LETO LI, št. 32 PTUJ. 13. avgust 1998 CENA 120 tolarjev /esen čeprav se ljudje čez dan še stiskamo v senci in čeprav trava rjavi pod vročim polentim soncem, turisti pa si nabirajo barvo in moči ob morju, v toplicah ali v gorah, je v zraku vendarle pridih jeseni. Jut- ranja meglica, nekoliko večja svežina in predvsem nekoliko krajši dnevi, povdarjajo bližnji jesenski čas. Avgust je za Slovence miren mesec, saj so tudi politiki šli za nekaj časa na dopust in nam s svo- jimi nikoli dorečenimi temami ne kratijo poletnega miru. Zagotovo pa se "brusijo" za oster jesenski boj, ki bo potreben zaradi lokalnih volitev, napovedanih za konec jeseni. Studenti vse pogosteje pogle- dujejo na koledar izpitnih rokov, dijaki in učenci pa začenjajo zbi- rati knjige in zvezke za novo šolsko leto. Tudi kmetje ta čas bolj počivajo in se pripavljajo na jesenski "obračun" z naravo. Letina je znova nadvse obetavna, ceb tako, da povzroča skrbi. Predvsem vi- nogradniki se v strahu ozirajo na obloženo trto, ki pod močnim son- cem napoveduje še eno bogato in kakovostno vinsko letino. Koliko so in še bodo množice turistov pomagale sprazniti polne slovenske kleti, zaenkrat še nimamo podatkov, sliši pa se o hektolitrih porabljenega piva, mineralne vode, gaziranih in drugih pijač dnevno. Kakorkoli že, po poletnem počitku čaka vse generacije in stanove, dela in skrbi polna jesen. Ceb upokojenci, ki so "izpregU", bodo jeseni v skrbeh za svoje zaslužene pokojnine. Zaloge denarja je menda le še za dva meseca, poznejša rešitev pa je v rokah vlade. Pa smo spet pri politi- kih, ki se bodo spočiti in polni idej za rešitev težav, vrnili v 1^ - VUk-^ cZL" <= poslanske, vladne in strankarske rX^ \^ Ч ^/"^ klopi. U PTUJ / NEPREKINJENO ¡ ZDRAVSTVENO VARSTVO ] Piva zasebnika v podrejenem položaju? ...Ostaja grenak priokus, da zadev nekdo ne\ obvladuje, dodatno pa jih zapleta neizdelana. strategija privatizacije slovenskega zdravstva, i oz/roma strategija zdravstva nasploh. Najhuje\ pa je, da se z odhodi v zasebno prakso krhajo] odnosi med zdravstvenimi delavci, ki vsi,] neg/ede na status, sestavljajo enotno mrežo javnega zdravstva, in katerih prva skrb mora kvalitetna oskrba bolnikov. Mar ne? STRAN 9\ KARTING Superiorni Zvonlío Dominlío AMD Ptuj je ob prazniku mestne občine Ptuj organizi- ral mednarodno kating dirko, na kateri je na kartodromu v Hajdošah nastopilo 82 tek- movalcev in tekmovalk. Na- jveč zanimanja je veljalo dir- ki v kategoriji FC 125, kjer je nastopil domačin Zvonko Dominko, ki je veljal za favo- rita. Breme odgovornosti, še posebej pred svojim občinstvom, je bilo veliko, vendar se Zvonko ni kaj dosti oziral na vse to. Najhitrejši je bil na treningu, zmagal v predfinalni vožnji, svojo pre- moč pa je potrdil tudi na fi- nalni dirki. STRAN 16 Foto: Langerholc SREDNJI JADRAN / REPORTAŽA Cw/m svetlobe Odkar obstaja človeški rod, plujejo ljudje po morju. Le-to jim omogoča varno in mirno pot, mnogokrat pa pokaže tudi zobe. Da bi se izog- nili nevarnim čerem in plitvinam, so mornarji že zgodaj postavljali ob obali trdnjave, ki so jih opozarjale nanje in s pomočjo katerih so se orientirali. STRAN 6i KOG / ZA RAZVOJ KRAJA Bogastvo Koga za vse okuse Kogovčane Tone Luskovič opisuje kot "zgovor- ne, nagnjene k veselju, petju in pitju, melan- holiji, nekoliko bahavo postavljaške in ponos- ne, zavzete za narodno stvar in nagnjene k kolektivnim nastopom, delu in proslavljanju..." STRANIO V teh pasjih dneh nas razveseli že pogled na hladno vodo. Foto: Langerholc 2 AIÎÏÏUALNO Čemek, 13. avgust 1998 - TEDN|| GORNJA RADGONA / 36.KMETIJSKO-ZIVILSKI SEJEM Boljši pogoji za razsta- vlialte in obisitovalce Pomurski sejem v Gornji Radgoni je bil eno samo veliko gradbišče, saj so organizatorji naše največje sejemske prire- ditve hiteli z ureditvenimi in drugimi opravili, da bi se razstavljalci in seveda tudi obiskovalci na sejmu najbolje počutili. Na njem bo letos sodelovalo 1550 razstavljalcev iz 26. dražav, sejem pa bo odprt od 22. do 30. avgusta. Sejem naj bi odprl podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik. Na zadnji tiskovni konferenci je vodstvo Pomurskega sejma na čelu z direktorjem Janezom Erjavcem, postreglo s podatki o sklepnih pripravah na letošnji mednarodni kmetijsko-živilski sejem. Odprt bo od 22.do 30.avgusta, na njem pa bo sodelovalo 1550 razstavljalcev iz 26 držav. Vseh 46.500 kvadratnih metrov razstavnih površin je od- danih, kar potrjuje vlogo in po- men tega sejma v širšem slo- venskem in evropskem prostoru. V teh dneh je sejmišče v Gornji Radgoni še eno samo veliko gradbišče, saj hitijo z ureditvami zaprtih in odprtih razstavnih pros- torov, urejajo inštalacije in mod- ernizirajo prezračevalne naprave, tako da bodo razstavljalci delali v bistveno boljših pogojih. To velja še zlasti za razstave živine, ki bodo tudi letos med osrednjimi dogodki 36. mednarodnega kmetijsko- živilskega sejma. Razstava goveje živine bo letos obsežnejša, predstavljene bodo tako živali, na- menjene prireji mleka, kot tudi mesa. Razstavo bodo letos popest- rili z zanimivim dogodkom, nam- reč s srečanjem mladih rejcev. Ti se bodo na dan govedorejcev po- merili med sabo in predstavili domače telice v teži 100 do 150 kg. Sodelovali bodo otroci do 14. leta starosti, ki pomagajo staršem na govedorejsko usmerjenih kmeti- jah. Obiskovaci bodo lahko videli tudi novosti v prašičereji, razstavo prašičev pripravlja Selekcijska služba za prašičerejo Republike Slovenije v sodelovanju z društvi prašičerejcev. Zanimiva bo razsta- va konjev, ki jo je pripravila re- publiška služba za konjerejo. Po- leg tega bo na ogled še veliko drobnice, perutnine, nojev, rib in plazilcev. Letos so ob sejmišču bistveno povečali vzorčne nasade nekaterih rastlin, med drugim je Kmetijska šola iz Rakičana posadila 50 sadik konoplje, ki pa so jo policisti UNZ Murska Sobota prejšnji teden že poželeli. Izjemno bogat bo spremljevalni in strokovni pro- gram sejma, na katerem se bodo predstavile vse slovenske kme- tijske šole, velik javni forum pa načrtuje tudi Ministrstvo za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehrano. Precejšnje je zanimanje za parado starih kmečkih običajev in navad, zanimiva pa bo tudi razstava del iz mednarodne slikarske kolonije, ki je bila pred dnevi na Jeruzalemu. Slikarji so ustvarjali motive z nas- lovom "Vinogradi na obeh brego- vih Mure". Seveda bo na sejmu ve- lik povdarek prikazu kmetijske mehanizacije in opreme, živilsko predelovalne industrije, zaščitnih sredstev, opreme za gozdarstvo, ribištvo, čebelarstvo in vino- gradništvo. Posebej se bodo predstavile nekatere vladne in gos- podarske ustanove iz Slovenije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Poljske in Madžarske. Slovensko kmetijsko ministrstvo pripravlja obširno predstavitev vseh služb in organizacij ministrstva, poseben povdarek pa bodo letos namenili področju z naslovom "Kmetovanje in turizem na kmetijah". Na zadnji tiskovni konferenci so predstavili tudi rezultate ocenje- vanja kmetijske mehanizacije in slovenskih vin. 36. vzorcem so po- delili naziv prvakov, 6. vzorcem pa laskavi naslov šampioni 1998. Na- jvišje ocenjeno suho belo vino nor- malne trgatve z ostankom ne- povretega sladkorja do 4 gA je sau- vignon letnik 1997, Vino- gradništva in vinarstva Kolmanič iz Rožičkega vrha. Najvišje ocenje- no belo vino normalne trgatve z ostankom nepovretega sladkorja nad 4 g/l sta laški rizling 97 z oceno 19,03 Vina Brežice in char- donay 97, z enako oceno istega pri- delovalca, torej Vina Brežice. Na- jvišje ocenjeno rdeče vino normal- ne trgatve je cabernet sauvignon 1993, z oceno 18,47 pridelovalca Vinakoper, najvišje ocenjeno vino posebnih kakovosti je suhi jagodni izbor ranina 1997, z oceno 19,60 Marije in Božidarja Zorjana iz Tinjske gore pri Zgornji Ložnici in najvišje ocenjeno peneče vino - zlata radgonska penina 1994 z oceno 18,57 pridelovalca Radgonske gorice iz Gornje Radgone. Na letošnje ocenjevanje vzorcev vin v Gornji radgoni je prispelo rekordnih 927 vzorcev, največ iz tistih vinorodnih območij, ki so pripravila tudi na- jveč lokalnih ocenjevanj vina. M.Toi PTUJ / SE o STEČAJU SAVE GUMARNE V dveh letih ponovno odprt¡e delovnih mesi? Sava Gumarna, d.o.o. je v stečaju od 8. julija letos. Delo je iz- gubilo okrog 50 delavcev. Stečaj je na Ptujskem boleče odjek- nil glede na to, da so bile napovedane nekatere preselitve programov v Ptuj, pa tudi nakup proizvodnih prostorov v Do- lanah je bil nekaj časa aktualen. V teh dneh smo dobili iz Kranja, s sedeža Save, d.d., tudi nekatera dodatna pojasnila glede omenjenega stečaja. Stečaj je bil edini izhod, da se zaus- tavi naraščanje izgube. Proizvodnja stiskanih izdelkov v Gumarni je od leta 1987 pri- našala izgubo, ki so jo pokrivali znotraj sistema. Kazalci poslovan- ja so bili bistveno slabši od rezul- tatov v drugih delih Save. Delež stroškov dela je v skupnem pri- hodku znašal v lanskem letu kar 43 odstotkov, prodaja na zaposle- nega le 4.155.000 tolarjev, bruto dodana vrednost na zaposlenega pa le 1.504.000 tolarjev. Program se ves čas ni finančno pokrival, normalno poslovanje je bilo mogoče le zaradi internega kredi- tiranja. Hudo breme so bile bol- niške oziroma odsotnost z dela, ki je v povprečju znašala 13 odstot- kov, v proizvodnji pa celo od 15 do 35 odstotkov, odvisno od inten- zivnosti proizvodnje. Gospodarski načrt za leto 1998 je predvideval še bistveno slabši poslovni rezultat od lanskega. Izguba naj bi se podvojila, obseg proizvodnje znižal zaradi ukinitve dela progra- ma. Analiza je pokazala, da sta uspešna le programa gumenih iz- delkov za avtomobilsko industrijo in program gradbenih tesnil. Skladno s poslovno strategijo kon- cema Sava, poteka prestrukturi- ranje in sanacija razmer v ptujski Gumarni, z opuščanjem neus- pešnih programov, uskladitvijo števila zaposlenih, iskanjem stra- teškega partnerja zaradi nadaljnje- ga razvoja, zniževanjem vseh vrst stroškov, inoviranjem programov in z modernizacijo ter povečanjem proizvodnje. Žal pa, kot poudarja- jo v Savi v Kranju, je bila možna rešitev pri zaustavljanju izgube le stečaj. Nadaljujejo pa s proiz- vodnjo gumenih delov za avtomo- bilsko industrijo in gradbenih tes- nil. Z njo se je ohranilo 40 delov- nih mest, dosežena pa je tudi mi- nimalna konkurenčnost progra- mov. Za utrditev svojega položaja mora program stiskanih izdelkov v dveh letih doseči naslednje cilje: najmanj 10 milijonov tolarjev pro- daje na zaposlenega, 5 milijonov tolarjev bruto dodane vrednosti na zaposlenega, najmanj 50 milijonov tolarjev letnih vlaganj v posodobi- tev opreme, najmanj podvojen ob- seg prodaje in pridobiti stra- teškega partnerja. PTUJSKA LOKACIJA POMEMBNA PROIZVODNA ENOTA Se vedno pa je ptujska lokacija, po trditvah koncema, pomembna proizvodna enota, ki ima razvojno perspektivo. Savin načrt zanjo ob- sega gradnjo nove kotlarne za рЦц ki naj bi jo pričeli graditi letošnjo jesen. Prenos napov^. danega pakiranja in skladiščenja zračnic iz Kranja, je vezan na prj. dobitev oziroma gradnjo dodainii; prostorov. Letos naj bi tudi pričeli s toliko pričakovano mod. ernizacijo proizvodnje stiskanih izdelkov. Ob tem naj bi to proiz. vodnjo ločili od proizvodnje zračnic, slednjo pa naj bi pričeli širiti s komplementarnimi proiz. vodi. Z uresničitvijo omenjenih načrtov bodo povečali obseg proi?. vodnje, znižali stroške na enoto proizvoda, povečali dodano vrednost in število zaposlenih ter konkurenčnost v primerjavi s sve- tovnim trgom. Sočasno s prestruk. turiranjem proizvodnje in sanaci- jo, potekajo v koncernu Sava tudi organizacijske spremembe, ki so povezane z ustanovitvijo novih družb v mešani lasti Save in kon- cerna Goodyear. Za ptujsko loka- cijo to pomeni, da bodo predvido- ma do konca leta proizvodnjo avtozračnic in stiskanih izdelkov organizirali v skupni družbi v lOO- odstotni lasti Save, d.d. Prenos pa- kiranja in skladiščenja avtozračnic v Ptuj, prinaša dvajset novih de- lovnih mest, povečanje proiz- vodnje stiskanih izdelkov pa deset, Dodatne možnosti zaposlovanja pa naj bi prinesli dodatni progra- mi, ki jih šele razvijajo in so v tem trenutku v fazi idejnih zasnov. Cilî koncema Save je, da bi s progra- mom širitve proizvodnje odprli to- liko novih delovnih mest, kot jih je bilo ob stečaju Save Gumarne iz- gubljenih. MG UUTOMER / 130 - LETNICA PRVEGA TABORA Utrhvanie narodne zavesti Bogat program prireditev je minil v znamenju dokaj grenkega priokusa zaradi pretiranega strankarskega prisvajanja zgodo- vinskega izročila ljutomerskega tabora. Slavnostni govornik na nedeljskem zborovanju je bil predsednik SAZU Dr. France Bemik, Ljutomerčani pa so obenem sklenili praznovanje občinskega praznika. Minulo nedeljo se je v ljuto- merskem spominskem parku končalo osrednje zborovanje ob zaključku praznovanja 130-letnice prvega slovenskega tabora. Na slo- vesnosti, ki se je nista udeležila predsednik države Milan Kučan (se je opravičil) in predsednik vla- de dr.Janez Drnovšek, se je zbralo okoli 1500 ljudi in več vidnih predstavnikov slovenskih poli- tičnih strank (Marjan Podobnik, Janez Janša, Andrej Gerenčer, Tone Anderlič in drugi) in slo- venskega javnega in kulturnega življenja (rektor mariborske uni- verze dr.Ludvik Toplak in drugi). Slavnostni govornik je bil predsednik SAZU dr.France Ber- nik. V svojem nagovoru je akademik dr.France Bernik orisal zgodo- vinski čas in zgodovinski pomen ljutomerskega tabora, ki je bil 9. avgusta 1868 v Ljutomeru. Z njim se je začelo znamenito taborsko gi- banje na Slovenskem, ki je glasno in odločno poudarjalo zahtevo po "Zedinjeni Sloveniji" in se zavze- malo za enakopravnost slovenske- ga jezika v šolah in uradih. Dr.Bernik je govoril tudi o spo- ročilih ljutomerskega tabora, ki so zelo pomembna tudi za aktualni čas, za samostojno slovensko državo. Taborsko gibanje je posta- vilo jasno zahtevo po zedinjeni Sloveniji, po združitvi Slovencev in enakopravni rabi slovenskega jezika. V zgodovinsko usodnem času je majhen slovenski narod dvignil svoj glas in opozoril na svoje pravice. To ni bilo nepo- membno, saj je bil slovenski narod razdrobljen med več dežel. Na prvem ljutomerskem taboru se je zbrala velika množica ljudi, tudi številni ugledni intelektualci, ki so vsi zahtevali enakopravnost z dru- gimi narodi v takratni monarhiji in opozorili na spoštovanje ustave. Kritike udeležencev tabora so bile namenjene vladi na Dunaju, ne pa državi, do katere so bili lojalni, je med drugim menil slavnostni go- vornik na nedeljski slovesnosti ob 130-letnici prvega slovenskega ta- bora v Ljutomeru, dr.France Ber- nik. Dodal je še, da so tabori pri Slovencih dvigali domoljubje in narodno zavest, ki imata velik po- men za obstoj in samostojno življenje slehernega naroda. Slo- venci kot celota bi morali vedno držati skupaj, tega je bilo vse pre- malo in tudi danes bo treba še kako strniti moči in sile, vsi bomo morali biti skupaj, kot celota, kar je vrednota naših sosedov in za- hodnoevropskih narodov, je pove- dal dr.Bernik in menil, "da če tega ne bomo spremenili, bo Slovence zgodovina odpihnila". Na slovesnosti je SDS razvila zastavo, sicer pa so pripravili bogat kulturni program, ki se je nato zavlekel v popoldanske ure, ko se je praznovanje nadaljevalo s prijet- nim druženjem in konjskimi dir- kami na ljutomerskem hipodromu (o njih poročamo na športnih stra- neh Tednika). K prijetnemu razpoloženju je prispevalo tudi pravo poletno vreme in bogata ku- linarična in gostinska ponudba. Že pred osrednjo slovesnostjo je bilo nekaj drugih prireditev in strokovnih posvetovanj. Ljuto- mersko TD je pripravilo tudi tu- ristično-etnografsko prireditev "Sejem po celen Lotmerki", ki je bil dobro obiskan, na slavnostni seji občinskega sveta pa so podelili plakete in priznanja občine Ljuto- mer. Prejeli so jih Srečko Pavličič iz Pristave, Avgust Santi iz Ljuto- mera, Aktiv kmečkih žena iz Križevcev in Pihalni orkester iz Ljutomera. Pisna priznanja so le- tos prejeli Območna obrtna zbor- nica Ljutomer, Pavla Bohanec iz Logarovec in Lovska družina Križevci. Posebno denarno nagra- do za ekološko sprejemljive programe, pa je prejel Franc Ma- koter iz Ljutomera. M.Teš BORL / ODPRTA INFORMACIJSKA PISARNA Popelhh vas tudi po gradu Lokalna razvojna agencija Halo iz Cirkulan je v sodelovanju z občino Gorišnica ob tretjem občinskem prazniku odprla vrata informacijske pisarne podjetništva in turizma na gradu Bor- lu. Ob tej priložnosti so Halojevci predstavili program javnih del, študijski krožek pod naslovom Grad Bori in nekaj več po- vedali tudi o letos začetem projektu Informacijskega sistema podjetništva in turizma na območju štirih haloških občin. Pi- sarna na Borlu je odprta vsak dan med 8. in 15. uro, vse ostale ure pa po dogovoru. Pisarna na gradu Borlu je ena od šestih že odprtih pisarn v Halozah, ki je v prvi vrsti namenjena posre- dovanju informacij podjetnikom iz haloških občin in zbiranju ma- teriala za bližnji katalog vinske tu- ristične ceste Haloz. Kot nam je povedal Jernej Gole, direktor LRA Halo, je v pisarni na gradt Bori mogoče dobiti tudi vse druge informacije, organizirajo pa tudi vodenje po gradu za napovedane in naključne goste. Prek javnih del so tam zaposleni ljudje na volje domačim podjetnikom za vse ak- tualne informacije, ki se pojavljale ob posameznih razpisih, sestavlja- jo pa tudi koledar prireditev it zbirajo ponudbo, ki si jo lahko ^ čas obetamo na območju Haloz. ^ tem času imajo udeleženci infor- macijske pisarne največ dela z zbi- ranjem materiala za novi katalo? VTC Haloz, ki naj bi izšel še letos jeseni, vmes pa precej časa namen- jajo tudi dodatnemu izobraževan- ju. Podobno delo imajo tudi v os- talih informacijskih pisarnah haloških občinah Majšperk, Vi- dem in Zavrč, kjer trenutno dela 14 udeležencev projekta. T. Mohork« Ob odprtju informacijske pisarne podjetništva in tu- rizma v prostorih boriskega gradu. Foto: TM MOSTJE / OBČINA JURSINCI SKRBI ZA SPOMENIK Ne pozabimo na 8* avgust 1942 Tiho in sicoraj neopazno je minil letošnji 8. avgust, dan Ico se vsal(o leto poklonimo spominu na junašld boj Slovensko- gorlške čete, ki se je odvijal 8. avgusta 1942. leta v Mostju. Od takrat je minilo že 56 let, nekateri so se na ta dogodek zavestno pozabili, mnogi pa ga nosimo z iskrenim spošto- vanjem in občudovanjem v naših srcih in mislih. Ponosni moramo biti na junake takratnega časa druge sve- tovne vojne, ki so se zavestno podali v boj prati okupatorju za svobodo slovenskega naroda, v najtežjih pogojih in za ceno lastnega življenja in življenja svojih družin. Na letošji dan, 8. avgusta, se je na domačiji narodnega hero- ja Jožeta Lacka v Novi vasi pri Ptuju, zbrala kar lepa skupina borcev, aktivistov in brigadirjev. Skupaj so obiskali spominsko obeležje v Kicarju, oba spomenika v Mostju in ob zaključku še domačijo Franca Krambergerja v Novi vasi pri Ptuju. Povsod so položili vence, presednik območne organizacije ZZB Nuv Ptuj Ivek RAU, pa je orisal boj slovenskogoriških borcev. P''^'^ 8. avgustom so člani ptujskega kluba brigadirjev položili venei^ k spomeniku Franca Krambergerja pri delavskem domu v P^^' ju, člani društva upokojencev Rogoznica pa k spominski ploS^i na domu Slovensko goriške čete na Rogoznici. Ob tem velja zapisati tudi to. da je občina Juršinci lepo očiS' tila okolje spomenika, ki stoji na prizorišču poslednjega boja o" gozdičku Laze v Mostju. Brigadirji so očistili del okolja pri sp"' meniku ob cesti v Mostju ter ob spominskem obeležju v Kicä^' ju, drugi del pa imajo v programu še v tem mesecu. Ne pozabimo na 8. avgust, ne pozabimo na štiriletni nS' rodnoosvobodilni boj, v katerem so se postavljali temelji паб^ samostojne slovenske države. fi TEDMIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO ■ TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, (novinarji), Slavko Ribarič, (vodja tehnične redakcije), Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Propaganda: Oliver Težak, ^ 041-669-509 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; -a (062) 771-261. 779-371, 771-226: faks (062) 771-223. Predstavništvo Ormož: Vrazova 5; tel./faks: (062) 702-345. E-pošta: tednik@ kdm-ptuj.si Celoletna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev. Žiro račun: 52400-603-31023 Tisk: MA-TISK. Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: www. radio-tednik.si E-pošta: nabiralnik @ radio-tednik.si fCPNIK- Četrtek, 13. avgust 1998 POROČAMO, KOMENTIRAMO 3 Izvedeli smo Izvedeli sme PTUJ / ŠE O LETNIH TERASAH (TRETJIČ) Interesi so eno, zalioni drugo Julija smo v Tedniku dvalo-at pisali u problematiki odpiran- ja in delovanja letnih teras v starem mestnem jedru. Ker je s strani gostincev bilo izrečenih precej kritik in tudi neute- meljenih obtožb na tiste, ki i/.dajajo papirje o tem, so v up- ravni enoti Ptuj vzeli podrobno pod lupo celotno problema- tiko, ki jo je v enem od svojih junaških dopisov v imenu svo- jih članov in nečlanov izpostavilo tudi Gospodarsko interes- no združenje Poetovio Vivat, pod streho katerega se soočata zasebni in javni interes na področju turizma. Kot je povedala Silva Čerček, vodja oddelka za gospodarstvo v upravni enoti Ptuj, so ugotovili, da niti občina niti upravna enota pri vseh gostincih, ki so bili v navedeni v dopisu GIZ-a, nima- jo in niso imeli možnosti odločati o dovoljenju za delo- vanje gostinskega vrta, ker jim določeni gostinci niso nikoli posredovali bodisi vloge za izda- jo soglasja za koriščenje prosto- ra, ki ga izda mestna občina, bo- disi za izdajo odločbe o op- ravljanju storitev na gostinskem vrtu, ki ga izda oddelek za gos- podarstvo pri upravni enoti. Pri ugotavljanju stanja so imeli tudi veliko težav, ker niso bili upo- rabljeni pravilni in točni nazivi družb oziroma samostojnih podjetnikov, ki so registrirani pod nazivom firme oziroma po imenu in priimku in ne po sim- boličnem nazivu lokala. Odločbe se izdajajo samo na uradno registrirane nazive. Tako so v upravni enoti Ptuj za gostinski lokal Vitez v Grajski ulici ugotovili, da vloge za letno teraso oziroma gostinski vrt ni bilo. Celo več, v času obravnave gizovega dopisa, obrat sploh še ni imel odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti. Družba TIVIR, v okviru katere deluje gostinski lokal Vitez, je to odločbo prido- bila šele 2. julija. V upravni enoti se čudijo, kako je lokal sploh lahko deloval in to kljub posre- dovanju pristojnih inšpekcijskih služb. Med tiste gostince, ki si niso pridodili dovoljenja za pos- tavitev gostinskega vrta, ker sploh niso podali vloge, pa so družba Gastrospeim design, d.o.o. oziroma t.im. Bakhosov hram za teraso v Lackovi ulici, Ptujske pekarne in slaščičarne, prav tako za teraso v Lackovi ulici in družba B&D&P v Prešernovi ulici (hotel Mitra). Občinski urad mestne občine Ptuj pa je skladno z odlokom o ureditvi cestnega prometa na območju mestne občine Ptuj zavrnil zahtevek za postavitev letnih vrtov pred gostinskimi obrati in na parkirnih mestih sa- mostojnemu podjetniku Saitu Ziberiju (obrat Rimljan) na Mi- noritskem trgu, samostojnemu podjetniku Ivicu Jauku (gos- tinski obrat Parazol) na Mino- ritskem trgu in samostojnemu podjetniku Bojanu Mišku (gos- tinski obrat Bo cafe) na Slo- venskem trgu, kateremu pa so dovolili postavitev dveh miz na pločniku pred samim lokalom, strežbe na parkirišču čez cesto pa mu niso dovolili. Z že omen- jenim odlokom o ureditvi cestnega prometa so določene javne površine. Glede na poman- jkanje urejenih parkirnih površin v starem mestnem jedru, je izguba vsakega parkirnega mesta praviloma nedopustna. Iz pravilnika o minimalnih teh- ničnih pogojih, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave ter o pogojih glede min- malnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah, pa je v 10. členu določeno, da se op- ravljanje gostinske dejavnosti na drugih zunanjih površinah (gos- tinski vrt) lahko opravlja le v ne- posredni povezavi z gostinskim lokalom. Na Prešernovi ulici v Ptuju sta odprta tudi dva vrtova, ki nima- ta neposredne povezave z gos- tinskimi obratom. To sta Exprès bar Marije Terbovšek - Soršak in gostinski obrat Julija, Dobri- le Smigoc. Glede Exprès bara v oddelku za gospodarstvo up- ravne enote pojasnjujejo, da je podjetnica podala vlogo za pro- dajo na gostinskem vrtu na od- delku za gospodarstvo skupaj s soglasjem mestne občine za do- volitev uporabe prostora ter z odločbo o postavitvi vrta oddel- ka za okolje in prostor upravne enote. Glede na vse to, je tudi oddelek za gospodarstvo up- ravne enote izdal podjetnici odločbo o dovoljenju za postavi- tev gostinskih vrtov s pogojem, da pa mora biti urejen z že omenjenim pravilnikom o mini- malnih tehničnih pogojih. Pri tem je, kot je povedala Silva Čerček, bila podjetnica tudi opo- zorjena na možne posledice, če pravilnika oziroma zakonodaje ne bo upoštevala. Pri obratu Ju- lija pa je postavitev gostinskega vrta zavrnil že oddelek za okolje in prostor pri upravni enoti Ptuj, zato tudi ni prišlo do nadaljnjega postopka. Nerazumljiva pa je na- vedba za družbo N - Trade, d.o.o., ki si je pridobila odločbo za opravljanje gostinske de- javnosti v gostinskem obratu "Čebela bar", in ki želi obogatiti svojo poletno gostinsko ponudbo z letnim vrtom pred lo- kalom na grajskem dvorišču. V upravnih organih ne spreje- majo očitkov, da ne podpirajo turistične ponudbe v obliki odpiranja gostinskih vrtov. Po- gosto so tudi sami nemočni, ko gre za izvajanje posameznih za- konov in pravilnikov, ki jih je za enotno ureditev posameznih področij, sprejela države. Še po- sebej pa se skupaj z vsemi, tudi z GIZ-om zavzemajo za spodbu- janje razvoja turizma, ki bo v ko- rist obiskovalcem in občanom Ptuja, "vendar ne na način, da se nekomu pripišejo dejanja, ki jih ni storil..." MG Namesto letnih vrtov sedaj v mestnem jedru prevladu- jejo avtomobili. Na Minoritskem trgu je že tako. Foto: Črtomir Goznik P9\^RI SE... ^..DA je odšel mestni župan z nahrbtnikom in klobukom ter z vlakom na morje, na ene- ga od jadranskih otokov. Na- mesto klobuka in nahrbtnika Hi bilo s seboj bolje vzeti ga- silsko čelado in nahrbtno "brentačo". ...DA se "otvoritev" nove razsvetljevalne pridobitve v Ptuju ni odlikovala z množičnim obiskom. Le kdo se bo veselil svetlobe luči ob opoldanski pripeki. ...DA obisk prihajajoče filmske junakinje Kasandre v Ptuju še ni predviden. Tudi rezine Kasandra še ni, pa tudi nobeden ptujskim mostov se na srečo še ne imenuje Ka- sandrin most. ...DA ob pomembni vodo- vodni pridobitvi nad Ptujem slavnostnega govorni- loviàici pač raje in po- • güifíneje govorimo ob vinu. VIDI SE .. ...DA je pred nami vroča po- litična jesen. Tako se je v teh dneh dobro odpočiti in si nabrati tudi nekaj dodatne energije. „.DA bodo jeseni politiki tako pometali pred tujim pra- gom, da se bodo mede zagoto- vo podražile in jih je treba se- daj kupiti na zalogo. 4 KULTUHA, IIOBRAŽŠVANJE Četrtek, 13. avgust 1998 - TEDNIK TILEN MRGOLE / STRANIŠČA V ANTIKI IN POIZKUS HIPOTETIČNE POSTAVITVE JAVNIH IN ZASEBNIH STRANIŠČ V PETOVlJi Opnstife, kie ie strmišie? 7. VFORUMU Večje kot je bilo mesto, več je bilo prebivalcev in več je moralo biti javnih stranišč. Ker je sle- herno rimsko mesto imelo for- um, so arhitekti že ob načrto- vanju narisali tudi javno stra- nišče. Po sliki sodeč, so arhitekti predvideli dvoje javnih stranišč, kar da slutiti, da je eno namenje- no moškim, drugo ženskam. JAVNA STRANIŠČA V KOPALIŠČIH V termah je bilo veliko prosto- rov, v katerih je bila voda. Vodo- vodni sistem je bil odlično spel- jan po vsej zgradbi. Gotovo pa užitek savn ne bi bil tako po- poln, če ne bi poskrbeli tudi za stranišča. Na načrtu vidimo, da sta vrisani dve (tokrat z enim vhodom - izhodom), namenjeni moškim in ženskam. STRANIŠČA V AMFITEATRIH Amfiteatri so bili priljubljena stavba, kamor so se ljudje hodili zabavat. Nekateri so bili zelo ve- liki in so sprejeli velikansko šte- vilo ljudi. Tudi za te je bilo po- trebno poskrbeti. Zaradi načina gradnje (v kletnih prostorih in pritličju ni bilo prostora za obi- skovalce) so morali stranišče na- rediti višje. Ne vem, kako je bilo z vodo, kanalizacija pa je po sis- temu štrbunk lahko prenesla tudi stranišče v višjih nadstropj- ih. Menim, da so bila stranišča še v drugih javnih stavbah (sodiščih, velikih svetiščih, gle- dališčih ...), toda teh podatkov ni zaslediti. Tudi pri zgornjih treh sem si lahko pomagal le z načrtom. Besedila o tem (vsaj po tistem, kar sem sam uspel najti) ni. Vsekakor pa je to podatek, ki nam predstavlja visoko razvito kulturo in higieno. Načrt foruma, kjer se nahajajo templji, trgovine, je predvidel tudi prostor za javna stranišča. Eine Stadt wie Rom, str. 51 Stranišče v amfiteatru. Eine Stadt Wie Rom, str. 92 Načrt kopališča, kjer sta vrisani tudi dve stranišči. Eine Staci wie Rom, str. 82 FILMSKI KOTIČEK Metkurjev srd (Mer€Uiy Rising) Cilj posvečuje sredstvo, je menil Nicolo Machiavelli in v skladu s to idejo je bil posnet Merkurjev srd. V samem filmu res ne boste direktno naleteli na to ali kakšno drugo misel, toda zaradi zgoščenega dogajanja je verjetno ne boste niti pogrešali. Kljub preprosti vsebini smo dokaj dolgo prepuščeni neved- nosti in le z začudenjem spremljamo mrzlično dogajanje na platnu. Kot lahko kasneje ugotovimo, je to le ena izmed pones- rečenih metod, ki naj bi držale gledalce v napetosti. Edina skrb gledalca in filmskega junaka Arta (Bruce Willis) postane, da bi devetletnega fantka Simona (Miko Huges), rešil pred "bad guy"- jem igra ga Alee Baldvin. Simon je namreč drugačen od svojih vrstnikov - boleha za posebno duševno boleznijo, ima težave s čustvovanjem, toda nikakor ne z ugankami. Tako po nakjučju reši skrbno varovano državno kodo in njegovo življenje se znaj- de v veliki nevarnosti. Fantka skuša s svojimi herojskimi dejanji rešiti Bruce Willis, ki spet igra plemenitega, pametnega in poštenega junaka (na žalost pa za ta film ne morem dodati du- hovitega). Kljub bleščeči pretekli karieri nas že na koncu razočara z neprepričljivo igro - očitno mu vloga nestanovitnega FBI - jevca ni pisana na kožo. Če bo nadaljeval s takšnimi filmi, bodo vzrok njegove publicitete le še škandali z ženo Demi Moo- re. Kriminalka z elementi akcije in trilerja je snemana po načelu: glavno, da se nekaj dogaja in morda boste zato imeli dèja-vu občutek ob neoriginalnih zapletih. Seveda paje odvisno od vas, če vam bo po ogledu bliže Merkurjev srd ali srd gledalca, ki je po nepotrebnem plačal vstopnico. Nataša Žuran BRALCI SPRAŠUJCJO... ...TEDNIK IŠČE ODGOVOIIÍ Velikokrat se zgodi, da pri nakupu večjih stvari ne moremo sam' odnesti domov kupjenega "materiala". Tako nas sprašujete, kam vam mora dostavljalec dostaviti vašo kupljeno blago. Po novem se potrošnikom ne bi več zgodilo, da bi ves dan čakali na pohištvo, na koncu pa ugotovili, da so spalnico odložili kar pred blokom. Zakon namreč določa, da je dostava na dom dostava v potrošnikovo stano- vanje in da mora biti opravljena v dogovorjenem roku (dan in ura). Nekaj vprašanj pa je bilo tudi o zavarovanju na turističnih poto- vanjih, kjer pa je nekaj novosti. Doslej je bil zakon o obligacij- skih razmerjih edini predpis, ki je pri organiziranem potovanju urejal vsebino pogodbenega od- nosa med potnikom in tun«' tično agencijo. Zdaj pa bodo dejavnosti, kamor Zakon štei^ organiziranje in vodenje po^^' vanj ter dejavnost na področ)'' spona, urejali še posebni predp'' si. Zakon o varstvu potrošnik^^ določa, da morajo podjetja, ki ganizirajo skupinske izlete >" potovanja, svoje potnike ustr<^^' no zavarovati. Natančnejše P"; goje za opravlanje te dejavno*" pa bo vseboval še poseben pr^*^ pis, ki ga bo izdal minister za ruzem. Milan Kraii^ FRANC FIDERSEK/ ZLATI JUBILEJ ČASOPISA TEDNIK - 32. Naše rolstno leto 1948 Na našem območju je bilo le malo medvojnih borcev in akti- vistov, ki jih ne bi prevetrili sko- zi udbovski mlin preverjanj. Med njimi je bilo precej po ne- dolžnem ovadenih, ki so morali skozi proces zaslišanj. Upra- vičeno so se čutili osebno priza- dete in užaljene, nekateri so za- radi tega tudi prenehali s poli- tičnim aktivizmom in se po- svečali le poklicnemu delu. Razi- skovanje in ocenjevanje vedenja posameznih predvojnih članov KP iz Železniških delavnic v Ptuju, se je vleklo več let. Končno je ustrezna komisija pri CK KPS v letu 1952 zadevo do- končno rešila. Pokazalo se je, da so bila siminiœnja brez podlage, nekatera dejstva pa močno na- pihnjena. Temeljito raziskovan- je ni dalo nobenih dokazov o kakšnem izdajstvu posamezni- kov. Zato je komisija priznala nekaterim članom staž v KP brez prekinitve, večini s prekinitvijo od oktobra 1942 do avgusta 1945, nekaterim pa niso dali soglasja za ponovni sprejem v KP, pa ne zaradi kakih "medvojnih gre- hov", temveč zato, ker so si po vojni upali povedati kako krepko temu ali onemu mlademu in domišljavemu okrajnemu ñmk- cionarju. ZNAČILNI PRIMER PRVEGA UREDNIKA NAŠEGA DELA v tem feljtonu je bilo že opisa- no, da je bil prvi urednik in obli- kovalec vsebine Našega dela. Drago Zupančič, konec julija 1948 aretiran skupaj z nekateri- mi drugimi uglednimi Ptujčani pod obtožbo, da je informbiroje- vec in s tem sovražnik ljudstva. Tako se je več mesecev tudi go- vorilo na vseh sestankih. Toda v preiskovalnem postopku so "od- krili", da mu je moč naprtiti težjo krivdo. Javnost se je za zadevo zvedela šele iz Našega dela št. 12 z dne 2/12-1948, ko je bil na 4. strani objavljen daljši sestavek pod naslovom "Zločinec Zu- pančič Drago obsojen na 20 let odvzema prostosti". Iz vsebine sestavka povzemamo, da je bil 17. novembra (1948) pred okrožnim sodiščem v Mariboru obsojen, da "spada v vrsto že ob- sojenih vojnih zločincev, ki so obrnili hrbet svojemu ljudstvu in šli po poti narodnega izdajst- va". V nadaljevanju je zapisano, da mu je obtožnica očitala sode- lovanja z gestapom že od leta 1941 naprej, da je bil v dveh ta- boriščih vodja fašistične prevzgoje delavcev in podobno, da ne naštevam vseh za- strašujočih obtožb. Konec pa so zabelili še s tem, da je kot agent gestapa spomladi 1945 zvabil v svojo hišo v Halozah dva partiza- na in ju tam zadrževal do priho- da nemške policije, ob spopadu z njo pa sta oba partizana izgubila življenje. Res je bilo sicer, da so se v njegovi nenaseljeni hišici (viničariji) večkrat zadrževali partizani, vendar mu tega ni bilo treba za vsakič posebej dovoliti. Tako sta se tudi marca 1945 v hišici zadrževala partizana Franc Bračič in Franc Letonja, policis- ti so za to zvedeli, hišico obkolili in v spopadu sta oba padla. Dra- go Zupančič, ki je živel v Ptuju je za ta primer zvedel šele čez nekaj dni. Toda v obtožnici so mu naprtili krivdo, da je partizane "namerno zvabil tja in ju tam zadrževal". Podobno je bilo tudi z večino drugih obtožb. Naj jih nekaj razčlenim: Kot zavedne- mu Slovencu nacistični okupa- tor ni zaupal. Po zaslišanju pri ptujskem šefu gestapa Koubi leta 1941, je moral podpisati določene izjave. Izkoristili so njegov pedagoški poklic in do- bro znanje nemščine, zato so ga poslali v delovno taborišče v Kaiserswald v Avstriji, kjer so bili nastanjeni slovenski delavci, ki so jih tja poslali prek borze dela (delovni deportiranci, ne kaznjenci). Te je Zupančič poučeval nemščino, jih seznanjal z delovnimi obveznostmi, tabo- riščnim redom in podobnim, pač po programu, ki ga je zahteval vodja taborišča. Ob koncu tečaja vsake skupine slušateljev je mo- ral tudi napisati poročilo in oce- niti vsakega slušatelja. V letu 1943 je bil premeščen v enako delovno taborišče v Haselsdorfli v Avstriji, kjer je opravljal enake naloge. Vso to njegovo delo so ustrezno prilagodili in v obtožnici zapisali takole: "V teh taboriščih je po nalogu gestapa izvajal strahovalen in tmičevalen sistem vodstva taborišča, prevzel nalogo fašistične prevzgoje del- avcev, organiziral v taborišču obveščevalno službo ter dajal gestapu redna mesečna poročila o političnem stanju v taborišču, s čemer je vršil ovajanje in izda- janje delavcev v taborišču. Okrog 40 delavcev je bilo preg- nanih in zaprtih, odgnanih v гаша taborišča, kjer so posamez- niki zaradi mučenja pomrli." Ob koncu navedenega članka pa je bilo zapisano: "Obtoženčeva krivda glede vseh dejanj |e doka- zana na podlagi njegovega izrec- nega priznanja v preiskavi. Pri razpravi je svoje prvotne izjave preklicaval ter se hotel na ta način izmakniti ponovnemu priznanju storjenih zločinov. Pri izreku kazni je sodišče upošteva- lo kot obtežilno, da je obtoženi Zupančič storil te zločine kot in- telektualec. Sodišče je izreklo pravično kazen in ga obsodilo na 20 let odvzema prostosti s prisil- nim delom, na izgubo državljan- skih pravic ter zaplembo pre- moženja." Pri tem velja posebej opozoriti na stavek, "da mu je bila krivda dokazana na podlagi priznanja v preiskavi". Nič mu ni pomagalo, da je na razpravi zanikal priz- nanja v preiskavi, ki so bila pos- ledica prefinjenih metod mučenja in nasilja zasliševalcev, obsojen je bil na 20 let zapora! Primer je močno podoben dru- gim sodbam v "dachauskih pro- cesih". Resnica s teh procesov si je celih 40 let utirala pot v jav- nosti, kar je postopoma pripelja- lo do popolne rehabilitacije teh žrtev. Pri Dragu Zupančiču pa se je zadeva neverjetno hitro obrni- la, zakaj? Po obsodbi so Zu- pančičevi svojci, ob pomoči pri- jateljev obiskali dr. Jožeta Potrča, ki je bil nekaj dni pred tem procesom na II. kongresu KPS izvoljen za člana politbiroja in je imel takrat v Sloveniji po- membno besedo. Povrh tega je dr. Potrč Zupančiča dobro poz- nal, bil trdno prepričan, da je poštenjak, zato je zastavil zanj svoj vpliv. V tistem času je bilo to tudi za dr. Potrča smelo dejan- je in uspel je. V kratkem je prišlo do obnove procesa, v katerem je bil Drago Zupančič spoznan za nedolžnega, potem izpuščen in rehabilitiran. Dobil je tudi iz- plačano odškodnino za čas, ko je po nedolžnem trpel v zaporu... Vendar njegovih duševnih bolečin, njegovega moralnega zloma, mu ni bilo moč povrniti, vidne posledice tega so na njem ostale. Nekaj let se je izogibal javnosti in bil brez službe, pcsa- mezni njegovi prejšnji "prijatel- ji" in sodelavci so se ga izogiba- li... Taka je pač bila tedaj praksa odnosov med ljudmi. Posebej je treba poudariti, da o obnovi procœa in rehabilitaciji ni smelo biti v Našem delu niti v kateremkoli drugem časniku za- pisane niti besede, saj bi to ško- dovalu "ugledu oblasti". Podobni procesi in obsodbe so se vrstile tedensko in mesečno, zato je bilo treba varovati "nezmotljivost ljudske oblasti in njih sodišč". Kdo naj bi potem verjel raznim težkim obtožbam in obsodbam? Glede Draga Zupančiča naj še povemo, da je bil pozneje več let upravnik Delavske univerze Ptuj, predavatelj v poklicni Šoli in na raznih tečajih, prizadeven sindikalni delavec, do upokojit- ve pa je delal kot knjižničar v Ljudski in študijski knjižnici Ptuj. Toda ni bil več tako sproščen kot pred usodno preiz- kušnjo v letu 1948. I^PNIK - Četrtek, 13. avgust 1998 KULTURA, IZOBRAŽEVANiM 5 flüi I ADRINE POLETNE DELAVNICE POD ŠOTOROM llstvarialnosf м éngaimi aaän y ptujskih Termah so se 30. julija končale prve poletne ^{adinske delavnice humanitarne organizacije Adra glazno resno o življenju", ki so potekale pod šotorom, ob sodelovanju ptujskih Term in Centra interesnih dejavnosti ptiij. Zanimanje mladih za delavnice, v katerih so spozna- vali življenske vrednote na drugačen način, je bilo veliko. Obisk bazenov so mnogi po- vezali z obiskom mladinskih de- lavnic, ki so vzbudile tudi zani- jjjanje drugih obiskovalcev ptujskih Term, domačih in tu- jih. Na ustvarjalen način in dru- gače kot sicer so spoznavali vrednote, s katerimi je povezano vsakodnevno življenje in ki naj bi jim pomagale premagovati vsakodnevne težave ter ohraniti 2iirav način življenja. Zaključna tema prvih poletnih mladinskih delavnic humanitarne organiza- cije Adra "Blazno resno o življenju" je bila posvečena zau- panju, ki je v današnjih razme- rah velik problem, saj ga skoraj ni več. Veliko ljudi je danes v resni dilemi, komu še sploh zau- pati. Vsem, ki so zadnji dan de- lavnic obiskali šotor v Termah, so podarili spominska darila, ki so jih izdelali udeleženci. Olga Popov, "duša" delavnic je pove- dala, da so z letošnjim potekom delavnic izredno zadovoljni in jih bodo še ponovili. Posebej se zahvaljujejo soorganizatorjema in slovenski vojski, ki je poma- gala s šotorom. Pokazalo se je, da so takšne delavnice lahko prijet- no dopolnilo poletnega obiska Term. Med pisano druščino letošnjih prvih poletnih Adrinih delavnic pod šotorom smo zbrani nekaj mnenj. Toni Feguš, avtoličar iz Ormoža: "Zdi se mi, da je zasno- va delavnic zelo dobra. Vzdušje je bilo pravo, čeprav sem si osebno želel, da bi jih obiskovalo še več mladih, da bi lahko obli- kovali več skupin in posamezne vsebinske sklope (retorika, zma- jarstvo, likovna delavnica, odno- si med spoloma, zaupanje, prie- jteljstvo, fotografija, iskanje zak- lada, praznovanje na drugačen način), ki so bili tema letošnjih delavnic, obdelali z več vidikov. Izredno pa sem zadovoljen, da so nam Terme izkazale gostol- jubnost. " Tanja Belec, študentka nemščine iz Tomaža pri Ormožu: "V delavnicah sem se počutila odlično, spoznala sem nove prijatelje. Zelo mi je ugajal sam način dela. Posameznih tem smo se lotili drugače, vse je bilo bolj živo, bolj v gibanju." Metka Mihelič, osnov- nošolka iz Ptuja: "Na bazenu sem bila in sem čisto po nakl- jučju izvedela za delavnice. Prišla sem in ostala. Vsebine so bile zelo dobre, spoznala sem ne- kaj novih prijateljev, najboljše pa je bilo, ko smo kuhali." Nataša Pungračič, študentka geografije in nemščine iz Zavrča (ni slike): "Odlično je bilo. Prve mladinske poletne de- lavnice "Blazno resno o življen- ju" so bile za udeležence pri- ložnost za izražanje lastnih za- misli, idej in ustvarjalnosti." Vanja Popov, študent mate- matike iz Ormoža: "Naučili smo se marsičesa, živeti kvalitetno, to pa pomeni, da se znaš pravilno odločiti v vsakdanjem življenju, da nisi odvisen od česa oz. da ti ni treba piti, da bi bil vesel in po- dobno." MG (Fotografije: Črtomir Goznik) Del utripa letošnjih delavnic so ujeli tudi na film, foto- grafije pa razstavili na panojih. Delavnice so vzbudile veliko zanimanje tudi med stalnimi gosti ptujskih Term. Med našim obiskom se je pri njih ustavil fran- coski zakonski par. Delo tabora jim je v frnacoskem jeziku predstavil Slavko Kostanjevec, ki je nekaj časa delal v ptujskem TIC-u. Toni Feguš Tanja Belec Metka Mihelič Vanja Popov BRALCI SPRAŠUJEJO: Zakaj ni prizidka? v Cirkulanah, Hajdini, na Bregu, Zavrću in še kje gradijo oz. so zgradili šolske prizidke. V Majšperku se odločajo za gradnjo nove šole, ker je stara šola stara že 97 let. Tudi šola Mladika je stara toliko, pa delno razrušena in razpokana, je bila med drugo svetovno voljno zaradi eksplozije na miniranem železnem mos- tu. Šola v Majšperku ni bila razpokana, a so se pametno odločili za gradnjo nove šole, v Ptuju pa na dve nadstropji postavljajo oz. urejajo mansardo. Gre torej za tretje nadstropje. Zakaj se pri Mladiki ne gradi prizidek? Zakaj se niso odločili za gradnjo nove šole? Koliko teže ho pritiskalo zdaj na zidove? Ali si Ptuj res ne zasuži nove šole? Zaskrbljeni oče iz Ptuja, M.S. PTUJ / TURISTIČNI DNEVI SO PRIVA- BILI TUDI SLIKARKE Atelje v "dogajanju" Slikarka Veronika Rakuš jc bila tudi letos aktivna ude- leženka ptujskih turističnih dnevov. Organizatorji so ji prijazno odstopili stojnico kot atelje v dogajanju. Njena ideja pa je bila, da bi v času bogatega dogajanja na ptujskih ulicah in trgih, v mesto privabila tudi slikarke iz drugih okolij, ki bi na platno ujele nekaj lepot Ptuja. Ptuj je, kot je povedala gostja iz Rogaške Slatine, slikarka Erna Ferjanič - Fric, še premalo upodobljen glede na možnosti oziroma glede na bogastvo, ki ga ima. V slikanju Ptuja in njegovih zanimivos- ti se jima je pridružila tudi slikarka Emilija Erbežnik iz Ljubljane. Nastalo je nekaj lepih del, ki jih bodo slikarke ob priložnosti razsta- vile v ptujski mestni hiši. MG Slikarka Veronika Rakuš v pogovoru s slikarko Erno Ferjanič - Fric iz Rogaške Slatine, ki je bila prav tako udeleženka letošnjih ptujskih turističnih dnevov. Sku- paj s slikarko Emilijo Erbežnik iz Ljubljane, so na plat- no prenesle nekaj lepot Ptuja. Foto: Črtomir Goznik SLOVENSKA BISTRICA / POGOVOR Z DRŽAVNIM SEKRETARJEM MINISTRSTVA ZA ŠOLSTVO Pred kratkim je bil v občini Slovenska Bistrica na pogovo- rih mag. Matjaž Vrčko - državni sekretar za naložbe pri Ministrstvu za šolstvo in šport. Pogovor je tekel o bodoči srednji šoli ter o naložbah v šolski prostor v občini. Po besedah Ive Soršak - vodje oddelka za družbene dejavnosti pri občini Slovenska Bistrica in po pogovoru, ki so ga imeli minulo sredo z mag. Matjažem Vrčkom iz Ministrstva za šolstvo in šport, srednja šola v Slovenski Bistrici zagotovo bo, s tem, da mora občina za prvi dve leti delovanja sama za- gotoviti primerne prostore. Možnosti je več, po vsej verjetnosti pa bi naj v začetku potekal pouk v zgradbi nekdanje kovinarske in metalurške srednje šole, kjer sedaj gostuje Ljudska univerza Slo- venska Bistrica. Pričeli pa bi z dve- ma oddelkoma srednje ekonomske in enim oddelkom trgovske šole, srednja šola pa bi pričela delovati že v šolskem letu 1999/2000. Za dokončno določitev lokacije, želja je, da bi to naj bilo v sklopu bodoče druge bistriške osnovne šole, kjer bi imeli tudi ostalo potrebno šolsko infrastrukturo, pa bo potrebno še temeljito usklaje- vanje z resornim ministrstvom. Pogovor je tekel tudi o široki pa- leti naložb v šolski prostor v občini, kjer bo ministerstvo v nas- lednjih treh letih pomagalo s sofi- nasiranjem, začenši z letom 1999. Kot smo že poročali so želje in potrebe po gradnji telovadnic na Črešnjevcu, Smartnem na Pohorju ter Spodnji Polskavi, adaptacija šole v Laporju, gradnja večna- menskega prostora na podružnični šoli na Zgornji Ložnici ter rekon- strukcija Glasbene šole, kjer je že izbran izvajalec del, to je Bigrad d.o.o. Dela na glasbeni šoli pa mo- rajo biti končana do konca letošnjega decembra. Pri telo- vadnicah na Črešnjevcu, Smartnem ter na Spodnji Polskavi je tehnična dokumentacija že izde- lana, v teku so javni razpisi za od- dajo gradbenih in drugih del. Po nekoliko drugačni dinamiki pa se morajo lotiti adaptacije pri osnov- ni šoli Laporje, kjer bo čez dober mesec že razpis za oddajo del. Te- lovadnico bodo gradili tudi v Op- lotnici, kjer pa je občina investi- torstvo prenesla na krajevno skup- nost. Tudi tu imajo urejeno vso dokumentacijo in kmalu bo razpis za oddajo del. Pri Zgornji Ložnici pa bodo od ministrstva končno (po enem letu prošenj) le dobili nor- mativ za površine, ki so za takšne objekte primerni. Ko bodo imeli to v rokah, upajo, da bo v na- jkrajšem možnem času, se bodo skupaj s krajevno skupnostjo do- govorili o vseh poodrobnosti na- daljnih akcij. Kot vemo je lansko leto referen- dum o gradnji druge osnovne šole v Slovenski Bistrici padel v vodo. Sedaj se v štirih mestnih krajevnih skupnostih (mesto Slovenska Bist- rica je še vedno razdeljeno na štiri dele) že pripravljajo na nov refe- rendum. Med ljudmi so o pripravljanosti za ponovni kra- jevni samoprispevek opravili an- keto. Vprašali so jih tudi če so bili prvič dovolj dobro obveščeni. Okoli 67 odstotkov vprašanih je povedalo, da so pripravljeni glaso- vati za izgradnjo druge osnovne šole, ki je po njihovem v mestu nu- jno potrebna. Povedali pa so tudi, da so bili prvič dobro obveščeni o problemih bistriške osnovne šole ter o namerah referenduma. Tako računajo, da bi naj bil ponovni re- ferendum o krajevnem samopris- pevku za drugo osnovno šolo izve- den v začetku prihodnjega leta. Če bo uspel, predvidevajo, da bi z gradnjo druge osnovne šole, teh- nično dokumentacijo zanjo že ure- jajo, pričeli že v letu 2000. Vida Topofovec ORMOŽ / POSTAVITEV RAZSTAVE O FOTOGRAFU ANTONU KOSILU ^^^^ ^ avli občine Ormož sta Pokrajinski muzej Ptuj in občina Ormož v tem polletju pripravila že drugo razstavo za PovTstjo. Zanimiva razstava o ormoškem fotografu Antonu Kosiju je v avli ormoške občine za obiskovalce na ogled od avgusta do 7. septembra. ANTON KOSI se je rodil v Lahoncih 17 pri Ivanjkovcih 11. ianuarja. 1914. leta. Kot sin dol- goletnega lahonskega kolarja Ja- '^oba Kosija je bilo razumljivo, bo tudi Anton šel po očetovih stopinjah. Zato se je leta 1930 za kolarski uk in leta '^^2 uspešno opravil Pomočniški kolarski izpit. Po ^^četovi smrti je prevzel domačo 'delavnico v Lahoncih in se nato '^ot kolarski mojster do leta 1935 J^^'arjal s to obrtjo. Znanci so ga po domače imenovali Kola- ^^"^^ Tonek in to ime se ga je j'fžalo tudi kasneje, ko se s ko- j ^"^ivom ni več ukvarjal. Že leta ¡^^5 je namreč začel opuščati ^^larsko obrt, saj je mladega An- ^^^^ vedno bolj zanimalo foto- ^^^firanje. Pričel se je učiti ^Krivnosti fotografske obrti. Leta 1935 je bil Anton Kosi Poklican v vojsko, ki jo je služil Mostarju in v Novem Sadu. ed služenjem vojaškega roka v g^^jem Sadu je obiskoval foto- "■afski tečaj in fotografsko šolo in jo leta 1937 tudi uspešno končal. Tako je postalo fotogra- firanje njegov osnovni poklic in po vrnitvi iz vojske si je v La- honcih uredil fotoatelje in postal poklicni fotograf S fotografiran- jem se je poklicno ukvarjal več kot 30 let, približno do leta 1966, vse do svoje smrti leta 1995, pa tudi amatersko. Čeprav je imel Anton Kosi atelje v majhni vasi, so se k njemu prihajali fotografi- rat številni Ormožani, fotografs- ko delo pa je opravljal tudi v fo- toateljeju v Ormožu pri Polaku. Tako so nastali njegovi številni ateljejski portreti posameznikov in skupin, npr: otrok, mladopo- ročencev, vojakov ipd. Kosi pa ni bil samo fotograf ateljeja, am- pak je zelo rad zahajal tudi na te- ren in tam iskal najrazličnejše motive za fotografiranje: pokra- jino, ljudi ob najrazličnejših de- lih, dogodke, slovesnosti, poro- ke... Pri Antonu Kosiju je bil v uku tudi znani ptujski fotograf Stanko Kosi. Na hrbtno stran svojih fotografij je Anton Kosi napisal svoje ime in podatke o ateljeju. Najpogosteje je izdelo- val fotografije v velikosti 9 x 14 cm. Fotografije je razmnoževal sam, v svojem ateljeju v Lahon- cih. Tam je bil opremljen z vso potrebno fotografsko laborato- rijsko opremo. Na začetku je fo- tografiral s pomočjo plošč, kas- neje pa na laica filme. Opremo je kupoval v Mariboru in v Zag- rebu. Razen fotografiranja in iz- delovanja fotografij se je ukvar- jal tudi z izdelovanjem na- jrazličnejših fotopovečav. Pri iz- delovanju fotografij pa je upo- rabljal tudi mokri postopek bar- vanja fotografij. Del bogate foto- grafske zapuščene fotografa An- tona Kosija je leta 1997 odstopi- la žena pokojnega Antona Kosi- ja, ga. Marija Kosi Pokrajinske- mu muzeju Ptuj. Njegove foto- grafije smo vsebinsko razdelili na več tematskih sklopov. Na fo- tografski opremi pa smo v muze- ju opravili tudi ustrezne konser- vatorsko - restavratorske postop- ke. Tako smo del zapuščine ormoškega fotografa Antona Kosija, ki jo hranimo v Pokra- jinskem Muzeju Ptuj, predstavi- li na razstavili. Nevenka Korpii 6 REPORTAŽE (, /ri, k. I ÜI rm ■ TEDNIH SREDNJI JADRAN / REPORTAŽA Čuvar svetlobe Odkar obstaja človeški rod, plujejo ljudje po morju. Le-to jim] omogoča varno in mirno pot, mnogokrat pa pokaže tudi zobe. i Da bi se izognili nevarnim čerem in plitvinam, so mornarji že zgodaj postavljali ob obali trdnjave, ki so jih opozarjale nanje i in s pomočjo katerih so se orientirali. Da bi lahko pluli tudi j ponoči in bi pri tem ne zašli, so na začetku našega štetja pričeli ponoči na posebno izpostavljenih mestih prižigati j ognje. Sprva so skozi vso noč vzdrževali ogenj s premogom vi železnih košarah, kasneje pa so prižigali baklje, oljne svetil-1 ke, petrolejke, nato pa plinske in električne luči ter svetila naj sončno energijo. 'i Kljub temu, da so danes ladje opremljene tudi z radarskimi navi- gacijskimi napravami, se mornarji še zmeraj v prvi vrsti zanašajo na svetilnike in brez njih ne morejo. V Jadranskem morju utripa več kot 800 svetilnikov in drugih sve- til. Večina jih deluje samodejno. ob najpomembnejših pa živijo sve- tilničarji, ki svetilnike nadzirajo. Eden izmed zelo pomembnih sve- tilnikov na Jadranu je svetilnik Veli Rat na Dugem otoku. Zanj skrbi svetilničar Ante Koljanin. KO ZASLIŠITE PESEM, VSTOPITE "Moje delo je, da opazujem sve- tilnik, morje in druge svetilnike, ki so v mojem vidnem polju," je povedal Ante. "Če morebiti kateri odpove, moram to takoj sporočiti v zadarsko luko. Tukaj sem leto dni, vendar se to še ni zgodilo. Prav tako opazujem morje in če bi bil kdo v nevarnosti, bi mu pomagal. Na srečo se ni v vseh desetih letih, kolikor sem svetilničar, nikjer nič takega zgodilo. Spremljam pa tudi vreme in o njem večkrat na dan poročam v Zadar." Tako na prvi pogled je delo sve- tilničarja enostavno. Za nas do- pustnike skoraj idelano. Na izlet k Anteju na Velem Ratu smo se pri- peljali neko sončno julijsko nedel- jo, morje je bilo kot olje, nebo brez oblačka in vetra. Po skoraj treh urah, kolikor je naša mala ribiška barka drncala od otoka Ugljana, smo zasidrali na skrajnem sever- nem rtu Dugega otoka, tik pod svetilnikom. Kaj je lepšega, kot zdeti ob povsem čisti obali, od- maknjeno od množice kopalcev lo- viti ribe, si skuhati kosilo v svetil- ničarskem stanovanju, se igrati s svojimi otroci in tu in tam pogle- dati gor, k svetilniku. 42 metrov je visok ta lepotec, ki so ga Avstrijci zgradili na Velem Ratu pred 150 leti. Še danes je povsem čvrst, krasen, okrogel stolp. Preden smo vstopili vanj, so moški zapeli. "Eno dalmatinsko," so rekli. "Ko boste zaslišali pesem, pridite." V izjemno akustičnem okroglem visokem prostoru je pre- lepo zvenela. In smo se pričeli vzpenjati po 184 stopnicah, ki so nas pripeljale v kupolo s 1000 vat- no žarnico. Njeno moč je še okre- pila Fresnelova kristalno brušena steklena kupola. Svetlobo Velega Rata vidijo mornarji tudi na od- daljenosti 18 milj. KAR VLEČE ME NA MORJE Z vrha svetilnika se odpre pogled na dobršen del Srednjega Jadrana z njegovimi velikimi in majcenimi otoki, vrhovi visoko nad morjem in prikupno skrivnostnimi zalivi pod njimi. Ob dobri vidljivosti bi najbrž ugle- dali tudi kakšnih 80 kilometrov oddaljeno Italijo tam prek, tukaj, tik pod nami, pa je svetilničarjeva dvostanovanjska hiša, vodohran, kapelica in gospodarsko poslopje, ob morju parkiran čoln... Vendar biti svetilničar vendarle ni tako idilično. "Mnogi želijo postati svetil- ničarji, toda ta poklic vsem ne us- treza. Zgodilo se je že, da je vzdržal svetilničar na svetilniku samo en dan, nato pa se je vrnil, češ da to ni za njega. Sedaj je gostilničar," pri- poveduje šef pomorske signalizaci- je zadrskega plovnega območja Damir Grbas, ki je doma na otoku Ugljanu in nas je na svetilnik pri- peljal. Samota ubija. Biti daleč od ljudi, zanesti se sam nase in biti odgovoren predvsem samemu sebi, vse to najprej privlači tiste, ki se prijavijo za poklic svetilničarja. Vendar prav to postane čez nekaj mesecev, let, celo desetletij na- jtežje. Zato imajo svetilničarji sve- tilnikov prve in druge kategorije benificirano delovno dobo. "Takšni so bili prvi trije svetilni- ki, na katerih sem služboval: Sušac, nato Struga na Lastovu in Murvica pri Trogiru," pripoveduje Ante. "Dolgo je veljalo pravilo, da so lahko službo svetilničarja dobili samo poročeni moški. Tudi sam sem moral pripeljati na pogovor za sprejem v službo tudi ženo. Bila sva mlada z enim otrokom in na svetilniku nam je bilo zelo lepo. Ko pa je šla hčerka v šolo, smo jo morali preseliti k babici, saj s sve- tilnika ni mogla obiskovati pouka. Štiri leta je živela brez očeta in mame. Druga hčerka je imela težave z zdravjem in bili smo pre- seljeni na Lastovo, da smo dosegli zdravnika. Tu, na Velem Ratu, smo samo 10 kilometrov oddaljeni od Božave, največjega kraja na oto- ku. Otroka lahko obiskujeta šolo, vendar bom napravil z avtomobi- lom vsak dan 80 kilometrov, saj bosta imeli pouk dopoldan in po- poldan. Res pa je, da pelje do Boževe asfaltirana cesta. V Božavi je tudi trgovina, tako da nismo od- visni sami od sebe. Najhuje na sve- tilniku je namreč to, da v primeru dolgotrajnejšega slabega vremena, predvsem pozimi, ko piha jugo tudi dva tedna in več, nikamor ne moreš. Niti po hrano, ne k zdravniku, nikogar ne vidiš... Naj- lepše v življenju svetilničarja pa je, da gre vsak dan na morje, lovit ribe... Saj se naveličaš, pa kak dan ne greš, nato pa te zopet potegne," pripoveduje svetilničar Ante. SKRBIMO ZA 240 SIGNALIZA CIJSKIH LUČI "Za svetilničarja je zelo pomem- bno, da zna vse opraviti sam. Vzdrževati mora namreč tudi sve- tilnik, pleskati, zidati, če je potrebno, popraviti mora znati čoln, obdelovati zemljo, redi ovce, lovi ribe. In biti mora odgovoren, saj so njegove informacije zelo po- membne. Izobrazba ni pomem- bna. Zahtevamo dokončano os- novno šolo, vendar imamo tudi fa- kultetno izobražene. Važno je, da zdržijo. Včasih so bili takorekoč vsi svetilniki naseljeni. Danes je v zadarskem območju vseh objektov pomorske signalizacije 240, ven- dar imamo samo 4 naseljene svetil- nike. To so Grujica, Veli Rat, Ta- jerske sestrice v Komatih in Ba- bac. To so svetilniki, ki so na izjemno pomembnih točkah za plovbo," je razložil Damir Grbas, ki kot šef zadrskega plovnega območja skrbi za to, da res vsa po- morska signalizacija na njegovem območju dela v redu, skrbi za nje- no vzdrževanje, posadke, pri njem se zbirajo vse informacije o svetil- nikih. "Nenehno so na delu tri ladje - delavnice, s katerih oskrbujejo svetilnike. Denar za vzdrževanje dobimo v glavnem od priveznine v lukah. Za vse svetilnike v Jadranu skrbi podjetje Plovput, ki ima sedež v Splitu. Nekoč je bilo oskrbovanje svetilnikov težje, danes pa delujejo vsi samodejno. Imajo po dva sistema, na primer plinsko in solarno napajanje. Če eden odpove, se samodejno vključi drugi. Seveda pa lahko odpovesta oba, vendar je to skorajda nemo- goče. Vsak pomorec je dolžan javi- ti, če opazi, da signalizacija ne dela. V zadnjih letih svetilnike po- sodabljamo in vgrajujemo najso- dobnejšo angleško solarno opre- mo," je povedal Damir Grbas. "Eden takšnih sodobno opremlje- nih svetilnikov je prav Veli Rat." JADRANSKO MORJE ŠE BOU VABLJIVO Domača legenda pravi, da so Avstrijci ob gradnji tega svetilnika porabili 200.000 kokošjih jajc na- mesto cementa. Gotovo pa je, da so za svetilničarja kolikor so le mogli dobro poskrbeli. Tako so mu, de- nimo, do kakšnih 400 metrov od- daljenega zaliva, v katerem je pri- vezoval svojo barko, posadili bo- rov drevored, da mu ni bilo prevroče, ko se je vračal z ribolova na svetilnik. Sicer pa je še danes vse, kot je bilo. Na Velem Ratu živi svetilničar z družino in čuva svetlobo svetilnika, ki kaže pot mornarjem. Pa tudi drevored še vedno nudi senco. Ne samo svetilničarju, pač pa tudi turistom, ki zasidrajo jahte ali manjše čolne v tem zalivu, nato pa se napotijo peš k svetilniku, mimo katerega so malo prej varno pluli. Domačini pravijo, da je bilo pred zadnjo vojno na Hrvaškem teh turistov mnogo več, kot jih je sedaj. Takrat so bela jadra števil- nih jadrnic dajala poseben ritem modri morski gladini. Hitele so od Lošinja mimo otokov Silba, Pre- muda, Ist, Molat, Sestrunj, nato pa ob resnično dolgem Dugem otoku v Kornate. Danes je na teh otokih in ob obali mnogo manj gostov tudi v hotelih in pri zasebnikih, sindikalnega turizma takorekoč ni več. Še lepše je, kot je bilo pred leti. Jadransko morje je znova pri- dobilo več svoje tisočletja stare ne- dolžnosti. Milena Zupanii Ko se človek približa morju - pogled s svetilnika na še zmeraj neokrnjeno naravo. Svetilničar Ante z družino.i Na vrhu svetilnika: Damir Grbas, šef pomorske sig- nalizacije plovnega območja Zadar, skrbi za dobro delovanje 240 signalnih naprav. Veli Rat, eden izmed štirih čuvanih svetilnikov na zadrskem plovnem območju, kaže s skrajnega se- vernega roba Dugega otoka pot mornarjem, oddal- jenim tudi do 18 milj. 8 OD TOD IN TAM Četrtek, 13. avgust 1998 - TEDNIK DESTRNIK - TRNOVSKA VAS / KLJUB VSEMU USPEŠNI Obiina ni (preiiadoliena župan Franc Pukšič s sodelavci je оЛоспо zanikal govori- ce in namigovanja o velikanski zadolženosti zaradi gradnje šole in telovadnice na Dstmiku, ki ju bodo svečano odprli 12. septembra. Gradnja poteka po načrtih in dogovorjenih rokih. Velika prizadevanja za reševanje brezposelnosti in obetavni projekt "sušnine naše domačije" V Trnovski vasi je bila novi- narska konferenca, na kateri je župan slovenskogoriške občine Destrnik-Trnovska vas Franc Pukšič predstavil dosedanja go- spodarska in družbena prizade- vanja za hitrejši razvoj demo- grafsko ogroženih krajev. Posebej je povdaril, da so kljub političnim zapletom poskrbeli za hitrejši razvoj kra- jev in da je bila naložbena poli- tika v občini naravnana enako- merno. Občini Destrnik- Trnovska vas ni bilo usojeno dolgo življenje, saj se je razdeli- la na tri nove in sicer Sveti An- draž v Slovenskih goricah, Destrnik in Trnovska vas. Zupan in poslanec državnega zbora Franc Pukšič je ob tem postregel s pogledi na spre- membe zakona o financiranju občin, s katerimi veliko občin v Sloveniji izgublja. Podrobneje je predstavil skrb za urejanje šolskih prostorov in gradnjo šole in telovadnice na Destrni- ku. Odločno je zanikal namigo- vanja in govorice, da je občina zaradi te naložbe zadolžena. Delo poteka po programu, naložba bo končana v prvi polo- vici septembra letos, saj načrtu- jejo 12. septembra slovesno ot- voritev. Naložba je ocenjena na dobrih 425 milijonov tolarjev, po sklenjenih pogodbah pa znaša njena vrednost nekaj več kot 344 milijonov tolarjev. Del sredstev bo primaknilo mi- nistrstvo za šolstvo in šport, po letošnjih načrtih računajo na 45 milijonov tolarjev, prihodnje leto pa še 120 milijonov tolar- jev. S samoprispevkom krajev- ne skupnosti Destrnik bodo za- gotovili 20 milijonov, s pro- računom občine pa prihodnje leto še 30 milijonov tolarjev. Dela potekajo po programu, glavni izvajalec pa je podjetje Korpar. Po petkovi novinarski konfe- renci je župan Franc Pukšič s sodelavci organiziral ogled gradbišča na Destrniku in po- drobneje predstavil skrb za ure- janje osnovnošolskih prostorov tudi v Vitomarcih in v Trnov- ski vasi. Povsod naj bi zgradili prostore za vrtec, 2 triadi osnovne šole in telovadnice, o tem pa bodo morali sprejeti sklepe že novi občinski sveti po letošnjih lokalnih voltvah. Slišali smo mnenje, da verjetno večjih problemov ne bi smelo biti, zlasti ne zato, ker OS na Destrniku ostaja matična šola in tudi nasploh so prepričani, da bodo nove občine na nek način vendarle sodelovale. M.Toš Pogled na šolo in telovadnico na Destrniku. Foto: T. Mohorko Nagradno turístíino vprašanje Nekateri Ruju napovedujejo še sedmo zaporedno zmago v konkurenci turističnih krajev v okviru letošnjega projekta Tu- ristične zveze Slovenije - Moja dežela, lepa, urejena in čista, kar doslej še ni uspelo nobe- nemu slovenskemu kraju. Op- timistične napovedi temeljijo na spodbudnih rezultatih prve- ga spomladanskega kroga ocenjevanja, po katerem Ruj z oceno 8,82 vodi med turis- tičnimi kraji. Zadovoljni pa so tudi v ptujskih Termah, ki so po prvem krogu z oceno 8,87 prve med manjšimi zdravilišči. Nagrado za pravilen odgovor na prejšnje nagradno turis- tično vprašanje prejme Niko Šimenc iz Kraigherjeve ulice 17 v Ruju. Ostanki V. mitreja so razstavljeni v hotelu Mitra v Ruju. Čestitamo! Niko Šimenc je poleg že napovedanih na- grad, dobil tudi deset vstopnic za kopanje v kopališču Ki- dričevo, ki jih je podarilo pod- jetje Vital. Sodeč po reliefih in napisih na rimskih kamnitih spomeni- kih, so v Petovioni častili tudi razne kulte. Med drugimi je poznano čaščenje vzvišenih dojnic (Nutrices Augustae). Nutrice so bile zaščitnice otrok in mater. Priporočali so jim predvsem varstvo in blagos- tanje otrok. V Petovioni so jim gradili svetišča in kapele. Na reliefnih ploščah so dojnice prikazane sede na stolu ali prestolu z dojenčkom v naročju ali stoje, ko varujejo večje otroke in prinašajo sedeči hrano ali dojenčke. Zbirka rimskih kamnitih spo- menikov (lapidarij) je razstavl- jena v okviru arheoloških zbirk v nekdanjem dominikanskem samostanu, pozorni opazoval- ci lepot starega Ruja pa opazi- jo tudi tiste, ki so vgrajeni v zi- dove stavb v starem delu mes- ta. Na fotografiji sta reliefa, vzi- dana v steno stavbe, ki se na- haja v ulici, ki povezuje današnjo Prešernovo ulico z Dravsko ulico. Kako se imenu- je ta ulica? Odgovore pričaku- jemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 14. avgus- ta. Nagrada so vstopnice za kopanje v kopališču Kidričevo (darilo podjetja Vital) in spomi- nek ter katalog ptujske turis- tične ponudbe, ki ju je prispe- val GIZ Poetovio vivat. Fotografija prikazuje dva reliefa, posvečena vzvišenim dojiljam, vgrajena v zid stavbe v eni od ptujskih ulic. Foto: Črtomir Goznik PTUJ / VANDALIZMU V LJUDSKEM VRTU NI VIDETI KONCA Komu /e napoti vocfemef v rthnllm? Ljudski vrt, ki naj bi postal znova rekreacijska cona Ptujčanov in drugih obiskovalcev mesta, je pogosto predmet vandalskega početja. V prejšnjih letih smo večkrat pisali o poškodovanju glasbenega paviljona, ki ni niti zaživel v svojem poslanstvu, lani pa so se pričeli napadi na vodomet v ribniku, ki naj bi do- datno dopolnil njegovo urejeno podobo. Direktor podjetja Vodnar Jan- ko Žnidarič je povedal, da so ga lani kar petkrat na novo nameščali oziroma popravljali. V letošnjem letu pa so neznani zlikovci sistem vodometa že dvakrat bodesedno polomili. Če bi ga ukradli, bi še človek razu- mel, pravi Žnidarič. Polomljeni pa ne koristi nikomur, ali pa^ ker si uničevalec z njim zdravi katerega od kompleksov. Ob vsakem pustošenju nastaja občutna škoda, ki jo popravljajo s sredstvi proračuna mestne občine. Znesek je okrog 80 tisočakov. Sedmega avgusta je polomljeni sistem že tretjič le- tos popravljal Stanko Vršič, de- lovodja podjetja Vodnar. Pr' tem se je zelo mučil, saj je delo opravljal iz gumijastega čolna- pri tem je moral večkrat seči v kalno in smrdljivo vodo. Lo- milci vodometa čolna ne upo- rabljajo, plavanje v ribniku je vse prej kot prijetno. Ker so nočni obiskovalci Ljudskega vrta bolj ali manj znani, je toli- ko bolj čudno, da jih policija še ni prijela. Morda pa bo tret)e popravilo vodometa tudi zadn)^ v tem letu. Na policijski postal' Ptuj so obljubili, da bodo ta te- ren v bodoče pogosteje pregib' dovali. Stanko Vršič, delovodja v podjetju Vodnar pri letošnjem že trtjem popravilu vodometa v ribniku v Ljudskem vrtu Foto: Črtomir Goznik LENART / KAKO BODO DELOVALE NOVE OBČINE KS Lenart vztraja na samostojnosti Razdelitev občine Lenart na 4 nove bo očitno dobila svoj epilog tudi na ustavnem sodišču. Na razširjeni seji sveta krajevne skupnosti in mestnega odbora Lenart, so nam. reč soglasno podprli sklep, da naj vodstvo krajevne skupnosti pripravi pritožbo za us. tavno sodišče. Z i^jo naj se opozori na krseiye volje ljudi, ki so se na junijskem referen, dumu izrekli za samostojno občino, vendar te odločitve državni zbor ni upošteval. Lenartu so dodali tiste tri krajevne skupnosti, v katerih referendumi niso uspeli, tako da bodo po novem občino Lenart sestavljale krajevne skup- nosti Sveta trojica, Voličina, Jurovski dol in Len- art. Slednja je tudi največja in ima skoraj 4500 pre- bivalcev. Razpravljalci so ob tem posebej opozorili na bo- jazen, da se bodo v takšni občini nadaljevali dose- danji radikalni pritiski zunanjih krajevnih skup- nosti, ki so Lenartu očitale razvojno zapostavljan- je in hitrejši razvoj mesta na račun zunanjih kra- jevnih skupnosti. Gre očitno za ceneno demagogi- jo, s katero je treba računati tudi v bodoče, ko se bodo krajevne skupnosti obnašale kot majhne občine in ko bodo verjetno tudi njihovi lokalni vo- ditelji nadaljevali z radikalnimi težnjami po hi- trejšem razvoju izven Lenarta. S tem bi se v bistvu ponovila zgodba zadnjih nekaj let, ki je tudi pri- peljala do razdelitve sedanje občine Lenart na štiri nove. Zanimivo pri tem je zlasti to, da ostaja v novi občini Lenart tudi krajevna skupnost Jurovski Dol, ki je v bistvu začela proces delitve sedanje občine. Pritiski na krajevno skupnost in mesto Lenart bodo veliki, zlasti še v primeru, da bodo krajevne skupnosti obdržale status pravnih oseb. Zato so se odločno zavzeli za temeljito analizo nas- talih razmer in za oceno možnosti Lenarta kot centralnega naselja s pomembnimi prometnimi, javnimi, kulturno-političnimi in upravno-gospo- darskimi ftmkcijami, ki so vendarle prednostne v primerjavi z drugimi sestavnimi deli nove občine. Ne gre za ustvarjanje nadrejenega položaja Lenar- ta, pač pa za pravočasno opozorilo, da se ne bi pon- avljali dosedanji očitki, da se je Lenart razvijal na račun drugih. Načeli so še problematiko financiranja občin in po nekaterih podatkih ugotovili, da bi kot samos- tojna občina rahlo pridobili. Ustavna pritožba ver- jetno ne bo ugodno rešena, vsaj ne do letošnjih lo- kalnih volitev, zato bodo poskušali storiti vse, da bo Lenart dobil mesto in položaj, ki mu v novi občini pripada. Navsezadnje razpolagajo z veliki- mi kadrovskimi potenciali, ki jih je treba pritegni- ti k sodelovanju in združiti moči in sile, ne glede na strankarsko pripadnost. Več ostrih kritik so iz- rekli na račim poslanca državnega zbora Janeza Krarabergerja, ki po njihovem ni odigral vloge in za Lenart doslej ni storil še praktično nič, pa tudi sicer so menili, da je projekt lokalne samouprave v Sloveniji povsem zgrešen. Razpravljali so tudi o trasi odseka avtoceste Lenart-Cogetinci in podprli prizadevanja, da bi obveljala nova, skrajno južna varianta, o kateri so pred časom govorili na srečanju z ministrom za okolje in prostor dr.Pavle- tom Gantarjem. Strokovnjaki jo bodo proučili in verjetno vsaj ne- kaj elementov tudi upoštevali, so menili ude- leženci nedavne razširjene seje, ki so se je udeležili tudi člani občinskega sveta iz KS Lenart in pred- stavnik občinske uprave Vinko Kramberger. Slednji je tudi postregel z nekaterimi podatki o novem financiranju občin in povedal, da celovitih informacij še nimajo, bi pa v novi občini Lenart s štirimi KS znašal obseg primerne porabe okoli 585 milijonov SIT, v občini Lenart brez zunanjih KS pa okoli 240 milijonov SIT. To pomeni, da bi do- bili več, kot če ostajajo skupaj, na kar so posebej opozorili udeleženci srečanja, ki je bilo izjemno delavno. Tako je Jože Petrovič opozoril, da očitno nekdo išče svoje interese in varuje svoj stolček, saj dru- gače ne bi sodeloval pri nastajanju takšne občine (mislil je poslanca DZ Janeza Krambergerja). Leñ- an ima dovolj sposobnih ljudi, ki bodo lahko vodi- li samostojno občino. Evgen Udiljak je opozoril, da so bile evidentno kršene državljanske in člove- kove pravice, Lenart je izglasoval lastno občino, imel je priložnost, da se otrese vseh očitkov, zato naj KS na ustavni pritožbi vztraja. Tudi on je za- meril poslancu Krambergeju, ker se ni z nikomur posvetoval in ker so prevladali strankarski lobiji in interesi posameznikov. Drago Zorger je predla- gal celovito analizo možnosti Lenarta tudi v novi občini, ki jo je predlagal Državni zbor. Že na začetku pa je treba raČimati na pritiske zunanjih KS, ki bodo veliki in ki lahko v bistvu pomenijo nadaljevanje dosedanjih delitvenih tendenc. Miro Baiunan je menil, da bodo pritiski veliki zlasti v primeru, če bodo KS obdržale status pravnih oseb. Za novo občino se je zavzela tudi Vida Savli, ki je menila, da se z ljudmi ni nikoli tako manipuliralo, kot v zadnjih letih in dodala, da je projekt lokalne samouprave zgrešen. V lenarški zgodbi pa je ab- surdno to, da zdaj ostajajo skupaj z Lenartom tisti, ki so delitev začeli. Janez Erjavec je načel vlogo Lenarta, kot central- nega naselja in podal nekaj primerjav med večjo in manjšo občino. Treba bo videti, kako se bo nova občina postavila in kako bo Lenart ohranil svoj prednostni položaj. Opozoril je tudi na težave z de- litvijo premoženja, Franc Krivec pa se je zavzel za tesnejše sodelovanje med občinskimi svetniki in KS Lenart. Menil je, da je treba združiti vse sile in Ixnartu ponuditi možnosti tudi v bodočem regio- nalnem povezovanju. Veliko očitkov je imel na račtm poslanca Janeza Krambergerja, ki ne more delati v škodo Lenarčanov, zato naj se udeleži bodočih srečanj, na katerih bo dobil pravo sliko razmer in dogajanj v Lenartu. M. ros fgpNIK - Cetrteky 13. avgust 1998 ODNOSI V ZDliAVSTVlâ 9 pTUJ / ŠE o ZAGOTAVUANJU NEPREKINJENEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA prva zasebnika v padreienem položaju? PROBLEMOM VKUUČEVANJA ZASEBNIKOV V NEPREKINJENO ZDRAVSTVENO VARSTVO NA PTUJSKEM ŠE NI VIDETI KONCA ф 5P0RNA LOKACIJA ALI KAJ DRUGEGA? • MESTNA OBČINA PTUJ VZTRAJA NA ENOTNI LOKACIJI Џ sta zasebna zdravnika Valerija Šaško - Bockaj, dr. med. Ij, Branko Jcrkovič, dr. med., ki sta bila tudi prva splošna ^^vnika na Ptujskem, ki sta se odločila za odprtje zaseb- 0 ambulant splošne medicine, 14. in 15. julija opravljala neprekinjeno zdravstveno varstvo na svoji lokaciji, v svojih j^nbulantah splošne medicine na Ormoški cesti v Ptuju, ¿eprav naj bi se po zagotovilih direktorja ptujskega zdravstvenega doma dogovorili drugače (za enotno lokacijo Џ Potrčevi), sta postala predmet ostrih razprav in napa- dov. precej ostro je problem pisno izpostavil na mestnem svetu svetnik Peter Pribožič iz pos- lanske skupine SKD. Takšne 2godbe danes ne bi pisali, če bi y občini Ptuj že od začetka po- deljevanja koncesij zagotovili, oziroma omogočili zasebni- lom, da bi za opravljanje dejav- nosti najeli prostore zdravstve- nega doma Ptuj. Vprašanje je še posebej umestno, ker je srednji trakt zdravstvenega doma ob Potrčevi že tri leta prazen. To naj bi bilo zato, ker se predvide- la selitev nekaterih dejavnosti iz Čučkove na Potrčevo, kar pa mogoče izpeljati čez noč. Po- H tega je bila ptujska občina izjema glede vsebine kon- cesijske pogodbe, saj prvim za- sebnikom ni izrecno "nalagala" ''^liučevanja v neprekinjeno zdravstveno varstvo, oziroma se ^iso dogovorili, kako se bo to 'z\'ajalo v praksi glede na to, da 'e koncesionar dolžan zagotav- 'iäti pacientom, katerih osebni ^'iravnik je, neprekinjeno zdravstveno varstvo v času zu- ^^i dežurstva, torej od 6. do 20. '^■'e ob delavnikih, vključno s J^^boto. V drugih občinah to ni problem. ^^твА o ^^OVANJU STARA ^frw LETA ^onec julija sta svojo plat za- ^^'^ predstavila tudi zasebna ij^^avnika Valerija Šaško- ^"•^kaj in Branko Jerkovič. Po- ^^'^äla sta, da se že tri leta ^'šata s ptujskim zdravstve- 1^"^ domom dogovoriti o sode- ^^^nju. Direktor ptujskega "■^vstvenega doma ima njuno ponudbo že od maja leta 1995. Se več, ugotavljata, da imata celo podpisano pogodbo o sode- lovanju z ZD Ptuj že od 28. marca leta 1995, ki ureja vsa vprašanja okrog dežurstev in zdravstvenega varstva zunaj dežurstev. Dogovor je bil v tem smislu, da vse njune paciente, če so nujni primeri, sprejmejo in obravnavajo v ZD, v nasprot- nem primeru storitve plačata sama. Zaradi tega sta več kot prepričana, da ni razlogov, da bi jima občina odvzela koncesi- jo, kot jima je bilo v zadnjem času zagroženo. Pacienti so bili z obravnavo v njunih ambulan- tah 14. in 15. julija zelo zado- voljni. Če je občina dovolila, da se otroci zdravijo na štirih loka- cijah v Ptuju, praktično vsako popoldne drugje, tudi proble- mov pri odraslih ne bi smelo biti, če bi se neprekinjeno zdravstveno varstvo zanje izva- jalo na večih lokacijah. PRVI POGOVORI SELB LETOS Zadeva okrog vključevanja za- sebnih zdravnikov v neprekin- jeno zdravstveno varstvo in dežurno službo je postala aktu- alna letos spomladi. 23. marca letos je mestna občina v zvezi s tem sklicala sestanek, prisotni so bili predstavniki Zdravniške zbornice Slovenije, ministrstva za zdravstvo in Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Spre- jet je bil sklep, da se morajo vsi koncesionarji obvezno vključiti v zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva v času zunaj dežurstva in v izvajanje dežurne službe. Ponujenih je bilo več možnih rešitev, o kate- rih naj bi se koncesionarji odločili. Do konca aprila naj bi bil tudi sklenjen dogovor o načinu izvajanja te obveznosti s ptujskim zdravstvenim do- mom. Zapis s tega sestanka s sklepi sta koncesionarja Bočkaj in Jerkovič prejela v začetku aprila. 19. maja pa sta z mestne občine Ptuj, oziroma njenega oddelka za družbene dejavnos- ti, prejela nov dopis, da jih naj- kasnje do 29. maja obvestita o uskladitvi dogovorov za svoje vključevanje v zagotavljanje ne- prekinjenega zdravstvenega varstva in dežurne službe za odrasle. ZAMUDA PRI DOSTAVI OSNUTKA POGODBE z dopisom, ki nosi datum 25. maj 1998, sta Valerija Šaško - Bočkaj, dr. med. in Branko Jer- kovič, dr. med., oddelek za družbene dejavnosti mestne občine Ptuj seznanila, da sta 7. aprila letos Henrika Žlebnika, dr. med., direktorja ptujskega zdravstvenega doma, zaprosila za osnutek pogodbe o njunem vključevanju v neprekinjeno zdravstveno varstvo in dežurno službo za odrasle. Pisnega od- govora do 25. maja nista preje- la, 20. maja pa sta prejela ustno povabilo na razgovor 27. maja. V dopisu mestni občini Ptuj sta tudi navedla, da do 29. maja do- govora ne moreta uskladiti, vendar ne po svoji krivdi. Z letošnjim odhodom novih treh zdravnikov splošne medicine v zasebništvo, se je število pogod- benih ekip splošne medicine v okviru javnega zavoda ZD Ptuj, po navedbah direktorja Henri- ka Žlebnika, dr. med. spec, zmanjšalo za 20 odstotkov. Vprašljivo je postalo nemoteno izvajanje neprekinjenega zdravstvenega varstva in dežurne službe, kot njegovega dela v okviru zdravstvenega doma. Zato je njegov direktor v dopisu oddelku za družbene dejavnosti mestne občine Ptuj, 5. junija letos, predlagal aneks h koncesijski pogodbi tudi za Valerijo Šaško - Bočkaj, dr. med. in Branka Jerkoviča, dr. med. Pod enakimi pogoji kot druga zasebna splošna zdravni- ka (Zorica Berič, dr. med. in Izudin Kanlič, dr. med.), naj bi se vključila v zagotavljanje ne- prekinjenega zdravstvenega varstva. Ponujene oblike sode- lovanja pa nista želela sprejeti, ker se naj ne bi strinjala s stroški, ki nastajajo pri izvajan- ju te dejavnosti. Zasebne zdrav- nike je zdravstveni doma prisil- jen vključiti v dežurno službo in popoldansko skupno ambu- lanto za nujne primere že v juli- ju letos, če do tega ne bo prišlo, bodo zavarovanci v času njiho- vega predvidenega dela brez za- gotovljenega zdravstvenega varstva. Letna obveznost zdrav- nika v zagotavljanju neprekin- jenga zdravstvenega varstva v popoldanskem času in ob sobo- tah, naj bi znašala 98 ur, dežurstvo, vključno z nedeljami in prazniki, (dvakrat letno) pa 130 ur. PRI IZDELAVI RAZPOREDA KONCESIONARJA NISTA SODELOVALA Junijski dopis direktorja zdravstvenega doma Ptuj, je v prilogi prinesel tudi razpored zasebnih zdravnikov v nepre- kinjenem zdravstvenem varst- vu za julij, avgust in september 1998, ter listo dežurnih zdrav- nikov za julij. Štiri dni zatem sta mestni občini, oziroma od- delku za družbene dejavnosti mestne občine, znova pisala Va- lerija Šaško Bočkaj, in Branko Jerkovič, ter predstavila svojo stran zgodbe, ki jo povzemamo. Uvodoma sta zapisala, da direk- tor ZD Ptuj vedno čaka na zadnji trenutek, da bi podal svoj predlog. Podobno je že na- redil leta 1995, ko ju je dva dni pred odhodom med zasebnike obvestil, da ne bosta dobila kar- totek. V nadaljevanju pa pišeta: "To se ponavlja tudi sedaj, ko nama je po treh letih čakanja na sodelovanje dal svoj predlog, ki ga morava takoj podpisati, ker on že ima razpored. Povedati morava, da sva prvi njegov predlog sprejela 27. maja letos, čeprav je župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci, napisal sklep o sodelovanju že junija leta 1997. Trditev direktorja ZD, da ne more organizirati ne- prekinjenega zdravstvenega varstva v Ptuju brez najinega takošnjega podpisa, ne drži. Število ekip za izvajanje nepre- kinjenega zdravstvenega varst- va se v Ptuju od leta 1995 ni zmanjšalo, ker so letošnji kon- cesionarji Kanlič, dr. med., Zo- rica Berič, dr. med., in Mila Saftič, dr. med., bili prisiljeni podpisati pogodbo o sodelovan- ju ter ostati v razporedu. Mnen- ja sva tudi, da je odnos ZD Ptuj do naju žaljiv. Pred izdelavo razporeda naju nihče ni vprašal, kdaj imava dopust. V vzorčni koncesijski pogodbi, kot tudi v pogodbi, ki nama jo je ponudil direktor ZD Ptuj je napisano, da se mora zdravnik posameznik tri mesece vnaprej obvestiti o razporedu vključevanja v nujno medicin- sko pomoč in dežurno službo. Glede na to, da ZD Ptuj že do- biva denar od ZZZS za izvajan- je nujne medicinske pomoči, ponujava ZD Ptuj brezplačno delo v prostorih in z materia- lom ter kadri ZD Ptuj. O naji- nem predlogu bova obvestila tudi ministrstvo za zdravstvo Republike Slovenije, Zdrav- niško zbornico Slovenije in Za- vod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Meniva, da ZD Ptuj ne bi smel na takšen način izsil- jevati pogodbe o sodelovanju in ustvarjati profit na račun zaseb- nikov." ANEKS ODSTOPA OD DOGOVORA 15. julija so šli z mestne občine Ptuj na naslov obeh za- sebnih zdravnikov popravljeni izvodi aneksov h koncesijskima pogodbama, ki naj bi ju vrnila najkasneje do 20. julija. Prejšnji izvod aneksa naj bi dobila 24. junija, z odgovoroma pa naj bi čakala do 13. julija. Iz ZD Ptuj je prišlo tudi obvestilo, da 14. in 15. julija zasebna zdravnika Valerija Šaško Bočkaj in Bran- ko Jerkovič, nista izvajala ne- prekinjenega zdravstvenega varstva v prostorih zdravstve- nega doma Ptuj, kot je bilo do- govorjeno. S tem naj bi se za- sebnika, po ugotovitvah mestne občine, oziroma oddelka za družbene dejavnosti, izogibala obveznostim, ki jima ju nalaga- ta koncesijski pogodbi. Če se bodo zapleti nadaljevali, jima bo mestna občina Ptuj prisilje- na odvzeti koncesiji. Ta v 7. členu tudi opredeljujejo obvez- nost podpisa pogodbe o stro- kovnem sodelovanju z zdravst- venim domom Ptuj. Prvotni aneks ni bil skladen z dogovorom, tudi drugi ni bil takšen, kot so se dogovorili. V drugem členu je sicer ustrezno popravljen, ne pa tudi v tretjem členu, ker, kot pravita zasebna zdravnika, stavek "obseg, ki je proporcialen številu pogodbe- nih ekip, za katere ima zdrav- nik sklenjeno pogodbo z Zavo- dom za zdravstveno zavarovan- je Slovenije", ne pomeni ničesar. Predvsem pa je potreb- no vedeti, poudarjata zdravni- ka, da do 14. julija, ko naj bi se prvič vključila v izvajanje ne- prekinjenega zdravstvenega varstva, ni bilo podpisane nove pogodbe o sodelovanju z zdravstvenim domom, prav tako ni bil podpisan aneks h koncesijski pogodbi, torej tudi ni bilo dogovora, kje in kako bi morala izvajati neprekinjeno zdravstveno varstvo. Direktor zdravstvenega doma Ptuj pa naj bi vedel, oziroma je pristal, da se neprekinjeno zdravstveno varstvo izvaja na "njuni lokaci- ji", torej na Ormoški. Če ni, poudarjata, je pristal na kršitev zakona o zdravstveni dejavnos- ti, ker je dovolil zdravniku iz urgentne ambulante, da zapusti svoje delovno mesto. V 52. členu zakona o zdravstveni dej- avnosti je zapisano: "Zdravstve- ni delavci in zdravstveni sode- lavci ne smejo zapustiti delov- nega mesta, dokler ne dobijo nadomestitve, čeprav je njihov delovni čas potekel, če bi to po- menilo nevarnost za zdravje ljudi." PODPIS ANEKSA IN DOGOVORA POD PRITISKOM Pred dnevi, ali natančneje, 20. julija, sta Valerija Šaško Bočkaj in Branko Jerkovič, pod priti- skom grožnje, da bosta izgubila koncesijo, podpisala aneks h koncesijski pogodbi z dne 19. 4. 1995. "Pristala" sta na nekaj, kar so se drugi dogovorili brez nju- nega sodelovanja. "Dosežen" naj bi bil tudi pogodbeni odnos z zdravstvenim domom o naje- mu prostora in opreme, po ceni 730 tolarjev na uro. V to je šteta voda, elektrika, čiščenje in upo- raba opreme. Oprema (EKG, kisik in defi- brilator) v prvem tednu vključevanja zasebnikov v ne- prekinjeno zdravstveno varstvo na lokaciji Potrčeva, ni bila do- segljiva. Poleg tega v ordinaciji ni bilo milnika, brisače za roke, zaklenjen je bil tudi hladilnik, prav tako cepivo proti tetanusu, ki ga zdravstveni dom, kot za- sebniki, dobi brezplačno, saj sodi v preventivni program in ga financira država. AVGUSTA VSI NA ENOTNI LOKACIJI Avgusta bodo vsi zasebniki, ki se vključujejo v neprekinjeno zdravstveno varstvo, delali na lokaciji zdravstvenega doma Ptuj ob Potrčevi cesti. Na tej odločitvi bodo v mestni občini Ptuj vztrajali, poudarja župan Miroslav Luci. Stališče mi- nistrstva za zdravstvo je prav tako v enotni lokaciji, zdravst- veni dom pa naj bi poskrbel za ostali kader in material. Zdravstveno varstvo bodo, gle- de na zdajšnji dogovor, zasebni- ki izvajali z lastnimi medicin- skim in administrativnim oseb- jem ter obvezilnim materialom. Sicer pa, kot kaže, zgodba s tem še ni končana. Odprtih je še ve- liko vprašanj, za katere zasebni- ka iščeta odgovor tako na mi- nistrstvu za zdravstvo kot v zdravniški zbornici. Ostaja gre- nak priokus, da zadev nekdo ne obvladuje, dodatno pa jih za- pleta neizdelana strategija pri- vatizacije slovenskega zdravst- va oziroma strategija zdravst- vah nasploh. Najhuje pa je, da se z odhodi v zasebno prakso krhajo odnosi med zdravstveni- mi delavci, ki vsi, ne glede na status, sestavljajo enotno mrežo javnega zdravstva, in katerih prva skrb mora biti kvalitetna oskrba bolnikov. Mar ne? Majda Goznik Valerija Šaško Bočkaj, dr. med. Branko Jerkovič, dr. med. Foto: Kosi 10 NASVETE Četrtek, 13.avgust 1998 - TEDNjit Kuhmrsid iHM¥»lf Ledene bombe Ledene bombe so sladice podobne sladoledom, le da so veliko nasitnejše in jih lahko pripravimo tudi brez mešanja v strojčku za sladoled ali jih pripravimo kar iz sladoleda. Ledene bombe so sladice, ki niso zahtevne za pripravo. Pripravljamo jih iz te- meljne mase, ki jo lahko pripravimo iz beljakov ali iz celih jajc in sladkorja, za primerno gostoto pa dodamo enako težo stepe- ne sladke smetane. Če želimo osnovno maso obdržati popolnoma bele barve, pripravimo osnovo iz beljakov, ki jih sladkamo s sladkorjem, kuha- nim do niti, vendar taka osnovna zmes zahteva za okus močne do- datke, kot so žganje, češnjevec, sadna kaša, lupinasto sadje ali celo janež. Za ledene bombe je značilna polkrogla oblika ter različno obar- vane plasti, ki so vidne komaj po rezanju sladice. Prav zaradi raz- ličnih barvnih plasti, ki so rezul- tat spretnosti pripravi j alca, je to sladica, ki ne potrebuje bogate do- datne dekoracije. Za pripravo le- denih bomb uporabimo model, ki nima ravnega dna, kot so različne steklene sklede, kovinski kotiički, lahko pa tudi večji šarlotni mode- h. Najbolj značilne ledene bombe so francoska tutti-frutti, ki je pri- pravljena iz jagodnega ovoja, ozi- roma jagodnega sladoleda, nade- vana je z vanilijevim sladoledom v katerem je v maraskinu macerira- no kandirano sadje. Zelo znana je tudi ledena bomba Nesselrode, ta pa ima ovoj ali plašč iz vanilijeve- ga sladoleda in je nadevana s ste- peno sladko smetano, v kateri so koščki gaziranega kostanja, namočene rozine in začinjeno s češnjevcem. Znana je tudi ledena bomba Alhambra, z ovojem iz va- nilijevega sladoleda in na sredini napolnjena z osnovno maso za le- dene bombe, v katero je vmešana zmes pretlačenih jagod, začinjena pa je z limoninim sokom in tudi s češnjevcem. Ledena bomba Fran- cillon pa slovi po ovoju iz kavnega sladoleda in je nadevana z vanili- jevim sladoledom, v katerem naj- demo koščke čokolade, začinjena pa je s poljubnim žganjem. Itali- janska različica ledenih bomb pa je kasata, njen ovoj je sestavljen iz več plasti sladoleda, napolnjena je z italijansko beljakovo maso, pomešano s sladko smetano in kandiranim sadjem ter koščki orehovih jedrc. V kolikor se prvič lotite priprave ledene bombe predlagam, da jo pripravite iz različnih vrst slado- ledov, ki se po barvi in okusu uje- majo, ter sladoled popestrite z do- datki, oziroma dodatke dodajte le tistemu sladoledu, ki je v sredini, oziroma sltiži kod nadev. Pri sad- nih sladoledih kot dodatke upora- bimo sadje - kandirano, pret- lačeno ali sveže, ter sadna žganja, pri mlečnih sladoledih kot dodat- ke uporabljamo lupinasto sadje oziroma orehe, lešnike in mandlje, koščke čokolade, marci- pan, koščke namočenega biskvita in okus uravnavamo z žganjem V kolikor nimate orginalnega mo- dela, lahko uporabite nekoliko višjo kovinsko skledo, ki jo temel- jito očistite in jo ohladite v hladil- niku ali zmrzovalni skrinji. Sla- doled, ki ga uporabljamo, mora biti mazljiv tako, da ga za nekaj časa postavite v hladilnik, količina sladoleda je odvisna od velikosti modela. Splošno pravilo pa velja, da 2/3 sladice predstavlja ovoj, 1/3 pa nadev . Ko sladoled, ki predstavlja ovoj, nanesete v model, naredite s pomočjo lopati- ce v sredini luknjo, v katero na- neste sladoled, ki predstavlja na- dev. Z lopatico poravnte zgornjo površino ter model pokrijete s pergamenmim papirjem. Pri- pravljeno bombo postavite ponov- no v zmrzovalno skrinjo vsaj 8 ur. Bombe serviramo na steklenem ali drugem primernem pladnju tako, da jih izsipamo. Model naj- prej pomočimo za 30 do 60 se- kimd v hladno vodo, vzamemo iz vode, obrišemo in z nožem ob robu ločimo maso od modela. Pla- denj, na katerem bomo servirali, prekrijemo čez model in izsipa- mo. Pladenj pred serviranjem prav tako ohladimo. Ledene bom- be režemo po možnosti pred gosti, zraven pa lahko ponudimo mace- rirano sveže sadje, v žganju vloženo sadje, malinovo omako, čokoladno, ali karamelno omako in po- dobno. Nada Pignar, učiteljica kuharstva PISE: ING. MIRAN GLUSIG/^ V VRTU Ф Vrt V vedrem avgustu če zaupamo vremenskemu pregovoru: "Vreme, ki ga Lovrenc (goduje 10. avgusta) naredi, celo se jesen drži, " se nam obeta še ena lepa, sončna in topla jesen, to pa vrtičkarja zavezuje, da bo vrt čimbolje negovan za ta najlepši letni čas. v SADNEM VRTU zaskrbljuje botehen izgled in sajavost nekaterih sort hruševih dreves. Povrzočila ga je hruševa bolšica, ki velja za enega najhujših škodljivcev hruševih dreves. Bolšice so se pojavile že zelo zgodaj spomladi, ko iz mladih poganjkov prično izsesavati rastlinski sok. V začetni fazi so težko opazne in jih često spregle- damo, dokler se ne razmnože v obsegu, ki ga že težko uničite. Med sesanjem sočnih drevesnih po- ganjkov samice odlagajajo jajčeca na liste in list- ne peclje, in kaj kmalu tudi te prično s škodljivim sesanjem, pri čemer izločajo veliko medene rose. Kjer se medena rosa, je mnogo mravelj, muh, os in sršenov, katerih iztrebki po uživanju medene rose povzročajo črno sajavost na poganjkih in lis- tih. Zatiranje hruševe bolšice v tem času, ko so posledice njenega napada najočitnejše, nima pra- vega učinka. Zimsko zalego jajčec tega škodljivca uspešno uničimo ob temeljitem predpomladan- skem škropljenju z oleopripravki. poleti pa močno napadene poganjke porežemo in sežgemo, dre- vesa pa enkrat ali dvakrat poškropimo z dursba- nom ali confidurom, da med vegetacijo bolsico sproti uničimo. V avgustu je tudi pravi čas, da spomladi ceplje- nim drevescem poganjke, zraščene iz podlage, ki so vse doslej pomagali z asimilacijo prehranjevati žlahtni del poganjka iz cepilnega mesta, odrežemo in tako preusmerimo rastlinska hranila le v žlahtni del sadne rastline. Ko žlahtna robida prične zoreti, ji zalistnike krajšamo na 4 do 6 očes, da bi se na njih še v letošnjem letu, meseca avgusta in septembra, izo- blikovali rodni brsti in cvetni nastavek za nas- lednje leto. V OKRASNEM VRTU lahko v avgustu kaj pos- torimo pri okrasnih grmovnicah, ki smo jih sadili spomladi ali kasneje med letom, pa med letom do sedaj niso zadovoljivo porastle. Mesec avgust je za večino trajnic in drevnin obdobje, ko se glavna vegetacija zaključi in ko se rastline prično pripravl- jati na obdboje zimskega mirovanja. V obdobju, ko je rastlina prenehala z rastjo, mladim po- ganjkom pa je pričel dozorevati les, je mogoče ob dobrem poznavanju vzrokov za prejšnje zaosta- janje v rasti, z dodatno nego rastlini še pomagati, da se bo bolje pripravila na prezimitev. Če ob sa- jenju tla niso bila dobro pripravljena in je očitno rast zaostajala iz tega vzroka, avgusta tla pognoji- mo z organskimi gnojili ter jih prerahljamo, da vanje vnesemo več zračnosti in jih obogatimo s humosom. Pregloboko vsajeni sadiki odgrnemo zemljo iznad koreninskega vratu, nasprotno pa prepjitvo posajene rastline osipljemo do višine ko- reninskega vratu. Rastlinam, ki jim je med letom vetrovje oviralo vkoreničenje in čvrstost prirastlos- ti v tla, postavimo oporo in jo ob njo privežemo, da jo obranimo še pred silovitejšim jesenskim in zim- skim vetrovjem. Mnoge okrasne trajnice so občut- ljive na rastline, ki so predhodno rastle na istem rastišču. Če so te iz iste botanične vrste in so tla enostransko izčrpana, bo najsmoterneje, da novo rastlino, ki je v rasti očitno zaostala zaradi tega vzroka, sedaj v jeseni presadimo ali pa, če je le mogoče, zemljo v sadilni jami zamenjamo s svežo. V ZELENJAVNEM VRTU v začetku avgusta še lahko sejemo nekatre vrste vrtnin, katerih plodove bomo pobirali v jeseni za zimsko hrambo. Med te uvrščamo pri nas udomačeni korenovki - strniščno repo in črno redkev. Obe sta vrtnini, ki v kratki vegetacijski dobi in skromnejših talnih razmerah še zagotovita zado- voljiv pridelek. Repo je najboljše sejati na izpraznjene gredice za grahom ali zgodnjim kropirjem. Sejemo jo cen- timeter globoko v jarke ali počez, seme pa z želez- nimi grabljami plitvo zagrebemo. Ko vzkaii in poženeta dva prva lista, posevek razredčimo v razdaljo na 8 cm, po dveh tednih pa še enkrat okopljemo in razredčimo na razdaljo 15 cm. Vzkaljene rastline radi napadejo bolhači, ki jih tako obgrizejo, da pri površnem opazovanju po- sevka, napačno ocenjujemo slabo kaljivost seme- na. Proti bolhačem uporabimo kakšen kemični pripravek s krajšo dobo delovanja. Črna redkev potrebuje za rast korena nekoliko več časa kot repa, vendar jo sejemo in pulimo sočasno. Če ko- reni črne redkve porastejo do svoje normalne ve- likosti, so radi puhli in za presno porabo kot za zimsko hrambo v zasipnicah neuporabni. Črno redkev pulimo, ko koreni dosežejo okrog 6 cm premera in še niso povsem doraščeni. Enako kot na repišču, tudi črno redkev napadjo bolšice, ki ob kalitvi posevek povsem uničijo. Nizki stročji fižol, posejan pred tremi ali štirimi tedni, je v teh dnej potrebno opleti, okopati in plit- vo osipati. Posevek je potrebno dognojiti z enim od lahko topnih mešanih gnojil, da bi rastline do- bile v dneh, ki se krajšajo in hladnejših nočeh, do- volj moči za tvorbo cvetnega nastavka in rast stročkov. Miran Glušič ing. agr. PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEcTl KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 185. NAD ZciliOffV druÈìnm In duševno EdnÊvfe 46. nadaljevanje Družina nevrotičnega otroka Večina teorij, ki razlagajo vzroke nevroz, je nekako orien- tirana v posameznika, in je sicer videti, da je posameznik pro- didct transakcijskih procesov, toda v praksi je po teh teorijah posameznik proučevan, kot da bi bil v sebi zaključena dina- mična entiteta. Novejše teorije pa razlagajo doživljanje in ve- denje bolj z vidika družine kot specifičnega akcijskega sistema. Z vidika psihodinamične in- terpersonalne teorije ločimo dve strukturi oziroma dva tipa nev- rotičnih motenj družine (Rich- ter, 1972): sinöc»tonxatsko družinsko nevrozo in značaj- sko družinsko nevrozo. Simptomatska družinska nevroza Za ta tip nevrotičnih odnosov je značilno, da družina ali del družine naredi enega ali več čla- nov bolne. To običajno poteka tako, da nanj delujejo razni pri- üski, dokler ne dekompenzira. Globok psihodinamski smisel teh procesov je v tem, da družina s tem išče olajšanje. Notranje na- petosti v dnižini se s tem tako rekoč lokalizirajo v enem sa- mem članu. Opazovanja potrju- jejo, da v trenutku, ko posamez- nik zboli, pride v prej vzne- mirljivih dinamskih odnosih za- res do nekakšne pomiritve in stabilizacije. Ker se torej v tem primeru družina izogne splošnemu nevrotičnemu izbru- hu tako, da krivdo za neraz- rešene težave naprti enemu od članov, ni čudno, da eventualno izboljšanje stanja nevrotične^ bolnika v terapiji povzroči iz- bruh simptomov pri drugih čla- nih družine ali poslabšanje ce- lotne družinske atmosfer«. Večkrat opazimo tudi, da družina v tem primeru izbere žrtev drugega otroka in skuša s tem ponovno najti načeto ravno- težje. Nevrotične reakcije in značaj- ske poteze otroka nastanejo še zlasti, če se zaradi nerazrešenih konfliktov staršev znajde v družini v eni od naslednjih vlog: - otrok v vlogi starih staršev, - otrok kot nadomestek za za- konca, - otrok v vlogi nadomestka za brata ali sestro, - otrok v vlogi nadomestka za neki del osebnosti staršev. Naslednjič si bomo pogledali otroka v vlogi nadomestka sta- rih staršev. mag. Bojan Sinko ANTONIJA KRAJNC Swiiozifrwrif|Ciy» (i) Vse živali žive v naravnem okolju, njihov način življenja je del celotnega eko- sistema. Danes je marsikaj porušenega. Posebej glede živali. Živali so kralji v svojem kraljestvu in ne v naših nezdravih domovih, da o drugih ravnanjih z živalmi niti ne govorimo. Ti kralji v svojem kraljestvu so se dolžni podrejati nam, v naših domo- vih; kaznovani smo eni in dru- gi, zbolimo eni in drugi. Živali so obremenjene z različnimi pa- raziti in virusi, ki se potem zlahka nastanijo tudi v človeškega telesa. Resno zbolimo in mogoče niti ne vemo zakaj. Živali se neovi- rano sprehajajo po otroških igriščih in peskovnikih, odme- tavajo dlake, iztrebke, parazite. Kam naj gre otrok? Pogosto se ne zavedamo teh in drugih nevarnosti, prestopamo nedovoljene meje in živimo v iluzijah, da smo človeški. Eko- loško ravnovesje je doseženo ta- krat, kadar vsi udeleženci po- magajo pri vzdrževanju ravno- težja v naravi. V preteklosti so bile naše hiše zgrajene iz mate- rialov iz okolja, odvisne od hra- ne in vode iz okolja. Pomembno je vedeti, v koliki meri hiša onesnažuje okolje in kako vpliva na človeško zdravje znotraj doma. Prepričani smo, da so zaradi moderne tehnologi- je naši domovi dosti bolj zdravi kot prejšnji, soočamo se z novi- mi problemi, katerih vzrok je prav tehnologija, ki bi naj iz- boljšala naša življenja. Hiše so "nezdrave" zaradi škodljivih materialov, katere pri gradnji uporabljamo, zrak je zelo one- snažen, voda na meji "vitalnos- ti", ustvarjajo se močna elek- trična polja v stanovanjih zaradi različnih napeljav in naprav. Prav kemične snovi v stanovan- ju in okolju povzročajo bolezni in alergije. Številni prostori v naših sodobnih domovih so te- sno zaprti in so zato postali bol- ni. Cementna tla, plastične pre- grade, neprodušno zaprta okna in vrata, izolacijska pena, ne- propustne plasti sintetičnih barv in lepil, naredijo iz hiše nezdravo bivališče. Naravne materiale, ki so jih v veliki meri uporabljali v preteklosti, so da- nes nadomestili sintetični. Na izbiro prostora za hišo vplivajo tudi nevarnosti elektromagnet- nih polj (EMP) in elektrostatike zaradi daljnovodne visoke nape- tosti in hišne električne napelja- ve. Hiše z jeklenimi konstrukci- jami, armiranim betonom in vo- dovodno napeljavo, pogosto de- lujejo kot kletke in motijo naša energetska polja. Morali bi si želeti zdravo hišo za telo in duha. Za prvotna ljudstva so bili najbolj pomemb- ni duhovni vplivi. Zemlja ni samo materialna oblika, ampak je predvsem duhovna pokrajina. Kjerkoli želimo živeti, bi morali pred preselitvijo natančno razi- skati okolje, poiskati vire one- snaženja in hrupa, preveriti, če obstajajo problemi z radonom. Morali bi se pozanimati tudi za prihodnje načrte občine v zvezi s tem krajem in poiskati tudi ugodna območja, ki jih ta kraj ponuja. Poskušajmo na novi lo- kaciji preživeti nekaj časa pred nakupom in ugotoviti počutje. Nekateri arhitekti danes pora- bijo veliko časa za proučevanje človekovega osebnega dojeman- ja življenja, preden svetujejo gradnjo ali zamenjavo hiše. Skrb na začetku bo dom oz. hišo približala našim idealom. Ni pomembna samo lokacija, am- pak tudi materiali in način gradnje. Naši domovi so odraz nas samih, ali naj bi to bili. Pod pritiskom reklamiranja sodobne potrošniške družbe, hišo ali sta- novanje opremimo z modernim pohištvom in čez čas smo razočarani ali celo bolni. V svoj- ih domovih se neprijetno počutimo. V preteklosti je bilo malo gotovih izdelkov ali pa sploh nobenega in vse so si sta- novalci ustvarjali sami (izrezlja- no pohištvo, pregrinjala, ki so se prenašala iz roda v rod). Vsak izdelek je nekoga spominjal na izdelovalca ali postopek izdela- ve. Osebni naravni prostor si lahko ustvarimo celo v majhni podnajemniški sobi ali mest- nem stanovanju. Upoštevajmo osnovne zahteve - sončno sobos pravo dnevno svetlobo, naravne materiale, pogled na drevesa naravo, odmaknjenost od hrup- ne ulice. Kakšna naj bi bila hiša sedanjosti in hiša prihodnosti? Draga? Tehnološko zahtevna? Ne potrebujemo dragih, tehno- loških hiš, ampak takšno hišo. ki bi ustrezala našemu načini življenja, ustrezati bi morala zdravstvenim in duhovnim kri- terijem. Sprehodite se po svo- jem domu in presenečeni boste vsepovsod odkrivali vire one- snaženja in bolezni. Če začnemc pri vrhu: ostrešje je bilo morda premazano s toksičnimi snovmi ali izolirano z nezdravimi mate- riali, strehe starejših hiš ps lahko vsebujejo azbest. V stene je bila lahko vbrizgana izolacij- ska pena, ki oddaja formal de- hidne hlape, medtem ko lahke notranja dekoracija vsebuje bar- ve, izdelane na petrokemičm osnovi ali plastične tapete, ^ oddajajo škodljive izparinCi zlasti, ko so nove. S škodljivinu snovmi so lahko prepojena tla in stopnice, na katerih so sinte- tične preproge, ali pa tla prekri- vajo plastične ploščice, ki lahk" oddajajo kemične hlape. Ob'^' zinjeno pohištvo je pogosto na- polnjeno z vnetljivo poliut*" rantsko peno in prevlečeno * sintetičnimi tkaninami. hinjski elementi ter pohištvo ^ dnevni sobi ali spalnici, je lahk" narejeno iz vezanih plošč, vsebujejo formaldehid in ^'^ lepljena s škodljivimi l^P'''' premazani s sintetičnimi ^^^^'^ Pridružijo se še hlapi in pH^i ^ izgorevanja, svinec v vodovo nih ceveh, plesni, bakterije virusi v zraku. Tu so še sodobo^ čistila, loščila, kozmetika za palnice, zdravila, predelana ' onesnažena hrana, vrtni pesti*^' di. (Se nadaljuje' fflPNIK - Četrtek, 13. avgust 1998 NASVETI 11 ^UJ / STROKOVNJAKI ENERGETSKE PISARNE SVETUJEJO Ston¡e CGfi fII íoztticrí¡ meif спе^џспН! жо siroiro pofrosiif o џфул je ena od najpomebnejših in nujno potrebniti živl- jenskih dobrin. Rabimo različne vrste energij. Zaradi tega je pomembno, po kakšni ceni jo plačujemo in ko- likšne so razlike med posameznimi energenti (EL kurilno jjlje, zemeljski plin, utekočinjeni naftni plin, električna ener&i'à)- Sestavek je namenjen prikazu trenutnega stan- ja cen in razmerij v Sloveniji. jiONČNA IN KORISTNA ENERGIJA če želimo narediti primerjavo (-en različnih energentov, mora- pio te zaradi različnih agregat- nih stanj (trdno, tekoče, plinas- to) in zaradi različnih merskih enot (liter, kg, m^), spraviti na isto osnovo, oziroma energijsko enoto. Pomembno je, da upošte- vamo različno kurilno vrednost energentov. Tako iz enega litra ekstra lahkega (v nadaljnjem be- sedilu EL) kurilnega olja dobi- mo približno 10 kWh energije, iz enega m^ zemeljskega plina približno 9,5 kWh energije in iz enega litra utekočinjenega plina približno 6,95 kWh toplotne energije. Energija v prvotni obliki gori- va (kot kurilno olje, plin) na "pragu " pred kotlom je tako imenovana končna energija. Cen končne energije, pre- računane na enoto kWh, še ne moremo primerjati med seboj. Primerjava je možne šele, ko upoštevamo, koliko toplotne energije dobimo iz kotla oziro- ma, ko je končna energija pret- vorjena v koristno z določenim izkoristkom naprave. Izkoristek lahko v znatni meri vpliva na ceno in strošek porabljene ener- gije, kar je tudi razvidno iz tabe- le, kjer so podane cene koristne energije pri različnih izkorist- kih kotla. Občani pa običajno primerjajo le prodajne cene energentov ali cene končne energije, ne upoštevajo pa de- janski izkoristek kotla. Najpo- gosteje tudi nimajo pravih po- datkov in lahko dejanski izko- ristek kotla v takih primerih le ocenijo. Pri novejših kotlih je izkoristek zapisan v tehnični dokumentacji, velja pa pri polni oziroma maksimalni obreme- nitvi kotla. PRIMERJAVA CEN RAZLIČNIH ENERGENTOV ZA OGREVANJE V KURILNI SEZONI če pogledamo v tabeli na posa- mezne energente in razmerja med njimi, ugotovimo nekaj značilnosti, ki so specifične za Slovenijo. Energenti so še ved- no v drugačnih medsebojnih razmerjih kot cene v Zahodni Evropi. EL kurilno olje ima pri nas zelo ugodno ceno, cena ze- meljska plina se je olju v zadnjem času dejansko čisto približala, če upoštevamo njego- vo zadnjo podražitev. Od tega nivoja cen pa utekočinjeni naft- ni plin zelo odstopa z znatno višjo ceno. Glej tabelo! Navedene ugotovitve bodo morda koristile vsem, ki se ne morejo odločiti pri izbiri ener- genta: utekočinjeni naftni plin ali EL kurilno olje in nimajo možnosti priklopa na zemeljski plin. Oba energenta, tako EL kurilno olje in utekočinjeni naftni plin omogočata avtomat- sko delovanje naprav, cena za pridobljeno energijo (SIT/kWh) pa se zaradi visoke cene ute- kočinjenega plina bisteveno raz- likuje in je trenutno skoraj 57 % višja kot pri EL kurilnem olju. To seveda velja za obratovanje v kurilni sezoni in ob predpostav- ki, da so vgrajene sodobne na- prave na olje ali plin, ki obratu- jejo z izkoristki med 80 in 90 %. Razmere glede cen koristne energije pri istem energentu se pa lahko bistveno spremenijo v primeru, če imamo v rabi stare, tehnološko zastarele naprave, ki imajo slab izkoristek, v nasprot- ju z modernimi, tehnološko naj- bolj dognanimi napravami, ki obratujejo z dobrim izkorist- kom. Cene obeh koristnih ener- gij se v tem primeru izenačijo šele v primeru, če bi pri uporabi EL kurilnega olja kotel obrato- val pri 50 % izkoristku in kotel na utekočinjeni naftni plin pri 80 %. izkoristku. Pri ceni utekočinjenega plina moramo še upoštevati, da se cena spreminja s spremembo ogrevalne sezone. Različni so tudi investicijski stroški za pos- tavitev ali najem rezervoarja za utekočinjeni naftni plin in na- bavo specialnega kotla. Prav tako pa je ob primerjavi obeh cen upoštevati pri utekočinjene- mu naftnemu plinu pozitivni ekološki vidik, saj plin prak- tično ne vsebuje žvepla. Električana energija je naj- dražja energija in praktično ne pride v poštev za ogrevanje sta- novanj, prav tako se za pripravo tople vode vse bolj opušča. PRIMERJAVA CEN ZA PRIPRA- VO TOPLE VODE IZVEN KURILNE SEZONE Zgoraj navedene ugotovitve veljajo za ogrevanje in pripravo tople vode v kurilni sezoni za gospodinjstva. Izven kurilne se- zone so razmere drugačne pri koristni energiji, za končno energijo pa so vrednosti cen enake kot v kurilni sezoni. Iz- ven kurilne sezone so ogrevalne naprave oziroma kotli centralne kurjave za pripravo tople vode zelo malo obremenjeni. Posledi- ca tega je, da obratujejo pri sla- bem izkoristku, ki povečuje ceno koristne energije na tako visoko vrednost, da se z uporabo drugih energentov približamo ceni električne energije, seveda le v času manjše dnevne tarife. V času večje dnevne tarife pri- prava tople vode z električno energijo zaradi visoke cene ne pride v poštev. Pri trenutno vel- javnih cenah je gretje vode ce- neje z električno energijo pri manjši dnevni tarifi le v prime- ru, če je izkoristek centralnega ogrevanja na EL kurilno olje ali na zemeljski plin nekaj nižji od 50 %. Za utekočinjeni naftni plin je meja izkoristka pri 70%. ZAKUUČEK Iz zgoraj navedenega sedanje- ga stanja cen in razmerij med energenti sledi, da se Slovenija počasi približuje evropskemu nivoju cen. Pri tem najbolj zaos- taja cena EL kurilnega olja in električne energije, ki trenutno dosegata približno 80 % evrop- ske cene. Cena zemeljskega pli- na pa že dosega evropsko raven. Zato je pričakovati, da bo cena v bodoče pri električni energiji hitreje naraščala kot pri ostalih energentih. Pričakovati je tudi, da bo razmerje cen med EL ku- rilnim oljem in zemeljskim ph- nom ostalo približno tako, kot v razvitih evropskih državah. Bojan Grobovšek, dipl.ing. str KRVODAJALCI 21. JULIJ - Anica Kmetec, Cirkovce 1/c, Ciril Varga, Pušnikova 9. Franc Vaupotič, Popovci 15, Edi Poharič, Slekovčeva 4, Andrej Čuš, Pjacar 13, Franc Lah, Spuhlja 46, Kamilo Kronvoget, Črmlja 7, Stanko Peter, Pobrežje 6, Irena Galun, Majšperk 81, Avgust Brtek, Pobrežje 8, Alojz Petrovič, Pacinje 20, Andrej Vindiš, Zg. Leskovec 12/b, Tina Brodnjak, Gorišnica 24/a, Stanko Marinič, Placerovci 29, Lidija Đerič Simonie, Kicar 77/b, Anton Glaser, Borovci 50, Ciri! Predikaka, Majšperk 51, Edi Drevenšek, Sedlašek 20, Ztatko Novak.^Stoperce 67. Milan Železnik. Čermožiše 80/a, Milan Železnik, Čermožiše 80/a, Marjan Brenholc, Mezgovct 70, Darko Klaneček, Skorba 19/b. Roman Karo, Dravska 6. 23. JULIJ - Rajko Sok, Domava 107, Ivan Auer, Pobrežje 151/a, Marina Burg. Tržeč 41, Vinko Lončarič, Jelovice 16, Mirko Moran, Kraigherjeva 26, Peter Španinger, Mejna 6, Vasilij Juršič, Dvorjane 9/a, Danijel Sužnik, Gočova 22, Jože Gruta, Skorba 41/c, Lovro Rap, Laporska c. 13, Žetjko Tkalec, Ul. 9. Februarja 24, Štefan Matečko, Prvomajska 5, Slavko Ceh, Pivkova 7, Branko Kocmut. Trnovska vas 19, Edi Zorko, Placar 65. 24. JULIJ - Edi Prevotšek, Celjska c. 62, Anton Požar, Uncova vas 60, Davor Gonza, Markovci 67, Boštjan Skrbot. Kostanjevec 36, Rok Jurič. Sp. Polskava 245, Andrej Gornik, Jurjevica 36, Robert Tement, Hajdoše î/h, Anton Zavratnk, Nunska Graba 44, Jože Bohi, Šentilj v Slovenskih goricah, Mitja Memon, Dobrna 33/d, Janko Kuster, Velka 1, Andrej Sodja, Ljubljanska p, Gorazd Gjerek, Dolnja Bistrica 98/a, Vitko Brglez, ^abjak 12, Gorazd Mesaric, Kajuhova ul. 10, Mitja Zupančič, Žalna 59, Primož Medved, Šmarješke toplice 5^- Peter Rošer, Zlakova 19, Damjan Gaberšek, Legen ]59/a, Tomislav Hren, Boharina 25/b, Peter Pipuš, Trg aprila 7, Boris Trancar, Korenjak 30, Sašo Zafošnik, ¿omsiceva 3, Marko Pepelnak, Dravinjska c. 20, David ^akuša, Gresovščak 27, Danijel Zrim. Kuzma 63, Joštjan Matjašec. Javornik 51, Matjaž Voljč, Zg. ^üplek 60/b, Peter Brglez. Šalek 82, Milan Anželovar, ^agrica pri Velikem; Jure Pušnik, Sveti duh na ostrem, f^ejan Erbus, Nova vas 59/a, Andrej Klaužer, Dobje pri ^jsičnem 1, Jernej Gomze. Arciin 26/a, Miroslav fC^čilnik, Sp. Javorje 9, Peter Hren, Lipoglav 30, ^regor Miklavžič, Aškerčeva 18, Matjaž Roje, Deseca 21, Miha Ledinšek. Šmatevž 17, Zvonko Radman, ^erovci 1/a, Damijan Žunko, Spodnji gaj pri J^agerskem, Dalibor Majerič, Moškanjc1126, Simon Brus, Žiberci 38, Dejan Art, Trg 3/d, Simon Hanžurej, Livadna 42, Jani Vajdl, Nicina 32, Jože Blatnik, Primča vas 11, denis Mužuč, Zabukovica 50, Marko Podgoretec, Srednja Bistrica 53, Dušan Žumer, Hajdoše 7/a, Aleš Soltar, C.V. Rošpoh 96, Miran Frešer, prežihova ut. 1, Gregor Jurič, Industijska ul. 6, Davorin Žižek, Dragučova 50, Matjaž Hafner, Podnart 25/b, Robert Gaal, Središče 30, Marijan Žilavec, Lucova 45. 28.juli} - Zoran Bilič, Ul. 25. maja 3; Rajko Kolarič, Tovarniška c. 5; Janez Muršec, Zg. Hajdina 48; Zvonko Auer, Mihovce 12; Ivan Biianovič, Ul. 25. maja 7; Anton Zaje, Apače 38; Ivan Sibila, Apače 250: Janez Bukovič, Ul. 5. Prekomurske 9; Franc Zaje, Sela 34; Majda Zmazek, Ribiška pot 20; Marjetka Časek, Apače 9; Robert Kornet, Mladinska 6; Branko Spotenak, Mejna C. 2; Alojz Fric, Destrnik 58; Janez Selinšek, Stogovci 5/a; Kramberger Marija,Prešernova 25; Miran Ritonja, Vintarovci 10; Janez Feguš, Mejna cesta 4; Mirko Fruk, Apače 221; Milan Lah, Jadranska 17; Katica Smolinger, Lovrenc na Dr.polju 8; Matevž Mohorko, Apače 3; Mirko Tikvič, Grajenščak 8; Marjan Horvat, Krčevina pri Ruju 72; Frane Veselic, Kajuhova 11; Anton Cep, Kočice 16; Alojz Zoreč, Minoritski trg 4; Ivan Brglez, Stogovci 3; Radko Hojak, Volkmerjeva C. 28; Franc Vindiš, Soviče 18; SO.julij - Peter Milošič, Kvedrova 2; Emil Zadravec, Stanetinec 55; Janez Avguštin, Kočice 36; Andrej Intihar, Gerečja vas 12; Jože Palčič, Senešci 15; Edvard Dobnik, Sp. Hajdina 46/a; Janez Trofenik, Ljutomerska 22; Herman Jurgec, Paradiž 17/a; Janez Janžel, Zabovci 11; Ivan Bauman, Lovrenc na Dr. polju; Ivan Voršič, Ptujska c. 2./a; Boštjan Lešnik, Prvenci 29; Branko Zaje, Kajuhova 11; Janko Zamuda, Tibolci 55; Mirko Šoštarič, Sodinei 5/a; Babšek Drago, Pepčke 31 ; Silvo Klajnšek, Lovrenc na Dr. polju; Silva Avguštin, Kočice 36; Robert Merlak, Čučkova ul. 9; Miran PešI, Art)ajterjeva 8; Zvonko Žibrat, Volkmerjeva 5; Radovan Mesaric, Slape 17; Leopold Krošt, Draženci 88/a; Zvonko Muršec, Zechnerjeva 18: Branko Lukman, Jurovci 5/a; Vincenc Krajne, Bukovci 182; Jože Cafuta, Sp. Velovlak 48; Lidija Širovnik, Žgečeva 8; Srečko Cmrečjak, Draženska c. 4; Jože Koren, Leskovec 26; Albin Sirgar, Vintarovci 38; Franček Veber, Rujska c. 2/a; Ivanka Sipek, Rujska c. 3; Stanislav Kuster, Loperšiee 41; Stojan Jug, Dravinska c. 91; Matjaž Vedemjak, Jenkova 71; Dušan Dodlek, Apače 296; Branko Ivančič, Hrastovec 73; Jurij Mendaš, Prepolje 22; Janez Marin. Podgorci 74; Boris Pajnkiher, Bolečka vas 5/a lORMOÍ^OWRN^^DKO^J^V^UJ^^^^^^I Sladkorna pesa kot intenzivan poljščina zahteva za dose- ganja visokih, kakovostnih in ekonomskih pridelkov pra- vočasen pristop tako glede kolobarja, kakor tudi tehno- loških ukrepov. Sedaj je primeren čas, da se odločimo, kje bomo spomladi posejali peso in katere tehnološke ukrepe moramo opraviti. KOLOBAR Sladkorno peso pridelujemo pravilom v 4-letnem kolobarju. V ožjem kolobarju prihaja do zmanjšanja pridelkov, ker ni- smo kos povečani intenzivnosti bolezni in škodljivcev, tla pa postajajo fizikalno-kemično monotona. Dobri predposevki za slad- korno peso: pšenica in ostale strnine, krompir, koruza za silažo (tudi koruza za zrnje, če niso problem triazini in koruz- nice), krmni grah. Slabi predposevki (zaradi plevelov in škodljivcev): oljna ogrščica in ostale prezimne križnice, detelje, lucerna, travne mešanice ODVZEM VZORCA ZEMLJE ZA ANALIZO TAL Analiza tal je osnova za opti- malno prehrano sladkorne pese, oziroma za doseganje gospodar- neješe, kvalitetnejše in okolju prijaznejše pridelave. Vzorce zemlje, odvzete s strnišč, oddaj- te čimprej oz. najpozneje do konca avgusta, s preostalih poljščin pa do konca oktobra. Oddajna mesta za vzorec zemlje so na lokacijah iz prejšnjih let, popisni list je v prilogi. PRIPRAVA TAL Strnišče takoj po žetvi plitvo obdelamo (plug, krožna brana), da žetveni ostanki propadejo, na ta način obdržimo več vlage v tleh, ker omogoči vznik pleve- lov, ki jih pozneje mehanično uničimo. Pomemben kolobarni ukrep je globinsko podrahl javan je. Zanj je še zlasti hvalažne sladkorna pesa na težjih tleh, tako so tla bolj zračna in hitreje odvajajo prekomerno vlago. Avgusta za- orjemo hlevski gnoj na globino 20 - 30 cm. Na obdelano strnišče, še zlasti tam, kjer ni hlevskega gnoja ali pa si pesa pogosto sledi v kolobarju, je za- radi humusa in protinematode- nega delovanja, zaželjeno čim- prej posejati neprezimne strnišče dosevke, kot so: raoula, gorčica (serval) in faceti j a. Na ta način zadržimo več vlage v tleh, preprečujemo zapleveljenost, zboljšujemo strukturo tal. V pri- meru, da je strnišče zapleveljeno s slakom, pirnico, gavezom ali osatom priporočamo, da se izog- nete strniščnemu dosevku in njivo razplevelite tako, da upo- rabite boom efekt v odmerkih od 3-6 l/ha z dodatkom pinovita - K (0,5%). Slak lahko v začetku cvetenja zatrete tudi s kombina- cijo herbocida z boom efektom in pinovitom - K. Za zatiranje pirnice uporabite graminicide: agil, focus ultra ali fusilade. Ko so herbicidi učinkovali, nekje po treh tednih strnišče preorje- mo. Jesensko oranje (20-30 cm) opravimo konec septembra ali v oktobru. Če namesto oranja po- drahljavamo (globina 40 cm), moramo to storiti do konca sptembra, ko tla še niso prev- lažna. Orati ne smemo preglo- boko, ker potem mrtva zemlja na površju ne omogoča normal- ne rasti in razvoja. GNOJENJE Pred samim oranjem potrosi- mo priporočeno količino NPK gnojil s čim manj dušika (npr. za sladkorno peso 0:10:30-1-1 B) in sicer po analizi; če je ni in v kolobarju redno uporabljate or- ganska gnojila, potrosite 800 kg NPK/ha, brez organskih gnojil v kolobarju pa 1000 kg NPK/ha. Hranila iz jeseni danega NPK gnojila so spomladi za rastline takoj dostopna, hkrati pa zmanjšamo količino kemijskih soli, ki spomladi v prevelikih količinah negativno delujejo na vznikajoče rastlinice (korenin- ski ožig). Z dušikom gnojimo spomladi. Zelo pomemben ukrep v prehrani sladkorne pese je apnenje, ki zmanjšuje kislost tal, pozitivno vpliva na struktu- ro in s tem na boljšo obdelavo in pripravo tal. Naša tla so kisla in pri pridelovalcih, ki tega ne upoštevajo, je pomanjkanje kal- cija eden ob poglavitnih vzro- kov za zelo nizke pridelke na kislost občutljive sladkorne pese. Po strnišču ali brazdi po- apnimo s karbonatacijskim muljem do 10 t/ha ali kalcitom 3 t/ha. Mulj vsebuje poleg kalcija tudi fosfor, kalij, magnezij, dušik in mikroelemente. Pozi- tivno deluje na mikrobiološko življenje v tleh. S te plati je še posebno dobrodošel na težjih, zbitih tleh z malo humosa oz. na tleh, ki jih je glede fizikalno kemičnih lastnosti in rodovit- nosti potrebno sanirati. Na lažjin in srednje težkih tleh je še grobo poravnanje brazde zadnji jesenski ukrep. Za vsa dodatna vprašanja smo Vam na voljo na telefon: 062/701-521,741-0-331 in na pe- snem telefonu 062/702-606. Raziskovalna enota za sladkorno peso pri Tovarni sladkorja d.d. Ormož 12 četrtek, 13. avgust 1998 - TEDH||| GRAJENŠČAK / SVEČANOST OB ZAKUUČKU GRADNJE VODOVODNEGA OMREŽJA V MESTNI OBČINI PTUJ Dm bi tekla In nikoli usahnila Velikih otvoritev v okviru letošnjega pra/nika mestne občine Ptuj ni bilo. V okviru turističnih dnenov so odprli novih 44 parkirišč, most čez Grajeno do centra Domino, javno razsvetljavo na desnem bregu Drave in peš pot do Term. Se največja pridobitev ob tretjem prazniku mestne občine Ptuj je bilo odprtje vodovodnega sistema v primestni četrti Graje- na, kjer so od leta 1987 do letos zgradili okrog 700 vodo- vodnih priključkov. S tem je tudi zaključen obsežen projekt gradnje vodovodnega omrežja v mestni občini Ptuj oziroma projekt zdravo pitno vodo v vsako gospodinjstvo. Grajenčani so hvaležni sedanjemu vodstvu občine in bivšemu. Mestna občina je skupaj za gradnjo prispevala 400 milijonov tolar- jev, krajani pa 150 milijonov. Prve priključke na javno vo- dovodno omrežje so izvedli leta 1987 na Mestnem vrhu, dve leti kasneje pa so pričeli graditi pri- marni cevovod in omrežje 1П. tlačne cone mesta Ptuja proti Placarovskemu vrhu ob lokalni cesti v Mestnem vrhu. Po osa- mosvojitvi Slovenije pa so na tem področju pričeli z inten- zivnejšo gradnjo vodovodnega omrežja. Kot na otvoritvi 7. av- gusta povedal predsednik sveta primestne četrti Grajena Janez Vertič je bila gradnja na obsežnem območju mestnega vrha izredno zahtevna. Z gradnjo težko pričakovanega dolinskega cevovoda proti Gra- jeni so pričeli leta 1994, saj je bilo pomanjkanje vode v zajetju v Krčevini pri Vurberku vedno večje. Najdražji projekti so bili uresničeni v letih 1996 in 1997, ko je bil zgrajen vodovodni sis- tem na območju Krčevine pri Vurberku, Orešja in Crete. V tem delu je bilo položenih čez 10.000 metrov primarnih cevo- vodov in več kot 19.000 metrtov cevovodov za priključke ter iz- vedenih več kot 300 hišnih priključkov. Dela so veljala ok- rog 150 milijonov tolarjev, tret- jino so prispevali krajani. Na- jzahtevnejša gradnja pa je pote- kala na območju Grajenščaka in Nove Krčevine pri Vurberku, kjer so zgradili dva vodohrana in dve prečrpalnici. Položenih je bilo 12.000 metrov primarnih cevovodov in 10.000 metrov ce- vovodov za priključke ter izve- denih 150 priključkov. Gradnja je stala okrog 130 milijonov, prispevek krajanov pa je bil 25 milijonov tolarjev. Skupaj je bilo v gradnjo vodovodnega sis- tema na območju primestne četrti Grajena vloženih čez 400 milijonov tolarjev iz proračuna mestne občine Ptuj, prispevek krajanov pa je presegel 150 mili- jonov tolarjev. Da je bila obsežna in zahteva gradnja vo- dovodnega omrežja na Grajeni v celoti uresničena gre največja zahvala prejšnjemu vodstvu občine in sedanjemu v mestni občini skupaj z mestnim sve- tom, je v svojem govoru med drugim poudaril predsednik sveta primestne četrti Janez Vertič. V odsotnosti župana mestne občine Ptuj Miroslava Lucija pa slavnostnega govorni- ka ni bilo. Novozgrajeno vodo- vodno omrežje na Grajeni sta svečano predali namenu ob pomoči domačih gasilcev, 96- letna Marija Kosi z Mestnega vrha in 90-letna Marija Horvat z Grajenščaka. V kulturnem programu so nastopili člani moškega pevskega zbora Graje- na pod vodstvom Ladislava Pul- ka in člana dramske sekcije DPD Svoboda Urška Vučak in Bojan Čebulj, ki je v imenu vseh Grajenčanov zaželel, da bi voda na tem območju dolgo tekla in nikoli ne usahnila. Udeleženci petkove slovesnosti ob otvoritvi novega vodovodnega omrežja na Grajeni, ki je potekala pri kmečkem turizmu Sluga na Grajenščaku, so si ogledali tudi najvišje ležeči vodohran v mestni občini Ptuj, ki leži 414 metrov visoko na 416 metrov vi- sokem hribu Dolgi kamen, ki je tudi najviše ležeča točka v mestni občini Ptuj. Tam je iz testne pipe tekla žlahtna vinska kapljica in kot je ob tej pri- ložnosti dejal predsednik sveta mestne občine Ptuj Milan Čuček ga je nekdo polomil pri vezavi sistema, namesto s Skor- bo ga je povezal s slovenskimi goricami. Celotno vodovodno omrežje na območju primestne četrti Grajena in del priključkov je zgradilo zasebno podjetje Vodnar iz Ptuja, večino priključkov Komunalno podjetje Ptuj, izvajalec gradbe- nih del je bilo Gradbeno podjetje Ptuj, električna in dru- ga dela pa je opravilo podjetje Sin tel iz Celja. MC (Foto: Črtomir Goznik) Vodovodni sistema sta svečano predali namenu 90- letna Marija Horvat z Grajenščaka in 96-letna Marija Kosi z Mestnega vrha. Na sliki Marija Horvat, ki se skupaj s spremljevalko umika pred vodnimi curki. Janez Vertič, predsednik sveta PC Grajena je ob zaključku gradnje vodo- vodnega omrežja na Grajeni in v mestni občini Ptuj med drugim dejal, da je župan mestne občine Ptuj Mi- roslav Luci držal obljubo, da bo voda v njegovem mandatu pritekla v vsa- ko hišo Na Dolgem kamnu leži najviše ležeči vodohran v mestni občini Ptuj fCpNIK - Četrtek, 13. avgust 1998 PO MASIH KRAJim 13 jURŠINCI / PRAZNOVANJE ČETRTEGA OBČINSKEGA PRAZNIKA t razvojem in idejami v novo tisočletje y jiovenskogoriški občini Juršinci je bilo konec tedna znova slovesno, občina je namreč slavila že četrti občinski praznik, 1,3 tovrenčevo nedeljo pa je bilo v župniji sv. Lovrenca že po iradiciji dobro obiskano farno žegnanje. S prireditvami v počastitev občinskega praznika so Juršinčani pričeli že prejšnji vikend in v dobrem tednu so pripravili več športnih in ^jbavnih prireditev. Osrednja svečanost ob občinskem prazni- liu ''''^ ^ nedeljo, ko je vodstvo občine podelilo tudi letošnja najvišja občinska priznanja. Plaketo občine je preje- lo irsničarska zadruga Juršinci, ki je s svojo skoraj 100. letno zgodovino tudi ena najstarejših zadrug na Slovenskem, priz- nanja občinskega sveta pa so prejeli: Športno društvo Slo- venske gorice, Ivan Kaučič in Konrad Veršič. Trinajst naselij, v katerih živi ђЦги 2380 prebivalcev v 650 gospodinjstvih danes tvori eno manjših občin na hribovitem območju Slovenskih goric. Po skoraj štirih letih se občina Juršinci v razvoju lahko primer- ja z nekaterimi bolj razvitimi na Ptujskem in Dravskem polju, čeprav trmastim in delovnim Slovenskogoričanom manjka še kar precej, da bi se lahko kosali z najbolj razvitimi slovenskimi občinami. Z lokalno samoupra- vo, pravijo Juršinčani, da so ve- liko pridobili, hkrati pa si naložili precej zahtevnih in dra- gih nalog - mnoge od teh so v tem kratkem obdobju uspeli tudi uresničiti. Razvoj juršinske občine je mogoče zaznati predvsem v komunalni infra- strukturi, kjer so tako rekoč zaključili s širitvijo vodovodne- ga, telekomunikacijskega in cestnega omrežja, pripravljenih imajo še nekaj projektov, med katerimi je zagotovo najpomem- bnejši projekt izgradnje šolske- ga prizidka z večnamensko dvo- rano. Pregled štiriletnega dela v občini Juršinci je v svojem go- voru predstavil župan Alojz Kaučič in ob tem pa poudaril: "Prav je, da se na četrtem občinskem prazniku ozremo na- zaj ob ugotovitvah, da smo v tem obdobju 530 gospodinjstev priključili na telefonsko omrežje, 350 gospodinjstev do- biva vodo iz ptujskega vodovo- da in na novo smo asfaltirali preko 35 kilometrov cest. Opra- vili smo še mnoge širitve in preplastitve cest, v letošnjem letu pa je bilo zgrajenih devet cestnih odsekov na izredno težkih lokacijah. V dosedanjem obdobju je občina Juršinci skrbela tudi za razvoj kme- tijstva, drobnega gospodarstva in turizma, pomembno vlogo pa imajo pri nas tudi otroško varstvo, predšolska vzgoja in se- veda delovanje osnovne šole. Prav v zadnjem času smo veliko delali v pripravah na izgradnjo večnamenske dvorane, telo- vadnice in vrtca, kar bo za našo malo občino izredno finančno breme. Letos pozno jeseni na- meravamo pričeti z delom, osta- ja pa nam še mnogo nalog, ki jih bomo v bodoče morali prav tako postoriti. Naše delo je bilo vse- kakor uspešno, lahko bi bilo še bolje, vendar ne bi bilo prav, da sami ocenjujemo svoje delo, ocenijo naj ga naši občani. Sam si ne mislim lastiti županske ve- rige, niti ne pričakujem evforije ob sedanjih uspehih, temveč poskušam ostati trdno na tleh, z mislimi in idejnimi projekti za novo tisočletje. Do zdaj smo se trudili, da bi ustvarili takšne življenjske pogoje, ki bi omo- gočali, da imajo mlade družine interes živeti pri nas in se vključevati v življenje kraja." Simon Toplak, predsednik občinskega sveta, pa je dejal, da je imel zelo pomembno vlogo v občini tudi občinski svet, ki je z županom dobro sodeloval in do zdaj opravil mnogo dela. Pri dosedanjem delu ni bilo zaznati strankarskih izgredov in podti- kanj, je poudaril predsednik Toplak, ampak so za razvoj poskrbeli vsi izvoljeni svetniki, vsak je po svojih močeh pos- kušal doprinesti k razvoju občine, naših vasi in zaselkov. Tatjana Mohorko "Pokončno in ponosno praz- nujemo občinski praznik," je dejal župan Alojz Kaučič. Dobro voljo so ob občinskem prazniku najbolj kazali mali folkloristi iz juršinske šole. V imenu Trsničarske zadru- ge Juršinci je plaketo občine sprejel njen predsednik Si- mon Toplak. RazWII prvi slovensid gospođiniski prapor 25. julija so marljive članice Društva gospodinj Juršinci, ki jih vodi Marta Toplak, pripravile tretji gospodinjski praznik pod geslom "Ljubezniva gospodinja, lep dom - srce družine". V lovs- kem domu so pripravile odmevno razstavo izvirnih jedi naših ba- bic pod naslovom "Kaj in kako so kuhale naše babice." Tretji gospodinjski praznik je bil priložnost za srečanje gospo- dinj iz cele Slovenije. Letos so se gospodinjam iz SV Slovenije pridružile tudi gospodinje iz drugih krajev Slovenije, zlasti še iz okolice Ljubljane. Na svoj praznik so se izkazale tudi s kul- turnim programom, v katerem je sodelovalo sedem društev s petjem, skeči, pogovori in igri- cami. Društvo gospodinj Juršinci pa je pripravilo krajšo igrico pod naslovom "Ljubezni- ca gospodinja, lep dom, srce družine, v katerem so prikazali gospodinjo kot "glavo" doma, vzgoje, kuhanja in druge skrbi za družino in dom. Osrednji do- godek pa je bil razvitje prvega gospodinjskega praporja, na ka- terega so pripeli 26 trakov in 43 žebljičkov. Kot je napovedala Marta Toplak jih bo prapor vo- dil v veselih in tudi žalostnih trenutkih. Na njem je upodobl- jena sv. Marta, ki je zavetnica gospodinj in grb Društva gospo- dinj, ki ga sestavljajo knjiga, ku- halnica in cvet, po katerih se tudi razvija program dela društva. "Čeprav naše društvo dela šele tri leta, se trudimo, da bi z našim delom osvojile in ov- rednotile delo gospodinj. Za to je potrebna močna volja, da bomo vsi skupaj spoznali, da je gospodinjstvo osnova za življen- je, vir zdravega življenja ter sreča lepega in prijetnega doma," je med drugim povedala ob letošnjem gospodinjskem prazniku Marta Toplak. Pomen gospodinjskega praz- nika so spoznali tudi v visoki politiki in v drugih okoljih. Med juršinskimi gosti so bili 25. julija tudi minister za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Ciril Smrkolj, rektor Univerze v Ma- riboru Ludvik Toplak z ženo Edito, generalni državni tožilec Anton Drobnič z ženo Lidijo, predsednico slovenske kmečke zveze pri SKD, predsednica Zveze kmečkih društev Sloveni- je Mihaela Logar in Marija Fras, avtorica knjige Jedi naših babic ter nekateri drugi gostje. Na 3. gospodinjskem prazniku v Juršincih so razstavljene jedi naših babic tudi prodajali. Za dobro počutje in veselo razpo- ložanje pa so organizatorice poskrbele s pihalno godbo, cit- rami, harmonikarjem, najbolj udarne pa so bile članice ansam- bla Mlade frajle, ki so goste za- bavale pozno v noč, dokler jih ni pregnal dež. Gospodinjski dan 29. julij, ki ga praznujejo gospodinje v celi Sloveniji, so letos povezali z obiskom romarske cerkve sv. Marije pomočnice na Brezju. MG ^■ze v lovskem domu v Juršincih so se šjbile pod težo dobrot domače kuhinje Foto: Črtomir Goznik 14. OD TOD IN ТЛМ Četrtek, 13. avgust 1998 - TEDKIk ODTODINTAM ZAVRČ/V soboto romanje k cerkvi Device Marije Na praznik Marijinega vne- bovzetja, na Veliki šmaren, 15. avgusta bodo povsod po Sloveni- ji številna romanja vernikov. Eno večjih romanj bo v soboto prav gotovo na Ptujski Gori, že po tradiciji pa bodo verniki po- romali tudi k završki po- družnični cerkvici Device Mari- je. Farno žegnanje bodo v župni- ji Zavrč pričeli z jutranjo mašo ob 7. uri, farni župnik Jože Pasičnjek pa bo tudi ob 8.30 in 10.30 uri daroval svete maše. (TM) SOBETINCI / Ob jubileju gasilskega društva v Sobetincih v gorišniški občini letos praznujejo jubilej 50-letnico domačega prosto- voljnega gasilskega društva. Os- rednja proslava ob jubileju bo v nedeljo, 23. avgusta, ko bodo ga- silci v uporabo predali tudi novo gasilsko orodno vozilo, že dopol- dan pa bo društvo organiziralo 15. pokalno gasilsko tekmovan- je. Gasilsko tekmovanje bodo pri- pravili na sobetinškem nogo- metnem igrišču in sicer v dveh disciplinah: eno za člane in čla- nice in drugo za pionirke in pio- nirje. (TM) MAMBOR/ Kdo ima slike Karla Jiraka? Umetnostna galerija Maribor pripravlja razstavo slik akadem- skega slikarja Karla Jiraka, moža, ki je med leti 1897 in 1982 živel in ustvarjal v mnogih kraj- ih, med drugim tudi na Ptuju, kjer je pet let poučeval likovni pouk na takratni gimnaziji. Kustos mariborske umetnostne galerije Mario Berdič želi pred razstavo evidentirati čim več Ji- rakovih slik, zato prosi, da bi se mu oglasili tisti, ki posedujejo katero sliko Slike imajo zelo čitljiv podpis, umetnik pa je v svojem ptujskem obdobju med 1928 in 1933 slikal motive iz Ha- loz, Slovenskih goric, ljudi pri delu in portrete. Podatke o sli- kah, ki bodo pomagali orisati življenje in delo profesorja Karla Jiraka, zbira kustos Mario Ber- dič v Mariboru. Pokličete ga lahko na številko 20-491 ali 229- ¿8-60 najkasneje do 30. septem- bra. (MZ) TRNOVSKA VAS/ Igre dobre volje v nedeljo, 9. avgusta, so člani Strelske družine Trnovska vas na igrišču v Trnovski vasi pri- pravili 5. tradicionalne Igre do- bre volje. Na igrah je sodelovalo 7 ekip, od tega dve domači in pet ekip iz sosednjih krajev. Tekmo- valci so se pomerili v prenašanju vode čez ovire v kuhinjski кф1. Največ smeha pa je vzbudil tek na smučeh, ko so trije tekmoval- ci tekli na na enih smučeh. Igrali so tudi golf z jajcem. Tekmoval- ci so se pomerili v streljanju na gol, narejen iz avtomobilske gume. Največ borbenosti pa so tekmovalci pokazali pri iskanju predmeta v vodi. Zmagala je eki- pa Olepševalni tehniki - tako se imenujejo zaradi poklica - večina tekmovalcev je pleskarjev in so doma širom Slovenskih go- ric. Drugo mesto so zasedli lan- ski zmagovalci, ekipa podjetja Gifas iz Lenarta. Tretje mesto je zasedla ekipa Športnega društva Sveta Trojica. Četrto in peto mesto so zasedli domačini, ekipi Strelske družine Trnovska vas. Igre so potekale v zabavnem duhu, saj so vsi tekmovalci upoštevali navodila organizator- jev, da je od rezultata pomemb- nejše veselo in zabavno druženje. Po končanih igrah pa so organizatorji priredili vrtno veselico. (Zmago Šalamun) DESTRNIK/ Sedemnjasti kmečki praznik Na Destrniku se pripravljajo na že 17. kmečki praznik. Prire- ditev, ki jo organizira tam- kajšnje turistično društvo, bo v nedeljo, 16. avgusta. Skozi vas bo šla povorka, v kateri bodo so- delovali jezdeci s konji, vprega s kravami in konji ter traktorji. Prikazali bodo tudi stare ljudske običaje in različna domača dela, ki jih mlajši takorekoč ne pozna- jo več. Nastopili bodo tudi ljud- ski godci, oktet in folklorne sku- pine domačega prosvetnega društva, društvo kmetic pa bo razstavilo dobrote iz kmečke peči. Na kmečkem prazniku bodo podelili tudi priznanja naj- lepše urejenim domačijam v kra- jevni skupnosti, za zabavo pa bodo poskrbeli s šaljivimi tek- movanji, pa seveda z veselico. Destrničani vabijo na kmečki praznik ob 14. uri, ali pa seveda kdaj kasneje. Dogajanje bo nam- reč trajalo pozno v noč.(MZ) PTUJ / Konec tedna vpis v tečaje šolanja psov Kinološko društvo Ptuj bo sep- tembra pripravilo nove tečaje šolanja vseh vrst psov starih nad štiri mesece. Vpis v tečaje bo že ta konec tedna, 15. in 16. avgus- ta, med 10. in 12. uro v društve- nih prostorih ptujskih kinolo- gov v Budini (pri ranci). Tudi tokrat Kinološko društvo Ptuj organizira različne vrste tečajev; od male šole, nadaljeval- nega tečaja, agilitija, kaj več pa bodo lastniki psov lahko izvede- li tudi v vzgoji psov, o veterinar- skih pregledih in o obiskih pri veterinarju. Po že nekajletnih izkušnjah in dobro obiskanih tečajih si ptujski kinologi tudi v septembru obetajo številno ude- ležbo na urah tečajev, zato last- nike psov vabijo k vpisu.(TM) ORMOŽ/Dober odziv na literarni natečaj v dogovoru s knjižnico Ksavra Meška je Nadica Granduč ob pomoči Blanke Erhartič izpelja- la literarni natečaj, ki se je zakl- jučil minulo soboto z glasbeno literarnim Večerom na grajskem dvorišču. Izbor literarnih del sta podala Darja Kosi in Sran Milo- vanovi. Razpis je k sodelovanju vabil že februarja in zelo je pre- senetil dober odziv, saj je svoje ustvarjanje predstavilo kar 14 udeležencev. Morda je bil odziv tako dober, ker je ideja zrasla iz živega dogodka, ki je Nadico Granduč napeljal, da je pomisli- la, da se v tišini svojih domov še marsikdo ukvarja s pisanjem: "Lani me je obiskal bivši učenec izpred dvajsetih let iz okolice Ormoža. V rokah je držal pisem- sko ovojnico in v njej je bilo pi- sanje, za katero me je prosil, da ga pregledam. V rokopisu so bile zbrane zelo posrečene pesmi v stilu ljudskega pesnjenja. To je bil spodbudnik literarnega natečaja, ki pa se na naš razpis, žal, ni oglasil." Sodelujoči so bili zelo različnih starosti - od učencev Osnovne šole Ivanjkovci, ki so napisali skupinsko delo, pa tja do 60 let. Oglasili so se Ormožani in tudi ljubiteljski pisatelji iz širše oko- lice. Gre za pisano družbo zelo različnih poklicev, zanimanj, skupni imenovalec pa je želja povedati kaj se v tem trenutku z njimi dogaja. To se odraža v lir- ski poeziji, pojavili pa so se tudi nostalgični pogledi v preteklost, memoarji, etnološki zapisi zani- mivosti z našega področja. Ust- varjali so v prozi in poeziji, nekaj več je vseeno poezije, nekateri udeleženci pa se ukvarjajo z obojim. Natečaj ni bil tekmoval- nega značaja. Dela je pregledal odbor in o vsakem delu je bilo podano mnenje. Nekatera dela so po mnenju ocenjevalk zelo kakovostna, "čisto vsa pa v sebi nekaj nosijo." Udeleženci natečaja so bili Tanja Kosij Dar- ja Jamnik, Danijela Curin, Franc Krnjak, Elizabeta Lah, Tonček Zumbar, Jožefa Rozman, Bernarda Uršič, Pavla Erhartič, Urška Tkalec, Breda Bešvir, Jože Borak in skupina učencev Osnovne šole Ivanjkov- ci. Na srečanju so se dogovorili, da bodo dela razmnožili, da bodo izdelki dostopni tudi dru- gim in bodo lahko svoja dela medsebojno prebirali. Jeseni na- meravajo izdati tudi zbornik. Vsaj v dveh primerih pa bi dela lahko izdali kot samostojne zbir- ke. Udeleženci natečaja se želijo družiti tudi v bodoče. Srečevali se bodo v ormoški knjižnici, pre- birali dela, se o njih pogovarja in k njim tudi čedalje bolj j^jj' tično pristopali. Seveda уаЦ^ vse zamudnike ter tiste, ki §^ niso imeli poguma svojih (j^ predstaviti javnosti, da se jj^ pridružijo, (vki) JANEŽOVCI / V soboto bo veselo pri Mici v soboto, 15. avgusta bo gostišču Pri Mici v Janežovcih^ tradicionalna prireditev s pos^. vitvijo klopotca in šaljivo resnj, mi igrami med ekipami vino, gradnikov in kletarjev. Priredi, tev se bo pričela ob 14. uri. Med ponudbo bodo domače dobrote j tekočim okrepčilom. Če bo slab( vreme, bo prireditev v soboto 22, avgusta. GOS) v Zamencih so v nedeljo (2. avgusta) praznovali 50-letnico tamkajšnjega Prostovoljnega gasilskega društva. Prazno- vanje so začeli z zborom gasilcev in podelitvijo društvenih priznanj najbolj zaslužnim članom. V slavnostnem govoru je predsednik društva Franc Zagoršek, orisal zgodovinsko pot društva od ustanovitve do danes. Med drugim je povedal, da je omenjeno gasilsko društvo vse- skozi imelo zelo pomembno vlo- go tudi za kulturno in družabno življenje v okoliških vaseh. Ves čas delovanja društva so člani zelo delovni in tako so si lepo uredili svoj gasilski dom, v tem času pa so posodobili tudi opre- mo. Na prireditvi smo lahko vi- deli tudi prvo gasilsko jprevozno sredstvo, ki je bilo še na konjske vprego. S pomočjo donatorjev in občine Domava pa so namenu predali tudi novo, sodobno ga- silsko vozilo, ki sta ga blagoslo- vila polenski in dornavski žup- nik, Jože Gerič in Jože Kramber- ger. V imenu botrov je govoril Janko Mislovič. V priložnost- nem nagovoru je dornavski župan mag. Tone Velikonja pou- daril, da žamenski gasilci s svoj- im delom dokazujejo, kako po- membno je gasilsko društvo ii jim zaželel tudi v prihodnje toli- ko pozitivne energije. Gasilci iz Žamencev so tudi znani gobarji in nedeljski jubilej so združili s tradicionalnim gobarskim praz- nikom. V bližnjem gozdičku, ob prireditvenem prostoru, so v naravnem okolju pripravili raz- stavo užitnih in strupenih gob ter opozorili na varovanje goz- dov. Prijetna hladna senca v goz- du pa je za mnoge obiskovala "vroče prireditve" bila pravi bal- zam. Seveda so gob j e in druge specialitete lahko številni obi skovalci tudi poskusili. MS Predsednik PDG Žamenci Franc Zagoršek ob najstarejšem prevoznem sredstvu in sodobnem, novem vozilu. SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Pravni (ne)retl v neki najnovejši anketi je več kot polovica vprašanih Slovencev dejalo, da Slovenija ni pravna država. Še pred tremi leti je na vprašanje, ali je Slo- venija pravna država pritrdilno odgovorila več kot polovica vprašanih. Minister za pravosodje Marušič na televiziji nI hotel posebej ko- mentirati poraznega rezultata javnomnenjske raziskave, češ da je takšno pač mnenje ljudi. Omenjal je, da ja Slovenija pri koncu tranzicije, ko je po svoje logično, da se dogajajo nepravil- nosti, opozoril pa je tudi na slabo organiziranost sodstva In državne uprave ter na neodgo- vornost... Seveda bi pričakovali, da bo minister ob takšni pri- ložnosti poskušal s celovitejšim prikazom razmer (In prizadevanj) na področjih, ki (ne)posredno vplivajo na pravni red v državi in poskušal popraviti grenak prio- kus. Ali dražva v vsem tem času, ko se je tudi sicer na veliko govo- rilo o pravnem (ne)redu, zares nI napravila kaj več, da bi se razme- re spremenile na boljše? Katera veja oblasti je pri tem najbolj od- povedala? Kaj bi bilo treba storiti, da bi bilo drugače? Ali nrarda dosedanja prepiranja o tem, kdo je za kaj pristojen, niso predvsem odsev splošne neod- govornosti? Bo kdo vsaj po- skušal ugotoviti, kaj vse je vpliva- lo na to, da Imajo Slovenci poleti 1998 tako slabo mnenje o prav- nem položaju v lastni dražvi? Občutek, da Slovenija ni pravna država bi moral biti znak za pre- plah In velik izziv za vse pristojne. Se v Sloveniji zaščite pravnega reda lotevamo na pravnih mest- nih in ob pravem času? Se policija, tožilstvo. In pravo- sodni organi pravočasno (in prioritetno) lotevajo najpomemb- nejših zadev In nalog? Ali ne bi bilo veliko že to, če bi v sedanji domnevni prenatrpanosti za na- logami in "zaostalimi" posli določili nekaj prednostnih zadev. Ali vtisa o "pravnem neredu" ne podpidujejo tudi posamezni državni organi z nenehnim us- tanavljanjem nekakšnih poseb- nih teles za ukvarjanje s krimina- lom, namesto, da bi zahtevali (in poskrbeli), da bi obstoječi organi postali učinkovitejši? Ali na ne- zaupanje državaljanov v pravni red ne vplivajo tudi vse prepo- gosti (politični) kadrovski in drugi spori na področju tožilstev, us- tavnega in vrhovnega sodstva? Ali ni nenormalno, da je bilo slo- vensko vrhovno sodišče kar ne- kaj mesevec brez svoejga pred- sednika in da je sednji prvi člo- vek tega sodišča pred tem doživljal čudne politične igre? Je normalno, da je pri mnogih po- membnih odločitvah ustavnega sodišča odločilno vplival en sam glas, kar nedvomno govori o ve- liki (politični?) razcepljenosti sodnikov? Je prav, da se je mo- rala javnost toliko ukvarjati z vprašanjem (ne)dopustnosti jav- nega političnega angažiranja po- sameznih ustavnih sodnikov na strani ene politične opcije ali celo ene politične osebnosti? Zagotovo ni normalno in ni bilo brez posledic na zaupanje v pravni red države tudi to, da ima- mo v Sloveniji na mestu general- nega državnega tožilca človeka, ki mu del (kvalificirane) politične javnosti že nekaj let očita pristra- nost in slabo delo, v zadnjem času pa tudi "neprimerno" poli- tično nastopanje, V zares urejeni pravni dražavi se ne bi moglo zgoditi, tako kot se je pri nas, da hudih ocen na račun generalne- ga državnega tožilca ne bi razi- skal do konca. Prav tako je čudno, da vlada ni pristala na postopek za zamenjavo tožilca samo zato, ker se mu jeseni "tako ali tako izteka mandat'... SVETOVNI PRVAKI O marsičem, kar ima vpliv na pravni red v državi, bi morali spregovoriti bolj določno in predvsem tudi z iskanjem in od- pravljanjam vzrokov za sedanje klavrne razmere. Tako kot je, denimo, te dni storil vrhovni sodnik Vasilij Polič v intervjuju za Nedeljski Dnevnik. Polič misli, daje (vsaj delni) krivec za "zasutost" naših sodišč z "gora- mi nerešenih zahtevkov" tudi naša procesna zakonodaja. Le- ta je po njegovem mnenju "pri- pomogla" k temu, da vsak naj- manjši spor pristane na sodišču. V drugih državah ima- jo različne vmesne instance, ki razsojajo v manjših konfliktih, denimo šerifi v ZDA, mirovni sodniki v Angliji in podobno. Poznam precej sodnih siste- mov po svetu in v večini držav je sojenje videti povsem dugačno kot pri nas, hitro, učinkovito in sproščeno, pri nas pa ljudje danes zaradi vsa- ke malenkosti tekajo na sodišča. Na leto dobimo na sodiščih v Sloveniji 750 tisoč novih zadev, samo na vrhov- nem sodišču imamo med 7000 in 8000 zadev na leto, v Angliji jih imajo od 150 do 200. Naša sodišča s skrajnimi napori na leto rešijo okrog 450 tisoč za- dev, ostalo pa se prenese v naslednje leto, ko se dodajo nove, zato imamo 500 tisoč nerešenih zadev na sodišču. Si predstavljate, kaj je to. Po mo- jem mnenju smo svetovni prva- ki po številu nerešenih zadev..." Komentator Dela misli, da se pri nas tožilstva ne ukvarjajo s "pravimi zadevami" in navaja, da se "ubadamo z ideologijo in spravnimi dokumenti, kar seve- da ustreza delu levice, pa tudi desnice. Tožilstva se enkrat lo- tevajo domnevnih hudodelstev Vinka Levstika, drugič obnove postopka v primeru Gregorja Rozmana, tretjič ovadb proti Mitji Ribičiču in Tonetu Feren- cu. Medtem pa gre mimo celot- na privatizacija, ovadbe proti trgovcem z orožjem so umaknjene ali zavrnjene, obtožnice zaradi dogodkov v Depali vasi umakneje ali po- zabljene v predalih - skartka ve- liki gospodarski, finančni in po- litični škandali so ustavljeni še pri preiskavah, še preden sploh pridejo na sodišče..." Po mnenju Dnevnika bi bilo treba vzroke za "erozijo zau- panja v pravno državo iskati predvsem v neučinkovitosti dražve in njenih aparatov, "tako da bi bilo morda bolj smotrno govoriti kar o izgubi zaupanja v državo". Komentator poudarja, da je zgledov za to žal več kot dovolj. "Tako se že nekaj let soočamo s kronično neučinko- vitostjo pravosodnega sistema, ki predvsem s svojo počasnost- jo vzbuja utemeljen dvom o pravni varnosti državljanov in državljank, saj marsikatera tožba zastara, še preden sod- nik izreče pravnomočno sodbo in je s tem zavlačevanje sodnih postopkov postalo eden oc možnih načinov za nekazno- vanje kršenja zakonov. Izjemne hud problem je tudi finančna nedisciplina: ne samo zrad neučinkovitosti sodnega siste- ma, amapak tudi zaradi po- manjkanja ustreznih zakonov П mogoče po zakonitih potei' učinkovito izterjevati dolgov, s čimer nastaja vtis, da se v Slo- veniji bolj splača biti špekulan' kot resen podjetnik. Če k tem^ dodamo še poslance, ki so ob določanju novih občinskih meja v parlamentu zavestne sprejemali neustavne zakone se je seveda zelo težko izogni' vtisu, da živimo v državi, v kate- ri je kršenje zakonov del vsak danje folklore..." Ob vseh velikih besedah " (ne) pravni državi pa bi se mora- li bolj zamisliti tudi nad vpršan- jem, kako je poskrbljeno^ za enakopravnost ljudi, ki iščej" svojo pravico? Glede na to, dražva predvsem draži сепс sodnih in drugih pravnih sotf'' tev in da hkrati.sploh ne raz- mišlja o lajšanju sodnih in dru- gih sroškov, povezanih s pra^' no zaščito, bi lahko rekli, postaja pot do pravice za neka^ tere socialno šibke državljar^^ preprosto zaprta ali pa bistven^ težja kot za druge. Pra^''^^ pomoč, ki jo organizirajo neka teri sindikati je glede tega edir^^ pozitivna izjema... Vendar pa' to veliko premalo. Jak Kopri^*^ fgDNIK - Četrtek, 13, avgust 1998 IZ NAŠIH KRAJEV 15 pTUJ / REKONSTRUIRANA GOSLARSKA DELAVNICA Skalùrfevì зшЕдгиП na ptuiskem grmÊv ylarsikdo se dobro spomni družine Skalar, ki je v šestde- setih letih živela na Ptuju, številni so se udeležili slove- snosti, posvečene lani premi- nulemu Maksimilijanu Ska- larju in njegovemu delu, med njimi je bilo kar nekaj njego- vih učencev in učenk iz glas- bene šole, kjer je Skalar poučeval violino. Sicer pa so ob tej priložnosti v muzeju prvič pokazali javnosti tudi del zapuščine Maksimilijana Skalarja, ki jo je družina od- stopila ptujskemu muzeju. Kustodinja Darja Koter je re- konstruirala njegovo goslarsko delavnico in jo skupaj z eno izmed njegovih violin vključila v stalno postavljeno razstavo glasbil. Mak- siniilijan Skalar je navdušil za glasbo tudi obe svoji hčerki, Mo- niko in Darko, po glasbeni poti pa stopata tudi vnuka Anja in Si- mon. Vsi štirje so tokrat zaigrali na ptujskem gradu ptujskemu občinstvu. Darka Skalar na vio- linčelo, Anja na violino, Simon na klavir in Monika, danes solistka orkestra RTV Ljubljana, na violi- no. MZ V viteški dvorani ptujskega gradu pred priložnostnim koncertom družine Skalar. V prvi vrsti z leve Maksi mi lljanovi hčerki Darka In Monika ter vnuka Simon in Anja. Foto Langerholc MARKOVCI / PRAZNOVANJE 60-LETNICE FOL- KLORNEGA DRUŠTVA Odliku¡e¡o fin obnafi, šege in nareqe Markovčani letos praznu- jejo visok jubilej, 60-letni- co bogatega kulturnega i poslanstva, prepletenega z ' dediščino prednikov in folklornimi običaji, združenega v Folklorno društvo Anton Jože Strafe- la. Davno leto 1938 štejejo za pričetek delovanja v folklor- nem društvu, tega leta so namreč pri takratnem telo- vadnem društvu na pobudo Janeza Feguša tudi ustanovili folklorno društvo. Med usta- novitelje markovškega fol- klornega društva štejejo brata Antona in Jožeta Strafelo, po njima se danes imenuje društvo, omenjajo pa še priza- devne člane: Alojza Simoniča, Franca Kolariča, Terezijo i Maroh, Franca Kodiiča, Sil- \ vestro Kolarič, zakonca Mar- tina in Terezijo Mikša ter še mnoge drage. Letošnjih šest- deset folklornih let in prazno- i vanje tega jubileja so v Mar- \ kovcih združili še z veliko • mednarodno folklorno revijo. O slovesnosti, ki je bila ko- : nec prejšnjega tedna, bomo ) ¡ podrobneje poročali v pri- hodnji številki. Tatjana Mohorko i MARIBOR / VARNOST NA OBMOČJU UNZ MARIBOR: 01) polletiv 1шиц ne- sreč a žal ver mrtvili Kot so predstavniki Uprave za notranje zadeve sredi prejšnjega tedna povedali na tiskovni konferenci v Mariboru, je stanje na področju kriminalitete v prvem polletju letošnjega leta slabše, kot v istem obdobju lani, saj so letos ugotovili 42,4 % porast na tem področju. Tako so lani s področja kriminalitete obravna- vali 2.992 kaznivih dejanj, letos pa kar 3.213. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja so državnemu tožilstvu le- tos ovadili 2.819 osumljencev, ali za 15,7 % več kot lani. Med ovade- nimi sta bila letos 502 mladoletni- ka - ali za 17,8 % več kot lani, ko jih je bilo 376. Ob navedenem po- rastu kaznivih dejanj pa ugotav- ljajo, da je bilo letos s kriminalite- to povzročeno za 38,3 % več pre- moženjske škode kot lani v tem času. Največ škode pa so storilci povzročili zoper premoženje, zlas- ti z goljufijami. Nekoliko ugodneje je stanje na področju gospodarske kriminali- tete, kjer so v letošnjem polletju obravnavali 283 kaznivih dejanj, ali dobrih 5 odstokov manj kot lani. Upad pripisujejo v veliki ffleri predvsem zmanjšanju števila ugotovljenih kršitev pravic iz so- cialnega zavarovanja, zmanjšalo pa seje tudi število ugotovljenih primerov ponarjeneih vrednotnic ali vrednostnih papirjev, manj pa je tudi poslovnih goljufij. Manjši padec so zabeležili tudi fia področju kršitev zoper javni red in mir, kjer so v šestih mese- cih letos obravnavali 3.353 kršitev predpisov, lani pa 3.424. Na videz je ugodnejše tudi stan- je na področju prometne varnos- ti, saj so v prvem polletju letošnje- ga leta obravnavali 3.302 promet- ni nesreči, v katerih je bilo ude- leženih 6.537 oseb. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je števi- lo prometnih nesreč zmanjšalo za skoraj 11 %, število udeležencev pa za skoraj 10 %. Manj obetajoče so posledice teh nesreč, saj se jih kar 21 (lani 19) končalo s smrtnim izzidom, 622 (lani 678) se jih je končalo s hudimi telesnimi poškodbami, 2.659 (lani 3.005) ali kar 80,6 % nesreč pa se je končalo z materialno škodo. V težjih pro- metnih nesrečah je letos zaradi hudih poškodb izgubilo življenje 23, lani pa 19 oseb. Med povzročitelji promemih nesreč so tudi letos na prvem mes- tu vozniki osebnih avtomobilov, pred vozniki tovornih vozil, zaskrbljujoče pa je dejstvo, da so se na tretje mesto letos povzpeli vozniki koles z motorjem. Najpo- gostejši vzroki prometnih nesreč so v prvem šestmesečju nepravilni premiki vozil, na drugem mestu je neprilagojena hitrost vožnje, na tretjem pa neupoštevanje pravila prednosti. Vinjenost je ob letošnjem poletju botrovala v 349 prometnih nesrečah, ali v skoraj 11 % primerih manj kot lani. Promet potnikov čez državno mejo je letos ob polletju za 6,6 od- stotkov manjši, kot v lanskem pri- merjalnem obdobju, sicer pa je le- tos čez naše mejne prehode poto- valo 16.340.565 potnikov. Ob po- skusu vstopa v Slovenijo pa so naši obmejni organi letos zavrnili 2.275 tujcev, ker niso izpolnjevali predpisanih pogojev, ilegalno pa je v tem času prestopilo državno mejo 539 oseb. Med dragimi negativnimi do- godki so letos zabeležili rahel pa- dec števila samomorov, ki so jih letos ob poletju obravnavali 45, lani pa 50. Med samomorilci je še vedno največ, kar 35 moških. V prvem letošnjem polletju so na območju UNZ Maribor obrav- navali tudi 29 (lani 26) delovnih nesreč, v katerih sta 2 osebi izgu- bili življenje, 25 pa je bilo telesno poškodovanih. •OM Zofurff nesklepinosii so se misfi je avgust čas sproščenih počitnic in dopus- tov se je pokazalo prejšnji četrtek, 6. avgusta pozno popoldne, ko naj bi se sestali člani sveta •občine Kidričevo. Čeprav so imeli na dnevnem •"edu nekaj zelo pomembnih točk, med drugim ''^j bi sklepali o predlogih posameznih krajev- "'h in stalnih odborov, o izvajalcih del za re- l^onstrukcijo dvorane v Lovrencu, novogradnjo Preplasitev lokalnih in krajevnih cest, ter za Si'îidnjo pločnikov v Apačah, imenovali naj bi odgovornega urednika glasila Ravno pol- predvsem pa je bilo pričakovati vročo poročila računskega sodišča o rc\i- "J' poslovanja in gospodarjenja v občini Ki- '''■'čevo, so se po dobri uri negotovega čakanja '^radi nesklepčnosti, razšli. Kot kaže je bilo tačas na dopustu natanko polovica svetnikov, saj jih je na sejo prišlo le osem. Razočara- ni so bili predevsem zunanji opazovalci, predstavni- ki posameznih strank iz občine, ki so zaradi ugotovi- tev računskega sodišča o nepravilnostih pri poslo- vanju občine, pričakovali vsaj tako vročo sejo, kot je bilo tisto soparno avgustovsko popoldne. Predsed- nik sveta Franc Skrila je zato predlagal, da naj bi sejo sklicali ob koncu dopustov, zadnje dni avgusta ali v začetku septembra, svetnik Zvone Jevšovar, ki je si- cer predsednik nogometnega kluba Aluminij, pa je trenutek sprostitve izkoristil za to, da je vsem svetni- kom in županu izročil brezplačne vstopnice za vse tekme na igrišču NK Aluminij v jesenkem prvenst- vu. A obstaja resno vprašanje ali bodo v razgibani in vroči politično volilni jeseni, ki se nam obeta imeli sploh čas zanje? •OM LESKOVEC / V SOBOTO TRETJI KMEČKI PRAZNIK S povorko kmetkih opravil in obUajev Organizatorja letošnjega tretjega kmečkega praznika v krajevni skupnosti Leskovec, v občini Vi- dem, sta ponovno domače Turis- tično društvo Klopotec in aktiv žena iz Leskovca. Pred gasilskim domom v Leskovcu bodo prazno- vanje z obujanjem starih ljudskih običajev tega konca Haloz pripra- vili v soboto, 15. avgusta, s kultur- nim programom in odprtjem kuli- narične razstave pa bodo pričeli že ob 11. uri dopoldan. Na kmečkem prazniku se bodo obiskovalcem najprej predstavili osnovnošolci s svojim progra- mom, ob 12. uri pripravljajo po- vorko s prikazom kmečkih opra- vil in običajev, ob pol enih pa se bodo vaške ekipe lahko pomerile še v kmečkih igrah. Popoldan ob 14.30 uri se bo začel osrednji del 3. kmečkega praznika, ko bodo že trejič zapovrstjo podelili priznan- ja za najlepše urejene domove v občini Videm. Podelili bodo tudi pokale za najboljše v malem nogo- metu, lepe nagrade pa čakajo tudi najboljše v kmečkih igrah. Za kul- turni program bodo poskrbeli pevci domačega mesenega pevske- ga zbora in ljudske pevke iz Le- skovca, obiskovalci kmečkega praznika pa si bodo lahko pogle- dali še kulinarično razstavo, ki le- tos nosi naslov "Od zrna do kru- ha". TM PLANINSKI KOTIČEK Pomoč Posoc/v 12. april - Velika noč - ura je okrog 13 h. Ljudje so pri kosilu. Na- enkrat se začne tresti, grmeti, bobneti. Ljudje se komaj držijo na nogah, nekateri padejo, živali so prestrašene, vse se trese, na stenah se pojavijo razpoke. Nekaj sekundno tresenje, ki ga ni in ni konec, je za ljudi v Posočju pomenilo strah pred neznanim. Šele, ko se je vse umirilo se zavejo, da so preživeli POTRES, KI JE SPREMENIL NAČIN NJIHOVEGA ŽIVLJENJA. Posledice so bile katastrofalne - hiše so bile razpokane in so grozile, da se bodo vsak hip podrle, ljudje so bili še naprej v strahu pred ponovnim tresenjem. Danes, štiri mesece kasneje, so hiše podprte s tramovi, ljudje živijo v prikolicah, bivalnikih, saj se v hiše ne morejo vrniti. Zato si povsod po Slovenji prizadevajo zbrati čim več pomoči, da bi lahko pomagali tem ljudem, ki si želijo čim hitrejše vrnitve v normalno življenje. Ker tudi planinci zelo radi zahajamo v te prečudovite kraje, se je Planinska zveza Slovenije odločila za akcijo zbiranja pomoči prizadetim v potre- su in v ta namen izdala kartice Posočja, ter jih razposlala planinskim društvom po Sloveniji. Tudi Planinsko društvo Ptuj ima na voljo te kar- tice, zato vabimo vse, ki bi hoteli na ta način pomagati, da se zglasijo v drušb/enih prostorih, Prešernova 27, v času uradnih ur in sicer v to- rek m petek od 16. do 18, ure ter prispevajo delež, ki bo pripomogel k hitrejši obnovi. Cena kartice je 500 tolarjev. Ker sem tudi sam že večkrat obiskal te kraje VEM, da bi ti prijazni ljudje brez oklevanja po- magali po svojih močeh, če bi se to zgodilo ravno vam. Zato upam in želim, da bi se tudi VI odzvali temu klicu na pomoč, P.S. Odbor za informiranje in propagando PD Ptuj PTUJ / USPELA TRADICIONALNA PTUJSKA NOC MmiaUiuiek letošnjega festivala Iradicionalna ptujska noč je v soboto in nedeljo na ptujske ulice in trge privabila okrog 15 tisoč Ptujčanov in drugih gos- tov. Čeprav nekaterih gostov ni bilo (Saša Hribarja in Jebela ceste), je letošnja ptujska mestna veselica več kot uspela. Bila pa je tudi prva veselica, na kateri se je lahko arhivsko vino pilo iz ročno izdelanih kozarcev, ki so jih po naročilu vinske akade- mije Veritas izdelali v Rogaški Slatini. Zanimanje za pitje kvali- tetnih vin iz 1200 tolarjev vrednih kozarcev je bilo veliko. Z letošnjo ptujsko nočjo pa je po dolgem času oživel tudi Cvetkov trg, kjer je za dobro razpoloženje številnih gostov skrbel ansambel Sloven- skih pet. Živahno pa je bilo tudi v edini ptujski trgovini Big Staru, kjer so imeli odprto do druge ure zjutraj in kjer so poskrbeli tudi za modno revijo z znanimi sloven- skimi lepoticami, med katerimi so levji delež imele Ptujčanke. Festi- val Poetovio se ne bi mogel končati bolje, na dokončno oceno pa bo potrebno še počakati. MG Z modne revije oblačil Big Star Foto: Blaž Ivanuša V minulem tednu je potekala Grajska kolonija Ormož '98, prva tovrstna kolonija, ki naj bi v prihodnjih letih postalal tradicional- na. Organizirala jo je Galerija Grad, vodil pa Bojan Oberčkal. Ko- lonija je potekala v okviru prireditev Ormoškega poletja. . Teden dni so v Ormožu in okoli- ci ustvarjali akademski slikarji in likovni pedagogi. Organizator se je zelo potrudi na prvo kolonijo pritegniti čimbolj znana slikarska imena, kar mu je tudi uspelo. Tako so na temo Ormoža ustvar- jali Rado Jerič, Bogdan Čobal, Lučka Falk in Ervin Kralj iz Ma- ribora, Jože Denko iz Murske So- bote, Andrej Pavlic in Bojan Ben- sa iz Ljubljane ter Bojan Lubaj iz Kidričevega. Udeleženci so bili s kolonijo zelo zadovoljni. Zdi se, da je organizator pravilno izbral in povabil umetnike, ki so se med seboj dopolnjevali. Nastalo je veli- ko izdelkov, od katerih jih bo ne- kaj za vedno ostalo v grajski gale- riji. Bogdan Čobal in Rado Jerič sta povedala, da je prav spisek po- vabljenih na kolonijo za slikarje največkrat odločilnega pomena ali se določene kolonije udeležijo ali ne. V Sloveniji je tačas že toliko kolonij, da slikarji lahko izbirajo, saj so kolonije v prvi vrsti namen- jene draženju in ustvarjanju. Umetnika sta povedala, da koloni- ja zelo vpUiva na nadaljno ustvar- janje, saj se odprejo novi motivi s krajevno asociativnim momen- tom in pogosto se tega še tedne ne morejo znebiti. Nekateri slikarji, ki imajo izgrajen svoj svet, pa se kolonij sploh ne udeležujejo, ozi- roma bi na njihovo ustvarjanje de- lovale kvarno. Nastala dela bodo razstavili 4. septembra, ko bo tudi uradni zaključek Ormoškega poletja. Udeleženci kolonije so ustvarjali v prostorih grajske galerije in tudi po ormoških ulicah, od koder pa jih je nagnala močna vročina. Gostoljubje pa jim je v času bivan- ja nudil ormoški hotel. vki 16 SPORT Četrtek, 13. avgust 1998 ■ TEDNlk KARTING SupeFiQnì ZvMfliO Domìnko AMD Ptuj je ob prazniku mestne občine Ptuj organiziral med- narodno liating dirko, na kateri je na kartodromu v Hajdošah nastopilo 82 tekmovalcev in tekmovalk. Kljub veliki vročini se je na kartodromu v hajdošah zbralo preko tisoč gledalcev. Tako kot vedno, so se tudi tokrat organizatorji izjemno potrudili in naredili praktično vse, da je dirka zelo dobro us- pela. Znano je, da se vse ravno ne doagaja v nedeljo, ampak je potrebno narsikaj narediti že veliko prej. Tudi tokrat jim je uspelo. Nedeljsko dirko so pričeli padal- ci ptujskega Aerokluba, ki so pri- nesli štartno zastavico za štarterja Milana Slano, sicer nekdaj odličnega voznika. Majhno prese- nečenje pa so pripravili padalci, ko so prinesli šopek rož, ki je bil namenjen Angelci Langerholc za rojstni dan, sicer ženski, ki je pos- tala sestavni del ekipe organiza- torja. Dirko je svečano otvoril predsednik sveta MO Ptuj, Milan Cucek. Sicer pa je bilo še veliko povabljenih gostov. Že dopoldanski treningi in po- tem predfinalne vožnje so bile tis- te, ki so dale vedeti, da bo drika zelo zanimiva. Napovedi direktor- ja dirke, da bosta Slovenija in Hrvaška osvojili po dve prvi mesti so se uresničile. Seveda je največ zanimanja veljalo dirki v katego- riji FC 125, kjer je nastopil domačin Zvonko Dominko, ki je veljal za favorita. Breme odgovor- nosti, še posebej pred svojim občinstvom je veliko. Vendar se Zvonko ni kaj dosti oziral na vse to. Najhitrejši je bil na treningu, zmagal v predfinalni vožnji. Svojo premoč pa je potrdil tudi na final- ni dirki. Startal je najbolje, vendar pa si večje prednosti ni privozil, saj ga je dobro spremljal lanski državni prvak Alen Pevec, toda zmaga je le ostala na Ptuju in to zasluženo, tudi gledalci so znali z aplavzom nagraditi mladega vele- mojstra v kartingu. Zamisel o mednarodni dirki z udeležbo dveh sosednjih držav je zaživela v praksi. Tako v Sloveni- ji, kakor v sosednji Hrvaški je ve- liko dobrih voznikov mini formu- le. Udeležencev na takšni prire- ditvi je izredno veliko, odpovedi tekmovalcev je malo, kar pomeni, da se karting šport razvija. Mogoče zamisel o troboju so- sednjih držav ne bi bila odveč. Toda to so pogledi vnaprej. Koli- kor poznamo prizadevne delavce AMD Ptuj verjamemo, da bodo naredili vse, da bodo ljubitelji kartinga lahko tudi v prihodnje spremljali kavalitetne dirke na kartodromu v Hajdošah. Zato jih je vsekakor vredno podpreti pri njihoveih prizadevanjih, še pose- bej pri posodobitvi, ali postavitvi novega kartodroma, ki bi prinesel na Ptuj dirke veliko večjega kvali- tetnega razreda. REZULTATI : R-1 kadet 60 ccm: 1. David Rotar AMD Moste Ljubljana 40, 2. Luka Lisjak KK Portorož 36, 3. Rok Bizjak AMRC Kranj 32,4. Boris Ivanko- vič AMC Zanatlija Zagreb 30, 5. Niko Senekovič AMD Moste Ljubljana 29 točk. REZULTATI 100 ccm - JU- NIOR: 1. Marin Čolak KK Zagreb 40, 2. Miran Koros KUŽM Čakovec 36, 3. Mario Blazon KUŽM Čakovec 32, 4. Rok Jurca AMTK Rebus Ljubljana 30, 5. Ivan Sto- jišič AMD Moste Ljubljana 29 točk. REZULTATI -100 ccm ICA: 1. Nenad Lazič KK Zagreb 40, 2. Aleš Prek AMD moste Ljublja- na 36, 3. Boštjan Kerin AMD Moste Ljubljana 32,4. Domen Je- rančič KK Portorož 30, 5. Dejan Paj AMD Slander Celje 29 točk. REZULTATI - FC 125 Ш 1. Zvonko Dominko AMD р^ц 2. Alen Pevec AMD Slander Cç|j| 36, 3. Vanja Vešligaj KK GB ¿ greb 32,4. Aleš Repič AMD Мо^. te Ljubljana 30, 5. Jernej Pit^i^^ AMD Slander C>elje 29 točk. Danilo Kaljnéei, Atraktivni prizor z nedeljske vožnje Foto : Langerholc POKALNI NOGOMET Alvminli : Brdo 2:0 (0:0) STRELCA: 1:0 Kolar (55), 2:0 Damiš (87) ALUMINIJ: Fideršek, Žolek, Grbavac, Koren, Gerečnik, Zelko (Bezjak), Perkovič, Damiš, Hoj- nik, Fridauer, Kolar. Nogometaši Aluminija so se brez večjih težav uvr- stili v pokalnem tekmovanju med šestnajst ekip. Ekipa Brd se je predstavita kot simpatična in borbe- na ekipa, ki se je v prvem polčasu uspešno branila in predvsem dobro zapirala poti proti svojemu do- bremu vratarju. Kidričani so poizkušali s streli od daleč, vendar so bili nenatančni in si niso v tem delu igre priigrali praktično nobene večje priložnos- ti. Nadaljevanje srečanja je bilo povsem drugačno. Rdeče-beli iz Kidričevega so zaigrali nekoliko hitre- je in odpora gostov je bilo hitro konec. V 55. minuti je Borut Kolar zelo zvito ugnai gostujočega vratarja. Potem je bilo še nekaj priložnosti, vendar pa zoga¡ ni hotela v gostujočo mrežo. Z evrogolom v 87. mi- nuti je Damiš postavil končni rezultat srečanja. Vse- kakor pa maloštevilni gledalci v Kidričevem niso bili zadovoljni z prikazanim nogometom svojih ljubljen- cev, samo teden dni pred pričetkom prvenstva. Џго^и : Paloma - Sega 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Šemrl (42. Iz Ilm). DRAVA: D. Golob (od 46. Lešnik), Volk, S. Go- lob, Horvat (Lenart), A. Vršič, T. Vršič, Pučko, Huzjak, Fridauer, Čeh, Habjanič (od 62. Emeršič). Trener: Martin Bloudek Nogometaši Palome Šege iz Sladkega vrha, sicer tretjeligaš iz skupine sever, so pripravili največje presenečenje v tekmovanju za pokal NZ Slovenije, saj so na Ruju izločili ptujskega drugoligaša Dra- vo. Domačini so res nastopiti v oslabljeni sestavi, vendar bi vseeno morali prikazati veliko več, teden dni pred pričetkom tekmovanja v 2. SNL Terenska pobuda je bila na strani domačih, vendar je bila to jalova premoč. Akcije Drave so se zaključevale ne- kje na robu kazenskega prostora gostov. Nogome- taši Palome so povedlt iz pravilno dosojene enajst- metrovke. Uspešen realizator je bil Šemrl. Tudi v nadaljevanju srečanja je bila podobna situacija, vendar so bili napadalci Drave sila neuspešni in predvsem nespretni. Gostje so svoje priložnosti iskali v hitrih nasprotnih napadih in biti dvakrat zelo blizu, da povečajo svoje vodst^/o. V 53. minuti bi lahko slabi sodnik Vivod mirne duše pokazal na belo točko, ko je eden izmed obrambnih igralcev Palome v svojem kazenskem prostoru igral z roko. Poraz ptujskih nogometašev ni ravno najboljša na- poved za predstojeće prvenstvo, ki se prične v ne- deljo 16. Avgusta. GorUanka : Domava 3:0 (1:0) . STREGA: 1:0 Skledar (5), 2:0 Skledar (59), 3:g Suša (70) DORN AVA: Klinger, Кекес (Metličar), Bratec, Viher, Hunjet, Jurič, T. Kokol (Grabrovec), Plohi* V. Kokol (Cvetko), Obran. * Nogometaši Domavo so se s porazom proti tretje, ligašu Goričanki iz Rogašovc poslovili od nadaljnje- ga tekmovanja za pokal NZ Slovenije. Domači no- gometaši so bili boljši nasprotnik in so izkoristili svoje priložnosti za zmago proti Domavi, ter se ашЕ stili v nadaljnji krog pokalnega tekmovanja. Vseka-l kor pa je ta tekma pomenila eno izkušnjo več več i za dornavske nogometaše. 2 SNL Alumlnif domtM^ ùrwm v SeÈmnì v soboto in nedeljo se bo pričelo tekmovanje v ' drugi slovenski nogometni ligi, kjer bosta našo regi- jO predstavljala Drava iz Ptuja in Aluminij iz Ki- dričevega. Pričakovanja so različna, vendar usmerjena bolj proti sredini prvenstvene razpredel- nice. Nogometaše ptujske Drave čaka prvo zahtev- \ no gostovanje pri novincu v ligi - Taboru iz Sežane. V ptujskem taboru je bilo zadnje čase veliko spre-1 memb in zraven tega še poškodb, tako da bo to | gostovanje zelo zahtevno, saj se ne more niti pri-1 bližno napovedati sesatava ptujske Snajsterice. j Poškodovani so: Klinger, Šket, Horvat, Vogrinec, j Lenart. Na treningih še ni bilo opaziti kapetana j moštva Milana Emeršiča. Torej pred pričetkom vse ^ prej kot rožnata situacija v ptujskem drugoligašu, ki \ bo s pričetkom tekmovanja pričel tudi novo obdob- ; je v organizaciji in reorganizaciji kluba. Želje v klu- i bu so na realnih tleh. Sredina prvenstvene razpre-1 delnice, ali si vsaj priigrati obstanek med drugoli- i gasi. Sicer pa je vse odprto in mogoče, samo veliko potrpežljivosti bo potrebno. Nogometaši Aluminija iz Kidričevega igrajo uvod- no srečanje v novem prvenstvu v nedeljo na svojem igrišču. Dokaj hitro so pričeli s pripravami na novo prvenstvo. V njihovem igralskem kadru je prišlo do ' večjih sprememb in čas bo pokazal svoje. Jadran Šepič iz Krvavega potoka je sicer po imenu nea- traktiven nasprotnik, vendar so se Primorci v prejšnjem prvenstvu veselili v Kidričevem celotne- ga izkupička. Kljub vsem okrepitvam pa rdeče-beil^ iz Kidričevega ne bodo nastopili v kompletni sestavi'; in bo pot do zmage in prvih treh točk dokaj težka,: Vsi klubi so dobro delali v pripravljalnem obdobju Ш si želijo seveda najt)oljše. Nedvomno pa je, da so pričakovanja v Kidričevem nekoliko višja kot v pre- tekli sezoni, ko so si želeli samo obstanka. Drugoli- gaški nogometni ples se torej pričenja in zopet bo nogomet tema pred vsemi drugimi. Rezultati so vedno takšni, kakor je kdo delal in vlagal. Kdo boi uspešen, ali uspešnejši, pa bo pokazala prvenstve- na razpredelnica. Danilo Klajnšek UUTOMER / 1 7. TEKMOVALN^ DAN ZA KASAČE Minulo nedeljo so se ljubitelji kasaškega športa zbrali v Ljutomeru. V osmih dirkah, ki jih je zgledno pripravil domači kasaški klub, so bili ob vročem vremenu doseženi rekordni kilometrski časi, ki so potrdili sloves ljutomerske tekmovalne steze. V osrednji dirki najboljših kasačev slovenske reje je zmagal legendami Duras Jožeta Sagaja iz Ključarovec s kilometrskim časom 1:17,4 pred Lamexom B Krešimirja Lucia s Krškega in Amito Darje Jureš iz Ljutomera. Najhitrejši čas dneva 1:14,8 je za- beležil Active Leber Milana Zana iz Ljubljane, ki je slavil v dirki mednarodnega razreda pred Fede- lo Poker Zvonka Osterca iz Kasaškega društva Slovenske go- rice in Soulmanom Tomija Mako- terja iz Ljutomera. Tekmovanje je spremljalo več kot 1500 gledalcev, med njimi tudi številni gostje in ugledni udeleženci zaključne slo- vesnosti ob 130 - letnici prvega slovenskega tabora. Rezultati dirk iz Ljutomera: 1. dirka, avtoštart za 2 - letne kasače, 16(X)m, zaslužek do 100 - tisoč SIT: 1. Astor Law (Tramšek, Ljuto- mer) 1:19,7; 2. Paterson (Sagaj, Ljutomer) 1:19,9 in 3. Filder (Hanžekovič, Ljutomer) 1:20,2. 2. dirka, avtoštart za 3 • letne kasače, 1600m, zaslužek do 130 - tisoč SIT: 1. Fista (Seršen, Ljutomer) 1:19,6; 2. Afrodita (Oražem, Lj.Stožice) 1:19,8 in 3. Andi (Se- linšek, Maribor) 1:20,3. 3. dirka, avtoštart za 3 - 4-letne kasače, 1600m, zaslužek do 250 - tisoč SIT: 1. Felicia Qagodic, Brdo) 1:18,2; 2. Enoia Gay (Lovrenčič, Slov.go- rice) 1:18,3 in 3. Egidij (Cerar, Lj.Stožice) 1:18,5. 4. dirka, avtoštart za 3 - 5 - let- ne kasače, 1600m, zaslužek do 400 - tisoč SIT: 1. Ita Rina (Les, Šentjernej) 1:18,6; 2. Mister Lobeil (Sagaj, Ljutomer) 1:18,8 in 3. Avio AG (Gorjanc, Brdo) 1:19,3. 5. dirka, avtoštart za 3 -12 ■ let- ne kasače, 1600m, zaslužek do 600 - tisoč SIT: 1. Raisa B (Gregore, Domžale) 1:17,9; 2. Dream Of Victory (Hro- vat. Visoko) 1:18,9 in 3. Polonca II (Kos, Ljutomer) 1:18,9. 6. dirka, avtoštart za 3 -12 ■ let- ne kasače, 1600m, zaslužek 900 - tisoč SIT: 1. Dali (Sagaj, Ljutonier) l:l7,0i 2. Bukefalos (Maletič, Šentjernei) 1:17,1 in 3.Fabian (Slana, Ljuto- mer) 1:18,2. 7. dirka, avtoštart za 3 -12 - let- ne kasače, 1600m: 1. Duras (Sagaj, Ljutomer) 1:17,4; 2. Lamex B (Luči, Krško) 1:17,6 in 3. Amita Qures, Ljuto- mer) 1:17,7. 8. dirka, avtoštart za 3 -12 - le'' ne kasače, 1600m: 1. Active Leber (Ža^- Lj.Stožice) 1:14,8; 2. Fedele Po- ker (Osterc, Slov.gorice) 1 : l5,6 3. Soulman (Makoter, Ljutomei"^ 1:15,7. Naslednji tekmovalni dan kasače bo v nedeljo, 16.avgusta ^ Šentjerneju. športna igrišča in dvorane so znova polno zaživele. Mnogi športniki so se po poletnem počitku znova začeli pripravljati na prihajajočo športno sezono. Pripravljalno obdobje se je pričelo tudi za ptujske judoiste, ki so po izjemno uspešni minuli se- zoni počivali le kratek čas. Naj- boljši mladinci in člani so začeli priprave doma že v juliju, minuli teden pa so se jim priključili tudi najmlajši, kadeti in ženska ekipa, ki so se udeležili poletnega judo kampa Kokerje, ki je potekal v or- ganizaciji Judo kluba Sankaku iz Celja in Judo kluba Drava Ptuj. Naravni ambient Kokerje, ki leži v objemu zgornje savinjskih goz- dov ponuja odlične pogoje za tre- ning. Tabora, letos že petega za- povrstjo, se je udeležilo kar 70 ju- doistk in judoistov iz Slovenije in Italije, od tega kar 15 ptujskih ju- doistov. "Mednarodna udeležba priča o kvaliteti tega tabora. Ta- bor je odlično uspel, izvedli smo vse zadane naloge. Med udeležen- kami so bile tudi slovenska in ita- lijanska ženska mladinska repre- zentanca, v sklopu priprav na bližajoče se evropsko in svetovno prvenstvo. Letošnje veliko število udeležencev pa nas je vzpodbudi- lo k razmišljanju o še zahtev- nejšem projektu, štirinajstdnev- nih mednarodnih pripravah v sklopu poletnega tabora" je ob zaključku dejal vodja tabora in trener Robert Polajžer. Ude- leženci so trenirali še pod vodst- vom odličnih trenerjev, Marjana Fabjana iz Celja in Milene Lavato iz Italije, ki je dejala, da je njena udeležba na tem taboru plod več kot leto dni uspešnega sodelovan- ja s celjskim klubom. Dejal je še, da je z izvedbo tabora izjemno za- dovoljna in naslednje leto se bo tabora udeležili z še več judoistka- mi in judoisti iz Italije. Mladinci in člani pa so ta teden že pričeli z mednarodnimi pri- pravami v Izoli, kjer organizatorji pričakujejo več kot 200 najboljših evropskih judoistk in judoistov. Med njimi se najboljši ptujski ju- doist Dejan Vogrinec že pripravl- ja na bližajoče se svetovne turnirje serije A, kjer je v minuli sezoni kot debitant osvojil odlične rezul- tate, v Sofiji in Baslu je le za las zgrešil odličje. S pripravami bodo nadaljevali na Pokljuki. Mladince v začetku septembra že čaka državno prvenstvo, najboljši pa se bodo ob izpolnjeni normi ude- ležili tudi evropskega oz. svetov- nega prvenstva. Izjemno dobro kaže tudi ptujčanu Nikoli Seničiču. Simon Starček Ptujski judoisti na pripravah :з OS -I сл CD E" o C "5 S ^ co co =: _k ■ , O < 4^ СЛ< CD СЗ _ — 2 o ° o o ■ 2. гохз ■ =1 o o =î —^ CD Ol en ^ iisiii . zt o o _L CI ■ m — CD S' 3 CDi^ =r 2. ^ §■' ä o o o 3" 'S i i I-o 3 i: » CD =: ' CD СЛ co o CD — O £U OO Lj. =S co ел S CD СЛ Ж- 3 Q3 —^ Q. O C/J oo hO M o ^ -o сл en £Л o. 3 ^ „ =Ц 1=; сл -1 сл " co с_ co CD _i q co ¿o ■ го ■" o co 2 ; en t«" I? 3 " cu EU _i • < ГЧЈ сл . EU vu ' CQ rvJ'CrJ ' ? Ö" «_ EU Ж o č-> _i EU -^ W СГ coLn^.'^'.E. ^ Í5. p ^ 3 o 3, o ° " s ÇD^ £f 4^ "2 e " Ö- o o- M -a —':eS ^ _^ eu CD i" oo ^ s S" Si -j СлЗ ■< СЛ ^ s O) CD 9 3 —■ ■ o co en co o. _, o ö >í^ w■î5■ o < ^ co = ^ СЗ г (O' =3 INS —^ СЛ o CD co cu 0< o ■_ EU í-" oca o- û> ^ 3 o , гг — => =t : o cu cu o I ~: 3 t!. сл< I SS. Kai -— < • -o ^° INJ CD ^ _ CD 3 -D ■ CL ~V o 2. s, СЛ ID cu" W î= < « ^ 51 q3- 2. ' S" 52. "g EU CQ —^ ( O" eu ô; I- ĆO eu p o Ol _ 3 :_i en p ■^ 5' co oo o -a Lj. o CD 5' en rio - _L CD o ' s o- : ¿oO - ' o s o< - CU 3 "=>, 2. o - < -I CD ■ QJ CD -ss EU 3 , СЛ IC o 1ЧЈ OJ o< 3> cu I sr PO cu CD o o • =r 3: Li ■ 3 o «■ po co _^ o p o en o_ 3 3> o ■ cu o 2.'g CD CD -r* <Л o g 2 s: o OJ o< —»• = sr ■ o —. _L CT) " çOo s: o — — o сз- cu . CD ■S 2h рз- ò o EU CT o ^ o o CT< • EU il 00 ^ CD-O ' s o СЛ -H- _(Q CD o o — CD OJ СЛ CD oo -o o>. < EU CD СЛ ^w, . cu o ?ñ' CD —I C5 o oo _!. eu; o -i 3- í —■ CD CD —: CD •SM o H o EU ;-,1j.o s. — ed ^coi o en T , o — 'S s > Î2. g? g ^ p oo сл -O ЈЛ o EU rt- o CD ^ Q: 3 —I бгр s; S" EU 3 en ED. ■_ CT 2 CD CD 35 co C3- ^ o -o 3 il ro co □o lU o 0> ^ СЛ co ifë" = ?; ■ Д. ro ■ _t oo cu ^ СЛ СЛ tu. ■r' C- ' ^ en =J ro O: o -a geo 'S s PS ^З! g s o Sì ^ 1« oo 8-1 ■ cT> < CD co čn' ■ < rsl. ro ro —^ ^ ro o CD I., to — ro o СЛ <гз ÇO en =■ ^ INS 1ЧЈ N3 IV3 ro -i ~*ooeoro¡NS7^^pio Ksčoo^jkiačačabjM сзооослослосло СО<»^7>17-Ј;<ЈСЗ)СЛСЛ^4а>Ш; ^Ksčnos^čarvičncsčo^^l аослоааоаослоо! W [NS -* p o «D ^ CD СЛ СЛ СЛ p w ел o te ta bS ° eu 3 3. p o *" ..^ —i, TD ED iii , =!- CD «=3 -^ СЛ ' ^ СЛ. cn< EU ro - ] < g" F^- CL CD T3 13 CD o ^ CD CTI 2! CD ,■7^ ^ ^ Pao co ■ rx o Ö- OT3 СЛ " 3 g CD 2 co — ro cu 3' ^ E" ro o o EU cu CD 3 to o I_-o tvj o CD 3 ' , EU co 3 CO<^ -O —I _L cz ^â|-g |_3 ^co =! 0 ^ сл . — ^ EU 2" s o. cu сл - • =r- o =± o m s 3 EU CD EU ~ o CO. Г- -- ÇD 3 -g -■ro-2-5^-g =1 . CD сл< o o сл p- . ■ СО^ OS s ГТ] ro o ?D Oi s ^ p гп<е. o =t -a CD CD < ^ CD en < Q. 2 ' o 3 > eu g- o s Í2. =■ tu 3- eu o _' ro ^ SE CD - . EU CD I 00< 00 CTÎ 2, o _ "O СЛ en o o\o ro > ^ — -c^ = ûj n: en CD°° S- p CD JÎ -n "-^ EU S'io'S : ^ '< CD ; ^ zr o o г ^ o бГ —"2 • o p о- o p- СЛ en co en -a 2" - :=.9 5- o p po ■s s .g o co ^ J-'S и pO 3 03 стЗ — CU o —k co сл co k, CI ^ зг ro -J eu co 3 =i" 3. C5 -— CD 3 p ^ 00 OJ > p o sia è [= cu co; o 3 o EU oT= 3 co (g o =■ ЗСЛЗ _ 3 »J EU 00 , Creo ' co --CD • co en ЕЛ • 00 ^ 00 2- o СЛ CD ■re- ia a CD o 2. -^^ CD ro o s w 2 s. g 5.1 -u ^ ^ tu cu =1 CD ä s ЕЛ 2 _ > cu co p s -■ 3 K — ID o 00 EU rr 5 0< o . CD I^Jœg p o =) -L o ЕЛ o er ^ CD ^ o - EU EU - ro тз ro 5J L EU "3 3" ■ -.' 2.p_ co ff> C/) o o - j:. -, -J o ¿ CJ I co СЛ ' co ел РЗ ro —( CD ^ <: сл' "O CD CD pg co c_ o CD o TD tu o. l 2 —' co OJ CD 3 —I OJ < T i-, o K ^ Cr =• CD p o. —k 0 ГЧ1 co o< -J co a> 3 0 СЛ CD CD rsl< CJ- CO CD CD СЛ u' co o. tu 0 СЛ cu 0; —I 0 o< 3 < o< ID 0 cu 0 CU cr 0 co CT ?г 0 co - CO o TD CD 13 0 et ^ ro СЛ 3 3 CU ĆD CD p en <=>□□ —1 cd -vi 0 eu 0 CO 0 0 0 0 ГЗ rr СЛ 0 ^ 0 CT-D il tu i' <: CD CL CD_ 0^ CD tu CD. ел CO 13 ro CD 3 =r 0 ' (O eu ro - cd" —^ 0 TD ro čo 0 5' co TD 0 3 en 0 Cd" 5' co P 0 0 — <: cd' 0. СЛ 0 0 сл co 0 0 < CT tu : 0 cu —. ED ro EU 3 E" I 3 CD . O ID. Cö 00 CO en o ro<-° o- o M <: -k en 3 PLo 2. EU o c:d ■ D EÖ CO =- ^ . ^ co' ' IVI ^ < y EU CO O <. W 1^3 1 CD EU - - "=1 ^ —i. eu 5^ en ti. S. S 3 CD СЛ co o co ?^ co 3. --^3 CD O ■ 3 CT 2: o CD CD o • co _i CD ЗЈ оз P g- " CD —1. 2 CD <-* o co CO ¿O -n o o—■ ^З -n 5. o - o ш CD _ ^ o CD ^ -Z _к o <=) СЛ < CD 0° gcr T* " ro o CD ëps-^ll" _k СЛ 3 3- 2^ ?, en o g _ CO -0 •0 CD 0 IVI 'S' ro CD C3. EU rvl co CD. 3 CD EU 3 _3 cu CL Cl. CD EU CD. CD c: r¿< CD CO 3' CD 03 tu CD CD en o Iii ^ i.., r^ ^ p 5 v C3 K< ro CD СЛ _ 3 лзЈ — o co co_ — 2" o<<; Ел gì S 3 .2- CD CD : CD en I f—*- CD Q. CO — CD Q. 1 co S' ^ - - _i _i ^ ro CD' .t^ _L CD 4^ ^1. CO CD o -k oM/oc/f dopisniki ZIKI Nekoč si je marsovec Žiki zaželel iti na drug planet. Iz garaže je vzel veliko letečo žogo. Peljal se je med velikimi oblaki. Na oblaku je zagledal štorkljo, ki je imela mladiče. Žiki se ni zme- nil zanje in se je peljal naprej. Odločil se je, da bo pristal. Pris- tal je na majhnem bregcu. Leteča žoga je bila vsa rdeča, saj se mi je nekaj pokvarilo. Izstopil je iz leteče žoge. Bil je zelo smešen. Imel je jajčasto glavo, oči so bile pisane in lase je imel štrleče kot jež bodice. Roke so bile zelo majhne, saj je imel samo štiri prste. Noge so bile pi- sane. Nekega dne je Žiki prišel v največjo trgovino. Na policiji je zagledal Marsovca. Stopil je do police ins e začel z njim pogovar- jati. Vsi ljudje v trgovini so se prestrašili in zbežali. V trgovino je prišla deklica, ki ji je bilo ime Mojca. Mojca se Marsovčka ni nič bala. Stopila je do njega in se začela z njim pogovarjati. Žiki jo je vprašal, zakaj se noče tisti dru- gi Marsovec pogovarjati z njim. Mojca mu je povedala, da je to le igračka. Žiki je bil zelo žalosten. Odločil se je, da bo ostal na Zemlji, kjer je spoznal prijatelji- co. Mojca ga je komaj prepričala, da mora nazaj na svoj planet. Marsovec s eje z debelo solzo poslovil od nje. Ko se je pripeljal nazaj domov k drugim Marsov- cem, je bil zelo vesel, da ga je Mojca prepričala, naj se vrne. Tanja Godec, 3.b OS Kidričevo MOJ PROSTI ČAS Moj prosti čas?! Čas, ki mi osta- ne ob šestih urah šole, devetur- nem spanju in tistih dejavnos- tih, ki so povezane s šolo in s hišnimi opravili. Ne ostane mi ga veliko, zato v njem ne delam drugega kot uživam, resnično samo uživam. Veliko ga preživim v naravi, z mojim psom se sprehajava ob Dravi, v katero Dino skoči vsakič, ko se mu ponudi priložnost. Uživam, ko gledam, kako zadovoljno pla- va z "aportom" v gobcu. Uživam ko se ves srečen podi po travni- kih s svojimi pasjimi prijatelji: Ajko, Lano, Astanom, Žarom, Trefom... jaz pa medtem uživam v pogovoru z njihovimi človeškimi prijatelji ud dveh no- gah. Pogovarjamo se o svojih pa- sjih prijateljih in če nas kolo, ki gre mimo, malo posluša, takoj reče, da smo hujši kot mamice z dojenčki. Ne zmenimo se za tiste in naprej razpravljamo o proble- mih, ki nas tarajo. Agility. Ta mi vzame kar dosti časa. Poleg tre- ningov na Kinološkem društvu Ptuj, se včasih odpravim še v Maribor. Tu pa so še tekme, ki so kar pogoste in ti vzamejo kar celo soboto. Že beseda Kino- loško društvo pove, da je agility tesno povezan z mojim psom. Zvene že, kot basen obsedena z njim kajne? Kaj morem, takšni pesjanarji smo. Z agility-jem se ukvarjam, ker mi je ta šport res všeč. Vse je grajeno na naveza- nosti psa na lastnika, ne upo- rabljamo nobene prisile. In nihče me ne bo prepričal, da člo- vek ne more uživati, ko gleda psa kako z veseljem preskakuje ovi- re, slalomira med količki, se podi skozi tunele, pozorno čaka na mizi, da lahko steče naprej. Veselo maha z repom, ko z last- nikom neseta domov pokal. Vendar večina ne tekmuje le za pokale, ampak da dokažemo, kako pametni in vdani so psi in dosežemo, da jih ljudje ne bodo imeli le za čuvaje, ki svoje živl- jenje preživijo na verigi. Pri nas ni neke tekmovalnosti, pomaga- mo si, se vzpodbujamo in uživa- mo, ko se po tekmi šestdeset psov kar po parkarju, ne da bi se mi bali, da se bodo stepli. Kajti agility pes mora biti bolj kot poslušen solidaren in navezan na svojega človeka. V prostem času, ki ga ne preživim s psom berem knjige, poslušam glasbo, hodim v kino, planinarim. Veli- ko ga preživim tudi z mojo naj- boljšo prjateljico. Tudi ob njej zelo uživam. Jasna Drakšič, 8.c NORA VOŽNJA IN POČITNICE v noči od četrtka na petek smo sedli v avto in pričeli z dolgo na- porno vožnjo na Pag. Na avto- cesti v Framu smo počakali pri- jatelje in se skupaj odpeljali. Prvič smo se ustavili na Vrhniki in "stopili na čaj". Ob 6. uri zju- traj smo zagledali "veliko lužo". Po ovinkasti cesti smo se več kot dve uri vozili ob obali do vasi prizna, kjer smo se vkrcali na trajekt za otok Pag. V avtu je bilo grozno vroče, na trajektu pa je prijetno pihljalo. Ko sem gledal na otok, sem videl le golo ka- menje z nekaj grmički. Na drugi strani pa se je odprl lep razgled na široko modro morje z nekaj otroki. Pripeljali smo se v Gajac in poiskali bivališče. Ko smo odložili prtljago, smo se odpravi- li na plažo. Vsak dan smo se ko- pali. Voda je bila topla in potapl- janje je bilo super. Zvečer smo se veliko sprehajali. Dvakrat smo se odpeljali v Novaljo in enkrat v mesto Pag. Deset dni na morju je hitro minilo. Domov smo se pel- jali po isti cesti. Doma sem zbo- lel za pljučnico. Uroš Trstenjak, 7.a OŠ KIDRIČEVO TAČKA Denis in njegova mama sta ne- kega dne našla majhno črno psičko. Ker je oni niso mogli obdržati, smo jo vzeli mi. Dali smo ji ime Tačka. Kmalu se je privadila na nas in na naš dom. Rada se je igrala. Neprestano je skakala za mano. Nekega dne je šla z mano na avtobusno postajo. V šoli me je bilo strah, da je ne bi povozil avto. Čez nekaj dni me je spet spremljala na avtobus. Ko sem se vrnila iz šole sem ugoto- vila, da se še ni vrnila. Sosede sem vprašala, če so videli mojo Tačko. Takrat se res ni vrnila. Povozil jo je avto. Odločila sem se, da nikoli ne bom imela psička, ker sem bila ob izgubi Tačke preveč žalostna. Sandra Jančar, l.a OS Cerkvenjak SKOTIL SE JE TAČEK Bile so počitnice. Pika je bila vi- soko breja, Primož in jaz smo nestrpno čakali, kdaj bo kotila. Cel dan smo sedeli ob njej in jo opazovali. Se pogovarjali smo se šepetaje, da je ne bi vznemirjali. Predvidevali smo, da bo vsake- mu skotila svojo muco. Moj bra- tranec Primož je bil najstarejši in je predlagal, da bo prvo muco imel on. Midva z Jernejem sva mu dovolila. Drugo muco bo imel Jernej, šele tretja bi bila moja. Proti večeru smo pričakali prvo muco. Čakali smo, vendar se ni nič več zgodilo. Dedek nas je poučil, da je Pika končala. Razočarani smo bili, da je skotila enega samcatega mucka. Ime smo mu dali Tačica. Primož je Tačico pustil nama, da sva se lahko igrala. Tačica je zrasla. Šele sedaj smo ugotovili, da to ni Tačica, ampak Taček. Tina Rajh, l.a OŠ Cerkvenjak MOJA PRVA PEKA KRUHA Učiteljica nam je v torek naročila, katere sestavine naj prinesemo v sredo s seboj. Pri- prava testa: Najprej smo v skle- do stresli moko. V sredino smo naredili jamico. Vanjo smo vlili kvaseč. Počakali smo, da je vzha- jal. Dodali smo sol, olje in vodo. Zamesili smo testo. Pokrili smo ga s prtičkom, da je vzhajal. Hlebčke smo zložili na pekač. Kuharice so v pečici spekle naše hlebčke. Se v tople hlebčke smo zasadili zobe, saj nam je sveže pečeni kruh prijetno dišal in te- knil. Andrej Kozar, l.a OŠ Cerkvenjak MOJ KRUH v skledo sem stresel dve skodeli- ci moke. V sredino sem dal kvas, mleko in sladkor. Čakal sem, da začne kvas vzhajati. Dolil seni mlačno vodo in malo olja. Tudi na sol nisem pozabil. Natančno sem si umil roke. Najprej sem mešal s kuhalnico, nato pa z roko. Mesil sem kar nekaj časa. Testo sem pokril s prtičkom. Ko je testo vzhajalo, sem oblikoval hlebček in ga pustil spet vzhaja- ti. Hlebček sem položil na po- mokan pladenj. Učiteljica ga premazala s stepenim jajcem- 2 makom je označila, da je vsak učenec vedel, kateri hlebec j£ njegov. Pladenj je odnesla v ku- hinjo, kjer so kuharice spekli naše kolačke. Pečene kolačke smo si razdelili. Nekateri so jih poskusili ža v šoli, drugi pa smo cele odnesli domov in jih skupa' z družino pojedli. Bil sem vesel da je družina z veseljem pojedla mok kruh. Dejam Cižič, l.a OŠ Cerkvenjak LUJZEK Dober den, vsoJd den! Toto pi- smo se rojevle v soboto, 8. avgus- ta v lepem vremeni in lepo hico pod domačimi brajdami. Glih pred eno vuro sen gleda, kak so se sosedovemi Juži čebelice roji- le. Tak so brnele v lufii, kak da bi mali helikopteri letali. Roj se je vseja gor rm gniško in Juža bo ga nazaj v čebelnjak sprava. Vete, čebelice so za mene poseb- na sorta pridnih živolic in se lehko Udje pri njih marsikaj ko- ristnega navičimo. Ve se, da je matica direktorica in gazdarica hiše, ve se da so čebelice marlji- ve delavke, ve pa se tudi, da so troti lenuhi in so v čebeljoki pač za to, da eden od njih matico oplodi visoko gori pod nebon, da čebelar ne bi vida kaj tam gori delata. Ste ie čuli tisto pesmico o medu in čebelicah: "Ce pristni je čebelji med je prava to nebeška jed. Otroci se po njem rede in starši se po njem krepe. Vsak med pa nima te lastnosti, saj tudi medu umetnega je dosti. Le kar čebelica nam da, to nas poživi in okrepča..." Lepo ne, pa še resnično povrhi. Čebelja družina je najvišja oblika samo- uprvljanja in naši politiki bi se lehko marsikaj navučili od jiho- vega živleja. Žalostno pa je to, da je med našimi politiki vse preveč trotov, ki v parlamenti, vlodi in strankah pojejo samo "zum-zum-zum" in med ližejo. Če bi jaz "matica" bija, bi jim že pokaza kak se dela za narodov blagor, ne pa za narodovo škodo. Se dobro, ke so zdaj počitnice in nam ne treba tejko gledati kriminalk iz parlamenta. Pa še to vam moren povedati, da sma bila z Mico na gostuvaji. Ste radovedni gdo naju je povo- ha? Esmeralda se je oženola. Joj, kak bla lepa nevesta. Zajje prova žalost, ke nega več tote te- levizijske storije. Ja, pa saj pride zaj rm vrsto Kasandra. Prêt smo se esmeraldili, zaj pa se bomo kasarulrili. Je prova močka tota Kasandra, kakšna bo storija, to pa bomo še vidli, če bomo spreg- ledali. Tak, kunec je. Nega več papi- ra. Lepo vas pozdrovla vaš Esmeraldek Lujs, ki misli na Kasandro. ffpNIK - Četrtek, 13. avgust 1998 SPORT IN POSLOVNA SPOROČILA 25 LOKA / NOGOMETNI TURNIR Haldini cfrvgo mesto Nogometaši novega tretjeligaša Hajdine, so se v nedeljo ude- ležili močnega nogometnega turnirja v Loki. V prvem srečanju so brez večjih težav ugnali drugoligaško ekipo Železničar iz Maribora s 4:1. V finalu so se pomerili z domačo ekipo Loko Rošnjo in srečanje izgubili z 3:0, ter tako osvojili drugo mesto. Turnir je pokazal, da nogometaši Hajdine lahko mimo pričakajo start prvenstva v 3. SNL - sever, ki bo v soboto 15. avgusta, ko bodo na svojem igrišču gostili ekipo Möns Claudiusa iz Rogatca. Začetek tekme bo ob 18 uri. dk jyiOSKANJCI / CRTA POD LETAL- SKO SEZONO Pliberšek prvi, padalii ekipno ietrti Minuli konec tedna so ptujsld letalci tekniovali kar na dveh tek- movanjih in se na otjeh odlično uvrstili. Tako je motorni pilot Tomaž Ri- beršek osvojil prvo rDesto na tretji tekmi za državno prvenstvo v pre- ciznem letenju, ki je bilo izvedeno na športnem letališču Loče pri Slovenskih Konjicah. Pliberšek vodi tudi v skupnem seštevku točk po treh tekmah, za njim sta Mari- borčan Robi verbančič in Ve- lenjčan Jože Lukanc. Rujski pilot ima tako vse možnosti, da letos osvoji naslov državnega prvaka v preciznem letenju. Rujska padalska ekipa je tek- movala na pokalu dežel Alpe Ja- drav v avstrijskem Völkemnarktu. Med 16 ekipami se je ptujska uvr- stila na odlično 4. mesto, med po- samezniki pa Boris janžekovič na 6., Aleksander Čuš na 12., Peter balta na 14. in Igor Gtažar na 19. mesto. Tudi sezona padalskih tek- movanj se počasi izteka; padalce čakata še četrta tekma za evropski pokal v Italiji in zaključek svetov- nega pokata v Švici. Letalska sezona je sicer še zme- raj v potnem teku, vendar se pri- bližuje tisto obdot)je poznega po- letja in zgodnje jeseni, ki je'za ja- dralno letenje manj primemo, svo- je dejavnosti pa prav zaradi končanih tekmovanj manj inten- zivno peljejo tudi motorni piloti in padalci. Tako lahko v Aeroklubu Ruj že potegnejo približno črto pod letošnjimi naletenimi urami in opravljenimi skoki, Z motornimi le- tali so naleteti blizu 700, z jadralni- mi blizu 800 ur, padalci pa so skočili približno 3.700-krat. V ae- roklubu je v letošnjem letu pričelo skakati 5 novih padalcev, leteti z jadralnimi letali 6 novih jadralcev, za kmiilo motomih letal pa je v letošnjem letu prav tako prvič sed- lo šest pilotov. V tem poznopoletnem času so bolj aktivni starejši piloti in tisti, katerim obveznosti ne dopuščajo, da bi bili zelo aktivni čez vse leto. Tako bo prihodnji teden letališče rezervirano za letenje veteranov, ki še imajo veljavna dovoljenja, 29. avgusta pa pripravljajo srečanje vseh, ki so ШаМ\ bili aktivni člani aeroWuba ali simpatizerji le- talstva. V Mub veteranov je sedaj vključenih 75 članov. Za letošnje srečanje pripravljajo pravi "vete- ranski" spektakel, saj bodo padalci prikazali tudi skoke s padali, s ka- terimi so padalci skakali v 60-ih letih. Milena Zupanić llfffIíQ Sekf predsedàik ÊK РугштШа ^oWomtt^si Pyramidie iz j^oškajncev so v minuli sezo- v 2. SRL-vzliod zasedli j^go mesto, z malo sreče pa 1,1 lahko dosegli največji ц$рећ v zgodovini kluba. Se- ,eda je pri rokometaših Py- ^mitlie potrebno upoštevati, so bili klub brez svoje športne dvorane, da so igrali ¡P trenirali v Veliki Nedelji, predsednik RK Pyramidia pr. /Jatko Sok je bil zanimiv jogovornik. Ste bili z lanskim drugim mes- toni zadovoljni? Dejansko bi morali biti zado- voljni z doseženim. Lahko bi dose- gli kaj več, vendar je priložnost splavala po vodi in sicer že v pnem delu prvenstva, ko smo klo- nili proti Ormožu." Verjetno so želje ostale iste. j(ako pa boste, oziroma ste sesta- vili ekipo za prihodnjo sezono? "Naše želje so ostale iste, vendar bolj tihe, saj dolgo časa nismo ve- deli, kaj bo z novo športno dvora- no v Gorišnici. Sedaj vemo, da to bo konec avgusta, ali začetek sep- tembra. Igralci in trenerji so sicer najvažnejši, vendar se nam z novo športno dvorano ponujajo takšni pogoji, ki še jih nismo imeli. Igral- ski kader je ostal isti kot v pretekli sezoni. Prišel je Anton Clistere iz Ptuja in z dodajanjem mlajših igralcev gradimo naš optimizem." Nova dvorana bo vsekakor veli- ko pripomogla k nadaljnjemu razvoju rokometa v občini Gorišnica. Verjetno boste v nas- lednji sezoni ciljali višje! "Vsi športniki imajo težnjo po napredovanju. Tudi uprava dela v tej smeri in razumljivo je, da je naša želja zaigrati v 1. B SRL. Upam, da bomo ob dobrih pripra- vah in dobrem delu trenerskega tima uspeli doseči ta cilj, čeprav to ne bo lahko." Danilo Majnšek Dr. Zlatko Sok - predsednik RK Pyramidia. FOTO: Laura JURŠINCI v okviru 4. Praznika občine Juršinci so potekala številna tekmovanja, v katerih so se športniki borili za pokal občine Juršinci v različnih športih. Razumljivo je, da tekmovanja niso potekala samo dan, ali dva, ampak je bila športna aktiv- nost razporejena skozi celi teden, ter je pokazala, daje šport- na dejavnost v tej občini zelo razvejana. V streljanju z zračno puško na avtomatskem strelišču v Juršincih je 1. Mesto zasedel Mirko Moleh, drugi je bil Darko Pavlin, tretji pa Branko Žmauc. V športnem ribo- lovu je vrstni red bil naslednji: 1. Alojz Čeh /Dragovič/, 2. Vlado Segala /Hlaponci/, 3. Boris Čeh /Dragovič/. Na nogometnem tur- nirju je sodelovalo štirinajst ekip in pri tem tekmovanju je vrstni red bil naslednji: 1. Grlinci, 2. Mostje, 3. Gabemik. V streljanju na glinaste golobe je prvo mesto osvojil Stanko Ljubeč, 2. Ivan Žajdela, 3. Anton Vršič. V tekmovanju pikada je bil vrstni red naslednji: 1. Janez Čuš /Gabr- шк/, 2. Aleš Kovačec /Juršinci/, 3. ^iarjan Čuš /Gabmik/. V namiz- nem tenisu do 15 let starosti je ßrvo mesto pripadlo Darjanu Cehu iz Rotmana, pri članih je Pi^o mesto osvojil Drago Bec iz borcev. V nedeljo dopoldan pa so svoje opravili še mladi judoisti JK Juršinci. Izvedli so posamično in ekipno prvenstvo. V svojih vrstah imajo veliko mladih in zelo dobrih tekmovalcev, ki so v izredno krat- kem času dosegli odlične rezultate pod vodstvom trenerja Jožeta Ma- rina, sicer državnega reprezentan- ta Slovenije. REZULTATI POSAMIČNO: DO 40 kg: 1. Ksenja Ekselenski, Jakob /Železničar Maribor/, 2. Klavdija Ljubeč /Juršinci/, 3. Mar- tina Hrga /Juršinci in Simona Ga- lunič Jakob /Železničar Maribor/ NAD 60 kg: 1. Valerija Ambrož Jakob /Železničar Maribor/, 2. Martina Fras, 3. Andreja Plohl- obe Juršinci in Mateja Godec Ja- kob /Železničar Maribor/. Pri fantih so izvedli ekipni tur- nir, na katerem je prvo mesto osvojila ekipa Juršiiicev I, druga je bila ekipa Jakoba /Železničar Ma- ribor/, 3. Gorišnica - sekcija Zavrč, četrta pa je bila druga ekipa Juršinci. Danilo Klajnšek LJUTOMER / SEJEMSKI TEK Dobri Ptujčani člani TK Maraton so se udeležili 3. Sejemskega teka v Ljutomeru, na katerem je nastopilo preko 180 tekmovalcev in tekmovalk. Kot vedno, tudi tokrat ptujski tekmovalci niso razočarali In so dosegli dobre uvrstit- ve. Pri članih v kategoriji od 20 do 30 let je prvo mesto osvojil Jože Čeh iz Lenarta, Matjaž Farič je bil 5, Marjan Šišek pa šesti - oba TK Maraton Ruj. V kategoriji od 31 do 40 let je bil četri Miran Sagadin, peti Franc Zupanič, sedmi Miha Svržnjak, trindvajseti pa je bil Janez Sagadin - vsi TK Maraton Ruj. Med veterani je prvo mesto zasedel Marjan KrempI, dmgi pa je bil Ivan Golob iz TK Maraton. V absolutni konkurenci je Ivan Golob zasedel četrto mesto, Miran Sagadin deseto, Franc Zupanič dvanajsto in Miha Svržnjak šti- rinajsto mesto. (Danilo •»TUJ / ŠESTA RANCARIJA Haihilreiši weslmì V№ Arami ^ počastitev tretjega praznika mestne občine Ptuj je veslaška "«•icija Brodarskega društva Ranca iz Ptuja minulo soboto, f' avgusta v vročem poletnem vremenu uspešno in množično '^^edla letos že 6. Rancarijo, tradicionalno tekmovanje z ran- ^^•ni po Dravi. Tokrat je bila udeležba izredno dobra, saj se ^ veslanju s starimi lesenimi dravskimi čolni - rancami po- ••^erilo kar 26 petčlanskih ekip; po starih pravilih namreč ^^stavljajo posadko rance štirje veslači in krmar. ^ tekmovanjem so pričeli nekaj ^ 16. uri pred restavracijo Ribič ^ koder je startala vsaka posadka v določenem časovnem zami- ^ in veslala nizvodno do čolnarne ^ ßudini, kjer je bila zvečer ^^'^na razglasitev, ter podelitev ^Цоу, priznanj in nagrad .^Prav so prvi startali lanski ^'^govalci Langobardi, tokrat 1 niso imeli sreče, saj so bili hitrejši veslači ekipe Droga iz VGP Drava Ptuj, ki so od Ribiča do Rance v Budini porabili le 12 minut in 6 sekimd. Druga je bila ekipa Vulka- nizerstva Kolarič, Langobardi pa so bili tokrat tretji. Zanimivo je, da je tudi letos sodelovala le ena ženska ekipa veslačic. To so bile pogumne Repice, ki so tako veslale brez konkurence. Dogajanje ob Dravi v Ptuju in v Budini si je to- krat ogledalo tudi precejšnje števi- lo Ptujčanov in ljubiteljev rancari- je. Vsekakor pa postaja ta tradicio- nalna ptujska veslaška prireditev iz leta v leto bolj množična in prav zaradi tega tudi bolj opazna. 'OM Çrkesfer in fri/e^ tenorji navdušili Tudi najstarejši Ptujčani ne pomnijo tako eminentnega, i umetniško dodelanega in nepozabnega kulturnega dogod-; ka, ki smo ga doživeli kot krono vseh poletnih dogaianj ob \ zaključku festivala Poetovio'98 minuli četrtek, 6. agusta 1998, med zasanjami arkadami izredno akustičnega dvo-^ rišča Minoritskega samostana na Ptuju. Koncert 159 članskega državnega simfoničnega orkestra in zbora Mi- haila I. Glinka iz St. Petersburga pod taktirko Miroslava Homena, ki so ga s svojim čudovitim petjem iz svetovno znanih in popularnih opernih ari| obogatili še trije | vrhunski tenorji Janez Lotrič, Krunoslav Cigoj in Gianlu-j ca Zampieri, je bil velik tovrstni dogodek tudi' v slo-; venskem merilu. Kot je povedal glavni organiza- tor Franc Mlakar, je bil to eks- kluzivni koncert za Slovenijo, omogočili pa so ga generalni pokrovitelj Zavarovalnica Triglav in Mestna občina Ptuj s sopokrovitelji. Koncert je doživel velik odmev po vsej do- movini in zunaj nje, saj je bilo med več kot 1200 glavo množico navdušenega občinstva tudi veli- ko obiskovalcev iz Maribora, Ljubljane, Rogaške Slatine, Slo- venske Bistrice, Lenarta in celo iz Gradca. Med pomembnejšimi gosti velja omeniti tudi rektorja mariborske univerze dr, Ludvi- ka Toplaka, častnega občana mestne občine Ptuj, prof. Jožeta Gregorca, najvišje predstavnike mestne občine Ptuj in druge goste. V skoraj triurnem koncertu z vmesnim odmorom smo slišali 18 čudovitih opernih melodij in doživeli zares enkraten večer. Ta velikopotezni projekt, ki ga je Ptuj v svoji zgodovini le redkokdaj in ga ne bo spet tako kmalu doživel, je med ude- leženci vsekakor pustil svo- jevrsten vrhunski kulturno- umetniški pečat. Obenem pa ta eminentni dogodek potrjuje dejstvo, da si naše staro in lepo mesto ob Dravi vendarle počasi a vstrajno utira pot med po- membnejša festivalska mesta. M. Ozmec Dlani občinstva so dodobra ogreli trije vrhunski tenorji (od leve): Gianluca^ Zampieri, Krunoslav Cigoj in naš someščan Ivan Lotrič. Foto: M. OzmecJ Kulturni križem kražem 5 kolesom pred avto v četrtek, 6. avgusta dopoldne sta se po pločniku ob Rogozniški cesti v Ruju na kolesu peljala mladoletni D.M., na prečki kolesa pa je sedel njegov prijatelj 14.let- ni J.I., oba iz Ptuja. V trenutku, ko je D.M. zapeljal s pločnika na cesto, je vanj trčil voznik osebne- ga avtomobila 48-letni Milan A. iz Ruja. Mladoletnika sta s kole- som padla, J.l. pa se je pri tem huje ranil. Mopedist trill v traktor Po lokalni cesti od Zamušanov proti Bresnici se je v petek, 7. av- gusta peljal na kolesu z motor- jem 15.letni A.K. iz Zamušanov, občina Gorišnica, na mopedu pa je imel še 10-letnega sopotnika. V naselju Predava, občina Ormož, ni zvozil ostrega in nep- reglednega ovinka. Zaletel se je tudi v traktoi; ki ga je vozil 40-letni Stanislav Ž. V nezgodi se je mla- doletni mopedist huno ranil, nje- gov sopotnik pa lažje. Sin se opiral poliiistom, oie mu pomagal Prejšnjo nedeljo, 2. avgusta okoli 1. ure je patrulja ormoške policijske postaje v Sodincih us- tavila voznika osebnega avtomo- bila Dušana V iz Mihovcev Kazal je znake vinjenosti, zato so poli- cisti odredili alkotest, voznik je to odklonil in se zaklenil v avto, čez čas pa je le privolil v pogovor s policisti, ki so mu zaradi suma, da je pijan, prepovedali naa- daljnjo vožnjo. Dušan V tega ni upošteval in je odpeljal proti Veli- ki Nedelji. Po nekaj poskusih je policistoma uspelo, da sta ga us- tavila in zahtevala, da stopi iz avta. Dušan V se je upiral in kričal, kar je slišal njegov oče Marjan V, pritekel na kraj dogod- ka in policista fizično napadel. Po prerivanju sta policista očeta in sina vklenila in odpeljala na poli- cijsko postajo v Ormožu, kjer so zoper njiju napisali kazensko ovadbo, Dušana V pa so prijavili tudi sodniku za prekrške. FF ' RODILE SO - ČESTITA. MO: Danica Sušeč, 1)1. 25 maja 17, Ptuj - dečka; \esna * Hren, Videm 61, Videm Jang. Irena Winderl, (л'/.ап1с\с1 Ljutomer - Ano; Hrigi(g ( rnko, Krčevina pri Virbergü limaza; .Mariana Dobnilç ; /latdlicic -^^'-^ Siaršc Uñeta- ()lf.'a l'rcdikaka, Pndvinci 53 Ptui Denisa; Milena Lorbek^ - ! J. /avrč - dečka; An- Kač, k'doboici 25, Vi- kluo; 1 )rat;ica Soršak .iska L. 1, Kidričevo . lieklico; Anica Sajnovič, Dor- nava 136, Domava - Filipa; Zdenka Kroti, Žamenci 2/a, Domava - Moniko; Marija Vi- dovič, iVlezgovci 51 a. Doma- va - Dominika; Martina Sva- Iger, Pleierje 7, Lovrenc na Dt polju - Blaža; 'Etjana Krajne, Orešje 43, Ptuj - Domna; Lada Pestiček, Vrtnarska 15, Slov Bisirica - Sareja-Klemna; Mi- lica Lipnik, Lešje 16, Maišperk - Nino; Srečka Ur- lep, Podboč 5, Poljčane - Mati- ja; Valerija Vreča, Babinci 52, Ljutomer - Primoža; Marjeta 'Drkuš, Podlehnik 6/a, Podleh- nik - Dašo; Anica Zelenik, Spuhlja 9, Ptuj - dečka; Marija Rodošek, Desnjak 3, Destrnik - dečka. POROKE: Branko Belšak in Majda Kramberger, Spuhlja 10; Stojan Sardinšek in Valeri- )a Kajzer, Apače 266; Ivan Jur- lela in Natalija Dolenc, Spodnje Jablane 42/a; Jožef Zelenik, Tnovska vas 54 in Li- dija Hameršak, Janežovski Vrh 49; Zvonko Krajne, Cirila Kosmača 12, Ljubljana in Vida Junger, Sedlašek 7; Andrej Gomzi, Novinci 56 in Marjana Kocuvan, Slavšina 31; Brani- mir Orešek in Nataša Prelog, Ul. 5. prekomorske U, Ptuj; Konrad Visočnik in Darinkai Kmetec, Placar 54; Marjani Kolednik, Gradišča 1 in Da-1 niela Kirbiš, Zgornja Hajdina 110. UMRLI SO: Stanislav \bda, Grajena 43, =!= 1930, t 26. julija 1998; Jožefa Tušek, roj. Šabe- der, Mestni Vrh 118, ^i^ 1908, t 4. avgusta 1998; Marija Sek, roj. Zadravec, Miklavž pri Ormožu 18, 1926,11. avgus- ta 1998; Alojzija Jurgec, roj. Breznik, Na poljanah 29, Ma- ribor, :i: 1930, t 1. avgusta 1998; Stanislav Kmetec, Me- ina cesta 23, Ptuj, -]< 1935, t 2. avgusta 1998; Angela Novak, roj. Rakuša, Kraigherjeva ul. 17, Ptuj, * 1918, t 3. avgusta 1998; Martin Golob, Spuhlja 142,* 1927,1 1. avgusta 1998; Marija VCfeigl, roj. Dolinšek, Mariborska c. 34, Ptuj, -i' 1905, 14. avgusta 1998; Rozalija Sat- ler, roj. Šprah, Gorca 8, 1922, t 4. avgusta 1998; Rozina Bed- rač, roj. Belšak, Cirkulane 78, j . * 1924, t 5. avgusta 1998; Ma- rija Cvetko, roj. Tbuc, Spuhlja 74, * 1926, t 5. avgusta 1998; Anton Visinski, Brstje 34, Ptuj, * 1956, t 6. avgusta 1998; Viljem Štalcei; Ormoška C. 43, Ptuj, * 1937,13. avgusta 1998. lH PTUJ / PRVO VINO MESTNEGA VINOGRADA Žlahtnost s poboija grajskega griia v prostorih slovenske vinske akademije fritas so 5. avgusta predstavili Petoviono 69, prvo vino iz ptujskega mestnega vinograda, donegovano iz kraljevske sorte renski rizling. Petoviona 69, v steklenici ujeta žlahtnina s pobočja grajskega griča v starodavnem Ptuju, je prvo vino Mestne občine Ptuj in hkrati tudi njeno protokolarno vino. Količine posebne dragocenosti iz ptujskega mestnega vinograda so omejene, zato bodo ptujčani Poetoviono 69 ponudili le ob posebnih priložnostih. Petoviona 69 je vino izbranega imena, ki simbolizira prvo omembo Ptuja shranjeno v po- sebne 0,25 litrske stekleničke . Oblika imenovana altair je re- zultat ustvarjalnosti Evropske akademije za design, medtem ko sama količina govori o pomem- bnosti in dragocenosti. Prvo vino ptujskega mestnega vino- grada je prijetno polsladko vino polnega sortnega okusa in spo- minja na žlahtnosti poznih trga- tev Posebnost je tudi njegova ce- lotna grafična podoba, ki jo zas- noval in izdelal inštitut za vinski marketing pri Slovenski vinski akademiji Vertas. Petoviona 69 je prvi pridelek dve leti starega mestnega vino- grada, ki ga je spomladi leta 1996, na pobudo ptujskih svetni- kom zasadila Mestna občina Ptuj. Vinograd v osrčju starodavnega Ptuja, na pobočju griča enega najmarkantnejših slovenskih gradoy predstavlja simbol vino- gradniško vinarske tradicije mesta in nov element promovi- ranja vin ptujskega območja. Ptujski župan je s Petoviono 69 prvič nazdravil s svetniki in os- talimi gosti prav ob prazniku občine."S Petoviono 69 iz mestnega vinograda je mestna občina Ptuj vgradila pomemben kamen v oblikovanju inditete Ptuja, ki jih ob ostalih kulturno zgodovinskih bogastvih pridobi- va kot mesto trte in vina v eni najbolj elementnih vinorodnih pokrajin v svetu", je ob prvih polnitvah Petovione 69 je pove- dal ptujski župan, dr Miroslav Luci. (Vertas) Na zdravje s Petoviono. Z leve predsednik mestne- ga sveta mestne občine Ptuj Milan Čuček, direktor SVA Veritas Branko Vodušek in župan mestne občine Miroslav Luci. Foto: Langerholc Lepo oblikovana, 0,25 litrska steklenica Peto- vione '69.