f'nštninu plutali« v gotovini. Posamezna številka 1 ih*. Mir na zapadu fc6r na zapadu preseneča vse, ki se »nima;-! vu 1'izp'ct vojnih dogjdkov 1.1 »dleč-Vev med »avffmiki in Nemčijo. Od v*oa siMii smo čuli napovedi, da se bo spomladi začela prava vi.jim. ker dosedanjih prask in Bpopndcv prednjih straž ne moremo smatrati za vojno, kakršna se je v minuli svetovni vojni razbesnela na vseh frontah že v prvih mescih do najbolj ogorčenih in krvavih borb. Saj je bila dobrih st» dni trajajoča sovjetsko-finska vojna mnogo bolj krvava, strašnejša — tet prava vojna, v kateri gre za zmago ali za pogin. Marce ve Ide, ki so bile nekoč pogubonosne že za Cezarja, so zadnja leta tudi F.vropi prinesle precej presenečenj, razburjenja, vročične atmosfere iu živčne napetosti. \ marcu je Nemčija izvedla vse svoje velike, odločitve; zasedla je Avstrijo in Češko. Tembolj se je tedaj letos pričakovalo, ko si stojita nasproti dve do zob oboroženi armadi na francosko-nemškem bojišču, da bo analogno kot v svetovni vojni prišlo marca do velikega, če že ne odločilnega spopada. Tudi mnenja vojaških izvedencev in strokovnjakov so si bila edina v tem. Vojaški izvedenci so se pri teh napovedih oziroma domnevah opirali na številčno razmerje moči obeh vojskujočih se taborov. Priznali, so, da je to razmerje še vedno za Nemčijo nekoliko ugodnejše, kajti ne bi bilo priporočljivo omalovaževati nemške oborožene sile. Celo taktična nupaka bi bila, če bi prezirali dejstvo, da je Nemčija še vedno v premoči, kar se tiče vojnega materiala, tankov, letal, artiljerije in moštva. Zato je zelo zanimivo motriti razmerje sil med Nemci in zavezniki. Nemci ju je zimske moldne je uvodne besede govoril g, dr. Kalan, pri jHjpoldnnski prireditvi pa g-prof. Fortunn. Med posameznimi točkumi pri popoldanskem programu so jnileg tekmovalnih točk izvajale kranjske članice v trenirkah še gisunustično vajo. gojenke pa so nežno izvedle zue.no lepo simbolično vajo .Jezus blagoslovi me", nato pa še vaje s krogi in žogami prav lepo in enotno.Nastopil je tudi mladec Orinek s svojo originalno prosto gimnastično vajo, sestavljeno iz. najtežjih prvin sodobne gimnasti ke. Za svoje brezhibno izvajanje kot mladec je žel še prav posebno odobravanje gledalcev. Pri vseh tekmovalcih se je letos takoj opazil učinek sistematskega treningi, ki vodi k sigurnemu uspehu. Natlačen, ki predstavlja, razred zase, je pokazal svoje sposobnosti na konju, ki mu oči-vidno zelo ugaja, tako da je torej zaenkrat brez konkurence v svojih izvajanjih na konju na šir z ročaji. Take finese in lahkote vidimo silno redko izvajane: občinstvu je bil to edinstven primer izražanja lepot orodne telovadbe na konju. Varšek: je stari popularni borec, ki si je že s svojim nastopom ososvujil srca občinstva kot nihče drugi. Se danes predstavlja najboljšega tekmovalca na drogu, kjer je s svojo silno težko vajo izvajano z največjo lahkoto, sigurnostjo in fineso — dokazal izreden talent. Mirno lahko trdimo, da je bila ta njegova vaja najboljša vsega tekmovanja, kar je potrdilo tudi občinstvo samo, ki je spontano zahtevalo njeno ponovitev, ki pa je nemogoča /a izčrpanega tekmovalca. Zeleznik si je s pridnim treningom izenačil sposobnosti na vseh orodjih, kjer izvaja vsako vajo s precejšnjo sigurnostjo. Kermavner Fr., naš kranjski tekmovalec je s svojim plasmajem, presenetil ne samo domačine, pač pa tudi ostale gledalce, kJi zasledujejo razvoj telovadbe v ZFO. Jasno je, da je on pokazal na teh tekmah sorazmerno s samim seboj, in v primeri z drugimi tekmovalci svoj največji uspeh, ker je naravnost ogromno napredoval v vsestranskem oziru. Sad njegovega uspeha je izredna marljivost in pa njeg >va zdraha narava za tekmovanje v živčni odpornosti, ki igra pri tekmovanju zelo pomembno vlogo. Torej neomahljivi tekmovalni duh je prepotreben in zelo pomemben tudi telovadcem vseskozi. Poleg tega pa je Kermavner Fr. vodil še ostale funkcije med tekmovanjem, kur je še bolj potrjevalo njegovo izredno duševno dispozicijo za tekmovanje — kar vse pa ga absolutno ni motilo. — Morda sodniški zbor niti videl ni te neugodnosti tega tekmovalca, ■ki je bil skrita duša vsega pokreta in mehanizma tekmovalnega dne in tekmovanja vobče. Janeža je pri tekmovanju spremljala očivid-na smola. Tudi letos ni imel prilike pokazati svojih velikih talentov za telovadbo, ki jih ima \ veliki meri tako po svojem pojmovanju, kot v svoji edinstveni fizični pojavi. Vendar je njegov optimizem zelo velik in ga tu smola ne bo omalodušilu zu boljšo koncentracijo duhu pri izvajanju na prihodnjih tekroah. Mladi Hercig je Benjamin v tekmovalni vrsti. Je prvovrsten telovadec ietos prvič tekmovalec, ki je dobro prestal svoj ognjeni krst. Njegova pojava je v vsakem oziru zadovoljiva in ima vse predpogoje za prvovrstnega telovadca. Sijajen je bil na konju, kjer je izvajal si bo lahko zavarovala in preskrbela potrebne surovine, dočim bo Nemčija zašlu v stiske, čim ji poidejo dosedanje zaloge, kajti pomorska blokada postaja kljub vsem svojim razpokam vedno bolj občutljiva, vedno bolj kompaktna in vedno bolj se zožuje obroč, kar nam kažejo najnovejši energični ukrepi angleške in francoske vlade v pogledu poostrene blokade, ki pa je tudi tako močno prizadela nevtralne držuve. Bilanca razmerja vojaških sil obeh taborov od jeseni 1939 dalje kaže, da se to razmerje stalno nngihlje v korist zavezniških držnv. Tega dejstva se gotovo zaveda tudi Nemčija in na podlagi teh neizpodbitnih dejstev so se vojnim izvedencem /dele tako verjetne vesti o »pomladni nemški ofenzivi na zahodu. Če je ta marčna ofenziva izostalu in če so o njej utihnili vsi glasovi in vse napovedi, je Nemčija gotovo imela zelo tehtne razloge za trt, da je ofenzivo odložila. Ti razlogi, ki so v diplomatskih in vojaških krogih gotovo več ali manj znani, pa so nam zaenkrat še prikriti. Dejstvo je le, da na zahodu še vedno vludu mir. V odgovor Chumberlainovi napovedi o poostreni blokadi pa se, kot poroča italijansko časopisje, pripravljajo v Berlinu v največji tajnoisti primerni ukrepi proti diplomatski in vojni aktivnosti zaveznikov, ki bodo morda skalili, sedanji mir na zapadu in razgibali to dosedaj „mrtvo fronto". V isti namen se vrše tudi obsežni posveti vojuškega in gospodarskega značaju. Uspešne bliskovite vojne pa je — verjetno — sedaj konec. Ni pa tudi izključeno dejstvo, da bo mir na /upadu tem bolj trajen in nemoten, čimbolj bost« Anglija in Frunciju pospešili svojo oborožitev in pripruvljenost na tej fronti. V splošnem pa smo v tem pogledu navezani več ali munj le na ugibanja, kajti videli smo, da se sedanje napovedi svetovnega tiska in vojuškili krogov le prav malo uresničujejo. vajo z veliko sproščeno mehkobo, ki sliči tipični umetnosti izražanja estetskih prvin telovadbe. Seveda je motila njegovo izvajanje na bradlji in krogih premajhna finesa, ki P* gre na rovaš živčnega napora in fizične neodpornosti, kar vse je šele prvič prestajal. Vidmar Milan je tudi pokazal velik napredek, manjka mu pa lepota v izvedbi, katero bo dobil s sistematičnim treningom. Splošno pa je občinstvo sočustvovalo z Jezerskom, ki je imel poleg Janeža v tekmovanju še večjo nesrečo kot poslednji. Občinstvo je pritegnil v občudovanje samo z začetkom, potem pa je imel smolo skoro na vseh orodjih. Vendar smo opazili splošni napredek tudi pri njem Sk.>da, da nismo imeli v naši sredi tudi prof. Frankiča, ki je že za časa študija v Kranju kazal velik talent za orodno telovadbo. Gotovo bi bil deležen kot priljubljen gost med nekdanjimi kolegi vsega priznanja ter bi bistveno še bolj povečal domačnost in toploto med nami-Prav tako je mamjkal Kokot, ki študira na visoki šoli za telesnovzgojo v Beogradu. Nikakor pa ne moremo dovolj jasno izraziti prijetnih občutij ter zadovoljstva, ko smo imeli v svoji sredi še vedno mladostnega borca Ivota Kermavnerja. ki je tako lepo očetovsko vodil tekmovanje. Danes se niti še predstavljati ne moremo kaj pomeni Kermavnerjevo ime kot tudi Hvaletovo, ki je bil predsednik sodniškega zbora. V teh dveh osebnostih je po-duhovljena vsa slavna tradicija slovenske kat. telovadne organizacije. Kakšna moralna opora naši telovadec) mladini posebno pa še mlajši generaciji so ta znana imena, bo pokazala bodočnost, ki bo razkrila v svojih učinkih vse odtenke njih telesne vzgoje v narodu, tisto veličino, ki jo vsi neizogibno čutimo in dobro vemo za njen veliki pomen. — Torej, naj bo na tem mestu izražena vsa naša z ljubeznijo prežeta želja, naj nam Bog še dolgo ohranja slavne zaslužne može-borce naše kat. mladinske organizacije od katerih se mi mlajši učimo idealizma, bistva in smotra naše kat vzgoje. Sodniški zbor je vodil kot že omenjeno g-Hvale Jože in so ga sestavljali: prof. Fortuna, Klinar, Prosto, dr. Lavrič, Pavlic Jože, Smolej Albin in Trtnik Metod. Težko in delikatno nalogo so sodniki s presenelfivo točnostjo, vestnostjo ter spretnostjo sijajno izvršili. Rezultati tekem so sledeči. 1. Natlačen Fric, Jesenice, 132.40 t. 2. Varšek Ivo, Ljubljana-Vič, 119.50 t. 3. Zeleznik Franc, Jesenice, 115.10 t. 4. Kermavn|eir France, Kranj, 114i20 i 5. Janež Karel, Dolsko, 112.00 t. 6. Hercig Ivan, Celje, 107.40 t. 7. Vidmar Miroslav Jesenice, 98.40 t. H. Jezeršek Ivko, Komenda. 90.60 t. Prvaki na posameznih orodjih in prosti poljubni vb ji: Drog: 1.) Varšek Ivo. 29.3; 2 Natlačen Fric 28.2; 3.) Janež Karel 26.8. Bradlja. 1.) Natlačen Fric 2S.2; 2) Varšek Ivo 24.3; 3.) Zeleznik Franc 24.3. Konj: I.) Natlačen Fric 29.1; 2.) Varšek Ivo 27.2 3.) Hercig Ivo 27. Krogi: 1.) Natlačen Fric 28.1: 2.) Zeleznik Franc 26.3; 3.) Kermavner Franc 25.4. Proste polj: vaje: t.) Janež Karel 19.2; 2) Natlačen Fric 18.8; 3.) Kermavner Frane 18.6. Tekme je zaključil predsednik ZFO dr. Žitko, se zahvulil v jedrnatem govoru vsem navzočim za poset lepo uspelega tekmovanja ZFO, nato pa je g. Hvule razdelil darila in plakete posumeznim tekmovalcem, ki so jih poklonili ZFO; občina Kranj, Jožko Zabret. Gorjanc Fr, ter čg. dekan Matija Skc.rbec. Popoldansko tekmovanje se je pričelo z državno himno, končalo pa se je s fantovsko himno, kjev je >z prijaznosti sodeloval moški zbor Kranjskega l»rosvet.iegu društva. Našim, fantom, k lepo uspeleiiiu delu more nio snmo čestitati in to iz srca... Za kranjski FO kateremu je bila poverjena odgovorna težka naloga organizacije TJ. orodnih tekmovanj ZFO pa naj velja v polni meri izpolnjeni pričakovani veliki smoter organizacije — disciplina. Hit Rhodus, hic saltal 99 Cireulus vitiasus" Ni se dolgo tega, ko -Smo brali' v časopisju, da so pri nas življenjske potrebščine, pa tudi drugo blago dražje, kot pa v vojskujočih se državah. Odkod ta nenormalni pojav, ko bi bilo Teadarle pričakovati, da bo vojna v tistih državah, ki so vanjo zapletene, povzročila radi večje potrošnje in pa radi otežkočenega uvoza blagu in živilom, vižje cene. Predhodnja ugotovitev časopisja, ki ni neutemeljena, karakterizira slabo stran nase- #,«•«-r*» organizacije, če so druge države sposobne in zmožne uvesti v takih izjemnih časih red in preprečiti vse nezdrave pojave gospodarskega življenja, upamo, da bi to bilo tudi pn nas mogoče. Tega reda pri nas zaenkrat ni. Z ene strani se izdajajo uredbe o kontroli cen, ustanovili so se posebni odbori za pobijanje draginje, toda ta draginja je kakor stogla-vi zmaj, če ji odsekaš, en« glavo, zruste druga. Cene živilom v trgovinah zlasti za kolonialno blago so se zvišale, meso se je podražilo te dni od din 2.— do , obeta se podražitev moke, čim poidejo stare zaloge, koruza je že dražja, zelo občutno bo vplivala podražitev masti in slanine, brez katere ni hrane, edinole jajca so se zadnji ponedeljek pocenila. Res je. da je naš izvoz v inozemstvo nuru-stel, zlasti za živino, žito in les, da imajo od tega izvoza nekaj dobička tudi naši kmetje, vendar gotovo ni v interesu državnega gospodarstva in zadovoljstva državljanov, če zavzame izvoz take dimenzije, da se na ljubo nekaterim poedinim velikim izvoznikom, ki služijo pri tem milijone, forsira ta izvoz preko mere, da doma nastaja draginja, kakršne v agrurni državi ne bi bilo treba, ker bi se državljane moralo z najvišje strani zaščititi pred zlorabo izvozne konjunkture. Tako pa se vrtimo kot v ..začaranem krogu'. Država svojim nameščencem in delavcem ne zviša plač, privatna podjetja in industrija so svojim nameščencem in delavcem zvišale plače in mezde le v poedinih slučajih: vsem tem vedno bolj primanjkuje sredstev za življenjske potrebščine, poleg tega pa v nekaterih 0- ; bratih celo grozi ustavitev obrata, ali vsaj i omejitev obratovanja. Je pa zopet druga vrsta j ljudi, ki ima od izvoza in od nastale kenjunk-i ture velik dobiček. Tako nastaja med producenti na eni in med potrošniki na drugi strani prepad, katerega bi mogla premostiti edinole država s svojo avtoriteto s svojimi uredbami, ki bi določile in specificirale kontigent izvoznih produktov, pa tudi zaščitila državljane, ki so kot taki brez moči in brez sredstev za borbo. V tej borbi, v tem gospodarskem boju. ki je sicer res da le refleks in odmev vojnih dogodkov in sprememb v svetovnem gospodarskem sistemu, bo na malega človeka padla vsa teža teh nevšečnosti in bremen, ki zadevajo trgovino in izmenjavo gospodarskih dobrin sploh, kajti tako tovarnar, kot trgovec in vsak producent bo prevalil ta bremena na ramena kon-sumenta, ki je pa po veliki večini gospodarsko najšibkejši stan, mali kmet, delavec, nižji uradnik, ki si bo zato moral pritrgati pri vseh svojih potrebah, kajti zaslužki, plače in mezde ne bodo nikdar rastle v tistem razmerju, kot rastejo cene živilom in drugim potrebščinam-Tako je nastal položaj, do. draginja in V'so-ke cene nekaterim koristijo, drugI pa trpe vsled tega škodo. Kot je prav. da producent, zlasti kmet doseže višje cene za svoje pridelke in živino, tako bi bilo pa tudi prav, da kon-sument ne bo prisiljen omejiti se pri najnujnejših življenjskih potrebščinah. Ali pa naj država poseže vmes in regulira in maksimira tako cene živilom in drugemu h'agu, oziroma naj se plače in mezde državnih in privatn'h nameščencev ter delavstva obvez.no prilagode tem zvišanim cenam. Ta nujni ukrep je potreben v interesu države same, pa tudi v interesu življenjskega obstoja in zadovoljstva državljanov. Kajti precej absurdno je dejstvo, ki nam ne dela prav nobene časti, da so pri nas življenjske potreb-r "ine dražje kot pa v onih državah, ki se nahajajo v vojnem stanju. Kaj bi šele bilo. če bi tudi nas zajela vojna? Napad na avtobus Ni še dolgo tega, ko je „S1ov. dom" poročal, kako so neki divjaki dirkuli s tržiškim avtobusom in že se je primeri) še hujši primer na aaših gorenjskih cestah. Tokrat je bilo pa tam, kjer si „s sekirico voščijo dobro jutro", kot se je izrazil nek vandrovec, ko ga je orožnik vprašal, od kod je doma. Opisal bom primer, kot se je pripetil. Vozil sem avtobus iz Kamnika proti Kranju. V bližini Komende zapazim, kako pridirku dvo-vprežen zapravljivček, na katerem so sedeli 3 moški, zadaj so imeli naložene pod mrež) prašiče, za voz pa privezanega še enega konja. Zapravljivček je privozil iz vaške poti na glavno cesto in to tako, da sta morala tam počakati dva druga voznika in še jaz, sicer bi sn pripetila že tam nesreča. Nato pa se je nadaljeval prizor, kot jih vidimo na slikah, kuko po ruskih stepah zasledujejo volkovi suni, voznik stoji na kozlu in udriha po konjih. Poskušal sem večkrat prehiteti voznike, pa sem videl, da bo sigurno nesreča. Radi tega sem voznikom rajši sledil v spoštljivi razdalji, v strahu, da se bodo slej ko prej prevrnili in bi jih jaz povozil. Ko smo tako pasirali par vasi. so jim konji onemogli, nakar sem jih prehitel. Pri tem sera jih mislil opozoriti nu njih noro, nevarno početje, pa sem slabo na-retel. Obrnili so bičevnik narobe, godilo bi se nam slabo, ako bi mi z avtobusom ne pobegnili dalje. Pa so nam kljub temu razbili vratu in okna, ter ranili v avtu eno žensko Potem so pa oni nas podili, pa sumo do prve gosiilne, kjer so si morali privezati dušo. videč, da nam več ne sledijo, smo se še mi ustavili, da bi ugotovili nastalo škodo in identiteto razjrrajučev. Ko so pa oni to opazili, so pograbili pred gostilno kolesa, konji naj bi/ več niso mogli naprej in zopet so nas hoteli napasti. Ker nismo imeli pri sebi nikakega orožja, ni kazalo drugega kot voziti naprej in prijaviti vso zadevo v Šenčurju orožnikom. Pohvalno moram na tem mestu omeniti poslo- vanje orožnikov, posebno g. Kovačeviča, ki so nam šli vsestransko na roko. Ker se pa zločin ni pripetil v njih rajonu, niso oni mogli zasledovali zločincev, nego zo zaprosili telefonieno orožnike iz Vodic, kamor spada kraj napada, du so potem oni zasledovali razgrajače. Razumljivo je, da sem moral telefonski pogovor plačati jaz, vsled česar sem bil zopet za 22 din na boljšem, poleg razbitih šip in vrat. Apeliram na poveljstvo orožnikov, da dovoli v izjemnih slučajih zasledovati orožnikom zločince preko meje rajona, ker sicer ii preje pobegnejo, preden jih drugi vlovijo. Nadalje bi bilo priporočljivo, da bi bili avtobusi oboroženi, kot sem videl svoječasno v Italiji, ko je imel šofer pod sedežem pripeto karabinko. K sklepu še pur besedi prometni policiji. Hvalevredna je naredba, da kontrolira promet po cestah. Toda kuj pomaga, ko pa križari samo po glavnih cestah, po stranskih je pa pravcata revolucija. Seveda policija ne mo-I re biti povsod navzoča, zato bi se pa moglo na kak način urediti, da bi drugi pomagali. Na pr.: Uvedejo naj se kazenski bloki, s katerimi bi se moglo prestiopniku cestnega reda na mestu kaznovati z manjšim zneskom, če ga kar na mestu plača, v nasprotnem slučaju pa nuj se uvede redno kazensko postopanje. Take kazenske bloke naj bi imeli pri sebi poleg prometne policije še orožniki, cestarji, finuncarji i in še zanesljivi šoferji in vozniki, i Upam, da bi bil s tem, da bi bila kontrola I vedno navzoča, red na cesti kmalu upostav-I ljen. Iz lastne skušnje vem. kako se godi po j cestah. Ze od daleč vsi poznamo letečo poli-| r-i jo. tako po hupi, kot po vozilih, vsled česar j ukrenemo ..potrebne korake", pa tudi po voznem redu /e vemo, kdaj ima prit'. Skrajni čas I je da se nekaj ukrene. Kaj bi bilo. ko bi se j spredaj omenjeni slučaj primeril v tujski se-l zoni in bi bil kak inozemec prisiljen v tujih časnikih opisati tak dogodek. To bi bila lepa I reklama za naš tujski promet! Obeni zbor LKB v Tržiču V nedeljo 31. marca so zborovali bivši koroški borci, včlanjeni v Legiji koroških borcev v Tržiču. Zbrali so se ob tri četrt na osem pred farno cerkvijo, nakar so počastili sprmin padlih bivših borcev za našo severno mejo z mašo. Po končani maši so se podali na sv.,j občni zbor, kjer je uprava podala obračun za preteklo poslovno leto. Številna udeležba članstva kaže, da se bivši borci zanimajo za delo. kateremu posveča Legija koroških borcev obilo pažnje. Po običajnem dnevnem redu uprave je poročul o delu in ciljih glavnega odbora Midi delegat iz Ljubljane, tovariš Pirp ter pozival vse navzoče na skupno delo v dosego cdj bile poslane tudi Dneva ne pove nobena prat9ha 99 Jesenice in okolica je reinuli teden prisluhnila in z ganotjem postala zlasti ob dveh žalostnih vesteh, ki sta nam spet tako živ3 v spomin poklicali Prešernov verz: „Odprta noč in dan so groba vrata, al' dneva ne pove nobena prat'ka." Pri prosvetnem večeru v sredo dne 27. marca je bilo zbranim Jeseničanom prvič sporočeno, da je prispela iz. daljne Argentine vest, da je v visokem pogorju Južne Amerike nehalo biti duhovniško srce tamkajšnjega izseljeniškega duhovnika in nekdanjega dušnega pastirja na Jesenicah, prj Sv. Križu in na Koroški Beli — g. Jožeta Kastelica. Takoj drugi dan za sporočilom in daljšim opisom ..zadnje poti" g. Kastelica pa je „Slovence" poročal, da so v Ljubljani umrli dobra Martin-čeva mama gospa Marija Klinar, doma s Plav-škega Rovta. f Jože Kastelic Tovariš pokojnegu Jožeta Kastelica g. Janez Hladnik opisuje v „.Slovencu" z dne 29. marcu v daljšem poročilu, kako je g. Kastelic nameraval obiskati rojake v državi Čile in se je I let star. Težko breme je tokrat dobra mati i morala sprejeti na svoje rame, skrb za go-| spodarstvo in skrb za deset otrok, izmed katerih je bil najstarejši, gospod kanonik, šele v i 5. razredu gimnazije. Pa ni klonila. V zaupanju na božjo previdnost in pomoč je junaško vztrajala in sama vodila gospodarstvo, da so bili vsi otroci preskrbljeni. Danes zavzemujo vsi dobra mesta, najstarejši sin je kanonik, najmlajša hči č. m. Marija je prednica uršu-link v Skotfji Loki. Med svetovno vojno je prišla nova preizkušnja. Sinovi so morali v vojsko, pa jih je njena molitev spremljala in Tte brez najmanjše nezgode pripeljala nazaj. I Ko je zadnja leta nekoliko oslabela. s0 j' j hvaležni" otroci skuišali pripraviti čim lepšo I življenjsko jesen, vsi so jo hoteli imeti pri j sebi. Rada je obiskovala njihove družine in ! bila vsa srečna med vencem 50 vnukov in v nu-1 kinj, katere kar očitno spremlja njen matc-I finski blagoslov. Pokojna gospa Marija je zadnja leta poletne : mesce preživela na domu pri sinu Francetu. Zimsko dobo pa pri sinu g. kanoniku v Ljub- napotil tja zadnje dni mesca februarja. Ker j |juni ySa je bi]a v(ianil v voIj() ^j,, in iz I pozdravne brzojuvke takratnim voditeljem 0-oziroma, poveljnikom Ljubelske 'skupini-, ki se je formirala ravno v Tržiču, da brani meje J proti takratnemu sovražniku. Ves obeni zbor je potekel \ splošno zadovoljnosi \seh nnv-j zočih ter v soglasnosti vseh tovarišev-borcev. Tovariš predsednik Anton Ahučič je ponovno j ii'i izvoljen za predsednika te naše krajevne ; postojanke, ker se je že do sedaj izkazal kot ] neumoren delavec za našo organizacijo. Tudi I ostala uprava je po večini v rokah dosedanjih bivših borcev1. Po končanih slučajnostih "je ("variš predsednik / vzklikom: »Naj /ivi kralj Peter II. ter ves kraljevski dom!" zaključil lak,-, lepo uspeli občni zbor. ga je pot vodila preko gorskega venca Andov in tako mimo najvišjega vrha Akonkague (7180 m), je nameraval z neko ekspedicijo tudi nu ta vrh in zasaditi križ vrh gore. Mimogrede je hotel tudi blagosloviti kraj, kjer počiva truplo nekega Stepančiča. ki se je pred 16 leti tam ponesrečil. Dne 7. marca ga je našla neka družba že na kraju tik pod vrhom, 6950 m 1 visoko. Ker je 8. in 9. marca divjal tod velik vihar, je postal g. Kastelic najbrž, žrtev tega neurja. Dne 14. marca je družba treh iskalcev od pogrešanega Kastelica našla na tem kraju nekaj njegovih predmetov, njega pa nikjer. Po mnenju voditelja ekspedicije, g. Kastelica ni več iskati med živimi. Rojen je bil Jože Kastelic v 23. decembra 1898 v Šmihelu pri Žužemberku na Dolenjskem. V mašnika je bil posvečen 29. junija 1"22. Nekaj časa je bil kaplan na Koroški P>eli, potem župni upravitelj pri Sv. Križu nad Jesenicami, nato pa kaplan na Jesenicah. Leta 1928 je odšel kot izseljenski duhovnik v Francijo, od tam pa v Argentinijo. Leta 1Q^6 je bil zadnjikrat v domovini. Bil je neumorno delaven duhovnik. Njegove zasluge za naše izseljence bodo ostale v hvaležnem spominu rojakov poplačati ga bo pa mogel v polni meri le božji Zveličar. Njegovim sorodnikom, ki jih je več tudi v našem kraju — g. svetnik Anton Kastelic je njegov brat — izrekamo naše Bo-žalje. Gospoda Jožeta se bomo pa spomnili v svojih molitvah. f" Marija Kiinar V nedeljo, dne 31. marca popoldne so prepeljali iz Ljubljane na Jesenice mrtvo truplo Martinčeve mame ge. Marije Klinarjeve. Avto ki je pripeljal pokojni«), se je ustavil pred župniščem, kjer so domači duhovniki blagoslovili truplo, nakar so jo položili na oder v hiši sina Blaža na Murovi. Pogreb se je vršil v ponedeljek dopoldne z mašo v jeseniški farni cerkvi. Mašo je daroval čg. kanonik Mrak iz Stare Loke. Istočasno so se brale sv. maše pri strunskih oltarjih. Spoštovano gospu je i milo na zadnji poti 21 uih iviukiv m o-l'i orano število občinstvo. Na J »sen i'ah ne pomnimo pogreba kakor je bil ta. Pogreba se je udeležil vizitutov misijonarjev sv. Vincencija Pavelskega čg. Lovro Sedej. Navzoči so bili vsi duhovniki jeseniški domačini. Čg. svetnik Kustelic je na grobu spregovoril v spomin blagopokojne ter jo stavil za vzor našim materam. Blaga pokojnica je umrla pri svojem s ■ n 11 kanoniku g. dr. TomaŽu Klinarju \ Ljubljani v petek, dne 29. marca ob 5. zjutraj. Dobra mati pač zasluži, da se je spomnimo s kratkim I življenjepisom. Saj je odšla z njo v večnost ! motna /ena in junaška mati, ki je vse svoje I življenje posvetila sreči svojih v ljubezni božji in \ strahu božjem vzgojenih otrok. L. J Ptfil rojena Marija Smolej .'>■/. dobre krščanske družine na Hrušici pri Jesenicah se je poročilu / mladim, trdnim pose t nikom Blažem K. i i -nurjem v Plavškem rov tu. Svoj zakon sta postavila na trdni temelj krščanskega življenja in Bog jima je dal obilen blagoslov. Družina je naraščala in z njo stroški za vzgojo in skrb /u bodočnost otrok, pa je bilo kljub temu še vedno dosti kruha za vsakega reveža, ki je potikal na gostoljubna vrata pokojne gospe: nihče ni odšel prazen. \ najlepši življenjski sreči pa je prišlo nad gospo Marijo težka preizkušnja. Leta 190| ji je po kratil bolezni umrl mož Bbi/. komaj 43 njenih ust ni prišla nobena beseda pritožbe nad slabostmi starosti. Samo eno jo je bolelo, ker namreč ni mogla več hoditi v cerkev. Pu ji je Bog tudi v tem oziru poslal tolažbo. Sv. "če I Pij XII. je dovolil, da se poleg njene sobe i postavi oltar in tako je zadnje štiri mesce sv>-[ jega življenja bila vsak dan pri sv. maiii in prejemala sv. obhajilo iz sinovih rok. Vse njeno i življenje je bila služba božja. Molitvenik in I rožni venec sta bila njena neločljiva prijatelja ; in ko so se zbral! ob njeni postelji sinovi in ] hčere in molili rožni venec, je ona sama glasno odgovarjala in se z molitvijo rožnega ven I ca preselila v večnost. Drobne novice s Jesenic Predavanje o Finski s skioptičnimi slikunti je imel dne 27. marcu zvečer v sporeda prosvetnih večerov v Krekovem domu g. Vinko Zor, ravnatelj Prosvetne zveze v Ljubljan.. Zanimivo predavanje je poslušala polna dvorana občinstva. Kino Krekovega prosvetnega društva je naročil novo zvočno aparaturo. V nekaj tednih, proti koncu aprila, bo že montirana. Dosedanja bo služila za rezervo. Tako bo brezhibno predvajanje predstav zagotovljeno. Cesta k Sv. Križu, na kateri se je letošnjo zimo odigralo toliko športnega življenja, zlasti sankanja, je sedaj že spet pripravna za vožnje z avtomobili. Poziv k pameti je izdalo tudi vodstvo tovarn K ID. poziv namreč, naj se neha z. raznimi nespametnimi in neresničnimi alarmantnimi vest-| mi in govoričenjem med delavstvom in delo-] vodstvom. Sicer so take novice v zadnjem ču-j su že močno potihnili, toda |x>ziv je še j vedno umesten. Ko bi si kdo zupisoval vse ta-! ke čenče in razne napovedi, ki se nikoli ne i uresničijo, ali bi nastale to sanjske bukve! Za novo državno zastavo za drog ob državni i meji v Ratečah so zbirali rodoljubi po Jese-I nicah in jo tudi kupili. Včasih pride namreč nu mejo kak potnik ravno v čusu, ko je naša zastava slabša od sosednje in ga to neprijetno dime. Tako so pred leti iz istega razloga poklonili naši straži na tej meji zagrebški aku-demiki novo zastavo. Našu obmejna političnu oblast sicer pazi tudi nu tako reprezentanco naše države in večkrat čez leto zumenju Ba-j stavo z novo, toda vsaka novu zastavu kaj j kmalu obledi. Za razne slavnostne prilike pa ! ima obmejna postaja vedno veliko zastavo v shrambi. Tudi sedaj. Sicer se pa poklonjene I zastave vidno hvaležno sprejemajo. Odsek za zaščito otrok za slučaj vojne se je j osnoval na zadnji seji novoustanovljenega Krajevnega odboru unije zu zaičito otrok in mlu-; (line nu Jesenicah. 'Za predsednika je bil pre-, dlagan upravitelj ljudske šole g. L. Pibrnvec. I V poštev prihaja na Jesenicah okoli 1300 otrok. Ostalim bi dovolj varstva lahko nudili starši-Spremembe pri železnici. Za Šefa progovne sekcije je imenovan inženir g. Dimitrij Bar-tenjev. Čestitamo! — Dosedanji načelnik postaje g. .1. Lavrin je imenovan na mesto pri direkciji \ Ljubljani. Njegovo mesto na Jesenicah še ni zasedeno. G. Lavrin vrši še do nti-daljnega posle načelnika. Tudi jeseniški gasilci so pomagali gusit požar, ki je nastal nu veliki petek zvečer pri županu in gostilničarju g. Pintbahu nu Ratečah. Novo ledenico za skladišče laškega piva je postavil /a železniško postajo gostilničar in trgovec vndrej Čufer, »GORENJEC« STRAN 3 r £ D £ M S K E NOVICE Vsem naročnikom bivšega li:,ta .,Na m*jah" na Jesenicah in po drugih krajih Gorenjske. \ katerim pošiljamo na ogled ..Gorenjca", smo I danes priložili položnice katerih naj se čimprej poslužijo, v nasprotnem slučaju pa naj list vrnejo upravi. Vse one prejemnike ..Gorenjca", k! lista ne bodo vrnili, bomo vpisali kot redne stalne naročnike. Naročnina znaša celoletno din 40.-, polletno lin 20.-, četrtletno din 10.-. j Uprava. | Vsem iti pni m uradom! Vse gg. župnike obveščamo, da imamo i za-logi še nekaj knjižic: Uri molitve ..Za mir meti narodi" in ..Za blagoslov narodu in domo vini". Spisal jo je dr. Fran Jaklič, prof. V Ljubljani. Knjižice se naročajo v tiskarni ..lift kovnega društva" v Kranju. Bencin za gasilske čete Gasilskim četam, ki imajo motorke (črpalke) na bencin, se sporoča, da jim izdaja dovolilni te za nakup bencinske mešanice pristojna finančna kontrola na osnovi čl. 40 uredbe št. 3 O omejitvi prodaje tekočega goriva in to s pozivom na pooblastilo kraljevske banske uprave, ki je že izšlo. KRANJ Teiave kranjske industrije V našem listu smo že večkrat imeli priliko omeniti težave, ki v pogledu dobave sirovin tarejo našo industrijo že vse od lanske spomladi naprej, torej točno eno leto. Vse od tega času naprej, ko so nastale prve motnje v dobavah, so tovarne imele velike težkoče, da so mogle redno obratovati. Ra manjše redukcije delavstvu in omejitve so sle ne na rovaš |>omunjkanju dela, ali zastoja blaga, marveč nu rovaš teh okrnjenih dobav. Z nastopom vojne, z morsko blokado Nemčije in kontrolo vseh uvoženih surovin pa je položaj postal še bolj kompliciran. Saj je bilo redno obratovanje vsake tovurne odvisno le od teh dobav. Preti kratkim sklenjena in započeta poostrena pomorsku blokada s strani Anglije in Frun-cije pu grozi prinesti v kranjsko industrijsko delavnost zelo hude motnje Radi pomanjkanju prediva je znatno reducirala svoje .ibra-tovanje tovarna „Tekstilindus" na Gašteju, ki tlela počenši s tem tednom samo tri dni na teden, od torka do četrtka. V petek, soboto in ponedeljek tovarna ne obratuje. Koliko časa bo trajalo to stanje, vodstvo tovurne ne more povedati. V še bolj prekernem položaju se nahajajo ..Jugoslovanske tvornice gume". Surovin to je gume imajo le še za kak teden do 14 dni, če jh> tem roku ne bodo prispele nove pošiljke, ki so bile nu poti iz. Indije podvržene kontroli bo tovarna prisiljena ustaviti obratovanje. Ta možnost je torej podana, čeprav še ni sigurna. Upajmo vseeno, da bodo naše tovarne dobile potrebne surovine, da se bo moglo nadaljevati z. delom, drugače bo položaj za delavstvo preveč strahoten in obupen. Vabilo na 1. redni občni zbor Legije koroških borcev Kranj, dne 7. aprila 1940 ob 9, uri dopoldne v dvorani hotelu ..Stara pošta". Ker je občni zbor z. ozirom na tekoče zadeve zelo važen (spominske kolajne itd.), je udeležba vsakega tovariša obvezna. Odbor Krajevne organizacije Legije koroških borcev, Kranj. Cestna dela. Dolga in huda zima, ki je vse od novembra pa do srede marca vladala s snegom in mrazom, je sevedu ustavila tudi vsakršna cestna delu, ki se drugače tudi pozimi tuko kolikor toliko vrše. Tuko vidimo, da šele sedaj, ko smo že v prvem tednu uprilu, počasi oživljajo delu na cestah. Nu Jelenovem kluncii so ta teden pričeli z. nadaljevanjem jeseni ustavljenega dela. Pred hotelom ..Jelen' grade ob Roossovem vrtu zid iz rezanega kamna in odvažajo jeseni izkopani material. V na-daljnem delu klanca proti Majdičevem mlinu bodo nadaljevali potem ko bodo preti Majdicem popravili Staro cesto, da bo sposobna za ves vozni promet, kj bo usmerjen po Stari cesti in po Kopališki ulici. Jelenov klunc bodo potem za promet zaprli. Prav bi bilo, da se dela na Jelenovem klancu pospešijo in kmalu končajo. Škropljenje cest. Ta teden, ko s<> se ceste hitro osušile, se je že pokuzala potrebu po škropljenju. Škropilni avtomobil je park rut že stopil v akcijo. Smrtna kosa. V sredo so pokopali gospo A. s>munuc, ženo bivšega brivskegn mojstra Si-munaca Sluvota, ki je umrl pred 4 mesci. Pokojnica je /upustila malega sinčku siroto brez staršev, Naj v miru počiva! Opozarjamo na ogjns naše domače tvrdke Anton Kos. s Klanca, ki sprejema naročila še po starih cenah. Sestanek članov FO v Krunju se vrši v torek 9. aprilu ob S. uri zvečer v knjižuiici Ljudskega doma. Vsi člani in prijatelji naše mladinske organizacije vabljeni! Ali se more zdravje kupiti? Ne. moramo si ga ohraniti. Negujte zato redn'.! Vaše zobe z zobno kremo Sargov Kalodont, ki ima v sebi učinkovit dodatek sul-feriein oleat po dr. Briiunlichu. Na ta nač'n odpravite polagoma, vendar zanesljivi z-^bai kamen in preprečite, da se naredi drug. Samo tisti. Ki že v mladosti skrbe za svoje zobe, si bodo ohranili vse življenje zdrave in lepe zobe. Promenadni koncert priredi v nedeljo 7. a-prila dopoldne od 11 do 12 ure nu Mestnem trgu ..Tujsko-prometno društvo v Kranju". Igrulu bo godba Kranjskega glasbenega dru-štvu. Za prvoobhajance in birmance dobite obleke i in blago za obleke pri Jazbecu v Kranju. Tudi I perilo in klobuke vedno v zalogi. Priporoča se j ALBIN JAZBEC v KRANJU. j Zanimiva najdba. V sredo so s podstrešju i Sumijeve hiše na Mencingerjevem trgu spmv-I Ijali razne odpadke in staro šaro. Lastnik nv-| totaksija Drago Gregorc je brskal po kupu te navlake in našel zanimivo staro knjižico, ki I je bila še prav dobro ohrunjena in še nič pre-pereta. Knjižici je naslov: Večna pratika od gospodarstva". Spisal jo je neki heneficint Anton Breznik iz Snvce. Knjižica je izšla 1. 1789, v njej so različna navodila za gospodarstvo, tako pri hiši in na vrtu, kot na polju, pu tudi navodila za živinorejo. Na zadnji strani pa je nekdo s črttilom napisal opombo o Antonu Glo-bočniku. ki je umrl v Stražišču Bredi preteklega stoletja. II. redni letni občni zbor L Gor. Moto-kluba se vrši v nedeljo 14. aprila ob 0 uri do-|xildne v dvorani hotela ..Stara pošta". TRŽIČ Lep koncert. Naš poročevalec se je v zadnji številki zmotil, ker je poročal, da je igralske sezone konec. Zadnjo nedeljo smo imeli nad Otroški vozički globoki in sport- SAVMK KRANJ Prosvetnega društva, je preteklo nedeljo od- I padla napovedana igra: Vera in nevera, ki jo | p^ nepreklicno uprizorijo igral« v nedeljo i 7. aprila ob 3. uri popoldne. Igro, z globoko [ bino, je napisal prezgodaj umrli. nadarjeni sodnik dr. Janez Jenkovec, zato je pričakovati, da bo udeležba tudi iz sosednjih župnij številna, tem bolj, ker so dosedaj igro še malokje uprizorili. Izplačila za novo državn > cesto uporabljeni svet še vedno ni. Baje ga tudi ne bo toliko časa, dokler ne bodo vsi izknjižili starih obveznosti na raznih parcelah. Zato naj bi zamudniki pohiteli z izknjižbo, da ne bodo radi njih trpeti škode tisti, ki so že oskrbeli" izbris vknjižb. BRKLJE Igra. Prosvetno društvo uprizori v nedeljo 7, aprilu popoldne ob poli 4. uri igro v treh j dejanjih „KrivopriscžniV*. Pred igro zapoje j nekaj pesmi, pevski zbor Fantovskega odseka, j K udeležbi vsi najlepše vabljeni! STARA LOK\ i V nedeljo 7. aprila 1940 ob poli 4. uri popoldne hbdo v staroLVŠkem domu gostovali ! igralci iz. Kamnika s prekrasno vojno dram >: ..Konec poti!" Ker je drama vzeta iz resnične-I ga življenja, ki se je odigralo v kaverni sredi i najhujšega ognja, zato pridite jo pogledi-.ti najprej tisti, ki ste krvaveli na fronti, pa tudi 1 »isti. ki še niste okusili vojnih vojnih grozot, j da boste znali ceniti vojakove dolžnosti! V nedeljo bomo šli vsi pogledat priljubljene j kamniške igralce, saj so nam že večkrat po-j kuzuli dovršno igranje po vsestranski pripravi. KOROŠKA BELA Akademija. Kakor večina FO in DK v Sloveniji, je imela tudi naša družina svoj praznik na dan sv. Jožefa s skupnim sv. obhajilom, zvečer se je pa priredda slavnostna akademija v nabito polni dvorani cerkvene hiše na Koroški Beli. Akademija je nad vse pričakovanje lepo uspela, za kar gre vsa čast vaditeljem FO in vaditeljicam KD. Na sporedu je bilo 18 točk, izmed katerih je pa zaobljuba mladcev radi nepredvidenih razmer morala odpusti. Pri zadnji točki sporeda so nastopile naše vrle članice, ki so morale ponovno na oder-kar pa našim naprednim nasprotnikom ni bilo očividno všeč, ker so pričela žvižgati in le našim fantova, kateri so ohranili pri vsem tem mirno kri, se imajo zahvaliti, da jih niso postavili pod kap, kar bi se jim zelo prileglo, ker jo ravno takrat pošteno deževalo. Ob koncu akademije, ko se je igrala naša „ Fantovska himnu" so sicer nadebudni mladenički hoteli zapustiti dvorano, kar so jim naši fantje preprečili s tem, da so se vstopili pred izhod, češ ..če ste že tako dolgo vztrajali, boste pa še teh par minut" in morali poslušati našo himno -— hočeš, nočeš, moraš. vse lepo uspeli koncert cerkvenega pevskega zbora v Našem domu, ki bo ponovljen v nedeljo 7. aprila ob poli 4. uri popoldne. Organist g, Planinšek je prav na izreden način pripravil spored. Razdelil ga je v dva dela. V prvem je nastopil moški zbor dobro izveibanih glasot. i Podu) je več narodnih in umetnih pesmi in kot [ posebnost „Venčck ukrajinskih narodnih pc-I smi." Te pesmi je g. Planinšek nabral za časa i svojega ujetništva med svetovno vojno. Z ! njimi je marsikomu nuših starejših možakarjev obudd spomin na dobo ruskega ujetništva. I V drugem dela koncerta pa je združil mešani I zbor i. orkestrom. Za ta del je pripravil „Ven-j ček 50 slovenskih narodnih pesmi". Občinstvo je bilo naravnost presenečeno nad harmonijo glasov in glasbo. Ves koncert je ponovno izpričal neumorno vztrajnost in veliko sposobnost našega organista g. Martina Planinska- Občinski proračun. Občinska uprava je raz-položila proračun za leto 1940-41, ki izkazuje 1.490.305.— tlin izdatkov in prav toliko dohodkov. Obširno poročilo bomo objavili v prihodnji številki, kadar bo proračun že sprejet. O proračunu je bilo precej šušljatija in tudi ..Juto" se ga je dotaknilo. Slišati je bilo razne komentarje in nekateri preroki so že videli demisijo župana in uprave. T0 prerokovanje se ni izpolnilo. Nujzunimivejše je to, ker ni več prostovoljnega prispevka predilnice ampak so se uvedle trošarine na surovine, kutere uporablja naša tržiška industrija. Trošunne so se uvedle nu električni tok, bombaž, surove kože, surovo železo in jeklo. S tem se je pritegnilo važnejša podjetja, ki nekako proporcionalno prispevajo k občinskim izdatkom. NAKLO Smrt. Pretekli torek smo pokopali posestnika Janeza Voglurjo s Pivke. Pokojni je bil eden I izmed ustanoviteljev gasilske čete v Naklem; I zato se je pogreba polnoštevilno udeležila tudi j gasilska četa in v lepem govoru se je oh g*o-I bu poslovil od njega g. Matevž MtirlciČ iz Stra-i h inja. ; Igrtv Ker je bil pokojnik oče režiserju iger Za botre in birmance smo pripravili veliko izbiro k ras n p pa volnenega hI k ga za obleke, izgotovljene otroške o hlekce in srajce, otroške svi -lene majice, naramnice, kra-vote, Žepne robčke, rožne vence, moli t v t. d. Pridite, prepričajte s cl IVAN SAVNIK, Kranj Vljudno sporočam vsem ceni botrom In botficam, da bom na dan sv. birme osebno fotografira! povsod, kjer se bo ista vršila »»FOTO JUG« KRANJ Sicer pa je akademija uspela v najlepšem redu. Zastopan je bil tudi polnoštevilno občinski odbor, kateri se je prav tako pohvalno izrazil o prireditvi. Le tako naprej! in ..Bog živil" OLŠEVEK Tukajšnji Dekliški krožek priredi v nedeljo 7. aprila ob 3. uri popoldne v društveni dvorani (Prosvetnega domu) muterinski dan, z. lepim in skrbno izbranim sporedom: I.) Gojemke, tel. vaje in prizor „Pri potočku". -•) Mladenke, vesela eiiodejanka „Cista vest", 3. ) članice, simboličnu vaja ..Njega ni" in 4. ) zgodovinska igru v treh dejanjih „Jef-tejeva hči". Za to igro imamo zopet vse kulise nove. Naslikal jih je g. Jerina. slikar iz. Mengšu. Igra se ne ponovi. — Pridite se poživeti in razvedrili v naš pomladni Olševk. - Vljudno vabi odbor. VOKLO V nedeljd 7. aprila bo priredil Dekliški krožek s sodelovanjem članov 1 antovskega odseka iz Šenčurja II. telovadno akademijo. Videli boste lepe narodne plese in ljubke vaje naših najmlajših. Za razvedrilo vam bodo zapeli pevci in zaigrala farna godba. Pridite poglc-dut vsi, ki simpatizirate z. našim pokretom in videli boste, da nismo pozimi počivali, ampak da smo delali. Vstopnina je ~>, 4 in "S din. Bog živi! Posluiujmo s« »PUTNIKA« V KRANJU Vozne karte stanejo točno toliko kot na postaji, dobite jih dan, dva ali več pred odhodom, ako ste zadržani, lahko karto vrnete. Preden te podaste na pot, pridite na brezplačen petvet k »PUTNIKU* PREDOSLJE Igro. Prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 7. aprila v dvorani Prosvetnega doma ob \ uri popoldne zelo zanimivo igro: ..Pod sovjetsko zvezdo". IZJAVA. Ob poroki moji hčere so se o mojem zetu, raznesle govorice, ki so se takoj izkazale kot laž in zmota. Kdor bi pa te obrekljive govorice v svoji zlohotnosti še raznašal, naj ve, da se bo moral zanje zagovarjati pred sodiščem. Dolhnr Franc, posestnik v Predosljih št. 40. ŠKOFJA LOKA Izdaja pri Novari. Prosvetni oder našega društva nam je za Belo nedeljo pripravil gornjo dramo v izredno lepem podajanju. Igra sama je bila že velikokrat ocenjena, pač pa je prav, da spregovorimo nekaj besed o predvajanju igre in igranju pri nas spioh. Igra je bila na splošno zelo dobro naravnost v nekaterih točkah odlično podana. Brezhibni so bili nastopi gg. Guzelja Vika, O-mana Tineta, Guzelja Jožeta in ge. Groharjeve. O njih moramo izreči le pohvalo Predstavljali so Gilga Turmana, Erna Turmana, Hanseppa in Anei Ernenijevo ženo. Zelo dobra je bila tudi gdč. Zorman Stanislava, ki je predstavljala Turmanovo mater. O generalu Gia-como (Cvenkel Marjan), moramo zapisati, da igra zelo dobro, le govori prehitro in premalo razločno, tako, da se ga velikokrat niti do sredine dvorane ni raz.um.elo. Sploh so vsi V drugem dejanju (razen Omana in Penbeza) govorili pretiho. Tudi Perko, ki je sijajen talent je imel to pot isto napako. V splošnem pa moramo pripomniti, da se mlajše moči, ki jih je precej z izrednimi talenti, kaj dobro uvajajo meni starejše igralce. Izreči pa bi si upali željo, da bi se na našem odru večkrat igralo. Delavski obzornik Pred ustanovitvijo zdravstvenih svetov v Tržiča. „Politika brez politike". V soboto 30. marca se je vršil pri ekspozituri OL'ZD v Tržiču širši sestanek delavstva predilnice in tovarne „Peko" v svrho ustanovitve takozvanih zdravstvenih svetov v omenjenih tovarnah. Namen in cilj teh zdravstvenih svetov naj bi bil ta, da bi tvorili radi lažjega sporazumevanja nekako vos med delavstvom. OUZD in zdruvnikom. Naj bi bil to most, po katerem bi prišla med delavstvo v obrate zdravnik in pravilno presojanje socialnega zavarovanja V tem smislu so tudi izzvenela temeljita in v bistvu delavskega življenja sega- Za birmo velika zuloga 11ajrt12lifnej.se svile, volnenega blaga, svilenih 111 humbuzuih pajrolanuv belih rokavic in nogavic, otroških lorbir, kaki r ludi ra/nili drugih lepih daril O C, L K J T K SI I Z 1. 0 Z II K | Ivan Savnik, Kranj jočn izvajanja šef zdravniku g. dr. Drobnica, na čigar pobudo se je ta akcija začela. Sestanek bi prav lepo uspel in bi tudi nedvomno popolnoma dosegel svoj namen, če bi1 ne bilo nu-ših „neoclrešenih" sudrugov. Menda v strahu, da se ne bi spremenil ta sestanek v kakšen politični shod g. šef-zdravnika. so se ga udeležili ..sodnigi" s pravim bojnim razpoloženjem. Stvarno in zanimivo predavanje dr. Drobn ča je spremljalo neprestano poltiho zabavljanje po kotih in v kritju drugih hrbtov. Niti eden pu so ni oglasil k besedi, da bi jasno povedni svoje misli in želje. Za ilustracijo njihove srčne kulture in delavske zavednosti naj služi samo ta slika: Velikanski hrup in uneh so vzbti (lile pri teh predstavnikih proletariata besedi govornika, „da upu in želi, da bi tudi delav- STRAN 4