>.i!o locmloiHimkc UMIskr /vezo. lena iis llin za 1H0 leta. — /.a inozemstvo «u Din. - Fo«»-»»'" tmllli« I »In. - V hibfrttiirm delo »suka droliiia »rslii-a ali njo prostor 1(1 IMn. ■aa—— mi-------- Izhaja vsaka sreila oh b zjutraj. — Spni m iloplu na| .e pošiljalo I reilniiuu l)»ui»lja>i»". nnttraiau rtklamarlie la Inaeratl pa tlpraTniatiu „ll»mol|iibV' r l.jnlMjanl. Kopllarjcra ulica »lev. Ii. Narodni poslanec Vlad. Pušenjak. Razbremenitev Slovenije. Ker nasprotniki neprestano lnijskajo prc-li SLS in govore ter pišejo o strašni obremenitvi Slovenije v času, ko je SLS na vladi, treba javnosti podati še nekaj številk, katere jasno pričajo, kako je edino SLS v zadnjih dveh letih, ko je glasovala za državni proračun, dosegla znatno znižanje davčnih bremen v Sloveniji. Prejšnja leta so se davčna bremena leto za letom zviševala, zadnji dve leti se pa znižujejo. V zadnjem članku sem ugotovil, da je v letu 1927 plačala Slovenija za 68 milij. Din manj neposrednih davkov, ko 1. 192=>, sedaj pa si hočemo pogledati 1. plačilo dohodnine t' zadnjih letih.. L. 1925, ko so bili na vladi žerjavovci, je plačalo 32.922 strank v Sloveniji 54.1 milij. Din dohodnine, 1. 1926 je plačalo 31.200 strank ali za 1.722 strank manj, dohodnine 50.8 milij Din, 1. 1927 je padlo število davkoplačevalcev na 23.763, ki so plačali le 27 milj. Din dohodnine. Pribiti moramo, da se je plačilo dohodnine v I. 1927 zmanjšalo za polovico V 1. 1928 pa bo, po dobljenih podatkih sodeč, število davkoplačevalcev padlo za več ko polovico lanskih davkoplačevalcev, katerih plačilo bo za polovico manjše ko lani. Navajam poleg zadnjič objavljenih primerov še za potrditev te trditve podatke iz okr. Gornjigrad. V okr. Gornjigrad je 1. 1927 plačalo dohodnino 266 strank, 1. 1928 pa samo 98 strank, komaj dobra tretjina. Tem davčnim obvezancem se je predpisalo 1. 1927 Din 131.410 dohodnine, 1. 1928 pa le Din 62.026.50, niti polovica prejšnje leto predpisanega zneska. 3. Davka na poslovni promet se je plačalo 1. 1925, ko so bili na vladi žerjavovci, Din 47.1 milij., 1. 1927 pa Din 42.6 milijonov ali za 4.5 milijonov Din manj. 4. Točilnih taks so plačali gostilničarji 1. 1925, ko so bili na vladi žerjavovci, Din 8.6 milijonov, I. 1927 pa 7.7 milijonov dinarjev, skoro za 1 milijon Din manj 5. Invalidskega davka se je plačalo 1. 1925, ko so bili na vladi žerjavovci, Din 27.7 milijonov, 1. 1927 pa le 26 milijonov Din ali za 1.7 milijon Din manj. 5. Trošarine se je plačalo 1. 1925, ko so bili na vladi žer-i javovci, Din 30.9 milijonov, 1. 1927 pa samo 28.3 milijonov Din ali za 2.6 milijona Din manj. Mi vidimo, da je Slovenija plačala 1. 1927 tudi manj posrednega davka ko 1. 1925, ko so bili na vladi žerjavovci. V 1. 1928 pa bo plačilo davkov še nižje, ker odpade dohodnina, invalidski davek, komorska doklada ter hi"ii davek v kmečkih občinah, kar je zasluga SLS, ki je dosegla, da se je sprejel 8. febr. 1928 novi davčni z-kon, kateri je mnogo ugodnejša za slov. davkoplačevalce, ko davčni zakoni, katere so predložili, oz. že v davčnem odboru odobrili samostojni demokrati, odnosno Radičevci. Ddo Nar. skupščine. 6. nov. Skupščina je izvolila finančni odbor, v katerem je dobil Jugoslovanski klub tri mesta (Stišnik, Smcdej, Pušenjak). — Skupščini je bil predložen zakon o ljudskih šolah, ki pa je zelo nazadnjaški in centralističen. Izdelali so ga žerjavovski uradniki v prosvetnem ministrstvu. Zakon bo moral biti znatno izpremenjen. Skupščina je sprejela nujnost zakona monopolskega posojila, ki bo znašalo okrog 1200 milijonov dinarjev in se bo porabilo za najnujnejše gospodarske potrebe. Posojilo bo dala neka švedska družba vžigalic, ki je zato dobila pri nas pravico izdelovati vžigalice, pri čemer mora razen 15 ljudi uporabljati samo domače delavstvo. Posojilo je po 6V2odstotno 7. nov. Minister dr. Barič je predložil načrt zakona o hitrem iz rševanju javnih del, da bo brezposelno ljudstvo prišlo do iela. V ta namen je na razpolago 115 milijonov dinarjev. Kjer je ljudstvo brez hrane (Hercegovina in Dalmacija), se bo dala podpora Rdečemu križu, da bo isti skrbel za stradajoče, obenem se bo dovolil brezplačen dovoz živil v dotične kraje. Odbor za trgovsko porodno z Avstrijo se je posvetoval o tej zadevi. Trgovinski minister dr. Spaho je izjavil, da Avstrija na noben način ni hotela odnehati od povišanja carine na živino in meso, vsled česar je seveda izvoz naše živine v Astrijo otež-kočen. Pač pa je Avstrija znižala carino na slivovko, na suho sadje, na sadne izdelke, sočivje itd. Poslanec Škulj in Žebot sta zahtevala, naj se da zato naši živinoreji drugačna pomoč ter je stavil zato določne predloge, ki jih je minster sprejel. Finančni minister je predložil načrt zakona o razdolžitvi kmetov. Ministrski svet je načrt odobraval ter ga sprejel. Finančni odbor je obravnaval zakon o katastru. 9. nov. Finančni minister je predložil proračun za 1.1929-30. Proračun je nekoliko nižji kot to leto in je doseženo med dohodki in stroški ravnotežje. Narodni skupščini je bil predložen zakon o sodnih taksah, katerega nujnost je bila sprejeta. Nato je skupščina sprejela zakon o monopolskem posojilu. Ob tej priliki so zlasti demokrati povdarjali, da je s tem zlomljen odpor radičevcev in žerjavovcev in da smo kljub njihovim hujskanjem v inozemstvu dobili posojilo pod zelo ugodnimi pogoji. 10. nov. Nar. skupščina je sprejela soglasno (tudi z glasovi opozicije) zakon o trgovski pogodbi z Avstrijo ter zakon o konvencijah z Madžarsko. Zakonodajni odbor je obravnaval ka-zensko-pravni red ter zakon o imenih. 12. nov. Finančni odbor je sklepal o uredbi o odpisu davkov o raznih uimah. Davki 9e odpišejo, če je dokazana vsaj če-trtinska škoda na polju. Uredba je bila soglasno sprejeta. Kakor vidimo, narodna skupščina dela s polno paro, ker ni v njej radičevskih in žerjavovskih hujskarij. Ljudstvo bo vsaj vedelo, čemu plačuje dnevnice svojim poslancem. Nafceinegsi nakup nogavic In pletenin >• tovarniški i-logi Ljubllana Mtaloiitava cesta 14 Sv. Patra caala SS l1 Velik gospodarski posvet. Belgrajski časopisi prinašajo po cele strani poročil o velikem gospodarskem posvetu, ki ga je sklical dr. Korošec in ki so se gu udeležili poleg zastopnikov Narodne banke še predstavniki gospodarskih krogov iz cele države. Posvet je bil zelo dobro pripravljen in je guverner Narodne banke, od katere je dvig našega gospodarstva najbolj odvisen, preje prepotoval državo in se povsod posvetoval z gospodarskimi predstavniki. Na posvetu so so obravnavale naše gospodarske rane in se storili sklepi, kako bi se mogle polagoma ozdraviti. Zlasti se je povdarjalo zboljšanje prometa, znižanje taks in trošarin ter pravična razdelitev posojil iz Narodne banke in Poštne hranilnice. Slovenski gospodarski krogi so zlasti povdarjali zboljšanje prometa, zgradbo tirnega trikota v Zidanem mostu, znižanje trošarin, odpravo prometnega davka ter premestitev državne smodnišnice iz Kamnika ter da se na njenem mestu razvije druga večja industrija. Navzoči ministri so na vsa izvajanja dajali pojasnila in se je sprejel sklep, da s° bodo zahteve gospodarskih krogov v čim večji možnosti upoštevale. Vsi gospodarski krogi brez razlike strank so se naj-topleje zahvaljevali dr. Korošcu, da mu je tako pri srcu gospodarski razcvit države. Kako životari oooz ci a. Takozvana KDK (radičevci in pribi-čevičevci) z Žerjavom in Pucljem) je prišla v zagato. Dr. Koroščev mir in njegova hladnokrvnost jih je spravila v zadrego. Čim bolj razni voditelji vpijejo po shodih in zabavljajo, čim bolj nekateri radičevci izjavljajo, da sploh nečejo o državi nič več slišati, čim bolj pošiljajo svoje ljudi v inozemstvo črnit našo državo — tem bolj tiho je dr. Korošec. Radi bi ga izzvali, da bi z bičem, in korobačem planil po Hrvatih, da bi mogli potem upravičeno kričati: glejte, tako se dela z nami — toda dr. Korošec mirno posluša ter priganja narodno skupščino, naj hitro dela: zakaj skrajno nujno je, da se pri nas začne gospodarsko delati. Ali ni to naravnost obupno? Da bi KDK še bolj pokazala svojo to-goto, je proglasila bojkot. Toda živ krst ga ni držal. Nato je vlada vrhutega še odklonila dnevnice vsem poslancem, ki nečejo delati. 0 to je završalo! In sedaj je prišel v KDK že maček. Težke misli: kaj bo, če bomo mi tako zastonj lajali. In so začeli pošiljati svoje Ni-kodeme v Belgrad: da bi se poravnali. »O takoj,« je odgovoril dr. Korošec; »tudi ustavo takoj z veseljem izpremenimo, samo da bo v korist države. Mi samo čakamo, da nam poveste, kaj hočete,« Vprav to je pa tisto, česar gospodje pri KDK ne vedo, Pribičevič je za centralizem, radičevci pa za popolni federalizem _to se pravi: samo kralja imamo še skupnega, drugega pa nič. Kako naj pa povedo v Belgradu, kaj hočejo, če Pribičevič pravi črno, Hrvatje pa belo. No, in tako se zdi, da bo moralo za enkrat ostati. Vlada bo čakala in delala, KDK pa bo morala na jasno priti, kaj pravzaprav hoče. In ko bo enkrat na jasnem, ted:.j bo mot ala priti v Belgrad in določno povedati: to in to bi radi. Potem bo šele prišlo do resnih pogajanj. In če se bodo enkrat čisto natančno pogodili, kaj bodo naredili, da bodo vsi vsaj približno zadovoljni: Hrvatje, Srbi in Slovenci, potem šele bodo volitve. Volitve delati samo zato, da se ljudstvo burka, ne da bi prinesle kako zboljšanje, Je pa neumnost. Če bodo volitve, bo moralo biti ljudstvo čisto na jasnem, da se bo z volitvami tudi nekaj boljšega doseglo, kot je zdaj. In na tem stališču stoji vlada. O nekdan Ih Vedno smo trdili, da takoimenovana »samostojna kmetijska stranka« nikoli ni bila ne samostojna, ne kmetska. Ustanavljal so jo prejšnji demokratje in stari liberalci trt'v vsem njenem dejanju in nihanju so se videli vedni vplivi demokratskih \e-ljakov, ki so bili vse prej kot kmetje. D'tnes se ta stranka imenuje »Slovenska kmetska stranka«, toda izprerrenila ie le ime, drurto pa je ostalo kot je bi*o. Da bi dokazali, kako malo so samostojni, so zlezH popolnoma pod radičevsko komando. Če torej to gospodo imenujemo »samostojneže« aH samostojne kmete, ta beseda ne zadene. Toda prišla ic v navado, zato jo rabimo. O »nekdanjih« samostojnežih pa pišemo, ker so pravzaprav danes s-imo še reven del iibotBrat Martini a petjem. V proslavo dvajsetpetletnice bo pred igro nagovor, med i(ji-o p« svira godba na pihala i7. Cor-kelj. Vabimo! GORENJI LOGATEC. 27. oktobra letos se je preselilo srezko poglavarstvo v Logatcu iz tiorenjega v Dolenji Logatec. »Domovina« s 1. novembrom omenja tudi to dejstvo, seveda tako, da dela temu krivo le SLS odnosno nje načelnika dr. Korošca — odgovor na to prepustimo Dolenjelogatčanom. Mi bi si dovolili le nekaj opomb, da bi saj treznomisleči in dobro-holeči nekoliko izpregledali, kako je pri nas v Gorenjem Logatcu. Imamo — oziroma imeli smo dolgo vrsto let okrajno glavarstvo, ki se je pred kratkim prekrstilo v srezko poglavarstvo, imamo še davčno okrajno oblastvo, okrajno sodišče, davčni urad, oddelek finančne kontrole, poštni In brzojavni urad, torej polno uradov in tudi seveda uradnikov. Da so imeli občani, predvsem trgovci in gostilničarji od tega veliko korist, nam menda ni treba že posebno povdarjati. Pa kako se je to upoštevalo. Le nekaj zgledov. Pred par leti je bilo n. pr. odpovedano stanovanje oziroma prostor za poštni urad, nihče v občini sc ni zganil, da bi se temu uradu pridobil drug primeren prostor in nastala je velika nevarnost, da izgubimo ta skoraj najbolj potreben urad, in bi morali v pol ure oddaljeni Dolenji Logatec hodiU na pošto. V tej dovolj skrajni sili se je končno vendar nekdo usmilil lega urada in ga sprejel pod svoio streho. Uradnik, ki pride v službo bodisi k temu ali onemu uradu, ne more dobiti tu v Gorenjem Logatcu stanovanja — dasi jih je dovolj — in si ga poišče v Dolenjem Logatcu, kjer mu gredo seveda kar najbolj na roko; odtod mora potem dan za dnevom v lepem in v grdem vremenu prehoditi večinoma po dvnkrat pol ure dolgo pot do svojega urada, kar za starejše in bolehnejš« pač ni prav posebno prijetna zabava. Tako n. pr. v naši občini ni bilo stanovanja ra dolgoletnega bivšega župana in Šolskega nadzornika L. Punčuha — po svoji upokojitvi si je namreč moral poiskati stanovanje v Dolenjem I/v gatcu, kjer je je tudi dobil hi je še ima. lil če pride kak tu stanujoči uradnik v kako družbo ali gostilno, se zgodi neredkokrat, dn ga domači mogotci precej postrani pogledujejo in mu marsikdaj pride do ušes tudi laik »škric« ali drug podoben priimek — to seveda le, da bi se temboije počuti) v naši občini. Tu le nekaj zgledov, kako delajo naši mogotci uradom in uradnikom prijetno bivanje v naši občini, četudi so oboji v pretežni večini esdeesarji. Bodi zaenkrat temu dovolj, da se vsaj nekoliko izprevidi, kje je krivda, če Gorenji Logatec pod naprednim gospodarstvom ne napreduje, marveč zelo nazaduje. ŠMARTNO OB SAVI. V nedeljo, 18. t. m. bodo volitve za našo občino Moste. Lista SLS in pa komunistična lista sta razveljavljeni. Ker ima lista radičevcev (Dolničar-jeva) prav take napake, kot jih je imela lista SLS, zna tudi ta lista zdrkniti z občinske deske. Na iz-bero bomo imeli le dve listi in sicer gospodarsko napredno SDS, katere prvak je MIha Kosec, vpo-kojen šolski nadzornik in gospodarsko delavsko listo, ki jo jo sestavil in je njen nosilec Alojzij Kamnikar, železničar iz Zelem' jame. Kaninikar in še nekateri kandidatje njegove liste so bili že doslej v občinskem odboru in so sodelovali z odborniki SLS. Vsi pristaši SLS bomo volili Kamnikar-jevo listo (dniga skrinjica), ker ima delavski značaj iu so na list i tudi naši somišljeniki. Noben Posavc ne bo vrgel krogljice v Koseevo skrinjico! SDS ne bomo volili I ST. RUPERT. Umrla je dne 2. t. m. gospa Ana S.tdar ir, Prelesja pri SI. Rupertu na Dolenjskem. Blagopo-kojna je bila vzgledna krščanska mati, ter zelo priljubljena med sosedi in ljudstvom sploh. Posebno se je odlikovala z vedno odprtimi rokami do revežev in krščanskih ustanov. Spomladi je še v 6 čvrstem zdravju obhajala svojo zlato poroko, a na na dan vseh mrtvih jo je Gospod nenadoma poklical k eebi. JANOB. V nedeljo, dne 18. novembra bo po 10. Bveli maši odkritje in blagoslovitev spominske plošJe : možem in fantom, kateri so v svetovni vojni Žrtvo-j vali svoje življenje za svobodo domovine. K nlav-nosti pride vojni kurat č. g. Franc Bonač iz Ljubljane. Povabljeni k slovesnosti vsi, kateri hranijo blag spomin rajnkim. j ZGORNJE DUPLJE PRI TRŽIČU. ! V ponedeljek, dne 29. oktobra 1928 smo po- • kopali posestnika in čevljarja, Matija Grosa, p. d. i Kaniža. Dočakal je izredno visoko starost •— »koro . 91 let. Vaščanom je bil do svoje smrti res vzor ! pravega katoličana. STRANJE PRI KAMNIKU. ! Iz Prištine je prišlo neveselo poročilo, da je ondi umrl dne 19. okt. vojak France Pavlin. Skoda mirnega in tihega fnutn, ki bi bil lahko očetu v izdatno pomoč, /daj pa mora spati smrtno spanje tam daleč, daleč... Ali bi re« ne bilo bolje, vojake, ki jim podnebje na jugu ne ugaja, premestiti bolj ua sever? POD&ENTJURIJ-1ZLAKE. Dobro smo organizirani. Za danes le nekaj o naši hranilnici in posojilnici. G. Fortunat Lužar jo je ustanovit 1. 1900. Par let po vojni se je začelo .' živahno žvljenje pri naši hranilnici, dasiravno šest ! hranilnic deluje v kaki poldrugi uri oddaljenosti cd našega kraja. Kako imajo ljudje zaupanje v ta denarni zavod, kaže letošnji promet. Lani je bilo celo leto prometa 3,231.507 Din. Letos do konca oktobra pa 4,2(72.909 Din — čez 17 milijonov kroni — cel milijon dinarjev več kot lani. Leto« so precej več vložili kot lani. Ljudje so namreč prišli do prepričanje, da nata hranilnica plačuje ravno tako visoke obresti kot mestno hranilnice. Domača hranilnica je jako priročna, kadar želijo lahko vložijo ali dvignejo denar. Nekateri imajo pa še slabo navado, da hranijo denar doma. Lahko kdo tak denar ukrade in doma leži mrtev. Nekateri doma zbirajo denar in potem prinesejo večjo vsoto. Pogrešeno. Male vsote lahko prinašale in to je vaša korist. — Lani Je v celem letu dnla hranilnica posojil 826.000, letos pa že v prvih desetih mesecih 761.000 Din. Kako bi bilo za ljudstvo hudo, ako bi ne imeli hranilnic ln posojilnic, ker bi ga razni oderuhi izmozgavali radi pretiranih obresti. V južnih krajih naše države morajo za posojila plačevali tudi po 80 in celo po BO odstotkov. Tu pa še za zadolžnieo na poroštvo ni treba plačati nobenega koleka. Za mlajše in mlade vlagalce je iCebelica«, za katero se sprejema v iupnišču. — Stariši! Navajajte svoje otroke na varčevanje. V nekaj letih bodo otroci precej nahranili denarja in se navadili na varčevanje, kar je še posebnega pomena. V »Čebelici« vloženi denar se ravno tako visoko obrestuje kakor druge vloge v hranilnici. Čebel ične knjige se dobe zastonj. MEDVODE — OBČINSKE VOLITVE. Agitacija za občinske volitve za 18. nov. jo prav živahna. Pamet pravi tako: Ce si v potrebi, pojdi iskat pomoči k tistemu, ki ima in hoče dali. Pri nas smo v veliki potrebi, ker nami manjka denarja za novo šolo in (Hipravo polov itd. Zato bomo šli iskat pomoči k SLS, če bomo imeli župana Slov. ljudske stranke. Zato bomo metali v nedelj" 18. t. m. vsi krogljice v drugo skrinjico, katere varuh bo g. Fran Erjavec, naš prihodnji župan. Volivci vsi na volišče, druga skrinjica je naša. — Oblastni odbor je dal podpore za popravo pota na Tehovec 2300 Din. Hvala mu! JEZICA I'R LJBLJANI. Prešlo soboto zvečer in v nedeljo popoldno smo mogli v dvorani videti lep film »NibelungK, ki ga je predvajala Prosvetna zveza iz Ljubljane. Le žal, da je zelo uagajal aparat, ki je še nov m zato šo ne dovolj »uvedene. — Drugo nedeljo pa bodo vprizorili lepo igro ..Ujetnik carevne*, h kateri predstavi vljudno vabimo! Začetek ob 3 url BBVKE. V 81. Številki »Orjune« iz leta 1028 je neki /mjak napisal o meni čudne reif. Pravijo, da mora človek predno umre, požreti mnogo blata. Ce pa je le pregnusno, pa se takole le malo brani. Do tukaj Je junaštvo čisto v redu. Ko pa se prične lov za odgovornostjo, pa se tak »junak« izmika kaior jegulja. Tiskovne tožbe so pač že take, da moraš take junake dolgo loviti. Lovi so pa draga stvar. Moja družina (imam namreč samo ženo In Iri otročičke) in skrb zanjo pa mi ne dovolila lakih nepotrebnih izdatkov. Zato sem se moral kar jadovoljiti z občudovanjem junaštva nepodpisanega zaplotnikarja. Ker vem, da se g. urednik boji za prostor, ne morem se pečati z Izvajanji junaškega pisca. Pa me tudi ni volja boriti se s takimi junaki. Koncem koncev bi opozoril le na zadnji del dopisnikove fantazije, kjer govori o zdražbah in prepirih. Rea bi mogli manjkaj povedati o teh stvareh. Stvar je pa taka: Dolgo let so bili vašimi navajeni, da so bili za vsako malenkost toženi, ponavadi obtoženi in so seveda tudi ponavadi plačevali. Danes pa so se otresli te ponižnosti, pa so se začeli braniti. In tako se je kolo zasukalo, pa se pravde ne le zgubljajo, ampak ludi dobivajo. Hudo pa je seveda onim, ki so bili le navajeni dobivati. Saj so živeli skoraj le od pravd. In kdo pa je potem zdražbar? Zdražbar je tisti, ki pomaga svojemu sotrpinu vaščanu s svetom in dejanjem, Usti, ki ne pusti, da bi ga trli kot orehe. Sam angel miru pa je tisti, ki bi s svojimi tožbami rad strahoval celo vas. Iu to je moj odgovor ua zaplotniške napade in izbruhe. — Upravitelj Srečko F. Kristan. VRHNIKA. Leto« smo na Vrhniki imeli leto senzacij. Vsak mesec smo gotovo kaj posebnega imeli, kar seveda ni bilo v čast prej tako na dobrem glasu Vrhniki. Pred kratkim so odpeljati v Ljubljano 8 mo-Jke, ki so se pregrešili zoper zakon o zaščiti države. Aretirali so dva mlada fanta radi suma vloma v tukajšnji poštni urad. Steplo se je na Stari Vrhniki nekaj fantov iz Vasi m Stare Vrhnike. Kakšen profit? Strgane in razrezane obleke, rane, pota in stroški. — Vse starše in vzgojitelje ponovno prosimo da radi pošiljajo svoje fante v orlov- sko organizacijo, ki je edina v današnjem času, da reši mladega fanta slabe družbe. — Z avtobusom smo v splošnem zadovoljni; priporočamo le, da bi bil bolj točen pri prihodu in odhodu z Vrhnike ter da bi cene nekoliko znižal, vsaj na 10 dinarjev. — Zanimanje za radio je pri nas precejšnje. To se vidi že iz tega, da si ga je nabavilo v kratkem času 10 novih naročnikov. Seveda ne bomo pri tem ostali. Radio mora priti v vsako hišo. Marsikak oče se je protivil, da bi sin kupil radio, danes pa sam komaj čaka, da pride iz lo-varne, da more poslušati poučna predavanja o zdravstvu itd. Naj bi si vzeli za zgled vsi premožnejši sloji fanta, ki hodi v tovarno delat in s svoji mskromnim zaslužkom žrtvuje par sto dinarjev, pa ima vsa važna poročila in poleg tega še marsikaj lepega vsak večer doma. Bila bi s tem marsi-kaka solza prihranjena očetu, materi, Jeni. ŠTRUKUEVA VAS KAD CERKNICO. Pri nas bomo imeli dne 18. t. m. izredno cerkveno žegnanje na podružni cerkvi sv. Jakoba fare sv. Vida. Prenovljeni so vsi trije oltarji v istem slogu kot so bili prvotno narejeni. So pa umetnina iz leta 1572. Sedaj ko so dobili prenovljeno obliko, so zares lepi. Vsem tistim, ki so nam pomagali z denarnimi prispevki, se prav lepo zahvaljujemo. Posebno pa g. inž. Srnecu, drž. posl., dr. Steletu, konservatorju muzeja in oblastnemu odboru ljubljanskemu za državno in oblastno podporo. Na to naše izredno žegnanje pa prav prijazno vabimo vse od daleč in blizu, da si ogledate lepe oltarje I STRANJE PRI KAMNIKU. Vsaj malo skromnega spomenika naj postavimo s temile črkami 83 letnemu Florijanu B e r -1 e c u , p. d. Boškarju iz Županjih njiv. Imenovani je bil več let ključar župne cerkve v Stranjah — še čez trideset —, dolgoletni župan v županjih njivah, pa tudi zvest naročnik »Domoljubov«. Naj vživa večni pokoj! — V Stahovci je pričela graditi kamniška korporacija večje poslopje, kjer bo nova žaga in baje ludi električna centrala. Električne luči smo res potrebni. — V nedeljo smo imeli prvi sestanek za to, da smo se pogovorili o spomeniku za padle vojake iz naše fare. Upamo, da ga bomo čez leto dni že imeli. Kaj bo z gozdovi? Po »Trgovskem listu« posnemamo: Če pojde tako dalje, bodo poznali bodoči rodovi gozd le še iz pesmi in iz pri-rodoslovja, mogoče tudi z kake stare slike, kajti gozdovi bodo izginili, Na eni strani dobivamo sicer za stavbni les in za drva vedno več nadomestkov, na drugi strani se pa les uporablja v vedno nove namene. Neznanske količine lesa služijo za izdelovanje papirja. Za nedeljske izdaje ameriških velednevnikov se mora žrtvovati velik kos gozda. Zedinjene države Severne Amerike ne morejo same kriti potrebe po tiskarskem papirju, zato ga morajo uvažati iz sosedne Kanade in ta uvoz se veča od leta do leta. Odkar se je polastila kemija lesa, mu prede slaba. Da dobavimo alkohol iz lesa, je že stara stvar. Nato je prišla umetna svila, koje razvojne možnosti se ne daje še pregledati, kajti v tem oziru ima muhasta moda veliko besedo. In sedaj še sladkor! Da je mogoče pridobivati sladkor iz lesa, ni več novost. Poskusi, ki so se napravljati na nekem nasadu ob Ženevskem jezeru, so bili znani v strokovnih krogih in o njih se je že večkrat razpravljalo tudi v javnih časopisih. Ker se prepirata dva, se tretji smeje. Tako bi lahko rdeli, ko mislimo na tekmovanje med sladkornim trstom in sladkorno peso, ki si nista bila nikdar prav dobra prijatelja. — Mnogi vidijo že, kako grozi konec trstu kakor pesi. To bi bila n. pr. za otok Kubo velika nesreča, kajti Kuba živi takorekoč samo od sladkorja, vsaj od izkupila za izvoz slad- 117 Razno. Tihi octtv. Dijaki so bili pri skušnji. — Profesor vpraša: »Kako se imenuje morje med vzhodno Azijo in zapadno Ameriko?« Dijak odpre usta jih zapre in molči. Profesor se ni hotel bla-mirati pred komisarjem, zato hitro reče: »Izvrstno, dobro, res, imenuje se Tihi oetan!« »Pasivna rezistencac v kavarni. Na Dunaju se je neki kavarnar spri z organizacijo točajev. Socialisti so naredili proti njemu štrajk na ta način: vsak dan pride v kavarno kakih 50 brezposelnih socialistov; vse mize zasedejo, naroče čašo soda-vice in sede pri nji ves ljubi dan; zraven kade slab tobak, da odganjajo druge gosle z neznosnim dimom. Vsakega prišleca pozdravijo z geslom »Freundfichaftl« (prija-leljslvo). Kavarnar Be je obrnil na policijo, ki je slednjič s silo pognala neljube goste in jih 18 zaprla. Na Egejskem otoku, ki «e imenuje Kos, ne snubi Iunt dekleta, marveč narobe, dekle pride snubit lanta. Slavko Savlnšek: V goBiških plazovih Povest z gorenjskih planin s Saj bol Teh par kratkih tednov še. Nič mi ni žal, čeprav je tako. Saj raste mladi zarodi« pokaže Tilen na Majdico, ki se oklepa očetovega kolena in jo Janez zdaj dviga v naročje. Skoro pozabijo na voz in vprego, ker si imajo toliko povedati. Mati in Cilka pripravljata medtem kosilo m po kosilu pripoveduje Tilen, kako se mu je godilo. Hribarjevi mu povedo natančneje o Lomni smrti in o vseh novicah v Dobravi in v goliškem. »Še kdo tihopati?« vpraša vmes Tilen in oko se mu zasveti v pričakovanju. »Ni več nikogar. Pa tudi prenevarno je zdaj, so financarji preveč pazljivi.« »Se še kaj ženijo pri dobravskih dekletih?« »Prav nobeden ne. Je bil Janez preveč svarilen zgled,« odgovarja Matevž. »Tudi tebe ima na vesti zelenec!« zagodrnja Janez proti Tilnu. »E, Janez, pusti ga, naj v miru počiva! Kar je, je, sam sem kriv največ. Zapor in samota in misel na smrt človeka zmodre. Z drugimi očmi gledam zdaj vse to, »miri Tilen Janeza, ki ne more umeti, da bi bil tale Tilen pred njim oni Tilen, ki je nosil pred dobrim: dvemi leti tovora za tri Dobravce cez Golico osem, deset ur daleč, »Jutri odrinem k materi pod Lepi vrh in k očetu, če me boste nocoj prenočili,« se nakrat domisli Tilen. »Kaj bi hodil! Težko ti bo. Jaz stopim ponje in vse, kar imata, prinesemo sabo. Že dolgo je bajte pripravljena zanju, dovolj bo prostora za vse tri. Lahko te bodo zdravili in spravili zopet v stari red,< prigovarja Matevž. »Jaz bi, ker bi bilo bliže na pokopališče, samo, ee bodo mati hoteli?« »Bodo, bodo, boš videl! Jaz grem še nocoj gori, pa jutri zjutraj že lahko prideta. Cilka in mati pa danes pripravita bajto, kaj-ne, mati?« se obrne Matevž k materi in ženi in obe sta srečni ob tej Matev-ževi domislici. Zgodilo se je tako. Matevž je še tisti večer odrinil pod Lepi vrli povedat Meti in Terpini, da se je Tilen vrnil. Povedal je tudi, ko se je Meta obotavljala priti za stalno doli, kako je s Tilnom. Zdaj je Terpina sam svetoval, naj se Meta uda. In res sta oba drugo jutro prišla na Hribarjevino. Svidenje med materjo in sinom je bila sama solza, čeprav je bilo veselje videnja vmes. Meta ni zlepa jokala; ali ko je videla Tilna v njegovi bolezni, ni mogla vzdržati solz. Kakor gora v goliškem, kakor brina v gmajni je bil, ko je ono noč pritekel k njej po slovo, zdaj pa je kakor posušen bezeg ob plotu. Tilen, njen sin, je prišel umret, samo umret domov k materi. Terpina ni prav nič skrival ženi, da ni Tilnu pomoči. Preveč je zaupala Mela v izvedenost svojega moža, da bi bila le malo podvomila nad njegovim mnenjem. Vsi so vedeli: če reče Terpina, da ni več pomoči, more le čudež spremeniti v boljše! ^ Zato pa so se potrudili vsi, da kolikor mogoče oslade zadnje dni Tilnove. Vsi so mu stregli, kar so najbolj mogli, vsako željo so mu iz oči brali. A Tilen ni imel mnogo želja. Samo na golico bi bil rad še enkrat prišel. Silil je in tiščal, čimbolj so mu od- 6 korja, kakor zavisi obstoj Brazilije od kave. Toda kava se ne da niti delati iz lesa. V državi sladkarij nima stari sladkor iz trsta in pese že davno več neomejne oblasti. V vreči letni dobi odkrijejo Američani redno po več novih sladkornih dreves. Iz vseh mogočih rastlin se je že pridobival sladkor. Poskusilo se je s sokom javorja. Sirup, ki lahko nadomešča sladkor po-polnomaali delno v marsikaterem sladkor vsebujočem jedilu, se pridobiva iz krompirja in turščice. V dobi, ko je zavladalo v času svetovne vojne veliko pomanjkanje sladkorja, se je bavil neki občinski zastop resno z vprašanjem, ali bi se ne dal pridobivati sladkor iz sladkih koreninic. Ker pa tedaj tudi koreninic ni bilo v izobilju, se ta poskus ni izvršil. Tudi ločje je bilo že določeno, da nain osladi življenje. Ko je začel pred kakimi tridesetimi leti saharim svoj kratki zmagoslavni pohod po svetu, so mislil mnogi, da je že prišel konec sladkorju. Sladkor iz premoga! Izredno majhen košček je vseboval toliko sladila, kolikor ga je bilo v precejšnjem kosu sladkorja. Saharin, ki se je pridobival iz toluola, je imel sicer veliko prednosti, bil je zelo poceni in bilo ga je treba le malenkost, a imel je tudi svojo napako: sladil je sicer, a hranilne vrednosti ni bilo nobene v njem. Med vojno je bilo veliko povpraševanje po umetnem sla-tiilu v najrazličnejši obliki. Po vojni se je pa omejila njegova uporaba le y nekatere namene in le za določeno bolniško hrano. Sladkor je bil zmagal. Tekma premaga je bila odstranjena. Bo li imel les več sreče? Važnejša od vprašanja, se U da pridobivati sladkor iz lesa, je gospodarska stran. Ali more lesni sladkor s trstnim in pesnim sladkorjem tekmovati v stroških pridelovanja? Kako bi bito na lesnem trgu, če bi se bolj in bolj množile uporabne možnosti za les? Vse polno vprašanj se poraja in vidi se, da kemični izum še ne pomenja vsega. Fr. Strah: Pa smo se pošovarjaas. I. »Kmetu sc dobro godi.« Nekoč sem bil v družbi, ki si ie za predmet razgovora vzela razmerje delavca do kmeta, oziroma obratno. Primerjal se je z ene strani položaj in socialno stanje delavca, ter z druge strani položaj, odnosno socialno stanje našega kmeta. Pri tem se je o predmetu govorilo tako krivično, zlasti glede na resničnost dejanskih okoliščin, v katerih živi in ekrog katerih se giblje kmetski živelj, da je to naravnost čudno. Kako je sploh mogoče, da se pride do takega napačnega pojmovanja kmečkega življenja, to mi je bilo tistikrat in mi je še danes uganka. 1'ako more misliti edino le naivnež ali pa človek, ki res ni imel še prilike, popolnoma se vživeti v vlogo kmeta in ki še nikdar ni pogledal globlje v njegovo življenje. Izrekel se je namreč med drugimi tudi sledeči stavek: »O, kmetu se dobro godi. čez leto pač nekoliko bolj dela, toda zato pa potem prav celo zimo leži.. .1« Vsak razsoden človek mora uvideti, da je tako mnenje popolnoma napačno in da od daleč ne odgovarja resnici. Res je sicer, da se kmetski človek tekom zimske dobe ne- koliko odpočije od silnega truda in napora pod katerim ječi celo pomlad, celo poletje in celo jesen; toda — ali tega morda ne za. služi? Ali je kdo, ki bi se upal to zanikati' Pomisliti je treba, da na kmetih ni »uradnih ur«, da se nikdar ne gleda na začetek in ne na konec, temveč vedno le na delo kot tako Ako delo tako zahteva, ga je treba izvršiti ne glede na uro in utrujenost. Kmetu njegov delavni čas odreja in določa delo samo; le po tem se mu je ravnati. Zato je treba do^ stikrat začeti še pred pričetkoin zore, ter traja delo petem skoro da nepretrgano skozi cel dan pozno v noč. Kdo ob takih prilikah vpraša kmetskega človeka za počitek, za od-mor? Še misliti ne more in trdi ne sme na to. Časih se mora pač zadovoljiti le s par ur,mi spanja; dostikrat je res, da bolj truden zju-traj vstrja, kot pa je zvečer legel. In po vsem tem, da ne bi zaslužil petera v zimskem času nekoliko mirnega in bolj po-razdeljenega časa, odnosno počitka! Saj popolnoma brez dela tudi tistikrat ni; venomer je treba delati tudi preko zime. Naravno pa, da so vsa ta zimska dela lažjega značaja iu da torej niso združena s tolikim napor n, kakor ona v letnem času. Glavno pa je, da je delati tudi preko zime treba in se torej ne more kar na splošno trditi, da kmet kar »celo zimo leži«. Pač slab gospodar, za katerega to resnično velja! Odveč bi bilo, primerjati temu kmetske-mu delu ono delo, ki ga izvršuje navadni delavec, zlasti tovarniški delavec Pač je spet res, da je treba časih zelo pritisniti in da tako delo močno utruja, toda končno je pa le to delo vsaj porazdeljeno in točno odmerjeno po času. Po tolikih in tolikih urah pride to- govarjali, da je prenevarno zanj, tembolj je hotel svoje. Par dni manj ali več, je menil, na Golici bom pa le še enkrat, je dejal. Tako so se udali, posebno, ker je Terpina vedel, da morda čez par dni ne bo več mogoče. Šli so vsi, Cilka in Matevž, le Janez in mati sta ostala za varuha doma, — Meta in Terpina, da spremijo Tilna zadnjič na Golico. Vsi so se mu čudili, kako čudno hoden je bil. Res so šli počasi, a nepre-slano so morali zadrževati Tilna, ki je hotel kar planili na vrh. Pred vsemi je korakal, vsak grm je spotoma pobožal, h kamenju na poti se sklanjal, ob bri-nah se ustavljal, sama ljubezen do narave je gorela iž njega. Od spodnje koče je silil kar dalje, niti za hip ni maral sesti. Le na vrh je silil, le na vrh, čim preje gori! Na vrhu so Tilna dobro zavili in sedel je na kamen ter se razgledoval na obe strani. Dolgo je molčal, molčali so tudi ostali štirje. Pa se je zbudilo v njem vse v goliškem doživeto, in ž njim v Matevžu, in pričela sta obnavljati spomine. Kako se je razživil Tilen! Oči so mu gorele in v obrazu je zrastla rdečica, ko je kazal grmovje in plazovje, kier je tovoril sain ali z drugimi. Niso ga mogli odtrgali od tod, kljub Terpinovem svarilu pred močno sapo, ki je pihala. In še ni miroval, morali so kreniti proti vrhu kočne in od lam na prepad, koder je nekoč nosil na pol mrtvega Matevža. Vidiš, Matevž, kako bi bilo, ko bi bila oba iakrat zdrknila sem doli,« je dejal in pokazal v globino. >Jezus, jaz bi bila umrla!« je kriknila Cilka in se trdno oklenila moževe roke. >Zdaj pa bi sam ne prišel mimo, koj bi telebnil dolil« je pristavil Tilen in stopil čisto na rob. >Ali si nor!« ga je potegnila mati Meta nazaj. In zopet od tu ni mogel Tilen stian. Kar niso ga spravili z vrha nazaj doli. Ves čas je pripovedoval in govoril, vso pot doli, dokler niso prišli do bajto nad Rudnikom. Tam pa mu je naenkrat postalo slabo in le Terpini se je bilo zahvaliti, da ga jo spravil dalje. Z veliko težavo je prišel Tilen domov in je koj legel. Pričela ga jc kuhati vročica, in poklicali so gospoda. Vso noč je klical iz nezavesti, vse življenje je vpilo iž njega in hudo je bilo vsem, komaj so ga zadržali v postelji. Terpina je napel vso svojo umetnost, da je umiril in splahnil žarečo vročico iz trpečega telesa. Šele proti jutru se je bolnik umiril in zaspal. Duhovni gospod, šo vedno stari, dobri gospod župnik, so vso noč vztrajali z drugimi ob bolnikovi postelji, tudi Cilka in Matevž se nista ganila stran. Toda Tilnova narava je zaenkrat še zmagala. Preden je zapadel prvi sneg, je bil Tilen zopet toliko dober, da je vstal in hodil solnea lovit pred bajto in v Golico gledat. Saj pa je Terpina pokazal toliko zdravniške spretnosti na svojem sinu, da so sc čudili vsi, celo duhovni gospod. Tilen je vedel, da se ima samo očetu zahvaliti za podaljšanje življenja in bil mu je neizmerno hvaležen za te dni, smrti ugrabljene, ki so mu bili še dani, da je smel živeti med svojimi in gledati v Golico in v goliško. Ali kljub vsej Terpinovi umetnosti je Tilnu udarila zadnja ura. Ko se je v prvi pomladi začel tajati sneg, se mu je poslabšalo tako, da ni bilo več pomoči. Terpina je povedal to i Meti i Matevžu in vsi so podvojili čuječnost in nego. Udano in potrpežljivo je nosil Tilen svoj križ in usoda smrti ga ni plašila. Kakor je bil junak zdrav, je bil še vedno junak v bolečinah in v bolezni. In od matere se je težko ločil. »Mati, kmalu pridite za menoj!« je vedno in vedno prosil mater, ki se ni gonila od njegove po- 60 litror svoje krvi je prodal Francoz Briez u zdravljenje v bolnici. Di je zanjo precej računal sc razume. Ni je pa dal v kratkih rokih, ampak zelo previdno, da ni sam pri tem nič oslabel. Nc Ie čevljev, tudi železnice bo delal — namreč Bata, ki iina žc tudi v Jugoslaviji v vsakem mestu svoje prodajalne. Njegove tovarne so žc same zase nekaj posebnega, kako organizirane in kako drži delavce v gotovem rednem živliC-nju. Zdaj pa jc polej tega svojega posla sklenil Bata, da bo delal že-Icznico, in sicer i?. l'r«{« v Slovaško. Ta železnica bo popolna njegova last, stala bo seveda milijone. Cement ga ie oslepi). Iz Bočna por ':aio tali, da je v neki vasi dclavcc Hektor Biancalan« oslepel od cementa. Nesel je vrečo cementa. Vreča mu je padla na tla, se pretrgala in cement sc je zaprašil v obraz dclavcu, ki se te sklonil, da bi vrečo pobral, Prah mu je šel v oči in mož «e je v bolečinah zvalil na Ua 1 c" ljali so ga v bolniSmco z malo nads, da bi mu vrnili luč oči. „ . »Vi nimate gl«" '< zadnjih švedskih volitv« ie doživel neki stocK- Ijko in toliko počitka, prostega časa, ki je popolnoma last dotičnega delavca, s katerim torej prosto razpolaga. Delavčevo delo je po veliki večini zgolj mehanično, se ponavlja iz dneva v dan skozi celo leto; nudi torej s tem tudi možnost, da se delavec istega dela bolj privaja in mu sčasoma prehaja čisto v meso in kri — in prav to mu daje značaj mehaničnih kretenj. Tak slučaj je pri kmetu le deloma podan, ker ga loči od leta do leta zimski čas in se sploh njegovo enako delo ponavlja le v presledkih. Tako smo v glavnih obrisih obrazložili pojem kmctskega dela in takisto delavčevega. Neobdelan ostaja le še gmotni uspeh, to pa je vprašanje zase in se bomo morda še povrnili nanj. Kaj pa iz vsega navedenega sledi? Predvsem to, da je treba pač vsakomur delati in da mora vsak po svoje trpeti za svoj cbitoj in življenje. To dejstvo samo nas pa spet uči in navaja k složnemu delu za skupni blagor nas vseh. Vsako preziranje in očitanje z ene kakor tudi z druge strani je škodljivo. Zakaj jasno je vendar, da smo prav tako tesno navezani m odvisni eden na drugega, da se le v skupnem delovanju in pomaganju more razvijati ono blagoslovljeno žitje človeštva, ki mu pravimo sreča in zadovoljstvo. Ce bo kmet zadovoljen in srečen, bo temu primerno srečen in zadovoljen tudi delavec — in obratno. d O sreči more govoriti vsaka gospodinja, ko se ji nudi prilika, da pere z Radionom. Perilo se pusti preko noči v vodi, drugi dan se pa med pripravljanjem obeda po polurnem kuhanju opere v Radionu in poslane belo ko sneg. Skrivnost časopisov. Pretekli teden (od 4. do 11. nov.) se je v Sloveniji veliko govorilo zlasti o dne vnem časopisju. Dnevno časopisje je znano zlasti kot glasnik najnovejših dogodkov. Časopisje zajema najnovejša poročila od velikih dopisnih uradov. Ti dopisni uradi imajo v vseh važnejših mestih sveta svoje v posebni šoli izvežbane poročevalce. Opravilo takih poročevalcev je, da skušajo pri vsakem večjem dogodku v njihovem okolišu biti poleg, prisluškovati in povpraševati ter nemudoma telefonično ali telegrafično poročati osrednjemu dopisnemu uradu. Dopisni urad ima tako vsak čas vse polno najnovejših vesti, ki jih oddaja uredništvom listov, s katerimi sklepa v ta namen pogodbe. Zelo znani dopisni uradi so n. pr. Havas, Reuter, WoIf, Štefani i. dr. Večji časopisi imajo tudi svoje poročevalce, zlasti v velikih svetovnih središčih. Taki poročevalci so ali stalno na kakem važnem mestu (stalni dopisniki) ali so pa poslani kam samo za kakšno priliko (n. pr. ob zasedanju Društva narodov v Ženevo). Naravnost čudovito je, kako hitro deluje danes poročevalska služba. Spreten poročevalec, ki ima srečo, da mu njegovi poklicni tovariši drugega dopisnega urada ne zasedejo, prej — telefona ali telegrafa, pošlje poročilo nekaj minut po dogodku in nekaj minut za tem so poročila na razpolago časopisom. Razdalja komaj kaj ovira. Za telefon je vseeno aH je 100 km daleč ali pa 2000. Seveda taka reč stane. Angleški časo- pis »Times« n. pr. sc ni obotavljal plačati za en sam telegram iz Južne Afrike 230.000 dinarjev, samo da je imel prvi novico. Izdatki večjih časepisov za papir, tiskarno, uredništvo, telefon in upravo grejo v visoke milijone. In tako dalje, bomo rekli. O teh rečeh bi lahko mnogo pisali. Toda za tiskovni teden si zastavimo samo sledeče važno vprašanje: Kdo so ti ljudje, ki poročajo dopisnemu uradu in časopisju, kdo je v dopisnem uradu in kdo sedi v uredništvih listov? Važno je to vprašanje, ker kakršni so ti ljudje, taka so tudi poročila. Znano je, da so skoro vsi veliki dopisni uradi, ki prav za prav določajo, kaj naj svet izve in kaj se mu naj prikrije, v judovskih rokah. Tudi centrale, ki oskrbujejo časopise z različnimi krajšimi ali daljšimi spisi, so v židovskih rokah. Veliki uradi za zbiranje in posredovanje časopisnih oglasov, so prav tako v judovskih rokah. Opreznost pred časopisi je torej zelo na mestu. Naš slovenski dnevnik »Slo-, venec« je prvi v Sloveniji, ki uporablja vse novodobne iznajdbe glede hitrega poročanja, obenem pa se zelo trudi, da bl čitateljem v svojih poročilih točil čistega vina. V zvezi je z enim najboljših svetovnih poročevalnih uradov na svetu v Ber-: linu, ki mu vsak večer trikrat pošlje najnovejša svetovna poročila. V naši državi in v nekarih večjih mestih v inozemstvu ima še svoje posebne poročevalce. Nobeden slovenski in sploh jugoslovanski dnevnik nima bolje urejene poročevalske službe kakor »Slovenec«. Važni dogodki, ki so se zgodili recimo v Nemčiji še pozno 118 holmski operni pevcc, ki ni več mlad in se mu je začel glas že krhati, zelo neprijeten piipctljaj. Ko je prišel na volišče in povedal svoje ime, je volivpi predsednik dolgo brekal po imenikih, slednjič pa rekel pevcu: »Vi ne morete voliti,« - »Zakaj neki ne, če smem vprašati?« — »Nimate glasu.« — Zadet na najobčutljivejšem mestu, se je pevec obrnil in čel. Prijatelji so ga zastonj čakali na dogovorjenem sestanku pri dobri kapljici; slednjič so ga šli iskat in ga našli vsega pobitega v neki majhni gostilni. »Zaboga, kaj pa je s teboj,« so ga vprašali. »Pustite me v miru,« je rekel in si podprl glavo. »I, pa bi vendar zaupal prijateljem, kaj le je zadelo, lažje ti ta.« Tako so dolgo silili vanj in končno je povedal: »Na voiišču so aii odrekli volivno pravico, češ, da nimam glasu.« Etna bruha. Veliki ognjenik Etna na Siciliji že nekaj dni razliva po pobočju žarečo lavo. Ljudstvo je zbežalo iz najbližjih vasi pod žrelom. I-ava se vali 4 kilometre stelje, kliub temu, da jo jc Terpina podil slTan zlepa in zgrda. »Preveč mi bo dolg čas po vas, ko sem vas že ti dve leti tako težko pogrešal.« »Saj bom prišla, boš videl, Tilen I« mu je odgovarjala inati Meta. »In oce tudi, kajne, Janez,« se je navadno obrnila k možu, i midva sva ludi že zrela za tjakaj? Ne sineva pustiti fanta predolgo čakati na naju dva!« »Vedno sem mislil, da bom jaz šel prvi od nas treh, ki sem bil najšibkejši. Zdaj pa me hočeš prekositi ti, Tilen? Res ne bi mislil,« je pristavil večkrat oče Terpina. Tako so govorili o Tilncvi smrti mirno in Bogu vdano, da so gospod župnik rekli, da tako lepe priprave na smrt še zlepa niso videli kot v Terpinovi družini v bajti na Hribarjevem. Mirno je umrl Tilen, komaj opazljivo izdahnil kakor bi zaspal. Naslonil je materi v naročje glavo, nekaj časa tiho ž njo govoril in nato polglasno iz vročice. Potem se je znova vzbudil v zavest in se poslovil od vseh navzočih. Spokojno je ležal v materinem naročju in z obema rokama držal njeno dlan. Tako je v večnost zaspal Tilen, največji tihotapec, kar jih je kedaj tovorilo po goliškem in kar jih bo tovori I ;>. Ne samo po telesu velik, po pogumu in drznosti, še večji je bil v pokori in potrpljenju. In še: velik v ljubezni, v ljubezni do dragih in do planin, do zemlje domače, do gmajn in senožet in plazov; in še večji v zvestobi, v zvestobi do vseh teh in v uda-nosti. Zato so lahko rekli duhovni gospod dobravski po Tilnovem pogrebu na prižnici: »Veliko jc grešil, pa še več se je pokoril. Bil je grešnik, a bil je mozl« Komaj par mesecev za Tilnom je odšla za sinom tudi mati Meta. V pomladnih dneh in še več v ve- čerih je mnogo preklefala na pokopališču. Nakopala si je prehlad in ponovna pljučnica jo je vrgla na posteljo, da ni več vstala z nje. Pokopali so jo poleg sina. Hitela je, da bi bila, kot mu je bila obljubila, čimprej pri njem, da mu ne bi bilo prehudo po njej. A zdaj je Terpina prijelo. Prav za prav ni imel nobene bolezni. Ni hotel zdravnika, ko se mu je poslabšalo. Prosil je gospoda župnika, naj ga previdijo in ko so mu omenili, da bi poslal po zdravnika, jim je odgovoril: »Zatorej kot njegova, je tudi moja vednost, gospod župnik, in smete mi verjeti, zoper mojo bolezen ni leka!« In so dejali duhovni gospod, da je umrl Terpina od samega hrepenenja po ženi in sinu. Toda narava je laka, da umira in znova poganja. Ne samo v rožah in drevju in sadežih in živini, tudi z ljudmi je enako. Tri so odnesli s Hribarjevine, a so še tisto poletje prinesli nadomestek za prvega, za Tilna. Matevž in Cilka sta dobila sinčka in sta ga krstila za Tilna; da bi estal v imenu spomin na zve, stega druga, ki je dvakrat za Matevževo življenje svoje stavil na kocko in mu rešil življenje. Ne le njemu, tudi ženi njegovi, Cilki. Največje veselje je imel z malim Tilnčkom Janez, slari hlapec Hribarjev, ki pa je bil vse drugo ko hlapec. Bil je pravi gospodar še zdaj, ko so ga že leta upognila in je samo bolj pestoval ter čakal z materjo Hribarico vred, kdaj ga Bog pokliče. Vendar je Bog hotel drugače in ga je pustil kot živ opomin otrokom, Matevževim in Cilkinim, kot pričo njune ljubezni in zvestobe. Vsi stari, z Janežem enakih let v. dobravskem so tisto leto ali malo kesneje pomrli, tudi mati Hribarica. Le Janez je še vedno korenina. Pa b« nekdo: duhovni aospod dobravski. Zato mno- Čez 14 dni začnemo z novo tajin-stveno povestjo: Zagorski zvonovi. zvečer, so že opisani v »Slovencu«, ki ga odpeljajo po Sloveniji prvi jutranji vlaki iz Ljubljane.1 Če vzamem »Slovenec« v roke, tudi nimam tiste neprijetne zavesti, da prebiram glasilo nepoštene judovske družbe. Zato naj velja: pošten Slovenec ima naročen in bere pošten krščanski dnevnik »Slovenec«. 1 Tako 80 n. pr. dogodki, ki so se vršili o priliki, ko se jc v Pragi sesula sedemnadstropna hiša, ob poldvanajslih ponoči, došli v Ljubljano že 5 minut po poldvanajstih in ob polnoči »o bili že v tiskarskem stroju. d Bodite previdni pri otrokih in nikdar ae opustite, da jim tudi pri najmanjšem ne-razpoloženju pridenete v mleko ali vodo praška >Magna« Prašek »Magna« čisti želodec in čreva brez bolečin, prijetno in naglo osvežuje in preprečuje težja obolenja. V vseh lekarnah in drogerijah en zavoj s točnim navodilom 4 Din. n Kat. »lov. prosvetno društvo t Motniku priredi v nedeljo dne 11. nov. ob 8 popoldne v društvenem domu igro -Mlinar in njegova hčk, žalo-loigra v 5 dejanjih. Prijatelji društva se najuljud-neje vabijo na prireditev. n Katol. inobražeralno društvo v Višnji gori vprizori v nedeljo 18. nov. popoldne ob treh v Domu znauo in priljubljeno igro >Mlinar in njegova hči'. Novice v slikali danes teden na osmih straneh! V VSAKO HISO »DOMOLJUBA«! OTVORITEV TRGOVINE! Naznanjam, da ««m na Sv. Petra cesti št. 6 otvoril trgovino z vrvarskimi izdelki lastnega izdelka, kakor motvoz, štrange, vrvi, uzde, mreže itd. Izdelujem tudi po naročilu! Cene konkurenčne! Priporočam se! Anton Albreht, vrrar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 6. Fige, slive in brinje dobite pri tvrdki FRAN POGAČNIK, Liubl(ana, Dunajska cesta št. 36. Dnevni in večerni tečaj za prikrojevanje damskih oblek se vrši pri strokovno izprašani učiteljici Rozi Medved, Ljubljana, Mestni trg 27/111, nasproti rotovža. Kroji se izdelujejo po meri. Učenkam z dežele se preskrbi hrana in stanovanje po zmerni ceni. Kupujem 7Ahnfrohr0if p°naiviš- vse vrsta Ll! lil/ II CU ICtP jih cenah M. Paklž, Ljubljana. Sv. Petra na^ip 27 (za vo-lo) Kupim lipov in jesenov okrogli les več vagonov. Ponudbe franco vagon nakladalna postaja, na upravo tega lista Št. 10.910. Neprijeten diih ust hibi odstranite pri enkratni vporabi kra?no osvežujočo Chlorodont postt. Zobje dobijo krasen sijaj slonovino, posebno pri vporabi lobčaste žčetke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah. Gnili ostanki jedi med zobmi, ki povzročajo r.epiijeten duh ust, se s tem temeljito odstranijo. Poskusite najprej z malo tubo. Cfaloroilont Sčetka z» otroke, za dame (mehke Sčetke), xa gospodo (trde Ščetino). Pristna samo v originalnem modro-jeleneni omotu i napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Leo VVerke A. G., proizvodnja in zastopitvo za Jugoslaviju; Tvornice Zlato rog, Maribor. Moli oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja /.a enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajenrev in narobe. Stalne službe kmečko hišo mladenič vajen konj in vsega dela. Naslov v upravi St. 11.103 Kadi vseh velikosti - ima ni zalogi Fran Itepic sodar Ljubi ana. Trnovo. Hosaštiega učenca Čevljarskega vajenca ISče Franc Prevodnik kovaSki mojster Bistrica, Stev. 10, Potbroije, Gorenjsko. surejmem tako . Hrana in stonovan e " hiši. JoJet Skrjanc. Golnik St. 16, Gorenjsko. Vrtnice Mesarskega vajenca ve, dobro vkoreninjone, večja množina naprodaj, Cena po dogovoru. Jaitob Torkar. Višelni-ca 9, p. Gorje pri Bledu. sprejmem takoj za mesarijo na deželi. Hrana in stanovanje prosta. Naslov v Upravi Domoljuba S t. 11100. Zaga samica Čevljarskega vajenca je, voz in vse drugo orodje. Vse v dobrem Stanju. Vpra unja na ogia«ni oddelek pod 8'fro „2AGA" št. 11044. takoj sprejmem, tudi če se je že ul!1! tega obrta, pod usodnimi pogoji. Bačnlk Iv.. Oll-nxa 15., 8t. Vid nad Ljubljano. Mizarskega učenca poS enih kmeJSkih st- r-šev sprejmem Jož. Erjavec. mizar S. Gameij-ne 17. p. St. Vid nad Ljubljano. Po3lii>one koks. Cebtn Ljubljana, VVolIova 1 /II. gokrat pridejo gospod župnik na Hribajjevino in pri-sedejo k Janezu, ki z eno roko lovi malega Tilnčka, z drugo pa se igra z neugnano Majdico, in skupaj obujala spomine prošlih dni. Z mladimi se stari gospod ne morejo lako pomeniti, kakor z Janežem. Tako oba skupaj vzgajata mladi goliški rod na Hribarjevim, da ne bo samo zdrav in močan in krepak, ampak tudi lep in svetal in zvest sebi in Bogu. • Lep jesenski večer je razlit nad Dobravo in lunina svetloba izza Mežaklje siplje srebrne žarke na Golico, v njene gmajne in plazove. Na pokopališču pri dobravski cerkvi stoje pred temi grobovi trije s Hri-barjevine in mala Majdica ž njimi. — Velik šopek rož je prinesla Majdica in ga položila na srednji grob, ki v njem spi Tilen. Ob zidu stoji križ in na njem napis: >Tu počivajo Janez Terpina in žena njegova Meta, in njunin sin Tilen. Bog jim daj večni mir in pokojl« Janez in Matevž stojita odkrita pred grobovi, Cilka z Majdico poleg njiju. Vsi trije molče molijo. Le Majdica ne more molčati. »Mama, tu-le je stlic, ne?« sprašuje vedno in vedno in kaže na Tilnov grob. »Da, da, le tiho bodi, Majdica, stric spi, da ga ne zbudiš!« jo miri Cilka. »Stric spi, mama?« vprašuje dekletce, pa umolkne in zastrmi v grob. In ko se vsi trije pokrižajo ob koncu molitve, potegne še mala Majdica z drobno ročico po obrazu. »Se nesli stlicu lože, mama!« zagotavlja Majdica In kar neče stran od grobov. Odrastli trije molče in Stoje sredi pokopališča ter gledajo nazaj na vse tri ljube jim grobove. Cilka stopi z Majdico še k grobu matere in očeta, ki počivata na drugem koncu pokopališča. Janez in Matevž prideta za njima. Tudi tu pomolijo za duše ranjkih. In ko odideta Cilka in Matevž z Majdico s pokoj>ališča proti cerkvi, ostane Še Janez sam sredi grobov. Nemo se razgleduje po pokojnem prostoru. Morda si v mislih izbira prostor zase. Tamle v kotu si ga bo poiskal, kjer spi Lovra-čeva Lona, ki v nebesih čaka nanj, da se bo lahko ujedala nad njim, kakor prej živa. Od tu se vidi po vsem pokopališču in bo lahko gledal naravnost v Golico. Golica zre v starega Janeza, svojega zvestega hlapca, ki strmi zdaj v lepoto lunine luči na vrhu okrog koče. Nepremično gleda Golica, kraljica gorenjskih planin, v Dobravo in na pokopališče, kjer spe njeni otroci, stari in mladi, goliški rod. Golica bdi vedno enako nad vsemi: nad živimi in mrtvimi. In je vedno zvesta vsem, mrtvim in živim. Ene polaga v grob, druge rodi, ene zasiplje, druge vsaja v svet. Vse pa živi s svojimi travami in s svojim lesom jih hrani, v drčah in plazovih jih kremeni, v senožetih in gmajni jekleni: da bodo vredni njeni otroci, da bodo močan in krepak rod, kakor lesnika trpek na zunaj in kakor grča, pa kakor mehka jabolka v srcih in kot med v dušah. Počasi odide Janez na Hribarjevino. Vsa Dobrava zaspi v svetlo noč. Le dva bdita: zvonik sv. Štefana sredi Dobrave in nad njo Golica, vsa v lunini svetlobi. Na njej se svetijo gmajne in senožeti, drče in poseki, strmine in brežine. Od Spodnje koče doli pa je kakor samo, samo srebro, v zeleno postlano, v temno razlito notri v globel in urez: goliški plaz. K o n e o. na široko polagoma navzdol, Kar doseže, pokonča. Drevesa se takoj vnamejo in zgorijo, Iznad lave švigajo ognjeni jeziki proti nebu. V noti med torkom in sredo j« lava vdrla v mestece Mascali, ki šteje okoli 10.000 ljudi. Prebivalstvi) je moglo prej zbežali in rešiti mobilijo, živali in obleko. Vojaštvo in milica pomaga pri reševanju. Nesrečno ljudatvo se je zateklo k Bogu ia pomoč in prireja procesije. Človeških žrtev ni, NepolUne... Pred porotnim sodiščem v Arrasu ua Francoskem ie je oni dan vršila razprava zaradi zločina proti nravnosti. Zenstvo je dvorano napolnilo do zadnjega kotička. Po otvoritvi razprave je predsednik pozval ženstvo, nai se odstrani iz sodne dvorane, ker pridejo v razpravo stvari, ki niso ia ušesa poštenih žen"' Dvignila se ni niti ena ženska, da bi odšla, Čez nekaj minut pozove predsednik slugo in pokaže na poslušalke: .Poštene žene so odšle, ostale pa vrzite venkajl« Kota odraslega Človeka tehta okoli 10 k«. Eskimi izpijejo M« težave okoli tri litre «W» masti na dno. BENZIT-NADMILO je utelešena čistilna moč! Pri pranju z BENZIT-nadmilom se blago niti najmanje ne pokvari, ker BENZlT-nadmilo nesnago razkroji. — Tukaj je kuhanje in drgnjenje perila nepotrebno, ker nesnago BENZIT-nadm lo iz tkanine razkroji. Nesnago razkrojiti se pravi, da celo najfinejše tkanine pri tem ne trpijo. Nesnago razkrojiti se pravi, perilo tako intenzivno, temeljito prati, da celo največja nesnaga brez truda izgine. enzif Nadm?l P v " r z dvojnim učinkom Tvornice aforog, Maribor Najceneje se oblečete, ako kupujete gotove moške in deške obleke domačega izdelka pri fnc ninn L>ub|iana' Slari lr» st- 2< ki ima UUO, UlUjJ v zalogi tudi sukno in hlačevino iz svetovuoznanih čeških tovarn ter vsakovrstne pletenine, jumperje, jopice in perilo. — Obenem se priporoča znana gostilna »POD T RANČ O«, kjer se točijo najboljša štajerska in dolenjska vina. nn Trpežen! Moder t n! Krasen! Liublfana Grediče it. 10. — Telefon S« 2268. Prospekti zastonj! Razno manufakturno blago za jesen in zimo kupite najceneje v trgovini Anton Savnik, Shofi&lo^a Francoska linija - French Line Cie. G e. Transatlantique Za Severno Ameriko in Kanado, največji in uajlepši brzoparuiki. Havre—Newyork samo 5 '/j dni Cez morje. V Ji žno Ameriko, Vrgentino, Chile, Urugna)' vsak teden iz, Havre, Bordesux in Mardlije: Cie Chargeur-« R&unis, Sud-Atla itique. Transporta Maritimes. Izvr.tna lirana, (zborna postrežba, vino brezplačno. Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik IVAN KtiAKER, Ljubljana Kolodvorska ulica 35 PREKLICI Dne 22. oktobra 1928 sem se napram Frančiški Podboršek žaljivo izrazil o Ivanu Marnu, posestniku, Ogrije št. 4. V.e te svoje žaljivke pre-klicujem ln jih obžalujem. Franc Kačar. Oglejte si čevlje in vse druge potrebščine ki jih dobite po konkurenčnih cenah samo pri Ivanu Lupše Ljubljana, Karlovška cesta 30. OBLEKA i/, močnega Bukna 4C5 Diu, ševjota 639 '»in, kamgarna MflDin. delavske hlače 58 Din. hlafie iz sukna 96 Dm. kum-a. na 161 Din. fantovska • bleka iz sakna 100 Din, iz pamnčne tkanine 62 D'n, imska sn^n h double, kr tka S69 Din. d d ga S00 Din, fantovska suk a 209 Din. klobuk trpe-ien 56 Din. f n, 79 Dm, modemi 88 Dm, iz pllSa 125 Din. Iz zajčje dlake 180 Din, v.^e v najboljši kvu- 1 teti r zp Silja veletrgovina B. ST i-KMEČKI, Cel le fit. 19 Slov. Zaht va te zastonj takoj ilusirovani cenik z več tiso^ slikami. Kar ne uga a se zamenja ali vrne nii e d 85 Oin.inm* buricu od 58 Din, k u-mofon od 245 l) n dalje Ogromen prihranek izdatkov za vsakovrstno blago, za moške ženske obkke, za razno perilo, kamtfarne, sukno, blago za ženske plašče, raznovrstne perhete za obleke in perilo. Sezijska razprodaja Kamrami za moške obleke od 110 Din, ramo sukno za moške obleke od 40 Din, za ženske plašče od 60 Din, volneno blago za ženske obleke, dvojna širina, od 34 Din, različni kambriki od 10 Din, vsakovrstni parheti od 9 Din naprej. Suk-r.ena obleka 3-20 m blaga z vso dobro podlogo samo 230 Din Vse navedeno se dobi samo v manufakturni trgovini IVAN KOS. Uubi ana. Sv. Petra ccsta št. 23 Ne zamudite ugodne prilike! Oglejte si blago! Zadružna gospodarska banka d. d. Teleton št 2057, 2470 In 2979. Ljubljana, MiklOŠiČeVa cesta 10 Brzoiav.: Gospobanka. Kapitai in rezerve skupno nad Din 16,ooo.ooo -, vloge nad Din jOo.ooo.ooo - Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. in vest. posojila ter 2 V2 vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji Glavno, in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije. Urednik; ('ran* Zabiei. Zn Jugoslovansko tiskarno- Karel Cti.