesnil malo manj kakor f srednjem veku slavni spisatelj Primoš Trubar, a se je kljub tej Starosti ohranila še mladostno čila f naročju milega nam slovenskega naroda. Iz tega defakta je jasno in jedrnato vun razvidno, da je, »Glej, Upanje hodi pred nami < veljalo prav tako f temnih prejšnjih stoletjih, kakor tudi f današnjem temnem stoletju. In res: Upanje hodi stalno pred na n ! Človeški zarod so že pritiskale najraznolikej-še nadloge: Kuga, kobilice, živilske nakaznice, vojne, nekateri so prestali operacije, nekateri so prisiljeni brati moderne pesmi, nekateri so bili trikrat poročeni ia so It i tašče skoz naredili, skratka, marsikaj ;e prišlo čez človeški zarod, a upanje mu nikoli ni padlo f hlače.
In je tako tudi praf in je to jako zelo lepo in pričanje o 'visoki moralni stopinji Človeškega zaroda. Zlasti 1 poslednjem razdobju vlada j'ako zelo ugodna Konjunktura za upanje. Tako rekoč bi sploh lahko smelo trdili, da dandanes Človeki sploh živijo od Upanja. Tu se vidi, kako je vse iako zelo modro urejeno na zemljckrogu da je človeku zmanjkalo_ moke in soli in nima njegovega lastnoročnega Proračuna tako vzgojenega, da bi si lahko pravnim potom nabavil omenjeno Hranivo, lahko živi tudi od Upanja, da mogoče čez par mesecev le pride do moke in soli. Zatorej ni treba nikomur obupati, Kajti če ni enega, je pač drugo. Če ni recimo denarja, je pa upanje. Saj še čisto drugačni, mnogo »boljši človeki« živijo na upanje, pa bi reveži ne! Saj je razlika samo f tem, da boljši človek na Upanje defaktično dobi moko in sol, slabši človek pa dobi na upanje samo Upanje, da kadai bo denar prinesel, bo mogoče tudi dobil dve kili na mesec. Druge razlike pa nikaker ni, oziroma je sploh ni, kajti Upanje je na eni, kakor na drugi strani in so zatorej fsi Človeki na ta način enaki. Tako je praf! Bilo srečno!
Tudi f naši hiši hodi Upanje pred fsemi. Ena soseda je šivilja! Tudi nje) trda prede, kajti ji ne dajo na puf nobenih knofof. Jaz sem ji očetovsko nasvetoval, nai) gre k me-žnarju od stolnice, pa naj ji da vse t de knofe nazaj, ki jih je zadnje mesece f pušico mesto dinarjef zmetala. Eni drugi sosed upa na žajfo, zdaj si že ni dva meseca noge umil, toda upanje hodi vsekakor tudi pred njim, .	*.	s K
Tako Upanje pričuje o visoki Moralni stopinja Slovencef. Za besedo »Morala« sicer nekateri rabijo besedo »neumnost«, toda to je neumnosti
VSE V REDU.
— Oprostite, gospod. Kdaj se bo vršila obravnava proti malopridnežu, ki vam je odnesel pol milijona?
— Je že vse vredu. Poročil bo mojo hčer.
Celjski obrazi
Jadranske Straže naj vihra zastava, naj zbor vrši se celjskih elcganc, naj se predstavlja kandidat-poslanc, zabava, al’ razstava, al’ proslava.
Naj bo, naj pije narodna se kava, naj stvar bo važna, nuj bo firleianc: Povsod gard in trudi se Gerlanc, usodi bridki pač se pokorava.
Napisal lahko bi debelo knjigo
o	tvojem delu na kulturni zemlji.
In kaj zu to dobiš v zahvalo? Figo!
Nikar pa tega k srcu si ne jemlji! Tolažbd ena ti ostane v sili:
Lasje se ti ne bodo — naježili.
i Mikala Letič.
I. SMUČARSKI IZLET V CELJE
ne obeta prevelike udeležbe. Razlog: draginja kurivu in uporaba smuči v ta namen.
PREGOVOR Kdor po blatu brodi, le — prašiče vodi.
PRI IZPITU ZA ZDRAVNIKA.
Profesor:	»Ali	imi	lahko	poveste	kako
sredstvo za potenje?«
Dijak: »Da! Na primer vaša vprašanja.«
CIGANOVE ŽELJE.
Cigan hodi po sejmu. Ustavi se pred parom res lepih konj- Sam si pravi: »Ej, to so konji! Ko bi bili moji, pa bi jih prodal, pa nato ukradel in spet prodal. To bi bila kupčija.«
V	RAZMIŠLJENOSTI.
»Kje pa je tvoj brat?«
»Umrl je.«
»A, zato ga .tako redkokdaj vidim.«
ZADNJA BESEDA.
— Zakaj se je vaša gospa soproga zaklela, da ne gre nikoli več v hribe?
— Ker tam gori ne more imeti radi odmeva zadnje besede.
NI ENO IN ISTO.
— Diskrecija in molk, to je vendar eno in isto?
— Ne, dragi sinko. Diskrecija je samo častna zadeva, molk pa je v sedanjih časih zlato.
NI DOBRO RAZUMELA.
Žena pride k advokatu po nasvet: »Moj mož me ne pusti nikamor od hiše.«
Advokat: »To se pravi, da je vaš mož trinog.«
Žena: »Bog obvari! On je kretničar pri železnici.«
NI ZAPOSLEN.
Gospodična pride v banko in vpraša vratarja: »Ali je pri vas zaposlen neki Bačar Janez.«
Vratar: »Ne, zaposlen ni, on je vendar naš ravnatelj.«
Iz Ormoža
Ne sem Nemec, ne Hrvat,
i	Slovenec ne sem rad, pola miš in pola ftič, icb bin doktor Maieritseh ...
Klopotajoči blatnik.
Dva koles.arja vozita strogo po predpisih drug za drugim po ozki ulici. Nenadoma zakliče drugi, ki vozi za prvim: »Prijatelj, tvoj blatnik strašno klopota!«
Prednji obrne glavo napol nazaj: »Kaj hočeš?«
»Ne slišiš? Tvoj blatnik strašno klopota!«
»Kako?«
Iz polnih pljuč in trebušnih registrov pride še enkrat: »Tvoj blatnik strašno klopotal«
Tedaj pa mine prvega potrpljenje, besno se upre v pedale in zarjove naeaj:	»Prav
nič te ne razumem, moraiš že bolj glasno govoriti, prijatelj, ali ne slišiš, kako moj blatnik strašno klopota.«
V	BAKTERIOLOŠKEM ZAVODU.
Sredi kemičnih in bakterioloških preparatov, sterilnih posod in epruvet opravlja profesor Grčar svoje laboratorične posle, k.o vstopi njegov študijski prijatelj iz inozemstva v -laboratorij.
Profesor se po kratkem prisrčnem pozdravu ne da motiti, temveč posveča vso svojo pozornost loncu, ki je ves obdan od goste sopare,
»Ugani, kaj imam v loncu?« »Streptobakterije?«	;	•*"
»Ne.«	V
»Stafilokoke?«
»Ne.«	‘t
»Spirohete?«	'	J ’ •
»Ne — klobaso,« f
STROKOVNJAK.
Rode: »Tvoja žena je pa gotovo levičarka.«
Martin: »Po čem pa sklepaš to?«
Rode: »Ker imaš oteklo desno lice.«
V	ZADREGI.
Župnik: »No, Pavle, vesel sem, da le spet vidim doma. Upam, da si se v zaporu poboljšal. Ali si pa morda že spet ukradel kako kokoš?«
Pavle: »Nobene.«
Župnik: »Ali pa kako gosko?«
Pavle: »Tudi ne.«
Župnik: »Tako je prav.«
Nato župnik odide. Pavle pa pravi sam pr* sebi: »Sem bil že v zadregi, če me /praša tudi za raco «
PAMETNA DAMA
»Neverjetno, kako je ta dama pametna — ona zna sploh vse.«
»Že, toda zato drugega nič.«
VOJAŠKO IZRAŽANJE.
Narednik: »Dijak Sever! Vi imate toliko pojma o pehotnem vežbanju, kolikor kisla kumara o petju! In pri vsem tem si še upat« nositi očala?«
V	ŠOI.L
Učitelj: »Nasledniki Mohameda so se imenovali kalifi. Kako se je imenovala dežela, kjer so vladali?«
Skvarča: »Kalifornija.«
OBJAVA
Gospod Matevž Kadunc objavlja, da je razdrl zaroko z gospodično Štefko Lisjakovo. —
Čestitamo! Bilo srečno!
V	ZADNJEM TRENUTKU
Zavarovalni agent: »No, ali hočete seda) podpisati polo za življenjsko zavarovanje?«
Ivan Rob:
Štirje stezosledci
i
mv?
XIII.
In junaki tega stripa — kaj ni čedna ta ekipa? — godejo si in pojq, radostno na Krim gredo.
XIV.
Slava ti, svoboda zlata, ti življenja ključ in vrata! Vsem veselje z lic žari; kje ste cveki? Kje skrbi?!
d
\
XV.
Na ižanski dolgi poti v petju jih Ižanec zmoti; mož na lojtrcah sedi, ko j obkolijo ga vsi. 1
PLANINCI.
Klek in Matek plezata po planinah.
Klek opazi planinke, spodrsne in strmoglavi v globočino. Matek ga hoče še zadnji trenutek ujeti... zaman! Tudi on strmoglavi za njim.
XVI.
Milan z možem beseduje in Ižanec prikimuje, '
Pavel, v svesti, da uspe želja mu, na voz se pne.
(Nadaljevanje sledi.)
Spodaj v ledeniški razpoki pa že sedi nekdo.
Klek in Matek — vedno družabna — se predstavita.
»Sladar«, pravi tretji.
Klek izvleče igralne karte iz žepa in vpraša; »Kdo meša?«
ČEDNOSTNO DEKLE.
Ona: »Ne, ne, dragi moj, nobenega poljuba ali druge intimnosti ne dovolim, dokler nisva javno zaročena! Jaz sem vendar čednostno dekle!«
On: »Ali to misliš resno, dragica?«
Ona: »Dal Jaz sem to vedno zahtevala.«
RIBE IZ SREDOZEMSKEGA OCEANA
poročajo, da so narastle dobave mesa in, da o kakem pomanjkanju hrane ni govora.
Agencija Prleška republika
Fitrijol s.o nam na karte naštimali no bi bilo 'vse vredi, p*o predpisih, samo kort še nismo dobili. Vštimano mafao tak, ka vsak-šna koča dobi pr svojem štaciinori z občinskim ceglcoon podrgi liter na numsro. Nekin pa to premalo bodi no z luč,oj ne pridejo vun. V temi, ka bi so jo 1 e h k o na kriih namaza, čc ne bi za božič zodjega po-jeli, premišlovlejo no delajo pokoro zato, ka so si poleti, dere še je ne bilo teko snega-, ne dali potegnoti elektrike. Zaj so ko-mej preštimalia, v kašni kvur je celi fori, ka so Bonekov Frončck. Bog jin daj duši toplo, prezacajita dušo spustili. Oni bi pa lehko z rukzokon šli no v Lotmeiki elektrike sp okiipili za vse, ka 'bi jo tu ta do vuzrna žgali. Vekonedlčari so bol fliisdk, da so ciigi bol 'buziik, pa so si že vjesen pri-štelali elektriko. Bomo pač k jin prebali koga poslati, ka bi nan je bor za 3n cekar posodili...	•
Bilo je v cajtngah, ka so se naprošali eska žogobrci letos neskazoli, kak bi se za veko marproško piirgo Sikalo. Žmetmo no z žalostnim srcem to kcoj gledimo ‘.udi mi v Prleški republiki, da je Marprok pač v štajersko) no se Štajerska kcoj k Prlekiji na-sloja pa	se tak tudi nas	tiče, kaj se	tan
kuha no	peče, Zato smo	v naši	republiki
sk.len.oli no odločili: »Vsi Prleki m.oškega pokoleja,	keri so na glosi,	ka mojo	trde	ke-
blače ino vejo flisik bežati	pa tudi	koga	po-
šteno po pijskri kresnoti, do se mogli žogobrc navčiti igrati! .Noivi zakon veže vse paj-bore no Čehe do šezdesetega leta, punomoč pa de dolba, kda do prezident s počitnic prišli no polec gor pod zigl prtisnoii. Vemo pa, kakšna je to igra; zato bomo Tomažakov sanatorfom prenaredli no povekšali, če bi gda Marporžani k non na prjatelsko tekmo prišli... Verjemo, ka de se vse lepol razgibalo. Naredli bomo Prleško ligo, za lobanje po ekstra tekme viin razpisali. Žogo mamo dobro, čeglih je bol na štiri vogle okrogla. Prnesli so jo Proitinov Miho), keri so zdaj pri nas v pezjoni, pred pa so bili v Marprogi med policajami mo so jo študentom. v parki zarubili, če pa de se nan do spoletja razpočila, pa mo itak do tečas že zadosta tikvi goir pripuvali.. .
Dobro se te ali vsi mete do druge sobote!
Pollikarp Zbade.