Poštarlna plačam. Štev. 16. V Lfubljanf, dne 17. aprila 1925. Posamezna itev. Din 1« Leto VIII. Upravništvc ..Demovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredniitvo »Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Izhaja vsak petek. Klikarstvo v klerikalni stranki Klerikalna stranka imenuje samo sebe ljudsko stranko, v resnici pa nima v njej ljudstvo nobene sebedo. Komandira jo duhovščina s škofom na čelu, glavno besedo pa ima v njenem vodstvu skupina ljubljanskih gospodov duhovniškega in posvetnega stanu, ki skrbe v prvi vrsti pod pretvezo «obrambe vere* in «dela za ljudstvo« za svoj osebni blagor in za procvit svojih osebnih kupčij in podjetij, ustvarjenih z denarjem našega preveč lahkovernega in zaupljivega ljudstva. Na papirju je organizacija SLS. izvedena zelo demokratično, v resnici pa je ni klerikalne organizacije, v kateri bi ljudstvo odločevalo samo po svoji volji. Povsod odločuje duhovščina in na klika ljubljanske gospode. Kar ti odločijo, to se rgodi, četudi bi ne bilo ljudem všeč. O strankarskih zadevah imajo predvsem odločevati zaupniki stranke na svojih skupščinah. Zbor zaupnikov stranke je najvišja moč v stranki, ki ima določiti politiko stranke in njenih zastopnikov. Zaupnik SLS. pa ne more postati nihče, ki ni priporočen od duhovščine in ki ni všeč ljubljanski klerikalni gospodi. Ako so ti zaupniki zastopniki kake organižftCije, jih organizacija določi pod pritiskom ene ali druge strani. To je vzrok, da tvorijo kader zaupnikov SLS. sami ki-movci, ki sicer na skrivaj zabavljajo čez pogre-šeno politiko dr. Korošca in čez ljubljanske in mariborske komandante, na shodih zaupnikov pa lepo molče in glasujejo za predlagane zaupnice poslancev, da se ne zamerijo gospodom, ki so jih poslali v vrhovno sodišče stranke. Iz teh vzrokov nikdar ne pridejo v SLS. do veljave pravo ljudsko mišljenje in ljudske želje. Ker je vsa klerikalna stranka odvisna popolnoma od gotovih ljudi in ker nima ljudstvo prav nič odločevati pri njeni politiki, je seveda popolnoma naravno, da vodi dr. Korošec politiko, kakor se njemu poljubi in kakor je to všeč ljubljanski in mariborski gospodi, ki so jim težnje našega kmeta kmeta postranska stvar in ki jim je predvsem na tem ležeče, da s hujskanjem in demago-štvom obdrže ljudstvo v svojih rokah, ker vedo, da bi bilo kmalu konec njihovih dobrot, ako bi to ljudstvo ne nosilo svojega denarja v razne njihove zavode. Kaj pa hoče naš kmet? Našemu ljudstvu niso prav nič mar spori radi avtonomije in centralizma, naše ljudstvo hoče imeti le dobro urejeno državno upravo in tako gospodarstvo, da bo omogočeno vsem slojem znosno življenje. Ako bi vprašali klerikalni voditelji naše ljudstvo za mnenje, bi dobiti edini odgovor, da hoče imeti red v državi in urejeno delo na narodno-gospodarskem polju. S svojo gonjo za revizijo ustave pa so klerikalni voditelji vsa leta onemogočali uspešno zakonodajno delo za ureditev naše države, radi Česar ima največjo škodo ravno ljudstvo, ki bridko oljčuti na lastni koži to pogrešeno in naravnost zločinsko politiko klerikalnih voditeljev. Ako bi bila izvedena vidovdanska ustava, ki določa za državljane naše Jugoslavije enake pravice in dolžnosti, bi biie že davno odstranjene razne pomanjk. iiivostl, nad katerimi še danes tožimo. Toda politika klerikalnih voditeljev z dr. Korošcem na čelu se maščuje danes tudi že f.ad njimi samimi. V parlamentu stoji SLS popolnoma osamljena in ni niti upanja, da bi v doglednem času mogla priti do večjega vpliva na državno politiko. Radičeva stranka je prtrnala načela državnega in narodnega edinstva, ki so jih vedno zastopale stranke Narodnega bloka, dr. Korošec pa je ostal s svojimi poslanci na cedilu. Naprej ne ve, nazaj ne sme, ker bi ga ljudje upravičeno vpraševali, zakaj jih je toliko let farbal ter tako zgubljal dragoceni čas za delo na gospodarskem in socialnem polju. Seveda vlada sedaj velika potrtost v klerikalnih vrstah, zlasti pa med klerikalnimi voditelji. Spoznavajo, da so jo popolnoma zavozili, da ne morejo izpolniti niti ene obljube, dane '.judstvu, ker jih nobena večja stranka v Jugoslaviji noče več upoštevati radi njihove neodkritosrčne politike. Dr. Korošec je hotel izrabiti spor med Hrvati in Srbi ter je hujskal na obe strani, sedaj pa, ko so se Hrvati in Srbi več ali manj sporazumeli, je obsedel ined dvema stoloma. Položaj, v katerega je zašla klerikalna stranka, je zakrivilo dejstvo, da v tej klerikalni stranki ni odločevalo ljudstvo in niso prišle resnične ljudske potrebe in želje do veljave, ampak, da se je vršilo vse na komando od zgoraj, iz Ljubljane in Maribora. Klerikalna žalost pa je naše veselje. Pokazalo se je, da je imela prav edino samostojna demokratska stranka, ki je vedno zastopala načelo, da nam le izvedba vidovdanske ustave jamči popolno enakopravnost v državi in da more le resno delo na narodno-gospodarskem polju pomagati do lepše bodočnosti. Samostojna demokratska stranka je zmagovita v svojih načelih, klerikalna stranka pa poražena. Ljudstvo sedaj spoznava, kam jo je privedla komanda klerikalne gospode v Ljubljani in Mariboru. Sedaj se maščuje nad klerikalno stranko dejstvo, da so imele v njej odločilno besedo samo gotove klike, ki so hotele živeti na račun ljudskih žuljev pod plaščem «obrambe vere» in «dela za ljudstvo«, ki sta bili v resnici samo skrb za polnitev žepov klerikalne gospode. Po deželi se povsod vrše shodi demokratske stranke, snujejo se krajevne organizacije SDS., v katerih volilci sami iz svoje srede določijo zastopnike in zaupnike, ki imajo nalogo poročati vodstvu SDS. o željah in zahtevah ljudstva tako, kakor jim to poverijo njihove organizacije. Nihče jih ne goni v našo stranko, kakor jih v klerikalno stranko razni župniki in kaplani. Prihajajo po svoji volji in odločujejo v njej tudi po svoji prosti volji. Samostojna demokratska stranka se ob potrtosti in žalosti v klerikalni stranki radi popolne politične polomije klerikalnih poslancev čimdalje lepše razvija, kar je dokaz, da se našemu ljudstvu odpirajo oči in da je bodočnost njegova edinole v samostojni demokratski stranki, ki je od vsega početka zagovarjala ideje državne iu narodne edinosti, zmagovite danes ob škripanju zob klerikalnih klikarjev in koritarjev. Politični pregledi Velikonočni prazniki so potekli v pre» cejšnji tihoti, ki bo vladala še nadalje, kajti to nedeljo praznujejo pravoslavni bratje svoj Uskrs (Veliko noč), tako da pred 25. aprilom, ko se zopet sestanejo poslanci v Beogradu nikakor ni pričakovati kakih pomembnejših političnih dogodkov. Kralj prebiva v Sarajevu, kamor je v nedeljo odšel na velikonočni oddih je bil nadvse prisrčno sprejet od bosanskega ljudstva. Vlada je v torek še imela važno sejo, na kateri je razpravljala o bodočem delu v Narodni skupščini ter pre* tresala stanovanjski in invalidski zakon, ki bosta med prvimi predložena poslancem. Zvečer nato je ministrski predsednik Pašič odpotoval h kralju v Sarajevo, kjer je bil sprejet v važni avdijenci, odtod pa se je odpeljal dalje v Cavtat blizu Duo brovnika, odkoder se čez par dni zopet rvne. S kraljem se jc Pašič pogovoril o rekonstrukciji vlade, to se pravi: dosedanja vlada, ki je še vedno volilna, se mora s kraljevim ukazom izpre* meniti v redno poslovno vlado, pri čemer so mogoče vsakojake izpremembe. Zadnje čase se je mnogo govorilo, da utegnejo tudi radičevci priti v vlado. Toda najprej mos rajo še z dejanji pokazati, da je njihova izpreobrnitev resna in nedvoumna. Zatorej n j le še malo počakajo, saj je tudi doslej država nanje čakala celih šest let. Položaj je torej tak, da bo Narodni blok še nadalje sam upravljal državo in v Narodni skupščini provajal program svoje čvrste, odločne in smotrene politike, ki je doslej pokazala že tako lepe uspehe, pa bi rodila še lepše, kajti Opozicijski blok je v popolnem razkroju in zato nikakor ne bo mogel ovirati veliko* poteznega dela za državo. Klerikalci se nahajajo v precepu. Nihče jih ne mara, nihče jih ne upošteva. S trmoglavim vztra=> janjem pri svoji avtonomiji butajo v zid. Zal, da njihovemu avtonomističnemu sle* parjenju nasedejo edino še slovenski ljudje, ki morajo sami prenašati posledice tigrov« ske nesposobnosti. Klerikalni tigri ne ško* dujejo slovenskemu ljudstvu le s tem, da ga ne zastopajo v nobeni zadevi, marveč mu s svoiim nesmiselnim obnašanjem tudi za* pravljajo ves ugled. In to je nadvse ža* lostno. Samo dva prava slovenska ljudska zustopntta ilhamo v Beogradu, to sta minister dr. Žerjav in dr. Pivko, ki zastavljata vse sile. da z vestnim sode* lovanjem pri vladnem delu zastopata slo« venske interese. Res je, vsega ne zmoreta, posebno še zato ne, ker jima klerikalci na* lašč mečejo polena pred noge, toda na« Vzlic vsemu se bo kmalu pokazalo, da vsak izmed njiju obeh zaleže več kakor 20 tigrov. V evropski politiki je bilo okrog Velike noči nekaj velepomembnih dogodkov. Na francoskem je nastopila ostra vladna kriza, ki še ni rešena. Dosedanji znani ministrski predsednik Herriot je mOral odstopiti, na« kar jc poskusil sestaviti vlado Briand. A ni uspel. Računati je, da bo to težko nalogo rešil Painleve, dosedanji predsednik fran? coske zbornice. Bržčas torej on postane mi» nictrski predsednik. VNemčijije volilna borba za dr?-w« nega predsednika v najhujšem razmahu, ker je kandidaturo prevzel znani general Hinden« burg. Stojita si torej nasproti samo klerika« lec dr. Marks in pa stari general Hinden« burg, stari privrženec «kajzerja» Viljema. Kdo izmed njiju bo izvoljen, je v sedanjem najhujšem volilnem metežu težko prero* kovati, vsekakor pa izid nemških volitev utegne imeti še silne posledice za bodoči razvoj evropske politike. Naša nemirna soseda Bolgarija je v sre» do zopet postala bogatejša za nov krvav dogodek. Tolpa komunistov je izvršila atentet na kralja Borisa, ko se je z avtomobilom vozil z lova proti domu. Toda kralj je imel srečo, streli iz pušk so smrtno zadeli dva spremljevalca in šoferja, dočim je kralj nepoškodovan prijel za krmilo avtomobila in v naglem diru srečno privozil v Sofijo. Naravno je, da bo bolgarska vlada sedaj še bolj teme* ljito poskusila iztrebiti komunistične za« lege, ki skupno z makedonstvujuščimi in po boljševiških navodilih skušajo neprestano kaliti mir v Bolgariji in na vsem Balkanu. Priporočajte ln širite »DOMOVINO"! DOLNJI LOGATEC. Akademsko društvo «Jadran* iz Ljubljane priredi v soboto 18. t. m. ob 8. zvečer v Sokolskem domu v Dol. Logatcu Go-larjevo veseloigro «Vdova Rošlinka*. Ker je ta veseloigra poplnoma nekaj novega—igrana je bila šele v Mariboru in v Ljubljani — opozarjamo vse Logatčane in bližnje okoličane, da se te prireditve polnoštevilno udeleže, za kar jim gotovo ne bo žal. — V nedeljo dne 19. t. m. ob pol 3. popoldne priredi JDS v gostilni Kune javen shod. Poročal bo g. dr. Rape iz Ljubljane o novih zakonih, ki bodo v najkrajšem času sprejeti v Narodni skupščini ter bo med drugim širše razpravljal o kmetijskih in obrtniških kreditih. Vabimo vse prijatelje in somišljenike, da se shoda gotovo udeleže. GORNJI LOGATEC. Naša napredna kulturna društva priredc v nedeljo 19. t. m. javno predavanje v salonu g. Francita Lenassija. Predava srezki šolski referent g. Merljak: «Iz mojih spominov na svetovno vojno*. Predavanje, ki bo zelo zanimivo, prične ob štirih popoldne. Somišljeniki, udeležite se ga! — Naša živina je za letos varna pred coprnicami. Na veliki teden se je v občini pokurilo toliko starih čevljev, da je že iz tega nastali smrad pregnal coprnicam veselje potepati se po naših hlevih. O preljube vraže, kolika je še vaša veljava! — Načrti za Sokolski dom so izgotovljeni. V kratkem se razpišejo zidarska dela. LAŠKO. Na splošno željo članstva se je pred par tedni otvorila pisarna srezkega načelstva JDS v bivši nemški šoli. Tam se dobe tudi vse podrobne informacije v strankinih zadevah. Uraduje se vsak dan od 16. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 12. ure. Tajništvo srezkega načelstva JDS. LAŠKO. Hodeč po pokopaliških nasadih v Laškem sem imel priložnost opazovati dvojico ženskega spola ter razmišljati o domišljavosti in koketi laških punc. Nehote sem se spomnil domače fantovske pesmice, ki pravi: Sem Iušna, pa mlada, pa nimam moža, ta krofasta grda ima pa kar dva ... Kako pomilovan je pogled na mlade laške Šva-bice, ko si stoje nasproti na sredi ceste med či-ri- kan jem nemščine. Ena dela končno toaleto, druga pa ji uslužno nasproti drži precej veliko zrcalo. Proti svoji navadi sem se moral do solz smejati, ko je druga drugo izpraševala: «Schau ich htibseh aus? So wird er ja zufrieden sein.» —■ LAŠKO. lasi cm. •Prej pa ne gremo dam, da se bo delav dan, da se bo šajnalo gor' prot' Sevcam.* Tako se je slišalo eno prejšnjih nedelj približno ob 8. zvečer iz gostilne pri kolodvoru v Laškem. Radovednost me je gnala, ker so mi bili glasovi znani. Vstopil sem in, glej ga šmenta, notri sedi sam gospod purgermajster Jože, desno zraven njegov pribočnik Matija ter trabant in kurir SLS Jurjevc. Pa se je oglasil gospod župan, pri čemer sta ostala dva spoštljivo molčala, ter rekel: «No, zaenkrat smo rešili občino .regenta' (namesto ge-rei.ta), v bodoče pa glejte, ljubi moji prijatelji in soodborniki, da boste znali voliti odbornike, da ne dobimo več liberalcev v našo občino. Se za en liter bom dal, samo da je danes tako izpadlo.* Ker mi čas ni dopuščal, da bi prisostvoval še dalje zanimivemu likofu, sem odšel. Čudno le, da je likof gospoda župana tako slabo držal, ker ima danes krištovska občina navzlic vsemu za gerenta moža, v kojem vidimo poštenjaka in dobrega gospodarja. LAŠKO. «Slovenee» z dne 4. t m. se tegoti kakor puran na rdečo barvo zaradi razpustitve občinskega odbora v občini Sv. Krištof. Toda čemu se jezi gospoda «Slovenčeva». Saj ste vendar: imeli dolgo preteklost občinsko upravo in nemoteno vladanje v rokah. Vprašamo vas, kaj s^e storili v korist občine in občanov (pasji davek, davek na gostilničarje itd.). Izpremembe so sicer vidne, kakor: mesto občinskih cest se nahajajo le še grape hudournikov; ako se ne bi zanimali napredni možje zanje in ne pritiskali za popravo istih, bi ne bilo danes nožno več hoditi tamkaj, še manj pa voziti z vozom. Dalje pravi dopisnik, da je naš g. revizor napravil le par malih računskih napak, mi pa pribijemo, da je bil isti uradna ostba in je moral kot tak postopati zakonitim potom. Sicer pa bi tozadevno lahko bukovški Matija in Potokarjev kovač dopisnika poučila, naj. ne kriči in ne dela blamaže SLSarjem. Obenem je zaplotnik tudi v skrbeh, kako bo poštar kot ge- (Dalje.) Pa Jaka jo je potolažil: Slučaj je nanesel, da je v gostilno prišla tudi znana klepetulja Grdinova Jera, ženska, ki je imela jezik tri sežnje dolg in oster kakor britev, kot je v jezi večkrat rekel godec Uriha. Jera je prišla v gostilno z izgovorom, da išče svojega moža. V resniei pa je dobro vedela, da je njen mož v sosednji gostilni. Torej je prišla k Jožetu samo zato, da si ogleda mladi svet, da bo Imela potem čez dan kaj govoriti in opravljati s svojimi prijateljicami Godec jo je takoj ugledal, pa se je tudi kar po godčevsko znosil nad njo. Znova je nastal smeh v gostilni. Sama ni vedela ženska, kdaj je plačala in, seveda, prav hitro jo je odkurila iz gostilne. Spremljal jo je le smeh fantov m deklet Pol ure po hitrem odhodu matere Grdinove sta odšla tudi Jaka in Katrica iz gostilne proti domu. Prav tepla julijeva noč je bila, ko je Jaka spremljal svojega dekleta. Ko sta šla po okrajni cesti mimo zahribške vasi, sta se ustavila vštric Trdinovega domovanja, ki je stalo komaj par streljajev proč od ceste, na vzhodni strani. •tPoglej, Katrica, ali se ne vidi lepo naše do-movje? Če bova obadva zdrava, boš kmalu Trdinova gospodinja, kajne, da boš, Katrica ?» Deklica vsa v veselju, — tudi vino je nekoliko vplivalo nanjo — se je, sama ni vedela kdaj, naslonila na ljubljenega fanta. A tudi ta je porabil to ugodnost in srečna človeka sta se objemala in poljubljala v tihi blaženosti... Znova sta nadaljevala pot Gredoč po gozdni poti, sta se znova ustavila že čisto koncu gozda, pomenkujoč se o bodoči sreči. Precej dolgo sta se zadržala... «Sedaj pa lahko noč, moja Katrica!» — Dekletu je bila težka ločitev od Jake. Reče mu le še: «Lahko noč tudi tebi, Jaka! — A glej, če bi kaj ostalo od te noči, da me no pozabiš I Jaka, to veš, če bi bila nesrečna zaradi tebe, tudi ti no boš srečen. Le glej...!» Zaljubljenca sta se ločila, — obadva z nekimi tajnimi skrbmi. Katrica je hiteč med njivami proti domači hiši čula fante, ki so peli gredoč proti Zahribu: Svoj'ga sinčka je umorila, vrgla ga v Ljubljan'čico, hoja hej, hc-ho-ho... Svoj'ga ljub'ga je prosila, da bi prosil on za njo, hoja hoj, ho-ho-ho... Jaz pa ne bom prosil zate, 'maš neusmiljeno srce, heja hej, he-he-he... IIL «Sin moj, je-li res ta deklina tvoja? Ali je res, kar ljudje govore?*--— — — — — < Dekle. tukaj imaš denar, a odslej ne hodi več za mano!* Grdinova Jera izlepa ni mogla pozabiti onega večera, ko je bila v taki sramoti v Jožetovi gostilni. Premišljevala je in tuhtala, nad kom bi se mogla maščevati. Dolgo ni mogla najti prilike. Z e je mislila, da si za svojo sramoto ne bo mogla skovati osvete. Toda po preteku treh mesecev je le prišla na svoj cilj. Neke nedelje v mesecu vinotoku je bilo.> rent vodil občinski posel. Mi pa upamo, da gotovo bolje nego dosedanji župan Jože, ki je pijan po gostilnah oznanjal svojo uradno moč ter tu in tam isto uveljavljal s pretepom. Taki so bili deloma tudi odborniki njegovega kova. To v znanje »Slovenčeverau« dopisniku. Zgoraj opisani ljudje nikakor ne spadajo v občinski zastop in je bil tudi skrajni čas, da so se oblasti zganile ter napravile red. Popotnik. LAŠKO. (Novice iz laškega okraja.) Pod tem naslovom se huduje bivši avstrijski policaj (»Slovenski Gospodar«) nad našimi sposobnimi dopisniki in jih na nesramen in bedast način napada. Vsi napadi, ki so namenjeni na naše ljudi, so sestavljeni tako, da se še pristaši SLS zgražajo nad moralno propalostjo svojih dopisnikov. Omenil je bivši avstrijski policaj tudi svoja pri-ganjača Hrastnika in Deželeka. Dobro vemo, da sta oba res velika junaka, ki posebno slovita: prvi po energičnem hi «rajsko milim« glasu, a drugi po «duhovitl» korespondenci. Tudi ni pozabil ta list poplakati za nesposobnim županom občine Sv. Krištof In govori o neredu, ki so ga baje povzročili samostojni demokrati, ko so prišli v občinski odbor. Mi pa vemo, da so velik nered v občinskem odboru povzročili klerikalci Nered so ugotovili samostojni demokrati, ko so natančneje pregledali račune klerikalcem. V sveto-krištofski občini je odzvonilo klerikalcem. HUDA JAMA. Komaj smo so i znebili komunistične golazni iz našega revirja — razen ene Izjeme, ki pa se drži zelo rezervirano in tajno, menda po nasvetu naših narodno-socijalno navdušenih simulantov demokracije — že se nam je vrinila neka nova kapaciteta, ki je po zanesljivih virih tip zagrizenega komunista po receptu Wein-bergerja In Klemenčiča iz Zagorja; ta možak, ki je bil udeležen dne 1. junija 1924. v Trbovljah pri napadn na mirno korakajoče Orjunaše ter bil zaradi tega tudi v zaporu. Na čigavo priporočilo je bil pri nas zopet sprejet v delo, nam je sicer znano, vendar si usojamo svetovati merodajnemu mest«, naj se na ta način ne skuša kaliti in žaliti narodna zavednost našega delavstva. Upamo, da bo na3 opomin zadostoval in da se bo ta narodni izdajalec odpravil, odkoder je priromal. SV. LENART NAD LAŠKIM. (Zenitna ponudba.) Katera dobra in usmiljena devica iz Št. Lenarta, Žigona, Brodnic in drugod bi hotela rešiti mene, ubogega zapuščenega Clrilčka, iz samotarskega življenja ter ml podati roko v svrho takojšnje ženltve. Sem največji prijatelj gostiln in poleg tega dober agitator za šent-lenarski farovški politični kabinet. Prednost imajo one, ki so vdane farovški politiki in ki bodo dobre gospodinje, ker bo treba večkrat marširati s cekrom v farovž. Če se mi vse to posreči, mi je obljubljeno, da postanem poslanec. Ugodne in resne ponudbe prosim na moj naslov v Št. Lenartu. SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Naši klerikalci, ki so povsod znani kot največji neumneži glede dopisovanja, so se v zadnjem «Slovenskem Gospodarju« ponovno do kosti blamirali. Krepko so pričeli ponavljati zopet one stare čenče, kakor so jih že neštetokrat s tem, da pišejo o terorju samostojnih demokratov v Hudi jami. Razveseljivo bi bilo, ako bi »Slovenski Gospodar« povedal kaj novega in naj ne bi dolgočasil svoje bralce zmiraj z enim in istim. Če pa ne ve ničesar novega, pa naj raje molči. MARIJA GRADEC PRI LAŠKEM. Krepko se tudi pri nas širi napredna ideja. Zaman so vsi napori klerikalnih priganjačev, da jo uničijo. Počasi, a krepko gremo naprej. Siti smo komande Hristnika in njegovih pajdašev. Tudi ata Gun-zelj zastonj hujska proti «Domovini». Zato kličemo zavedni Marijagradčani: V boj zoper klerikalno kugo, ki nam je že dovolj hudega povzročila. MALA NEDELJA. Tukaj jo umrla gospa Katarina Strojnšek v 91. letu sarostl. Bila je do zadnjega čila. Pokojnica je vedno rada čitala leposlovne knjige ter gotovo prečltala vse knjige tukajšnje Ljudske knjižnice. Bodi jI ohranjen blag spomin! Kmetijski pouk VELIKO REGRATA — VELIKO PLEVELA. Vsi poznamo regrat, to nizko in rumeno cvetočo rastlino. V prvi spomladi in pred cvetjem nam daje zgodnjo solato. Iščemo In nabiramo jo po bližnjih tratah, po starih deteljiščih in travnikih. Nekatere trate so polne regrata, ki na-pravlja po cvetju tiste okrogle in kakor puh lahke glavice, ki jih veter raznaša na vse strani. Ta navidezno nedolžna rastlina je nadležen plevel po naših travnatih prostorih. S svojo trpežno in močno korenino se trdovratno upira In dolgo trpi. Razen tega se tudi s svojim semenom raznaša po vsej okolici. Škoda, ki jo dela, je veliko večja, kakor pa tista korist, ki Jo imamo v podobi zgodnje zelene solate. S svojo močno korenino izmolzuje zemljo, na vrhu zemlje pa izpodriva druge rastline s tistim svojim nizkim ia pri tleh na široko rastočim listjem. Čim več je regrata, tem več prostora gre v izgubo. Ob košnji pa ne da skoraj nič, kajti tisto malo listja, kar ga nakosimo, se pri sušenju razmrvi in razdrobi, tako da ni nazadnje kaj spraviti. Taka z regratom poraščena ruša da veliko premalo košnje. Ker se ta plevel tudi po semenu rad in hitro razširja, ca je ponekod vse polno. Polgo časa se je mislilo, da je regrat posebno dobra klaja za molzno goved. Danes smo pa prepričani, da je njegova škoda dosti večja in da bi se dalo na tistem prostoru, ki ga zavzema regrat pridelati dosti bolj mlečna klaja v podobi sladkih trav in drugih dobrih detelj in zelišč. Kako se naj pa iznebimo tega plevela? Če sa je ta plevel močno razširil, ga moramo preganjati vsi od kraja, da bo zaleglo. Nekaj se da s tem doseči, da ga poklestimo in uničimo, ko je v najlepšem cvetju, tedaj prej, preden nam dozori ia nastavi tiste puhaste glavice: Se boljše pa je, če ga izpipamo (izderemo) na ta način, da ga i»-podrežemo z glavo korenine vred, hi sicer tudi v polnem cvetju. Na ta način hI korenina najpref oslabela. Cvetje samo pa moramo uničiti, da nam ne gre v seme, kar se sicer hitro zgodi, če ca pustimo ležati Tudi v prvi spomladi, fie nabiram« regrat za solato, ga je čim globlje IzpodrezaU, d« mu korenina raje omaga. Pri nas smo glede regrata ravnodušni. Mira* gledamo, kako nam raste in zori, ia ne pomislimo^ da nam dela veliko škodo. Kjer se je ta pleni močno razpasel, ga Je treba preganjati ia mesti ti z več vrednimi travniškimi rastlinami. SETEV LAKU. Lan pridelujemo zaradi semena In zaradi stebel. Na enem merniku poaetve se da pridelali povprek po 45 kg semena ia 850 kg steblovja, Lansko leto so plačevali seme po 7 Din, laneoa stebla po 1 Din 25 p za kilogram in, 5e «o bOš gojena, po 2 Din. Lahko si napravimo račun, kako se nam ta pridelek Izplača. V predrtojeEem primeru bi znašal kosmati dohodek 800 Dia. Temu dohodku je odšteti stroške za pridelovanja, Jeri je bilo dolgčas, sama ni vedela, kam bi 60 dejala. Po tehtnem premisleku so odloči, da gre k znanemu kovaču Boštonovemu Miklavžu na Bobovnik; nesla mu bo pokvarjenih loncev v popravilo. S to ropotijo se torej odpravi, pa ne po okrajni cesti, temveč po stranskih potih — kajti taka pota je ona najbolj ljubila, to pač zato, ker je večkrat v taki samoti naletela na skrivne sestanke mladih ljudi. To je bilo zanjo največje veselje. Kakor ogleduh je Jera počasi koračila po gozdni poti in pazno vlekla na ušesa, če bi mogla kje kaj zalotiti. Ko tako oprezuje, zasliši, bila je 2e sredi gozda, poltiho govorjenje! Sedaj pa se je spravila na lov. Volčje previdno se je bližala po grmovju proti kraju, odkoder je čula govorjenje. Nič se ni zmenila, čeprav je padla v blatni jarek. Po sreči se je približala skozi gosto grmovje za dobrih dvajset korakov do tega poltihega govorjenja. Oči so 6e ji kar veselja zaiskrile: videla je sedeti na dveh smrekovih štorih Trdinovega Jako in Samčevo Katrico. Ravno sta se pomenkovala: «Oh, ljubi moj Jaka, danes veva še sama, kar imava med sabo, ali dolgo ne bo to trajalo. — Oh, kako sem žalostna! Vem, da se bližam žalostnim Časom... Jaka, kaj si naredil?> i Dekleta je posilil jok, — fant pa jo tolaži: Jera se sedaj ni upala vec kovaču-godcu ugovarjati. Kajti bila je prisiljena molčati, sicer bi ji kovač take zabrusil, da bi jo po vsem životu sklelo. Pa že loncev bi ji ne popravil. Zato ga le prosi, kdaj bi ji popravil lonce. «No, pa jih pridi iskat tja čez en mesec!* = «DOMOVINA« št. 16 «' . = Stran 4 == V Grosupljem pri Ljubljani stoji danes tovarna za izdelovanje prediva, vrvi in platna in dela na to, da bi se pridelovanje lanu razširilo. V zadnjem Sašu Je izdala tudi kratko navodilo za setev in obdelovanje lanu. Škoda le, da prihaja šele sedaj s to pobudo. Tovarni se gre predvsem za setev spomladnega lanu, ki dajo bolj fino predivo in tudi več prediva. Potrebno seme izvirnega ruskega lanu oddaja tvornica sama in po ugodnih cenah. Ze dolgo pred vojno je Kmetijska družba priporočala setev ruskega lanu, ki ga je prodajala pod imenom rigajsKega lanu. Pozneje je pridelovanje lanu močno ponehalo, dokler ni prišla vojna z vsemi svojimi posledicami in ki je zahtevala vnovič pridelovanje lanu. Od tega časa je pridelovanje lanu pridobilo na važnosti in veljavi, tako da smo dobili tudi svojo tovarno za predivnate izdelke. Na Dolenjskem je po ugodnih legah najbolj priljubljen zimski lan, ki daje več semena in bolj oljnato seme, zato pa slabše predivo. Tudi je mogoča po zimskem lanu strniščna setev, ki je za naše kraje velikega pomena. Po Gorenjskem in bolj mrzlih krajih so pridelovali spomladui lan. Spomladni lan je občutljiv proti pozni slani. Sejati ga je pričetkom aprila, in sicer na gosto, da dobimo daljša in tanjša stebla in na ta način bolj fino vlakno. Za en mernik posetve rabimo 15 do 17 kg semena. Zemlja mora biti za lan skrbno pripravljena in zrahljana. Svežega gnoja lan ne trpi. Najboljši prostor mu damo po dete-ljišču ali po gnojenih okopavinah. Zemlja mora biti od prej vgnojena, razen tega rahla in plevela čista. Seme je prav plitvo zagrniti na prej dobro povlečeno in zrahljano zemljo. Spomladi jesensko praho na novo preoravati pa ne velja, to pa zaradi tega ne, ker bi šla zimska vlaga preveč in prehiho v zgubo; celo pa ne, če ima slediti lan po deteljišču ali novini (ledini), ker bi se s spomladnim oranjem premalo razltrojena brazda nazaj obrnila. Na težki zemlji ni valjar po setvi priporočati, pač pa na rahli, oziroma lahki zemlji, da nam seme laže in bolje izkali. Tedenski tržni pregled ŽITO. Na novosadski borzi se je zadnje Oni prodajala pšenica po 465 Din, turščica po 165 do 200 Din, moka «0» po 655 Diu za 100 kg na debelo. ŽIVINA. Cene bo padle. Na zagrebškem sejmu so se trgovali za kilogram žive teže: voli prvorazredni po 11-75 do 12-50 Din, drugorazredni po 9 do 11 Din, tretjerazredni po 6 do 8-50 Din, krave prvorazredne po 9-50 do 11 Din, drugorazredne po 6 do 8-50 Din, tretjerazredne po 1-75 do 5 Din, biki po 6-50 do 8 Din, teleta po 10 do 13-50 Din, «Pa ste zelo slabe volje, mati, danes, No, bom pa kar kratko povedala!* ;«Le!» - - svinje nepitane po 11-30 do 13 Din, pitane po 13-25 do 15 Din. Kratke vesti = Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 15. t. m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 864 do 884 Din, 100 italijanskih lir za •252-70 do 255-70 Din, 1 dolar za 61-34 do 62-34 dinarjev, 100 češkoslovaških kron za 182-50 do 185-50 Din. = Pozor kmetovalci, živinorejci in mesarji. Pišejo nam: Dne 24. t. m. na dan sv. Jurija ob priliki letnega sejma v Škofji Loki se bo vršilo licenciranje bikov. Verjetno je, da se bo našlo med našimi kmetovalci in živinorejci precejšnje zanimanje. Zato smo povabili na tan dan mesarje in druge interesente iz oddaljenih okrajev, da se sejma gotovo udeleže. Da bodo pa povabljeni kupci tudi vsestransko zadovoljni, se obračamo do Vas, kmetovalci, s prošnjo, da privedete vso živino, katero imate namen prodati, na trg. Uspeh sejma bo, ako bo dovolj prodajalcev kakor tudi dovolj kupccv, za katere je preskrbljeno. Občina Škofja Loka. t-' »i®^ t ■ ' -A^fiaiiiryfž__l^tf|1ra [rit j*« DELAVSKI GLASNIK Rudarjem trboveSjsko-hrastn:škega revirja! (Dopis.) Doznali smo, da so se socijalisti zvezali s komunisti hrastniškega revirja. Kaj neki je tiralo socijaliste in njih voditelje kot neizprosno sovražnika komunistov do tega koraka? Poglejmo si, dragi sotrpini, to-lo čudno zvezo malo bolj pozorno, llar nima ta zveza ozadja kake prevarantske politične stranke? Pomniti imamo naslednje: Zadnja stavka, ki se jo vršiia pod vodstvom mladega dr. Štefanovima na iniciativo gotovih klerikalnih s komunističnim kožuhom maski-ranih brezvestnežev, se jo končala s sramotno kapitulacijo in nedogledno revščino za nas same. Na ponudene 3 Din so se stavkujoči po svojih brezvestnih voditeljih nahujskani rudarji smejali ter jih ravnodušno odklonili s pripombo: «Dokler no plačate vsega, kar zahtevamo, no delamo!* namesto da bi ponujeno sprejeli in se pogajali še nadalje. Premočna delodajalka Trboveljska pre-mogokopna družba se ni hotela ukloniti in stavka je trajala dalje, dokler niso porabili zapeljani so-rudarji zadnjih sredstev, nakar so se, hočeš nočeš, morali vdati na milost in nemilost svoji nasprotnici. Veliko število onih, ki so se čutili močnejši «0h, mati, vam ni znano, kako je dandanes naš mladi svet pokvarjen !:>... cNehaj, nehaj, Jera, o tem! Vsi imamo svoje napake. Tudi ti nisi brez njih ta «Pa, mati, jaz bi samo nekaj povedala o vašem Jakobu. Hvaležni mi boste...» «Kaj veš o našem Jaki?} — vpraša trdo gospodar, ki je ravno stopil v kuhinjo. Jera se je kar zgenila od strahu, kajti znano ji je bilo, da Trdin ne pozna šal in ne posluša rad praznih čenč. <0, moj Bog, zdaj se pa kar ne upam povedati.} «Govori, če kaj veš, drugače bom druge strune napel !> V zmedenih besedah je povedala opravljivka, kar je videla in čula v gozdu. Trdin ne reče drugega kakor: ([Dalje prihodnjič.) od svojo delodajalke, trpi še danes zaradi nezaposlenosti in pomanjkanja, kolikor jih ni pognala brezupna beda v inozemstvo. Ali si moremo današnjo zvezo tolmačiti brez klerikalnega ozadja? Klerikalna stranka je kljub uporabi najsramotnejšfh klevet, psovk, obrekovanj in sličnih farovških cvetk ob zadnjih volitvah propadla. Niso jo rešili iz potapljajoče so barko ne Davidovič ne Spaho ne Radie. Tigri so ostali zapuščeni in brez vpliva. Korošec, zvita klerikalna glavica, je takoj začel tuhtati načrte, da bi se kje uveljavil. Socijalistične kandidature so ostale brezplodne; zato so gotovo tudi ti nezadovoljni, in načrt je že osnovan. Socialisti so se torej zvezali s komunisti, ki so obenem klerikalci, in ta bujna triperesna deteljica si je žo zamislila izvrsten trik, s katerim namerava kaliti mir v državi, povzročiti nezadovoljnost med rudarji, ne glecle na to, da jih sune s tem v prepad največjega gorja. Potem pa bi so ti ljudje zopet razkoračili med nezavednim delavstvom in kazali na trezne narodnozavedne, češ: »stavkali ste, kaj so storili demokratje?;> — Tako si namerava kleri-kalizem okrepčati svoje podirajoče se postojanke ne oziraje se na široke plasti nas trpinov z družinami, ako nas vrže zaradi svojih političnih pustolovščin tudi v najhujše gorje. Zato kličemo vsem rudarjem Trboveljske premogokopne družbe v spomin kitico: Dovolj krvi je žo prelite! Ne more jo popiti zemlja več. Poljane z mrtvimi so trupli krite, strašno razsajal je krvavi meč ... Žal, da je tudi pri nas v Sloveniji upravičena ta kitica, ako se spomnimo Zaloške cesto, kjer bo ravno ti klerikalci ukazali orožništvu streljati na lačno, kruha zahtevajoče delavstvo Ljubljane. Nešteto podobnih primerov bi lahko našteli, ako bi se poštenemu človeku ne gabilo vlačiti na dan ra/Jie klerikalne lumparije. Omenim naj tudi gospodarsko stran premogovne industrije. Pomislimo samo, da jc sedaj pomlad in se sorazmerno manj premoga porabi nego v zimskem času in da se je premogovna industrija silno razširila, medtem ko v nekaterih državah rabijo za pogon strojev večinoma električni tok in ne paro, za kar se je porabilo prejšnje čase zelo mnogo premoga. Nadalje mislimo na konkurenčne cene angleškega premoga napram našim. Ni čudno, da se vedno več govori o ustavljenju, odnosno o .omejevanju dela v premogovnikih. Brezvestni politični pustolovci pa kljub temu hujskajo uboge nerazsodne množice na stavko, da bi zadostili tvoji lopovski strasti uničevanja. Rudarji, tovariši, kličem Vam v opomin: »Bodite previdni, komu zaupate, in pazite, da ne pa-dete v politično mlakužo klerikalno-komunistične biezvestnosti. Zaupajte naši samostojni strokovni delavski «Uniji», ki se ne zaletava z glavo v zid. Prevaranti se pa naj vežejo, kakor jim drago. Pozneje naj se nikakor no pritožujejo nad svojimi zmotami. Kdor jih bo pahnil v blato, naj jih vlači čudi ven. Stavke in slična početja ob neugodnih trenutkih so le politično delo raznih sleparjev in poguba za delavstvo, pa naj si jo omislijo komu-ni<-«i ali pa Korošec sam. — Rudar. I BELEŽKE -f- Med dvema stoloma. Dr. Korošec je s svojo; kolebavo politiko prišel tako daleč, da je lepo obsedel med dvema stoloma. Najprej se je bratil na življenje in smrt z radikali, potem pa je prisegal dosmrtno zvestobo Radiču. In takrat, ko je bil pri radikalih, je škilil vedno k Radiču, ko pa je bil pri Radiču, je škilil k radikalom. Na ta način je dosegel s svojo priznano nespretnostjo, da je izgubil na vseh straneh vsako zaupanje in da sta mu nazadnje Pašič in Radič izpodmaknila vsak Bvoj stol. Dr. Korošec se je seveda zavalil po tleh, kakor je dolg in širok, in sedaj gleda debelo in se tipa, kje ga najbolj boli njegova ■ «DOMOVINA» avtonomija. Dr. Korošec je mislil: «Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima!> Navadno pa je tako, da tisti največ dobi po hrbtu, ki se vmešava brez potrebe v prepir drugih. Radič je videl, da je najbolje, sporazumeti se s Srbi, Pašič pa je tudi zadovoljen, da je Radiča ukrotil. Dr. Korošec je tako postal peto kolo, ker ga niti eden uiti drugi več ne potrebuje. Kakor kaže, bo račun spora med Hrvati in Srbi plačala klerikalna stranka, ki se je brez potrebe vmešala vanj! -f- Resnica, hčerka božja. zine, udari sebe po zobeh zato, ker ima laž kratke noge. Resnica, ki je hčerka božja, je pri njem res prava sirota. ptiči po velikih mestih. Preklinjanje in ponočno pijančevanje pri bokalu žganja je nekaj vsakdanjega. Ravno v take kraje zahaja največ klerikalnega časopisja, zlasti »Domoljuba*, ki liujska nevedne ljudi na brate Srbe, na državo in na vse, kar noče iti 6 klerikalci. Gotovo ljudje, navzeti gneva in sovraštva proti lastni domovini, izgubo po večini tudi vsak lep čut do dobrega in propadejo. Koliko je dati na klerikalno bahavost o našem dobrem krščanskem (to je klerikalnem) ljudstvu, to se je posebno dobro spoznalo ob naših mejah *> prvi dobi po vojni, ko je cvetelo tihotapstvo. Naj-vnetnejši tihotapci so se rekrutirali iz klerikalnih vrst, in to tudi v primerih, da dotičnike ni trla nikaka sila. Kako so ti živeli in kaj so počenjali, 0 tem je boljše molčati. Iz one dobe izhaja še marsikatero današnje zlo in slabo dejanje. Duhovščina v takih krajih, četudi ji je bilo več ali manj znano, ni odprla ust v posvaritev. čemu neki? Da jo bil le njihov pristaš, pa je lahko počenjal, kar mu jo bilo drago. Slab človek, ki vidi le napake svojega nasprotnika — in to so naši klerikalci ter njihovo časopisje — so največji pohujšljivci in zapeljivci. »Domovina* ne piše in ne uči prav ničesar slabega. Najljubše bi bilo, da bi nikdar no bilo treba omenjati take nedostatko. Žalostno je, da večina današnjo duhovščino vidi svoj poklic le v političnem hujskanju in agitaciji. Prava božja stvar, nauk, katerega bi bilo treba ljudem pojmljivo vcepiti ~ srce, je zanje postranska stvar. Navsezadnje pa tudi drugačo po naših župniščih ni povsod tako, kakor bi moralo biti, kar ni brez vpliva na ljudstvo. Odpravite vse te napako pri sebi in šele potem se ozirajte na druge. Poprimite sc enkrat svojega pravega vzvišenega poklica. Ali smemo 1 upati, da so bo to kdaj zgodilo? nikov ptujske organizacije. V tem kraju se je napredna misel ukoreninila in mirno lahko pričakujemo povoljnega razvoja demokratske organizacije v št. Vidu. Zborovanju je predsedoval posestnik Šmigovc. V Stojncih pri Ptuju se je vršil velik zbor v prostorih g. Turka. Ob 4. uri popoldne pred prihodom poslanca dr. Pivka je bilo zbranih že 200 volilcev, večinoma iz Stojnc, zastopane pa so bile tudi sosednje občine: Bukovci, Markovci, Prvenci in celo Haloze. Culo se je, da pripravljajo klerikalci ostra vprašanja na našega poslanca po navodilih, ki so jih dobili na svojem zaupnem sestanku v Ptuju in iz o naroča v Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani. * 100 let stara Ljubljančank« umrla. Preteklo soboto je po dolgi bolezni umrla ga. Marija Pavlin. Pokojaica ja bila gotovo najstarejša Ljubljančanka, kajti stara je bila ravno 100 let. Blag ji spomini * Uvedba nove selske dostave pri pošti v Gomilskem. Dne 14. t. m. so jo uvedla selska dostava v kraje: Zakelj, Trnava, St Rupert in Grajska vas. Dostavlja se vsak dan razen ob nedoljah. * Zahvala kmetovalcev gornjegrajskega okraja. PaSniška zadrug« ▼ Gomjem gradu ia druge paSnlške organizacije gornjegrajskega okraja so izrekle ministru m Sume In rudnike g. dr. Žerjavu iskreno zahvalo za uspešno pomoč v njihovih pašniških zadevah. * Prati tuberkulozni dnevi. V dnevih 28., 29. in 30. junija ter 1. julija bodo v vsej državi proti-tuberkulozni dnevi. Predavali bodo profesorji, učitelji, znanstveniki in zdravniki, delile se bodo broSure in filmi bodo kazali vse grozote te zavra tna bolezni. Za to higijensko akcijo se vrše te sedaj obsežne priprave. * Smrtna kesa. V Rajhenburgn jo umrl g. Ru-Bolf Govojšek, podaradiuk rudnika Trboveljske premogokopne družbe. Blag mu spomin* c žrtev klerikalnega hujskanja je klerikalec Ludvik Cernelšek s Ptujske gore, ki jo dobil pri mariborskem okroiaem sodišču tri leta težke ječo zaradi žaljenja Veličanstva. Klerikalci brezvestno hujskajo po deželi ljudi, ki potem mislijo, da jo pri nas tako kakor kje v Albaniji, kjer lahko brc« kasni počnejo, kar jim je milo in drago. * Invalidski zakon. Komisija, ki je bila določena za izdelovanje invalidskega zakona, je končala svoje delo. Načrt je bil predložen Narodni skupščini. * Slovenska sdravniea. V Inomostu je bila te dni promovirana za doktorico vsega zdravilstva gdč. Marija Kolarjeva iz Višnje goro. * Nov kazenski zakon. V ministrstvu pravde bo v kratkem dogotovljen končni načrt novega kazenskega zakonika za vso država S tem bo prišel ob veljavo pri nas še veljajoči avstrijski kazenski zakon, ki je že znatno zastareL * Nov zakon o ljudskih šolah. V prosvetnem ministrstvu je pričela zborovati posebna komisija o načrtu zakona o osnovnem šolskem pouku. S tem po ustavi predvidenim zakonom bo urejen osnovni šolski pouk enotno za vso državo. Osnovni šolski pouk bo obvezen. Verouk ostane še nadalje ljudskošolski predmet; poučevali pa ga bodo učitelji ali pa oni duhovniki, ki jih postavi prosvetno ministrstvo. * Novost na bosenslcih železnicah. Posebno novost je uvedla železnišlia direkcija v Sarajevu za .potnike I. in II. razreda, ki se v Bosni ne morejo posluževati spalnih vagonov. V vsakem vagonu se bo odslej za neznatno odškodnino lahko dobila pri sprevodniku čista blazinica in odeja. • češkoslovaška deca na Jadranu. Te dni ja doseplo na Jadran 70 češkoslovaških otrok železniških uradnikov in delavcev, za katere nosi vse stroške za čas bivanja na morju češko prometno ministrstvo. Otroci so nastanjeni v češkem otroškem domu na Lapudu. • Podpiranje obmejnih občin. Gospod veliki župan mariborske oblasti je občini Gradišče, ki so je šele nedavno uvedla kot obmejna občina z novim občinskim odborom, podelil podporo v znesku 5000 Din v svrho kritja začetnih stroškov občinske uprave. • Duhovnik — komunist. Te dni je Sibenik v Dalmaciji doživel svojo malo senzacijo. Pred sodiščem se je vršila razprava proti delavskemu voditelju Josipu Felicinoviču, ker je propagiral komunistične ideje. Značilno je pri tem, da je obtoženi komunist duhovnik. Razprava je bila preložena. • Peš iz Kranja v Dubrovnik. Pred nekaj dnevi so orožniki v selu Plata v Dalmaciji naleteli na nekega dečka, trdo spečega ob cesti. Ko so ga zbudili, je deček izpovedal, da je rodom iz Kranja in da se piše Marijan Pajer. Učil se je pri svojem stricu, a je pobegnil in odšel peš v svet Policija se je obrnila v svrho intormacij na kranjsko policijo. • Naži vojni dezerterji t Gradcu. Pod vplivom Radičeve hujskaške demagogije je veliko število naših državljanov svoječasno pobegnilo v Avstrijo, da se odtegnejo vojaški dolžnosti. Dezerterji so v Gradcu celo ustanovili svoje udruienje jugoslovanskih vojnih dezerterjev. Sedaj pa je udruženje prišlo do prepričanja, da je bilo njegovo postopanje povsem nepravilno in zato je sklenilo poslati izjavo lojalnosti v zmislu javne prošnje za pomilostitev. Dezerterji so obračajo na vodstvo Narodnega bloka, da se ono zavzame zanje v Narodu skupščini in izpoalujc od kralja amnestijo. Tako prihajajo do spoznanja oni, ki so is sovraštva do države zapustili svojo domovino. Upati je, da jim bo vlada kot pravim spokor-nikom šla vsekako na roko. • Laži klerikalcev. Klerikalno časopisje prinaša še vedno neosnovane napade na ministra dr. žerjava, češ, da spravlja orožnike iz Slovenije v Južno Srbijo. Kdor pazna razmere, mora nasprotno ugotoviti, da se minister dr. Žerjav vedno poteguje za premestitev orožnikov Slovencev k ljubljanskemu polku, in je ravno po njegovi želji odrejena večja premestitev v Slovenijo. • Tudi kaplani se ne smejo pretepati. Na 100 Din denarne globe ali 2 u-ii zapora je bil kaznovan kaplan G., tajnik SLS., ki se je na klerikalnem shodu v Unionu v Ljubljani zaletel od zadaj v inž. Kranjca in ga napadel. Kaplani se torej tudi ne smejo stepsti, ker nimajo pred sodiščem ni-kake prednosti. * Žrtve velikonočnega streljanja. Na deželi je streljanje z možnarji žal še zelo v navadi. Ljudstvo noče opustiti tega neumnega početja, ki zahteva vedno številne žrtve. H velikonočni prazniki so samo v okolici Maribora zahtevali žrtev kmečkih fantov, ki so bili več ali manj ranjenL Pametno bi bilo, da pošlje .veliko županstvo občinam stroge odredbe, da se ie enkrat preprečijo slični dogodki. * Samomor učiteljice. V Ribnici na Pohorja se je zastrupila učiteljica Asta Ferenčak, službujoča pri Sv. Marjeti v bližini Ptuja. Stara je bila komaj 21 let Zapustila je pismo, iz katerega pa ni razvidno, kaj je mlado devojko gnalo v smrt. * Samomor našega rojaka ▼ tujini V Dungleru v Ameriki se je ustrelil naš rojak Janez Roje. Pognal si je kroglo v glavo in je bil takoj mrtev. Pokojnik je bil doma iz kamniške okolice. 6 Smrt zaradi vnetja obleke, V ponedeljek je umrl v Zagrebu strašno smrti ključavničar Josip Toman, star 71 let. Starčku, ki je pri odpiranju vrat svetil s svečo, se je namreč vnela obleka ia je začel goreti Vsega opečenega so prepeljali v bolnico, kjer je umrl. Pokojnik je bil rodom iz Žužemberka. * Ubegel slepar. Pobegnil je neznanokam 29-letni trgovski pomočnik Franc Tratnik, uslužbenec pri Gospodarski zadrugi v Ljutomeru, ki je poneveril večjo svoto ter obenem osleparil v Ljutomeru več žensk za manjSe svote. * Požar v Gornjem Duplek«. Na velikonočni ponedeljek okoli devetih zvečer je nastal požar pri posestniku Matevžu Grellu v Gornjem Dup-leku. Ker so vse vaške hiše krite s slamo in je pihal močan veter, je obstojala nevarnost, da zgori vsa vas. Na kraj nesreče so takoj prihitela gasilna društva iz mariborske okolice ter požar omejila na gospodarsko poslopje, ki je popolnoma zgorelo. Rešili so samo živino in nekaj gospodarskega orodja. * V zmedenosti r smrt Na velikonočni ponedeljek popoldne se je ustrelil v Kamniku posestnik in lesni trgovec g. Ivan Ezler. Pognal si je kroglo iz samokresa v glavo in čez pol ure izdihniL Pokojnik je bil marljiv gospodar ter skrben oče štirih otrok. Pred tremi leti, ravno na velikonočni ponedeljek, se je v Radomljah ponesrečil in si pri padcu prebil lobanjo. Svoje dejanje je izvršil o 3-vidno v hipni zmedenosti. Bodi mu blag spomini * Ljubavna žalolgra pri Maribora. Na veliko soboto zvečer so v bližini Maribora kmotaki fantje mod katerimi sta bila tudi Josip Berlinger od Sv. Martina in Vinko Toplak, zažgali kres. Hed fanti je nastal prepir in ker se ja govorilo, da ima Toplak pri sebi nož, sta ga skušala brata Berlinger preiskati. Za Toplaka se je potegnila njegova ljubica Ana Sekol, hčerka posestnika. Zmerjala je Berlingerja s raznimi priimki in ta jI jo dal dv« zaušnici. Ker pa še ni mirovala, jo je sunil močno od sebe, da je padla. Pri padcu je priletela tako nesrečno, da si je zlomila vrat in umrla. Berlinger. se jo nato sam javil orožnikom. POŽERUHL V nekem zdravniškem časopisu toži neki zdravnik, da današnji ljudje preveč jedo, ter izjavlja: »Nobenega velikega moža v zgodovini ne morete pokazati, ki bi bil toliko jedel, kakor navadno jedo sedanji Ijudjc.i> Ako pa posežemo samo malo nazaj v zgodovino, najdemo, da trditev tega zdravnika glede velikih mož nc velja. Cesar Napoleon je bil zelo sladkosneden in je navadno použil mnogo hrane. Toda, kakor pravijo zgodovinarji, je ostal tudi iahko dolgo časa brez hrane in ni čutil nikakih zlih posledic. Martin Luther je zelo rad govoril o jedi in njegovi prijatelji so se mnogokrat čudili njegovemu velikemu teku. V tem oziru pa stoji v prvi vrsti francoski kralj Ludvik XIV. Koliko je ta kralj mogel pri enem kosilu pojesti, je skoro neverjetno. Mnogokrat jo jedel po vrsti naslednje jedi: Štiri polne krožnike različnih juh, celega fazana, ono jerebico, velik krožnik solate, dva velika kosa gnjati, jagnjetino z omako in česnom, krožnik močnate jedi, nekaj mehko kuhanih jajc in sadja. Kralj ni nikdar pozabil poplakniti to množino s tremi ali štirimi steklenicami dobroga vina. Ob petkih je pojedel enega goloba, tri piščance, enega goloba s aparglji in kruhom. Zvečer ja jedel juho in kruh ter od tich pečenih kokoši samo perotnice, prei in po eno nogo. Vsi ti trije možje so umrli na želodčnih boleznih. Sicer pa lahko vemo iz lastne izkušnje, da je preveč jesti ravno tako škodljivo kakor stradanje. Zlata srednja pot velja torej tudi za hrano. nekdanjih predpotopnib ogromnih živali spravljajo z neumornim razkopavanjem čudovite ostanke na dan. Naše slike predstavljajo troje takih kosti, najdenih v afriškem Oldvaju in nedavno razstavljenih na berlinski lovski razstavi. Prva slika predstavlja gornje stegno pradavnega slona. Razvidno je, da je sama ta kost skoro UGANKARSKI KOTIČEK NASA UGANKARSKA TEKMA Z DOBITKI. Danes prinašamo ponovno obe uganki naše ugankarske tekme. Razpisanih je, kakor smo že pisali, deset dobitkov, ki sc bodo izžrebali 29. t. m. Prvihpet dobitkov obsega vsak po dve knjigi (romana Pater Kajetan in Ti-grovi zobje), drugih pet dobitkov obsega vsak po eno knjigo (roman Pater Kajetan). Pri žrebanju pridejo v poštev le naročniki, ki imajo poravnano naročninovsaido konca aprila t. 1. Žrebanje se bo vršilo po-pcpolnoma nepristransko z vlečenjem deset naslovov onih ngankarjev, ki so izpolnili vse pogoje za vpoštevanje pri žrebanja. Imena onih, ki bodo izžrebani, bomo priobčili. Ravno tako bomo priobčili imena vseh drugih, ki so pravilna rcši.i uganki čeprav ne dobe dobitkov. (V zadnji številki je bila pri rebusu majhna pomota, katero si sedaj lahko popravijo oni, ld jih je motila). REBUS. vela v ekvatorijalnl Afriki in imela četvero rogov. Ta vrsta antilop je že davno izumrla; saj so že njeni ostanki redki. Zato ima to rogovje, četudi ga je le polovica, znamenito vrednost X Otrok treh očetov. Pred štirimi leti je hčerka nekega francoskega posestnika z imenom Caruel dala življenje hčerki. Veselje pa jo bilo kaljen'), kajti Caruel ni bila poročena, in ker je v Franciji poizvedba po očetovstvu prepovedana, mala Štefanija ni imela očeta. Ker je njena mati na posledicah poroda umrla, tudi ni imela nobene matere. Imela pa je srečo, da jo je vzel v oskrbo njen stari oče, ki ji je pred svojo smrtjo zapustil dvesto ti^oč frankov v gotovim. Komaj p3 se je izvedelo v javnosti, da je deklica postala bogata, se je takoj oglasil oče. Naslednjega dne se je prijavil drugi *očc» in nekaj dni pozneje se je zglasil še tretji, ki je bil pri volji, da kot oče pritisne na svoj« « -četovsko* srce malo hčerko — in njenih 200.000 frankev. Deklica je tedaj poleg zapuščine naenkrat dobila tudi tri očete, ki se med seboj prepirajo za rčt tOTfko pravico. Ker je dekličina mati vzela skrivnost s seboj v grob, bo oetal prepir za očetovstvo neodločen. X Čudna bolezen. V ameriškem mestu Chicagu se vedno bolj širi bolezen, ki je podobna inflnenci. Five tri tedne meseca marca je na tej bolezni umrlo 307 oseb. Pravi značaj bolezni še ni dognan. Bolezen je zelo slična epidemiji leta 1892. Napada dihalne organe, radi česar zlahka nastopi influenca ali pljučnica. Pojavlja se navadno z vnetjem oči, nato nastopijo bolečine po celem telesu in a os prične krvaveti. tolika, kakor postava odraslega človeka. Druga slika predstavlja stopalo istega slona; posamezni Vodoravne vrste 1.) Besedica, s ka- tero pritrdiš. 2.) Domača žival. 3.) Prostor, kjer bcš počival po smrti. 4.) Slovenski tednik. 5.) Naprava, s katero zadržiš prehitro vožnjo voza. 6.) Neprijeten letni čas. ?.) Vzklik. 8.) Slovansko krstr.o ime. — V srednjih dveh navpičnih vrstah bereš v prvi od zgoraj navzdol in v drogi od spodaj navzgor isto kakor v četrti vodoravni vrsti. Nekaj rešitev smo že prejeli. Zal, jih je vmes več, ki niso pravilno rešene. Zlasti slovansko krstno ime dela preglavice. Opozarjamo, da se je treba pri «Kipu» točno ravnati po danih črkah. Pred dobrimi tremi stoletji za časa francoskega kralja Henrika IV. se je ustavila v majhni vasi severne Francije lepa kočija. Iz nje je stopil angleški poslanik na francoskem dvoru lord Lawfiti. Na potu mu je otrpnil tilnik. Zato mu je bilo tresenje v vozu neznosno in je dal ustaviti pre3 krčmo. Ko ugleda krčmar našega bolnika in njegovega slugo, si mano zadovoljen roke in reče: »Gotovo prihajate semkaj, da bi Vas Flcttrot ozdravil?* »Fleurot? Kdo je Fleurot?* vpraša Anglež. «Ne, samo prenočil bom tu in jutri se odpeljem dalje. Tukaj se zdraviti — ne, to pa žo net» Pri teh besedah pogleda prezirljivo po navzočih. «Naj oprosti Visokost, toda Flcnrot je že na tisoče bolnikov ozdravil*, si usodi pripomniti krčmar. ŽENSKI VESTNIK Praktični nasveti Perilo postane zelo lepo belo na naslednji neškodljiv način: Primešaj vodi, v katero si pridala plavilo, dve žlici močnega špirita in dve žlici svetlega in čistega terpentinovega olja. Plavilne vode za to zmes mora biti petdeset litrov. V tej votli poplakni perilo in razobesi na solnce. Porimieneio perilo se pobeli, če deneS v zadnjo vodo, s katero porilo izpiraš, nekaj terpentinovega olja. Kako 6e obrani perilo belo. Shranjeno perilo, ki se dolgo čas ne rabi, ostane belo, če ga ne zli- prsti so debeli kakor človeška roka. Čudno ni, saj so morala ta ogromna stopala nositi orjaško, ■ več,tisoč kilogramov težko truplo, pod katerim j je morala bobneti zemlja, to tembol j, ker so ti [pradavni sloni živeli v skupin ali. IZ DAVNIH ČASOV SREDNJE AFRIKE. Raziskovalci srednje Afrike, pradomovine Tretja slika predstavlja izredno zanimivo ogromno rogovje starodavne antilope, ki je ži- kaš, temveč po pranja dobro posušiš, samo po>. valjaš in zravnaš. Končno jo Anglež Io dovolil, da so poklicali Čudežnega zdravnika Fleurota, ki je živel v sosednji vasi. Fleurot je bil kmet visoke rasti, zelo močan in Jasnega pogleda. Odvrne mirno zdravnik in odkoraka proti vratom. Anglež ga pokliče nazaj ter mu dovoli zdravljenje. Fleurot preišče otrpli tilnik ter izjavi, da ga bo ozdravil. Nato odideta Anglež in Fleurot v stransko sobo, ld jo Fleurot za seboj zaklene. Nekaj minut nato se začujo glasen, kržtek ropot, razjarjen vzklik, nekaj hitro in glasno izgovorjenih besed — In iz sobo prikoraka mirno ter ponosno visoki Anglež. »Ozdravljen eem,» izjavi lord, stopi v svoj voz In se odpelje proti Parizu, nc da bi med potjo izdal komu skrivnost ozdravljenja. * tJ «: Na francoskem dvoru se je bližala velika veselica, a kralj je bolehal na otrplosti vratu. Kakor da bi bil pogoltnil metlišče, tako se je moral držati ponoči in podnevi; niti najmanj ni mogel skloniti glavo. Vse je kazalo, da se veselica ne bo mogla vršiti. Nobeden zdravnik ni vedel leka za kraljevo bolezen. Lepega dne pa je prispel v Pariz angleški poslanik lord Lawfitt. «Lord Lawfitt,» vzklikne kralj, »ali mi morete pomagati? Ali sto morda prišli, da so vesolito ob pogledu na moje trpljenje?* »Veličanstvo se blagovoli šaliti, jaz bi se rajši veselil Vašega ozdravljenja,* odvrne Anglež po-(Saai in resno. »Hvaležnejši bi Vam bil za dober nasvet kakor ga lepo želje,* odgovori kralj. c Jaz bi Vam mogel nekaj na svetovati, če me blagovolite poslušati. Poznam naravnega Kdrav-pika, Id živi blizu Pariza in čigar ime je zaslovelo že zunaj Francije.* Anglež imenuje kraj ter ime ediavnika in se poslovi. »Takoj naj pri vedo brzi sel semkaj Fleurota!* 80 Je glasil kraljevi ukaz. Ze čez par dni dospe Fleurot v Pariz. Bilo jo fie pozno ponoči, ko so privedli Fleurota pred kralja, obdanega od mnogih ministrov, zdravnikov in dvornikov, katerim je bral Fleurot v očeh največjo radovodnost. Prav poleg kralja, Idi jo eodel na počivalniku, ovit v debelo odeje, je stala kraljica. »Torej si prišel, Fleurot, ki so o Tebi toliko Čudovitega pripoveduje,* ga nagovori kralj. »Zdravim samo a naravnimi in preprostimi •redstvi,* odvrne Fleurot. «No, kaj sodiš o mojem zlu?» cDovolite, Veličanstvo, da smem pogledati vrat, potem povem, če morem pomagati.* »Dobro,* odvrne kralj, »le oglej si ga in misli, da nimaš opraviti s kraljem, marveč z bolniki, kakršne si doslej zdravil. Izlctti mo, kakor veš ia znaš, vse Ti jo dovoljeno!* »Hvala, Veličanstvo,* odgovori Fleurot, položi evoj klobuk na stol, odloži palico, pristopi h kralju, edvije in odstrani mu od vratu zavoje, vezi, oCkladke in obližo tor opazuje skrbno vrat in tilnik. »Nič hudega ui,» izjavi naposled mirno, »če Veličanstvo želi, ga še danes izlečim.* »Kako?* vzklikne kralj, ves prevzet od veselja. »Zdravljeujo bo gotovo v desetih minutah. Potrebujem dolgo lesouo mizo in preprogo na njej,* sc oglasi Fleurot. Miza in preproga sta bili takoj ta. «Sedaj pokaži svojo umetnost!* veh kralj. Fleurot se globoko pokloni, govoreč: »Veličanstvo, prosim, da ukažete vsem navzočim, naj za- puste to sobano; zdravljenje 6e more pričeti šele todaj, ko bova sama.* Nastal je krepek ugovor. Kraljica ugovarja prva proti zdravnikovi zahtevi; njej slede vsi drugi. Mrmranje in živahno kretanje nastane — pa zaman. Kralj vpraša, če bi vsaj kraljica smela ostati v dvorani, Fleurot pa izjavi odločno, da ne, nakar začne množica odhajati. Zadnja je odšla kraljica; Fleurot ji je sledil do vrat in jih je zaklenil. «Mnogo si zahteval, Fleurot,* je dejal kralj. »V nastopnem trenutku boste videli, da ni bilo drugače mogoče. Prosim Vaše Veličanstvo, da se vježete na to mizo.» «-Na to mizo?» « Da, Veličanstvo.* «Na hrbet?* «Ne, na trebuh.» cNo, dobro,* vzklikne Henrik IV. in leze na mizo. pri čemer mu pomaga krepki kmet. Nato so zlekne kralj po mizi, hrbet navzgor. Komaj pa je tako legel, že zavihti Fleurot v mogočnem loku svojt. desnico in v naslednjem trenutku pade veii-kanrka njegova roka na najbolj vzbočen del kraljevega telesa. Napol zadušen, besen krik in v enem skoku je kralj na tleh pred Fleurotom, hoteč ga sgrabiti. Ta pa obstoji mirno na svojem mestu in reče enostavno: cVeličanstvo, ozdravljeni ste!» o K ako? Ozdravljen?* vzklikne kralj, ki mu šole sedaj pride zopet na um, da je imel bolan vrat. Jame. gibati vrat. Fleurot pa pravi: »Težavni napor, h kateremu sem prisilil Vaše Veličanstvo, je provzroeil ozdravljenje.* '.Resnično, resnično,* pritrdi kralj, »bolečine ni več, v istim som ozdravljen.* In vrti vrat na vs« strani, se prigiba, se klanja — zlo je izginilo, kakor bi ga bil veter odpihnil. »Fleurot, prav imaš, ros sem ozdravljen. Ampak vražjo naravno metodo imaš.* »Sedaj uvidevate, Veličanstvo, da se zdravljenje ni moglo vršiti pred svedoki, tudi ne prod kraljico.* »Saj res, če bi kdo to vedel, bi se moral odpovedati prestolu. Toda Ti mi moraš obljubiti, da nikomur o tem ne poveš besedice, dokler živim.* »Prisegam.* Nato se kralj obrno proti vratom, jih odklone in pozove zunaj čakajočo radovedneže, naj vstopijo. Ko so vsi v sobani, reče vladar: »Kakor vidite, sem docela ozdravljen. Zahvaliti se imam temu možu, kateremu dajem pravico, da zdravi po vsej Franciji s svojo metodo. Izplača naj so mu takoj dva tisoč zlatov.s Lahko si predstavljamo začudenje in veselje na obrazu kraljice, toda tudi srd pri dvornih zdravnikih. Pogoltnili so gnev in jeli povpraševati, kako čudežno zdravilo je vendar uporabil Fleurot. »Vprašajte kralja!* je menil Fleurot, «6o Vam hoče povedati, nimam ničesar proti temu.* Fleurot se je vrnil domov v kraljevi kočiji in z žepi, polnimi zlatnikov. Angleški poslanik je bil zadovoljen s seboj in a Fleurotom. Dobro je vedel, kako je zdravnik lečil kralja, hi to ga jo veselilo bolj kakor najvišji red. Tako se zaključi ta povest, ki se še dandanes pripoveduje v Franciji. Tudi danes jo še dosti bolnikov — ne samo z otrplim vratom — lri bi jim zdravljeujo po Fleurotovi metodi, petnajstkrat do petlndvajsotkrat opetovani, prav dobro 6torile. K. M—1. Baš za dolgove. Melhijor: «No, srečni možek, zdaj si brez dolgov. Ali ti je od njene dote še kaj ostalo ?> Miha: cOstalo? O, da, žena mi je še ostala.* Že »na popravi. Ožbovt: «Kaj pa rečeš ženi, kadar prideš pozno ponoči domov?» Gašper: cJaz rečem samo ,dober večer', vse drugo pa pove potem žeaka.* Nepoboljšljiv grešnik. Župnik Matija pride k brezzobemu starčku, da ga s pove, toda ta noče nič slišati o spovedi. cVi boste pogubljeni,> zagrozi župnik. cNikakor ne,» meni starček, Težavna i/.bera. Župnik Matija si je na stara leta izmisli, da bi bilo prav čedno, če bi nosil rokavice. Podal so jo v Ljubljano in stopil v prvo trgovino, na katero je naletel. »Prosim, rokavice bi si rad kupil,» jo meuil napram prodajalki. Prodajalka je urno odprla par škatel iu privlekla na svetlo lope kožnate rokavice. Toda, gorje, župnikove roke so bile predebele in prevelike. Pa so poskusili z drugo vrsto, s tretjo ia zadnjo, toda za župnikove roke ni bilo rokavic. »Kaj sedaj?i je obupno spraševal župnik. »No, poskusiva še z nogavicami,* je menila prodajalka. Koliko stara hoče biti žena, odloči ona sama s tem, da svoj obraz neguje ali zanemarja. Zeua ostane vedno mlada, ako rabi za obraz Fellerjevo Elsa-pomado, ki stori kožo v najkrajšem času belo, mehko, nežno in čisto. Za racionalno nego las naj se uporablja Elsa-pomada za lase. Enako moški, ki nočejo biti plešasti. Za poizkus 2 lončka za 36 Din, ako se pošlje deuar v naprej, ali pa 46 Din po povzetju od lekarne Eugen V. Fellor v Stubici Donji, Elsatrg 360, Hrvatska. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Ponuja se. Natakarica: c Glejte, kako sem obložena s krožniki. Ce bi me sedaj kdo hotel poljubljati, bi se ne mogla braniti.> Gost Miha: cJej, ta smola! Takšna priložnost je in jaz imam baš cigaro v ustih.> 9 vi, gospod ? Mar nooete končno slabeti, d« ne postanete plešasti? Iu Uot aeien soprog in oče nekaj storite zn pravilno nego la« vaše soproge ta otrok? Poizkusite torej LEKARNARJA FELLERJA ELSA POMADO ZA LASE, preizkušeno sredstvo za nego las, ki odstrani prhljaj ln zabrani prerano izpadanje in osivolost las, stori laso voljne tn lesketajoče tako, da se morejo česati lepe frizuro. ZA POJZKUŠNJO 2 lonJka z zavojniao ln poštnino za 3G Din, toda le tedaj, ako se denar pošlje v naprej, kajti po povzetju je poštnina za 10 Din viija, torej 46 Din. Naročila nasloviti na: EUGEN V. FELLER, lekarnar v Stubici Donji, Elsatrg 360, Hrvatska. elsa - SeiKll ZA LASli kropi laaiSGe. ELSA-KATRANOVO MILO j« izvrstno ea pranje la8. ELSA MILO ZA BRITJE nudi pri britju največjo iiost. ELSA-VODA ZA ZOBE stori tobe " kot biser. II II J. Stjepušin SISAK 9 priporoči boljše tambnrice, strune, partitare is ostale potrebščine za vsa glasbila. Odgovorni urednik Andrej Ražcm. Izdaja konzorcij ? Domovine*. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani,