ISSN 7704-01993 RADIOPTUJ 89,8-98,£-I04t3mhz Natisnjenih: 12.000 izvodov Ptuj, četrtek, 5. decembra 2002 / letnik LV / št. 49 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 230 SIT TA TEDEN / TA TEDEN Zdaj lahko res praznujemo w '^tem ko smo končno dobili novega predsednika Ê'^^^'ré^^e in preostale župane, si lahko v pričako-^L vanju prazničnih dni resnično mirno oddahnemo. Vsaj mi, navadni smrtniki, kajti politiki, še posebej tisti pri vrhu, bodo imeli do oblikovanja nove vlade še precej vroč december. Čeprav je šlo bolj na tesno, je bil izid predsedniških volitev vendarle pričakovan. Nikakor pa, kot je bilo slišati v enem od komentarjev, visok odstotek glasov "neodvisne" kandidatke in desnih strank, ki so jo podprle, ne zvišuje legitimnosti volitev. Tako je, kot smo se odločili, to je demokracija. Med povolilnimi izjavami me niso toliko presenetile od Kučana izposojene besede Brezigarjeve, da ne bo nič več, kot je bilo, še manj izjavi Janše in Bajuka, da njuni stranki ne bosta sodelovali v vladi, v kateri bi bili samo privesek in ne bi imeli odločilne besede. Bolj me je presenetila, pravzaprav zbodla, izjava "moralnega teologa" dr. Stuheca, ki je drugi krog volitev videl kot boj med demokracijo in oligarhijo ter zmago Drnovška pripisal medijskemu in političnemu enoumju, ki naj bi vladala pri nas. Čeprav gre za prazne besede, ki nimajo nikakršne, še najmanj moralne osnove, in čeprav zahtevajo odgovor, bo menda najbolje, da se držimo starega pregovora, da pametni pač raje molčijo. Dilem pa s tem še ni konec. Čeprav nekateri ocenjujejo, da pomeni Drnovškova zmaga bolj umik kot pohod na vrh, saj se umika tako iz vlade kot iz najmočnejše stranke, je vendarle na veliki preizkušnji, kajti dokazati bo potrebno, da zna in ob svoji bolezni zmore voditi tudi državo. Na resni preizkušnji pa je tudi najmočnejša stranka v državi, saj še vedno ni jasno, kdo jo bo vodil in predvsem kako. Kakorkoli že, če nam je Miklavž prinesel novega predsednika, pričakujem od Božička novo vlado, od dedka Mraza pa še kaj več. Zavedam se namreč, da se je z letošnjimi volitvami končalo neko obdobje - tudi pri nas na Ptujskem - in da se začenja novo, polno najrazličnejših obljub. Naj nam prinese to, kar pričakujemo vsi! put Kopalnice z navdihom. 20 LET TRADICIJE I PE PTUJ, Ormoška 29, tel.: 02/771 01 70 J KEORa,o-o,,Zrto)v»kfloe»ta 87,2000 Maribor Hop! Financiranje urejeno le z osebno izkaznico ... ... nakup pa lažji za ^ 300.000 srr... /V^ Lupo hop ^^ Domin >., Zadružni trg 8,2251 Phii TEL: 02/788-11-50 Pričeli so se decembrski prazniki ... Foto: Martin Ozmec PRAGERSKO / PRIČETEK GRADNJE OBVOZNICE MARCA 2003 Arheologi na delu že vse leto Trasa obvoznice Pragersko, ki jo nestrpno pričakujejo predvsem vsi tisti, ki se dnevno vozijo proti Ptuju in Ormožu, bo v svojem največjem delu potekala po ozemlju občine Slovenska Bistrica, ostalo pa po območju občin Rače - Fram in Kidričevo. Speljana bo po katastrskih občinah Spodnja Polskava, Gorica, Stražgonjca, Šikole in Pongrce. Njen pričetek bo pri prager-skem gradu za Velenikom, nadaljevala se bo severno od naselja Pragersko, prečkala železniško progo, nato vodila po južnem obrobju občine Rače - Fram, čez polje in se pri odcepu za Cir-kovce vključila na glavno cesto Slovenska Bistrica-Ptuj (nekoč cesta M 3-3). Kot so sporočili z ministrstva za promet, pripravljanje aktivnosti v zvezi z gradnjo obvoznice poteka že celo letošnje leto z intenzivnimi arheološkimi izkopavanji, ki so jih zaradi slabega vremena končali v oktobru (o samih arheoloških izkopavanjih več v prihodnji številki Tednika), do konca letošnjega decembra pa bo pridobljeno gradbeno dovoljenje za obvoznico; doslej so že pridobljena vsa potrebna soglasja upravnih organov in drugih ter sklep vlade o oprostitvi 100-odstotnega deleža plačila spremembe namembnosti uporabe zemljišč. Na ministrstvu za promet predvidevajo, da bo postopek oddaje del v skladu z zakonom o javnem naročilu z izbiro najugodnejšega izvajalca del zaključen do konca februarja 2003 s podpisom izvajalske pogodbe, v marcu 2003 pa bi pričeli gradnjo obvoznice. Sedaj je v pri- pravi razpisna dokumentacija, ki jo pripravlja naročnik DARS skupaj s svojim inženiringom. Vsi ti roki ne predvidevajo mogočih zapletov v času postopka oddaje del, kjer so možne tudi pritožbe ponudnikov. Predviden rok trajanja gradnje obvoznice Pragersko je 18 mesecev, tako da bi v primeru, da med gradnjo ne bi prišlo do večjih tehnično-tehnoloških zapletov (sem sodijo nepredvideni geotehnični in hidrološki problemi v območju železniškega podvoza), lahko bila obvoznica Pragersko predana v promet konec septembra 2004, zaključna dela - pridobitev uporabnega dovoljenja, predaja v upravljanje in vzdrževanje pa bi bila opravljena do konca februarja 2005, seveda pod pogojem, da bi gradnja potekala brez zapletov. Vida Tooolovee Mestna občina Ptuj 7 nrafmi^ahir- nnijrhfl M mrfllslm In j'flfinnisnn H«.1iiimn«t RnrfJn-TpHnlk Ptiil Športna dvorana Center Ptuj retrtek 26 deremhra 2002 oh 18 uri GOSPODARSTVO KIDRIČEVO: 48 let Taluma STRAN 2 POLITIKA SPODNJE PODRAVJE: Predsednik in vsi župani STRAN 5 PO MESTNI OBČINI PTUJ: Bo Murščeva sinonim za Metelkovo STRAN 6 PO NAŠIH OBČINAH SV. ANDRAŽ: Častni občan dr. Mirko Toš STRAN 8 REPORTAŽE ORMOŽ: Orhideja za mojo ljubo ... STRAN 11 REPORTAŽE PTUJ: Bernarda Pulko se po petih letih in pol vrača STRAN 32 ŠPORT KOMENTIRA: Aleš Tihec STRAN 25 9770040197053 DOMA IN PO SVETU PO SLOVENIJI Drnovšek odstopil kot predsednik vlade LJUBLJANA - Novoizvoljeni predsednik države Janez Drnovšek je predsedniku DZ Borutu Pahorju poslal pismo, v katerem ga obvešča, da odstopa s funkcije predsednika vlade. Celotna slovenska vlada je od srede vlada v odstopu in bo do izvolitve nove opravljala tekoče posle - z odstopom premiera namreč preneha funkcija tudi vsem ministrom. Po napovedih največje vladne stranke LDS naj bi novo vlado Slovenija dobila že do 20. decembra. Sreianje starega in novega predsednika LJUBLJANA - Predsednik republike Milan Kučan je sprejel Janeza Drnovška, s katerim sta se pogovarjala o postopkih, ki jih bo treba izpeljati za izvolitev novega predsednika vlade po odstopu Drnovška s sedanjega položaja. Kot so v uradu predsednika republike še zapisali v sporočilu za javnost, se bo Kučan z vodji poslanskih skupin posvetoval o kandidatu za novega mandatarja, potem ko se bo državni zbor seznanil z odstopom sedanjega predsednika vlade in bo LDS kot največja parlamentarna stranka obvestila predsednika države o svojem predlogu za kandidata ter posvetovanjih v koaliciji. Sklepni del pogajanj z EU brez problemov LJUBLJANA - V Sloveniji in v Bruslju so ocenili, da bo lahko Slovenija sklepni del pogajanj z Evropsko unijo izvedla brez problemov, čeprav jih bo po izvolitvi dosedanjega premiera Janeza Drnovška za predsednika države vodila vlada v odstopu. Takšno stališče je v prvi vrsti zavzel minister za evropske zadeve Janez Potočnik. Kot je izpostavil, bo vrh EU v Koebenhavnu, na katerem se bodo pristopna pogajanja z EU končala, 12. in 13. decembra, torej pred 20. decembrom, po katerem naj bi se izvršila "menjava predsednika." Problemov ne bo niti v primeru, če se vrh zavleče, saj je po Potočnikovih besedah v primeru nepredvidenih zastojev pri pogajanjih dansko predsedstvo predvidelo vrh podaljšati najkasneje do 16. decembra. Proti nasilju nad Ženskami LJUBLJANA - V okviru mednarodnih dnevov akcij proti nasilju nad ženskami, ki potekajo med 25. novembrom in 10. decembrom, je vodja intervencijskega urada proti nasilju v družini na Dunaju Rosa Logar kot soavtorica predstavila avstrijski zvezni zakon za zaščito pred nasiljem v družini, po katerem žrtve ostanejo v stanovanjih, odstraniti pa se mora nasilnež. V uradu vlade za enake možnosti in strokovnem svetu za problematiko nasilja nad ženskami, ki sta predstavitev pripravila, si prizadevata za sprejetje ustreznega zakona s tega področja tudi v Sloveniji. Direktorji o financiranju bolnišnic LJUBLJANA - Ministrstvo za zdravje je v Ljubljani pripravilo drugo jesensko srečanje o financiranju bolnišničnega zdravstvenega varstva, na katerega je povabilo poslovne in strokovne direktorje slovenskih bolnišnic. Spremembe, ki se napovedujejo pri vodenju in plačevanju bolnišnične dejavnosti, so direktorji bolnišnic v splošnem ocenili kot dobrodošle, saj so se drug za drugim strinjali, da je treba v sistemu zagotoviti večjo transpa-rentost pri delitvi denarja, razprava pa je obenem pokazala, da bo treba kar nekaj stvari še doreči. Aluminij - kovina bodoinos'ti KIDRIČEVO / 48 LET TALUMA V kidričevskem Talumu, ki skupaj z osmimi hčerinskimi podjetji zaposluje blizu 1.200 delavcev, so v drugi polovici minulega tedna proslavili že 48 let proizvodnje aluminija. Na osrednji petkovi slovesnosti, ki je potekala pod sloganom 48 let stojimo, je predsednik uprave Taluma mag. Danilo Toplek izročil 11 zlatih metuljev, najvišjih priznanj za delovne dosežke v kolektivu. Kot smo že poročali, so ob tovarniškem prazniku v četrtek, 21. novembra, v restavraciji Vital pripravili tradicionalno srečanje upokojenih članov kolektiva, ki so jim predstavili film o zgodovini in razvoju TALUM-a in jih pogostili. V petek, 22. novembra, so se sestali na slavnostni seji sveta delavcev in konference sindikata Taluma, popoldne pa so pripravili osrednjo svečanost s podelitvijo najvišjih Talumovih delovnih priznanj - zlatih metuljev. Predsednik uprave in glavni direktor Taluma mag. Danilo Toplek je zbranim sodelavcem v prazničnem nagovoru poudaril, da je letošnje leto za TA-LUM prelomno, saj se končuje celovita prenova podjetja, ki so jo pričeli v 80. letih. Tega ne bi mogli doseči, če ne bi držali vsi skupaj, vse, kar so dosegli s skupnimi mo~mi, pa jim zagotavlja trdno zasnovo za uspe{en nadaljnji razvoj podjetja tudi na svetovnem trgu. Vse pomembne investicije sicer kon~ujejo v razmerah, ki za proizvajalce aluminija v svetu niso najbolj rožnate, a prepričani so, da se bodo razmere kmalu normalizi- Mag. Danilo Toplek: "Leto 2002 je za TALUM prelomno." Foto: M. Ozmec rale, saj aluminij in njegovi izdelki ostajajo {e naprej kovina novega tisočletja in bodočnosti. Novo kvaliteto proizvodnje v Kidričevem pa po Toplekovih besedah pomenijo tudi nove livarske zmogljivosti, kar jim zagotavlja razvoj tudi v primeru, da bi se energetska kriza {e poglobila. Za celoten kolektiv Taluma, ki ga načrtno pomlajujejo z mladimi in sposobnimi strokovnjaki, pa je zagotovo pomemben tudi proces privatizacije, ki je prav te dni na vrhuncu, saj pričakujejo v decembru že prve ponudbe bodočih lastnikov tega uspe{nega podjetja. Tudi letos je mag. Danilo Toplek najbolj zaslužnim sodelavcem za razvoj in modernizacijo proizvodnje izročil najvi{ja priznanja za delovne dosežke - zlate metulje. Zlatega metulja za življenjsko delo je letos prejel Srečko Mlakar, vodja skupine za elek-trovzdrževanje naprav v livarnah, rondelicah in izparilnikih. V družbi se je zaposlil leta 1977, leta 1988, najprej je delal v skupini za popravilo hidravlike, leta 1990 pa je bil name{čen kot vzdrževalec hidravlike v skupini za tekoče vzdrževanje anod. Zlatega metulja TALUM-a pa je letos prejela tudi skupina {estih strokovnih sodelavcev -projektni tim, ki je opravljal najodgovornej{a dela pri zagonu nove elektrolize C2, to pa so Brane Kožuh, dr. Zlatko Čuš, Avgust Šibila, Zvone Banko, Marjan Krošl, Miran Purg in Milan Tement. Kot glavni dirigent izvedbe II. faze projekta MPPAL je Brane Kožuh, ki je v družbi zapo- zmogljivosti od 90.000 na 140.000 letno. V sklop podpro-jekta sodita tudi razvoj proizvodnje legiranih bram, ki dopolnjujejo paleto izdelkov za izdelavo kakovostnih pločevin, {irokega traku in izparilnikov. Pomočnik vodje DE Livarne Marjan Krošl, ki je v TALUM-u zaposlen od leta 1991, je uspe{no vodil podprojekt Livarna zlitin, ki je v zaključni fazi izgradnje in se uresničuje kot samostojni projekt na novi lokaciji. Pomembnost tega projekta je potrebno posebej izpostaviti, saj je nadaljnji razvoj proizvodnje TALUM-a v veliki meri odvisen Letošnji dobitniki zlatih metuljev, najvišjih Talumovih priznanj za delovne dosežke njegovo znanje in prizadevanja pa sta bila posebej izpostavljena pri investicijah. Najprej pri izgradnji in zagonu Livarne 2, nato pri zagonu Livarne 3, v drugi fazi projekta MPPAL pa {e posebej v projektu Izparilni-ki, Rondelice, Livarne in Livarne zlitin. Za strokovno in odgovorno delo pri zagonu nove elektrolize C2 je zlatega metulja prejel Jože Nahberger iz DE Elektrolize. V Talumu je zaposlen od leta 1984, najprej v elektrolizi B, od leta 1987 pa v elektrolizi C. Skupaj s sodelavcem Ulesom je bil zadolžen za izvedbo zagona elektrolitskih peči v novem delu elektrolize C, pri čemer se je posebej izkazal. Tudi Miran Ules iz DE Elektrolize je prejel zlatega metulja za strokovno in odgovorno delo pri zagonu elektrolize C. V družbi je zaposlen od leta 1984, najprej v elektrolizi B, nato pa v elektrolizi C. Skupaj s sodelavcem Nahbergerjem sta bila zadolžena za izvedbo zagona elektrolitskih peči v novi elektrolizi C, pri čemer sta pokazala visoko stopnjo strokovnosti in odgovornosti. Na predlog sveta delavcev je za strokovno in vestno vzdrževanje hidravlike v proizvodnji anod zlatega metulja prejel Branko Petek iz DE Vzdrževanje. V družbi je zaposlen od slen od leta 1984 in je kot vodja razvoja znal uporabiti in prena-{ati izku{nje in spoznanja tudi na sodelavce, kar se je pomembno izrazilo pri realizaciji celotnega projekta MPPAL oziroma prenove celotnega TALUM-a. Z usklajevanjem podprojektov je bistveno pripomogel k skraj-{anju najpomembnej{ih aktivnosti. Vodja DE Elektrolize dr. Zlatko Čuš je v družbi zaposlen od leta 1985 in je uspe{no vodil podprojekt Elektroliza, ki je poleg glavnega cilja - povečanja proizvodnje aluminija za 60% z izgradnjo elektrolize C obsegal {e dograditev vseh spremljajočih naprav in objektov. Podpro-jekt je bil predčasno zaključen brez kakr{nekoli pomoči firme Aluminium Pechiney, ki jim je pred 16 leti prodala tehnologijo za prvo polovico elektrolize C. Vodja DE Anode Avgust Šibila je v Talumu zaposlen od leta 1987 in je vodil podprojekt Anode, katerega glavni cilj je bil 50% povečanje proizvodnje anod. V okviru podprojekta pa so opravili {e posodobitev in obnovo obstoječe opreme, transportnih sredstev in nadzornega sistema. Vodja DE Livarne Zvone Banko, ki je v družbi zaposlen od leta 1986, je uspe{no vodil podprojekt Livarna, z glavnim ciljem povečanja proizvodnih prav od povečanja proizvodnje livarskih zlitin. Vodje DE Rondelice Miran Purg, ki je v družbi zaposlen od leta 1991, je uspe{no vodil projekt Rondelice, katerega glavni cilj je bil povečanje zmogljivosti in znižanje proizvodnih stro{kov s posodobitvijo in dopolnitvijo proizvodnih naprav. Uspe{no pa je bila izvedena tudi reorganizacija, ki omogoča proizvodnjo ob predelavi vseh ostankov aluminija iz proizvodnje. Vodja DE Izparilniki Milan Tement, ki je v Talumu zaposlen od leta 1982, je uspe{no vodil projekt Izparilniki, s katerim se vzpostavlja konkurenčnost na področju proizvodnje izparilnikov in zniževanje specifičnih proizvodnih stro{kov, predvsem z uvedbo mehanizacije posameznih proizvodnih operacij in s 100% povečanjem proizvodnje. Praznovanje 48. tovarni{kega praznika so v TALUM-u sklenili naslednji dan, v soboto, 23. novembra, ko so pripravili tradicionalni dan odprtih vrat. Letos se je njihovemu povabilu odzvalo več kot 1000 obiskovalcev, ki so jih sprejeli v tovarni-{ki jedilnici in jim predstavili film o zgodovinskem razvoju TALUM-a ter jim razkazali tudi nove proizvodne prostore in pridobitve. M. Ozmec PO SVETU Ciper prvi končal pogajanja BRUSELJ - Ciper bo kot prva država kandidatka prihodnji teden, na ministrskem krogu pogovorov, že sklenil pristopna pogajanja z EU, je po četrtem, neformalnem krogu pogovorov v Bruslju napovedal vodja ciprskih pogajalcev Giorgios Vasiliu. "Danes smo sklenili pogajanja o kmetijstvu, praktično pa smo končali tudi pogovore o proračunu, edinih preostalih poglavjih v pogajanjih. Nekaj izračunov bomo opravili še v torek, toda za nas so pogajanja praktično končana," je povedal pogajalec. Irak protestira proti ameriško-britanskemu napadu BAGDAD - Irak je v pismu generalnemu sekretarju ZN Kofiju Annanu protestiral zaradi nedeljskega ameriško-britanskega letalskega napada v Basri, v katerem so po navedbah Bagdada umrli štirje ljudje, resno zaskrbljenost zaradi napada, s katerim so ameriška in britanska letala po navedbah Washingtona odgovorila na sovražne iraške dejavnosti, pa je izrazila tudi Moskva. Medtem so inšpektorji Združenih narodov za nadzor nad iraškim orožjem za množično uničevanje nadaljevali preglede objektov, kjer sumijo, da Bagdad proizvaja prepovedano orožje. Peti dan inšpekcij so pregledali dva objekta v okolici Bagdada. Putin na Kitajskem PEKING - Ruski predsednik Vladimir Putin se je na uradnem obisku v sosednji Kitajski v Pekingu srečal s kitajskim predsednikom Jiang Zeminom, z novim generalnim sekretarjem komunistične partije Hu Jintaom in premierom Zhu Rongjijem. Predsednika sta po srečanju poudarila krepitev strateškega sodelovanja med državama, v skupni izjavi pa sta se zavzela tudi za miroljubno diplomatsko rešitev v Iraku in Severni Koreji. Zavzela sta se tudi za medsebojno podporo v boju proti separatistom v Čečeniji in na severozahodu Kitajske. Ruski predsednik bo v torek po koncu dvodnevnega obiska na Kitajskem odpotoval v Indijo, nato pa še v Kirgizistan. Konferenca o Afganistanu BONN - Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je na drugi mednarodni konferenci za mir in stabilnost Afganistana, ki se je končala v Bonnu, predstavil načrt za vzpostavitev afganistanske vojske, ki bo štela 70.000 mož in s katero naj bi vzpostavili nadzor nad celotno državo. Države in mednarodne ustanove, ki sodelujejo v Afganistanu, pa so se leto dni po prvi konferenci za Afganistan zavezale, da bodo še naprej podpirale prehodno vlado v Kabulu, predvsem na področju varnosti, obenem pa od nje zahtevale tudi samostojna prizadevanja. Papež proti rasizmu VATIKAN - Papež Janez Pavel II. je ob krščanskem dnevu mi-grantov in beguncev obsodil porast rasizma in ksenofobije v svetu po lanskih terorističnih napadih v ZDA, ki so povzročili poostritev migracijske politike. Vernike pa je pozval k boju proti rasizmu, ksenofobiji in stopnjevanemu nacionalizmu, kot tudi proti vsem oblikam diskriminacije, zavračanja in marginalizacije. STA TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Lektor: Boštjan Metličar. Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-10; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 12.190 tolarjev, za tujino 24.860 tolarjev. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d.d. Tisk: Delo d.d.. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Celostna podoba: Slavko Ribarič. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si AKTUALNO PTUJ / VOLITVE V DRUGI PARLAMENTARNI DOM V boj za ptujsko regijo! Volitve v državni svet (27. novembra je bilo izvoljenih 22 zastopnikov lokalnih interesov, dan kasneje pa 18 predstavnikov funkcionalnih interesov) so potekale v senci pred-sedni{kih oziroma lokalnih volitev. Elektorski zbor sedme volilne enote, na katerem so izvolili zastopnika lokalnih interesov VII. volilne enote, ki zajema obmo~je nekdanje ob~ine Ptuj, je potekal 27. novembra v poro~ni dvorani ptujske Mestne hi{e. Novega zastopnika lokalnih interesov s tega obmo~ja je volilo 20 izvoljenih elektorjev. Navzoči kandidati za državni svet so izkoristili možnost in se predstavili, dveh ni bilo. Po pri~akovanjih je najve~ glasov dobil Robert Ceh, dr. med., spec. rentgenolog, vodja rentge-nolo{kega oddelka ptujske bol-ni{nice. Zanj je oddalo glas 16 elektorjev, tri je dobil Janez Irgl z Destrnika, enega pa Franc Krepša iz Sv. Andraža. Čeprav se v dosedanjem delu državni svet ni obnesel, v zadnjem času se je celo manj pogo- sto posluževal odložilnega veta, je bila gneča za 22 sedežev zastopnikov lokalnih interesov velika - v igri je bilo več kot sto kandidatov. Novi državni svetnik s Ptujskega Robert Čeh se je zahvalil za glasove. Kot svetnik si bo prizadeval za ustanovitev ptujske regije in da bi na to območje pri{lo več denarja iz Ljubljane in tujine. Posku{al bo biti svetnik vseh občin, ki sestavljajo sedmo volilno enoto, prizade- lU Robert Ceh nazdravlja izvolitvi v državni svet, kjer bo zastopal lokalne interese sedme volilne enote. Foto: MG val pa si bo tudi za bolj{e funkcioniranje državnega sveta, kar naj bi dosegli z nekaterimi zakonskimi popravki ali na ka- k{en drugi na~in, kar pa bo pokazal ~as, je povedal po izvolitvi prej{njo sredo. MG ORMOŽ / OBČNI ZBOR NADALJEVALI PO SESTIH MESECIH Gasilska zveza v rdeiih številkah Gasilska zveza Ormož je imela 24. maja svoj redni letni ob~ni zbor, na katerem je bilo podano poro~ilo o finan~-nem stanju za minulo leto. Poro~ilo ni bilo sprejeto, saj je bila izkazana izguba v znesku 1,225.263 tolarjev, zato je bil ob~ni zbor prekinjen. Za nadaljevanje prekinjenega zbora so potrebovali kar pol leta, tako so se gasilci ponovno zbrali 22. novembra. Nadzorni odbor zveze je medtem pregledal poslovanje za leto 2001 in tudi leto{njih prvih deset mesecev. Po njihovem poročilu sodeč, zna{a izguba po zaključnem računu za leto 2001 1,225.263 tolarje, k temu pa so pri{teli {e za 184.848 tolarjev neknjiženih računov za zavarovanje za minulo leto. Skupaj torej nekaj več kot 1,4 milijona tolarjev. Leto{nja izguba do 15. novembra pa zna{a že 1,723.381 tolar. Po poročilu nadzornega odbora izvira izguba predvsem iz stro{kov zavarovanja za gasilce, avtomobile, orodjarno in ostalo premoženje. Negativno razliko med nakazanimi sred- stvi iz proračuna za postavko zavarovanj in dejansko plačanim zneskom po policah so prvič opazili že leta 2000. Sicer pa je z načinom zavarovanja nezadovoljna večina gasilcev. Če kak{no dru{tvo povzroči {kodo, potem izgubijo ugodno bonifikacijo vsa dru{tva. Zato želijo v prihodnje zavarovanje sklepati posamično po dru{-tvih, da bodo več plačevali le tisti, ki so povzročili {kodo. Ker zveza ni dostavljala rednih letnih programov dejavnosti gasilske službe in tudi ne poročil o izvajanju pogodbe že od leta 1998 dalje, menda tudi ni bila podpisana pogodba med gasilsko zvezo in Uradom župana za celoten program delovanja v letu 2002. Poro~ila za zahtevana obdobja pa so bila dostavljena na ve~kratni poziv urada {ele v juniju 2002. Na podlagi poro~ila in splo-{nega stanja v Gasilski zvezi Ormož so razre{ili tudi celotno predsedstvo, predsednika ter poveljnika zveze. Da bo zveza lahko formalno delovala naprej, so izvolili za~asne vr{ilce teh funkcij. V. d. predsednika je postal Toni Jelovica iz PGD Sredi{~e ob Dravi, v. d. poveljnika Robert Vaupoti~ iz PGD Hardek, za ~lane predsedstva pa so predlagali vse predsednike dru{tev, ki so ~lanice zveze. Za uresni~itev te zamisli -raz{iriti predsedstvo s 16 na 22 ~lanov - pa bo potrebno spremeniti statut. Gasilcem se zdi pomembno, da imajo vsa dru{-tva ~lana predsedstva zveze, saj je slaba obve{~enost eden naj- ve~jih problemov. V teh dneh naj bi se izvr{ila tudi primopredaja med starim in novim vodstvom zveze. Na temelju vseh dokumentov bo izdelan sanacijski program, zadali pa so si tudi, da izvedejo sanacijo finan~nega stanja {e do konca leta. vki UGODNA PONUDBA od 18. novembra do 31. decembra 2002 10 % POPUST PBI NAKUPU; KERAMIČNE PLOŠČICE (pri nakupu nad 20m^) Gorenje, Keramika in Ragno, Italija KOPALNIŠKO POHIŠTVO Kolpa in Gorenje SANITARNA KERAMIKA Dolomite, Keramag in ostalih proizvajalcev (WC Školjk, umivalnikov, bidejev, etažerjev in podstavkov za umivalnike) ENOROČAJNE IN DVOROČAJNE SANITARNE ARMATURE Unitas in Dolomite KOVINSKA VRATA NOVOFERM Arcont Ip d.o.o.. Gornja Radgona LESENA OKNA IN VRATA vseh proizvajalcev 8 % POPUST ■5£ PBI NAKUPU: NAD 50 m^ TOPLOTNE IZOLACIJE URSA, Novoterm NAD 50 m2 DEMIT FASADE Tim, LaíSko (z ali brez zaključnega sloja) NAD 150 m^ JUBIZOL FASADE JUB (z zaključnim slojem) 10% in 8% popust izključuje vse ostale popuste. Ponudba velja do odprodaje zalog. ... v vseh Mercatorjevih Tehničnih in Gradbenih centrih. fnRY^sxwmjboljši sosed PTUJ / IZDANO ENOTNO GRADBENO DOVOLJENJE ZA GAJKE Gradnja se lahko pri~ne 27. novembra je oddelek za okolje in prostor Upravne enote Ptuj izdal enotno dovoljenje za izgradnjo Centra za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji. V postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo je bilo dan poprej izdano tudi okolje-varstveno soglasje. V postopku javne predstavitve, javne obravnave in zaslišanjem investitorja namre~ ni bilo podanih pripomb, ki bi se nanašale na vpliv gradnje centra na okolje. Z izdajo enotnega gradbenega dovoljenja so dani vsi pogoji za pospe{en za~etek gradnje novega centra za ravnanje z odpadki glede na to, da je stari v celoti poln. Gradnja v letu 2002 in 2003 bo stala 827 milijonov tolarjev, za kar so sredstva že zbrana iz cene odpadkov. Delež države v tem obdobju predstavlja dvesto milijonov tolarjev, 35 milijonov pa predstavljajo sredstva takse. Gradnja novega centra za ravnanje z odpadki bo stala tri milijarde 94 milijonov tolarjev. MG PTUJ / SE O IZPOSTAVI INSPEKTORATA ZA KONTROLO KAKOVOSTI Odloiitev prestavili V prostorih ptujske Mestne hi{e so se 28. novembra sestali predstavniki mestne ob~ine Ptuj, ptujskega gospodarstva in Kmetijske zadruge Ptuj z magistrom Matjažem Kočarjem, vršilcem dolžnosti glavnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Govorili so o predvideni ukinitvi izpostave omenjenega inšpektorata na Ptuju. Po prvotnem scenariju naj bi jo zaprli že s prvim decembrom letos. Zaradi argumentiranih in strokovnih protestov gospodarstva na Ptujskem je pri{lo do sestanka na Ptuju, na katerem so sklenili, da bodo na{li re{itev, ki ne sme prizadeti gospodarstva na tem obmo~ju. V ta namen bodo opravili nadaljnje poglobljene analize in pogovore {e z drugimi institucijami na obmo~ju carinarnice. Selitev izpostave In{pek-torata za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil pa so do sprejema ustrezne re{itve prestavili. MG Spoštovane volivke in volivci I iskreno se Vam zahvaljujem za podporo, ki ste mi jo izkazali na nedeljskih volitvah. Vsak glas, ki ste mi ga namenili, pomeni željo po drugačnem razvoju občine Ptuj. Hkrati pomeni vsak Vaš glas veliko obvezo za delo v prihodnjih štirih letih. Verjamem, da bom z Vašo nadaljnjo pomočjo uspel povezati vse ljudi dobre volje za naš skupen lepši jutri. Za to si bomo zagotovo prizadevali vsi tisti, ki smo si pridobili vaše zaupanje na letošnjih volitvah. dr Štefan Čelan župan mestne občine Ptuj www.celan.org 7)>i CZcLana za \ zurana GOSPODARSTVO, OBRT, PODJETNIŠTVO MARIBOR / S TISKOVNE KONFERENCE MERCATORJA SVS PTUJ Pravilnost odloiitve za velike prodajne enote Na petkovi tiskovni konferenci, ki jo je Mercator SVS, d.d., Ptuj organiziral v Mariboru, je bil govor o novi zunanji podobi Mercatorjevega centra na TTžaški cesti v Mariboru, ki kljub nenehnim predelavam ne daje videza urejenega trgovskega centra, in poslovanju Mercatorja SVS v zadnjih desetih letih. Zdaj naj bi končno prišli do projekta, s katerim bodo poenotili videz in izboljšali funkcionalnost centra; njen avtor je arhitekt David Mišič. Napovedali so tudi kadrovske spremembe v vodstvu Mercatorja SVS s prvim januarjem leta 2003. S tem datumom odhaja dosedanji predsednik uprave Stanislav Brodnjak v Ljubljano, kjer bo kot član uprave PS Mercator odgovoren za južne trge. Dosedanja tričlanska uprava bo poslej le dvočlanska, predsednik bo Samo Gorjup, članica uprave za področje financ, računovodstva in ekonomike pa mag. Marijana Olstrak. Odhod v Ljubljano sprejema Stanislav Brodnjak kot izziv. Zadovoljen je, da so skupaj s sodelavci že leta 1997 znali oceniti stopnjo tveganja in podati oceno bodočega dogajanja v slovenski trgovini ter se na podlagi tega usmeriti v koncentracijo trgovine v velike enote. V letu 2001 je bil Mercator SVS po skupnih prihodkih na 23. mestu med slovenskimi podjetji, na 4. med trgovskimi družbami in na 15. po številu zaposlenih. V regiji je po skupnih prihodkih lansko leto zavzel tretje mesto, uvrstil se je za Talumom in Impolom iz Slovenske Bistrice, tretji pa je bil v regiji tudi po čistem dobičku -za Henklom Slovenija in Impolom iz Slovenske Bistrice. Mercator ima v SV Sloveniji 31,7-odstotni delež, v drugih območjih Slovenije pa znaša ta 38 odstotkov. Leto 2003 bo po napovedih izjemno naporno leto. Potrebno bo obvladovati stroške poslovanja. Med načrti na Ptuju velja omeniti izgradnjo trgovskega centra na Bregu. Za leto 2003 napovedujejo za skoraj dve milijardi investicij v osnovna sredstva. V obdobju od leta 1994 do leta 2001 so naložbe znašale več kot 81 milijonov eurov. Konec novembra letos je bilo v Mercatorju SVS zaposlenih 1669 delavcev. Med prvimi družbami v PS Mercator je lani oktobra pridobil certifikat kakovosti ISO 9001, oktobra letos pa je uspešno prestal prvo zunanjo presojo. Stanislav Brodnjak je z rezultati, s katerimi se poslavja od vodenja Mercatorja SVS, d.d., Ptuj, izredno zadovoljen. Foto: Črtomir Goznik Po ocenah bodo letos ustvarili ciste prihodke iz prodaje v vrednosti 41,5 milijarde tolarjev in 763 milijonov čistega dobička, ugotovljenega na osnovih novih slovenskih računovodskih standardov. Kakovost storitev in zadovoljnega kupca, ki ga sprejemajo kot partnerja, pa v vseh razvojnih načrtih in strateških usmeritvah postavljajo na prvo mesto. MG PTUJ / ČETRTO TEKMOVANJE SLIKOPLESKARJEV SLOVENIJE Slikopleskarji nadaljujejo dobra dela V dveh velikih ptujskih vrtcih Marjetica in Narcisa je 29. novembra potekalo četrto republiško tekmovanje slikople-skarjev Slovenije, ki se ga je udeležilo 75 obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev ter dijaki srednjih gradbenih šol iz Maribora in Kranja. V tekmovalnem delu letošnjega srečanja je sodelovalo 16 ekip, v humanitarnem pa 17. Tekmovalne ekipe so štele po dva člana, vsak tekmovalec je moral prepleskati 75 m2 površine - od sten do vrat in vratnega podboja. V celoti so obnovili 18 igralnic ter okrog 500 m2 metrov parketa, saj so se letos v humanitarni del prireditve prvič vključili parketarji. Pri delu so uporabili ekološke materiale. njega Tuhinja. Otroci vrtca so se skupaj z zaposlenimi na svoj način zahvalili za njihov neprecenljiv prispevek, obdarili so jih z darili, ki so jih sami izdelali. S svojimi risbicami, ki so jih celo leto ustvarjali na temo pleskanja pa bodo obogatili tudi prostore Belinke, kjer jih bodo razstavili. Ravnateljica Božena Bratuž Letos so v humanitarnem delu srečanja prvič sodelovali tudi parketarji Vrednost dela, ki so ga opravili s tem, da so izboljšali delovne in siceršnje pogoje dela ptujskega vrtca, je ocenjeno na okrog devet milijonov tolarjev. Glavni sponzor letošnjega srečanja je bil Jub, sodelovali so še Belinka, Helios, Sava in Schul-ler, mestna občina Ptuj, Območna obrtna zbornica Ptuj ter Obrtna zbornica Slovenije. Podjetja oziroma organizcije, ki so bolj ali manj zvesti partnerji tekmovanja že od vsega začetka. Delo jtekmovalcev je ocenila 8-članska komisija. Tudi letos je zmagala ekipa obrtnika Petra Majdiča iz Mengša, druga je bila ekipa obrtnika Janeza Škrabana iz Murske Sobote, tretja pa obrtnika Jožeta Voljkarja iz Zgor- se je udeležencem letošnjega tekmovanja in vsem, ki so pomagali pri njegovi izvedbi, zahvalila z besedami: "Spoznali smo bogastvo te lepe humane ideje, ki vsako leto razveseli premnoga srca in daje upanje, da vendarle ni vse samo v denarju in plačilu. Sama verjamem, da se dobro delo povrne, zato k tej misli dodajam s hvaležnostjo nas vseh, premnoge dobre želje za vas in prepričanje, da življenje posameznika zagotovo ni zapravljeno, če pušča za seboj dobra dela." Tudi na petem tekmovanju v letu 2003 bodo obnovili enega ali dva pomembna družbena objekta, je ob koncu letošnjega tekmovanja povedal Branko Gorican, predsednik gradbene sekcije pri Območni obrtni zbornici Ptuj, ki je pobudnik zdaj že tradicionalnega srečanja slikopleskarjev Slovenije, ki vključuje tudi humanitarno delo. Nekatere udeležence četrtega, tradicionalnega tekmovanja slikopleskarjev Slovenije smo vpra{ali, kako ocenjujejo vsakoletno tekmovanje in humanitarni del akcije. Povedali so: Marko Spruk, Kamnik, zaposlen pri pleskarju Majdič, d.o.o., ki je tudi letošnji zmagovalec tekmovanja: "O tekmovanju in Novi oplesk je dobilo 18 igralnic samem humanitarnem delu mislim najboljše. Naša firma sodeluje na tem srečanju od prvega dne. Radi pomagamo." Janez Stopar, s.p., Menge{: " Letos smo prvič sodelovali, prišli smo z dvema ekipama. Takih tekmovanj s humanitarno noto bi moralo biti še več. Tudi organizacija je bila odlična." David Golob, Bratislavci, Prve tri ekipe letošnjega tekmovanja se vesele uspeha. Foto: MG "Na tekmovanju sem spoznal dosti novega, spoznal sem tudi nekatere mojstre. Čeprav imamo tudi v šoli po novem veliko prakse, so takšna srečanja za vse dobrodošla. Na tekmovanju so sodelovali tudi izdelovalci barv, tudi ti so nam veliko pomagali, predvsem z nasveti pri nanosu barv." Gregor Kurnik, Lenart, Srednja gradbena šola Maribor: "Predvsem se mi zdi pomembno, da sem še bolj prepoznal barve, prav tako nekatere novosti v stroki." Robert Bele, Hoćko Pohorje, Srednja gradbena šola Maribor: "Mladi smo veseli, da so nas povabili na srečanje. Nismo sicer tekmovali, sodelovali smo v humanitarnem delu srečanja, v katerem bi moralo po mojem sodelovati še več šol. Spoznal sem nove materiale, kako se dela z njimi in predvsem, kako se mešajo barve, saj je od tega v veliki meri odvisna kvaliteta opravljenega dela." MG dijak Srednje gradbene šole Maribor: "Letos sem prvič sodeloval. Vse je bilo odlično, le orodja nam je primanjkovalo. Takšna srečanja so tudi dobra priložnost za izmenjavo izkušenj v stroki, te bomo pri svojem bodočem delu še kako potrebovali." Marko Prelog, Zagojiči, Srednja gradbena šola Maribor: Marko Spruk, Janez Stopar, David Golob, Marko Prelog, Gregor Kurnik in Robert Bele PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA December -mesec rasti Pretekli teden je na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev minil predvsem v znamenju prejete kupnine za Lekove delnice, ki je bila prodajalcem delnic na račune nakazana že v torek popoldne. V tem duhu so se trgo-valni nivoji vseh pomembnejših delnic, še posebej pa delnic pooblaščenih investicijskih družb v ponedeljek in torek občutno povečali, čemur je sledila še sredina rast, proti koncu tedna pa je visoki rasti preteklih dni sledil popravek vrednosti tečajev navzdol. Kljub temu je bila likvidnost celotnega tedna zelo visoka. Posamezni investitorji so očitno priliv denarja od Leka pričakali s prodajnimi naročili, kar je vplivalo na znižanje tečajev. Kljub temu da december po navadi velja za obdobje pospešene rasti cen delnic, pa prinaša začetek letošnjega decembra precej nejasno sliko prihodnjega gibanja tečajev. Slovenski kapitalski trg se vedno bolj odziva samo še na govorice o prevzemih in zgleda, kot da so le-ti edini razlog višanja borznih tečajev. Ne dobri finančni rezultati podjetij, ne napovedi o morebitnih velikih bodočih poslovnih potezah ne vzpodbudijo pričakovanj investitorjev tako močno kot prav prevzemi, čeprav se v največ primerih tovrstne napovedi izkažejo kot neresnične. Nevzpodbudna novica, da Spar v prihodnje ne bo več nabavljal pri Mercatorju, pa je kljub neodzivnosti trga tokrat negativno vplivala na tečaj Mercatorjeve delnice, ki se je v prvih urah trgovanja po objavi novice znižal za več kot štiri odstotke. V Mercatorju namreč ocenjujejo, da se bo prihodek od prodaje zmanjšal za kar 12 milijard. Določeno mero novosti vnaša na kapitalski trg tudi končno sprejeti Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU), ki so ga poslanci v preteklem tednu po mnogih predstavljenih različicah vendarle sprejeli, in to po nujnem postopku. Poglaviten vzrok naglice pri sprejemanju tega zakona je prilagajanje slovenske zakonodaje evropski. Zakon med drugim liberalneje obravnava možnost delovanja tujih skladov v Sloveniji, kar se bo v praksi pokazalo predvsem kot večja konkurenca na tem področju. Prav tako zakon na novo ureja institut skrbnika za vzajemne sklade in družbe za upravljanje, na novo predpisuje višino osnovnega kapitala, uvaja dvočlansko upravo, možnost izvensodne poravnave in še druge spremembe. Zakon pa ne zajema določil preoblikovanja pidov, kot je bilo prvotno mišljeno, ampak bo le-to področje urejal poseben zakon, ki naj bi bil kmalu pripravljen. Nina Pulko Ilirika - BPH, d.d. POLITIKA VOLITVE 2002 Predsednik in vsi župani TUdi v drugem krogu volitev predsednika države se je zgodilo pričakovano. Kot so napovedovale javnomnenjske raziskave, je novi predsednik države s petletnim mandatom dr. Janez Drnovšek, sedanji predsednik vlade republike Slovenije. Drnovšek je v ponedeljek predsedniku parlamenta Borutu Pahorju že poslal odstopno izjavo s funkcije predsednika vlade, s čimer se je začel postopek za imenovanje novega mandatarja in izbiro novih (starih) ministrov. ves postopek naj bi bil končan do 23. decembra, ko bo Drnovšek uradno prevzel dolžnosti predsednika republike. Nedeljskih volitev se je udeležilo 1,047.589 volivcev od 1.606.435 upravi~encev. Udeležba je bila s 65,21 odstotki nekoliko nižja kot v prvem krogu, 10. novembra. Za dr. Janeza Drnovška je glasovalo 583.335 ali 56,54 odstotka, za Barbaro Brezigar pa 448.383 ali 43,46 odstotka volivcev, neveljavnih je bilo 13.799 volilnih listi~ev. Podatki so neuradni. Slovenci smo prvi~ v svoji 11-letni zgodovini izbrali predsednika republike šele v drugem krogu, saj je na volitvah leta 1997 in 1992 že v prvem krogu prepri~-ljivo zmagal sedanji predsednik Milan Kučan. Ta je v ponedeljek že sprejel novoizvoljenega predsednika na pogovor o postopkih, potrebnih za prenos funkcije, kot že omenjeno, bo dr. Janez Drnovšek prevzel funkcijo predsednika republike 23. decembra. Dornava: Franc Šegulo, neod- Mojšperk: mag. Darinko Fo-kin, SLS PESTRO NA LOKALNI RAVNI V petih ob~inah na širšem obmo~ju Ptuja je bil v nedeljo še drugi krog volitev županov. Rezultati teh so ponekod rahlo presene~enje, vsaj v dveh ob~-inah (Ptuj, Videm) pa je bil rezultat zaradi velike izena~-enosti obeh kandidatov negotov vse do konca preštevanja glasovnic. Poglejmo izide: V mestni občini Ptuj je zmagal kandidat LDS s podporo široke koalicije strank dr. Štefan Čelan. Zanj je od 12.914 oddanih glasov glasovalo 6.445 ali 50,41 odstotka volivcev, dosedanji župan Miroslav Luci pa je prejel 6.341 ali 49,59 odstotka glasov. Še tesnejši je bil izid v ob~ini Videm: tam je od 3.113 oddanih glasov prejel Friderik Bračič Sv. Andraž: Franc Krepša, Nsi Lenart: mag. Ivan Vogrin, neodvisni Markovci: Franc Kekec, SLS Dr. Janez Drnovšek Barbara Brezigar Tako so volivci v nedeljo razdelili glasove med oba kandidata za predsednika republike 1.558 ali 50,40 odstotka glasov, Branko Marinič pa 1.533 ali 49,60 odstotka glasov. V ob~ini Kidričevo je v drugem krogu zmagal Zvonimir Holc, ki je prejel 60,46 odstotka glasov, protikandidat Janko Baštevc pa 39,54 odstotka glasov. V ob~ini Majšperk je zmagala mag. Darinka Fakin, ki jo je podprlo 69 odstotkov volivcev, za dosedanjega župana Franca Bezjaka pa se je odlo~ilo 39 odstotkov volilcev. V ob~ini Ormož je izid voli- Sveta Ana: Bogomir Ruhitel, SLS, SDS Hajdina: Radoslav Simonie, SLS Ormož: Vili Trofenik, neodvisni tev precej tesen. Za dosedanjega župana Vilija Trofenika se je v drugem krogu odlo~ilo 52,11 odstotka volivcev, medtem ko je protikandidatu Alojzu Soku svoje zaupanje izrazilo 47,89 odstotka volivcev. VSI NAŠI ŽUPANI Na obmo~ju 21 ob~in s širšega obmo~ja Ptuja ima najve~ županov SLS, kar 10, v štirih ob~inah so župani neodvisni kandidati s podporo volivcev, sledita LDS in SDS s po tremi župani in NSi, ki ima župana v eni ob~ini. J. Bračič Trnovska vas: Karl Vurcer, SLS Benedikt: Milan Gumzar, LDS Juršinci: Alojzij Kaucic, SLS Podlehnik: Vekoslav Fric, neodvisni OBČINA ŽUPAN STRANKA Benedikt Milan Gumzar LDS Cerkvenjak Jože Kraner SLS Destrnik Franc Pukšič SDS Dornava Franc Šegula neodvisni Gorišnica Jožef Kokot SLS Hajdina Radoslav Simonič SLS Juršinci Alojzij Kaučič SLS Kidričevo Zvonimir Holc SDS Lenart mag. Ivan Vogrin neodvisni Majšperk mag. Darinka Fakin SLS Markovci Franc Kekec SLS Ormož Vili Trofenik neodvisni Podlehnik Vekoslav Fric neodvisni Ptuj dr. Štefan Čelan LDS Sl. Bistrica dr. Ivan Žagar SDS, Nsi, SLS Sv. Andraž Franc Krepša Nsi Sveta Ana Bogomir Ruhitel SLS, SDS Trnovska vas Karl Vurcer SLS Videm Friderik Bračič SLS Zavrč Miran Vuk SLS Žetale Anton Butolen LDS Videm: Friderik Bračič, SLS Cerkvenjak: Jože Kraner, SLS Kidričevo: Zvonimir Holc, SDS Ptuj: dr. Štefan Celan, LDS Zavrč: Miran Vuk, SLS Destrnik: Franc Pukšič, SDS Gorišnica: Jožef Kokot, SLS Sl. Bistrica: dr. Ivan Žagar, SDS, Nsi, SLS Žetale: Anton Butolen, LDS PO MESTNI OBČINI PTUJ / O PROBLEMATIKI PROSTOROV ZA MLADE Bo Muršieva sinonim za Metelkovo? V soboto so na Centru interesnih dejavnosti na Ptuju pripravili okroglo mizo oziroma sestanek o problematiki prostorov za mlade, za alternativno kulturo oziroma subkulturo. Sestanka so se ob članih programskega sveta CID udeležili se predstavniki območne izpostave Sklada za kulturne dejavnosti, Zveze kulturnih organizacij, ptujske Svobode, samostojni umetniki ter predstavniki skupine skaterjev. Glavna tema pogovora je bila o prostorskih možnostih, ki jih ponuja Ptuj različnim področjem mlade kulture in subkultu-re, o področjih ustvarjanja, ki najbolj potrebujejo prostore in ki bi ustvarjalno sobivala pod isto streho, ter o pripravljenosti in motiviranosti mladih ustvarjalcev za aktivno vključitev v reševanje lastnih prostorskih problemov. Osnovna ugotovitev je bila, da v Ptuju nimamo takšnih prostorov, ki bi lahko nudili ustvarjalce različnih ustvarjalcev, kot je to v Ljubljani na Metelkovi oziroma v Pekarni v Mariboru. Več predlagateljev je omenjalo kot možno rešitev ureditev Mur-ščeve ulice s starim kopališčem in stavbo, kjer je nekoč deloval Koteks. Stavba je zaščitena, lastnica je občina in po mnenju številnih bi bila primerna za delovanje mladih. Za mlade, ki so vključeni v delovanje najrazličnejših društev v okviru ljubiteljske kulture, športa, gasilcev in drugih, ki delujejo v okviru najrazličnejših krovnih zvez, je na nek način poskrbljeno, saj le-te poskrbijo za svoj podmladek, problemi so z novonasta-limi glasbenimi skupinami in alternativci, pa tudi z dejavnostmi, ki se šele pojavljajo, kot so na Ptuju skaterji, ki za delovanje potrebujejo asfaltne površine, pa jih od vsepovsod podijo, tudi z dvorišča nove gimnazije, kot je dejal njihov predstavnik. Po dvajsetih letih, odkar je nehal delovati Klub mladih na Ptuju, smo dobili Center interesnih dejavnosti, ki mladim nudi ustrezne programe in organizira najrazličnejše dejavnosti, vendar prostori še daleč ne zadoščajo za ustvarjalno dejavnost in druženje mladih. V vsakem pogledu je mladim potrebno nuditi možnost za ustvarjalnost in to ne zgolj s prostori, ampak tudi s kvalitetnimi mentorji, ki jih bo potrebno tudi plačati, saj so doslej delovali največkrat zgolj dobrovoljno, to pa v nedogled tudi ne gre. Zavedati se moramo, da čim več bomo vložili v ustvarjanje takšnih možnosti, tem manj bo najrazličnejših slabih razvad med mladimi, kot so droge, alkoholizem, nasilje. Murščeva ulica verjetno ni edina rešitev za mladinsko ustvarjalnost, predlogi so bili tudi za vojašnico, končno besedo pa bo seveda ob izdelanih programskih zamislih imela lokalna skupnost oziroma občinski mestni svet. Fl PTUJ / O DELU MLADINSKEGA SVETA Urad za mladino tudi v mestni obiini Po skoraj enoletnem letu je mladinski svet mestne občine Ptuj na konferenci, ki je bila 26. novembra, udeležil se je je tudi župan Miroslav Luci, predstavil svoje dosedanje delo. Kot petemu mladinskemu svetu v Sloveniji mu je uspelo povezati deset podmladkov strank oziroma organizacij, ki v ospredje postavljajo delovanje v korist mladinskih interesov. Od nedavnega ima svet tudi svojo pisarno, uporablja pa lahko tudi sejno sobo v prostorih mestne četrti Ljudski vrt. V prvem letu delovanja jim je za delo prispevala sto tisoč tolarjev svetniška skupina SDS, sto tisoč tolarjev pa so dobili iz pro- računa mestne občine Ptuj. V letu 2003 bodo za pokrivanje stroškov osnovne dejavnosti potrebovali najmanj dva milijona tolarjev. Toliko sredstev naj bi dobili tudi z novim proračunom mestne občine Ptuj. Dodatna sredstva pa si bodo skušali zago- S tiskovne konference mladinskega sveta (od leve): Miroslav Luci, Mojca Horvat, Dejan Klasinc, Bo{tjan Kolari~ in Sandra Jankovi~, podpredsednica mladinskega sveta, ki je tiskovno konferenco tudi vodila. Foto: MG toviti na javnih razpisih Urada za mladino Republike Slovenije. Trenutno se največ ukvarjajo z ustanovitvijo urada za mladino v mestni občini Ptuj, urejajo pa si tudi spletne strani. Za najrazličnejše aktivnosti mladih je v mestni občini Ptuj letno namenjenih 230 milijonov tolarjev. Vprašanje pa je, če so ta sredstva tudi najbolj racionalno porazdeljena in porabljena. V dosedanjem delu je mladinski svet mestne občine Ptuj uspel navezati stike z mladinskimi sveti po Sloveniji, vključujejo pa se tudi v mednarodno mrežo mladinskih svetov. V letu 2003 načrtujejo izvedbo mednarodne mladinske konference na Ptuju. Skupaj s Centrom za socialno delo Ptuj in MO Ptuj bodo razpisali tudi tri štipendije za študente. Na tiskovni konferenci so predstavniki vodstva mladinskega sveta tudi povedali, da želijo aktivno sooblikovati politiko v mestnem svetu na področjih, ki zadevajo mlade, kjer imajo tudi dva svoja člana, in sicer Dejana Levaniča in Roberta Križaniča. MG SDS Volivkam in voiivcem se isl** J«* * a-K * -é- * * 't * . * ■*• * * -»C**^ * ** ★ * % plBOR^TRI ZGODBE o J OD TOD IN TAM PTUJ / STO LET MLADIKE Šola, ki se je redno pojavljala na razglednicah Leta 1902 so na Ptuju postavili novo šolo. To je bila prestižna stavba za Ptuj; v njej je v začetku delovala mestna dekliška ljudska šola, danes pa je v njej osnovna šola Mladika. Kot nam je povedala ravnateljica šole Sonja Purgaj, bo šola ob stoletnici izdala knjižico z naslovom Album pripoveduje. Avtor albuma je učitelj geografije in zgodovine Franc Golob, zbiratelj razglednic, ki je iz svoje osebne zbirke in delno iz arhiva šole na svojstven način predstavil razvoj šolske zgradbe in s tem razvoj šole. Praznovanje stoletnice zgradbe načrtujejo letos, 10. decembra, ob dnevu šole, s širšo prireditvijo, kjer bo nastopilo okrog 300 učencev šole. Danes šola Mladika že drugo leto deluje po programu devetlet-ke, na šoli je dovolj učilnic, problematična je kuhinja in jedilnica, tudi telovadnica je potrebna prizidka. Tudi funkcionalno učilnice niso najprimernejše, saj so prvi razredi devetletke na vrhu stavbe, kar ni najboljše. Na šoli pa se zavedajo, da so prostorski pro- blemi na drugih ptujskih šolah mnogo težji, in vedo, da bodo na boljšo ureditev šole, kuhinje in jedilnice pač morali še nekaj časa počakati. Na šoli je letos 500 učencev, šolo v višjih razredih obiskujejo tudi učenci iz Vito-marcev, ki so podružnica Cerkve-njaka. Uradno je s tem šolskim letom to zadnja generacija iz Vi-tomarcev, kljub temu, da mnogi starši želijo, da bi učenci iz Vito-marcev do izgradnje šole v Vito-marcih hodili na Ptuj. IZ ZGODOVINE ŠOLE Zgodovinski razvoj šolske zgradbe nam je opisal Franc Golob, avtor albuma. V novi šolski zgradbi sta leta 1902 dobili prostore najprej dekliška ljudska šola, potem pa še dekliška meščanska šola. Za Sonja Purgaj, ravnateljica, in Franc Golob, avtor albuma, ki pripoveduje o stoletnici Mladike. Foto: Fl učenke zunaj Ptuja so še istega leta tretje nadstropje namenili nemškemu dekliškemu domu. Po razpadu Avstro-Ogrske leta 1918 se je v dekliški ljudski šoli uvedel slovenski jezik, v letu 1921 je šola postala šestrazredna deška in dekliška šola, ki so jo leta 1928 združili z deško meščansko šolo Maksa Pleteršnika. Ta je delovala vse do druge svetovne vojne. Nemški dekliški dom je takoj po prvi svetovni vojni postal slovenski dekliški zavod z imenom Mladika. To ime se je ljudem zelo hitro priljubilo in z njim poimenovalo celotno stavbo. 1931. je bil zavod Mladika ukinjen, prostore je dobila šola. Med drugo svetovno vojno so Nemci v Mladiki obdržali samo meščansko šolo. Ob koncu vojne je bila šolska stavba močno poškodovana od bombnih napadov. Sola je bila obnovljena 1948. leta, v njo so se vselili vsi ptujski osnovnošolci, šola je dobila naziv Osnovna šola Ptuj. Po šolski reformi 1958. leta sta v zgradbi delovali dve osnovni šoli, in sicer Toneta Znidari-ča in Jožeta Lacka. Kasneje pa samo šola Toneta Znidariča, ki je imela 1300 učencev. 1977 se je priključila šoli podružnična šola Vitomarci, naslednje leto pa še Trnovska vas. V samostojni Sloveniji je prišlo do nekaterih preimenovanj šol in svet šole Toneta Znidariča je 1991. leta sprejel sklep, da se šola preimenuje v Osnovno šolo Mladika. Zanimivo je, da smo Ptujčani tej šoli vedno pravili Mladika, kot šola pa tega naziva nikoli ni imela. Franc Lačen PTUJ / SE O AKCIJI "POSVOJITE KADILCA" Kje so preventivni programi za mlade? Začetek akcije "Posvojite kadilca", ki se je v Sloveniji začela ob mednarodnem dnevu brez tobaka, 21. novembra, in bo trajala celo leto 2003, ni bil najboljši, saj večina zanjo sploh ni vedela, razen tistih, ki so jo pripravljali. Potekala naj bi v bolnišnicah in v lokalnih skupnostih. Vsaj na Ptujskem oziroma v mestni občini Ptuj, čeprav se Ptuj ponaša s projektom zdravega mesta, ni bilo opaznih dejanj. V ptujsko bolnišnico je prišlo le suhoparno sporočilo o akciji, z njim vzorec kartončka z informacijo o programih svetovanja za opuščanje kajenja in pomoči pri opuščanju kajenja v osnovnem zdravstvenem varstvu, ki pa naj bi ga na sam dan dneva brez tobaka dobili vsi obiskovalci bolnišnice, da bi ga v okviru namena akcije podarili izbranemu kadilcu. Zal se to ni zgodilo, ker bojda pridejo na vrsto pozneje. Bolnišnična enota vrtca z vzgojiteljico pa ni mirovala, skupaj z otroki so razmišljali o škodljivosti kajenja. Ustvarili so nekaj izredno zanimivih risbic, ki ponazarjajo njihovo "dojemanje" škodljivosti cigaretnega dima. Sole pa zdaj stika z bolnišnico, čeprav naj bi bile v projekt vključene, niso iskale. Ptujska bolnišnica ima ob vhodu sicer tablo o nekajenju, vendar to tako bolniki kot bolnišnični obiskovalci ignorirajo, prav tako nekateri zdravniki. V slovenskem uradu za sodelovanje s Svetovno zdravstveno organizacijo te kadilce celo na nek način opravičujejo, ko navajajo, da je kajenje v bolnišnicah sicer prepovedano, hkrati pa kadilcem ni zagotovljena rutinska obravnava njihove odvisnosti od kajenja, zato bolniki v bolnišnicah kadijo v neprimer- nih prostorih, v hodnikih in sanitarijah! Nemočno je kljub zakonu tudi medicinsko osebje, ker ne ve, kako bi ravnalo z bolniki - kadilci. Ce bi inšpekcije delale, kot je zapovedano v zakonu o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, kajenja v bolnišnicah in tudi šolah, ne bi bilo več. Tudi zato so vprašljivi podatki o znižanju prevalence kajenja med odraslo populacijo v Sloveniji, ker imamo bojda enega bolj restriktivnih zakonov o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov v svetu, zato smo jo znižali na manj kot 25 odstotkov. Najhujše ob tem pa je, da so vsi programi opuščanja kajenja namenjeni odraslim kadilcem. Kaj pa mladi? Stevilo kadilcev med mladimi je v nevarnem porastu. Kdo se ukvarja z njimi, kje so preventivni programi za- nje. Naravnani bi morali biti tako, da mladi sploh ne bi poskušali kaditi. V teh dneh smo si v Poročevalcu lahko ogledali tudi že napovedane spremembe zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki so med drugim tudi rezultat zahtev EU. Mimo teh zahtev naj bi ministrstvo za zdravstvo pripravilo ukrepe, kot so prepoved ponujanja tobačnih izdelkov na javnih mestih, bolj natančno določeno ločitev prostorov za kadilce in nekadilce ter bolj natančno določeno oglaševanje tobačnih blagovnih znamk. V Sloveniji se po najnovejših podatkih s programi opuščanja kajenja ukvarja vrsta organizacij oziroma institucij, še vedno pa letno zaradi bolezni, povezanih s kajenjem, vsako leto umre 3.500 Slovencev. Ce smo v resnici tako uspešni pri opuščanju kajenja, bi se število umrlih moralo znižati, o tej številki se namreč govori že desetletje in več. MG V akcijo »Posvojite kadilca« so se mimo vseh priporo~il, samoiniciativno, vklju~ili v enoti vrtca na otro{kem oddelku ptujske bolni{nice. Ustvarili so vrsto zanimivih risbic na temo kajenja, ki vsako leto vzame v Sloveniji ve~ kot 3.500 življenj. Foto: CG KIDRIČEVO / DOBRODELNI LIONS PLES Pomagajmo pomagati Lions klub Ptuj je 15. novembra v restavraciji Pan v Kidričevem organiziral tradicionalni 5. dobrodelni lions ples. Vsako leto ga organizirajo v čast ustanovnega večera kluba pred petimi leti na ptujskem gradu. Prireditev je potekala pod sloganom "Pomagajmo pomagati". Izkupiček od vstopnine, dražbe likovnih del in donacij, v višini več kot 1,5 milijona tolarjev, bo namenjen nakupu medicinskega aparata za merjenje očesne hipertenzije očesnega oddelka Bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj in tradicionalnemu božično-novoletnemu obdarovanju socialno ogroženih družin. Več kot 200 udeležencev sta nagovorila bivši predsednik Zare Markovič in sedanji predsednik Roman Kališnik. V skladu s sklepom skupščine so med člane kluba slavnostno sprejeli dva nova člana, pri čemer je pomagal lion Zdene Podlesnik, predstavnik Lions distrikta 129 — Slovenija, ki je tudi boter ptujskega kluba. V imenu slovenskega guvernerja je predsedniku kluba izročil priznanje za sprejete nove člane. Eden osrednjih dogodkov večera je bila dražba likovnih del, v organizaciji in postavitvi umet- nostne zgodovinarke Stanke Ga-čnik, ki so jih podarili priznani likovni umetniki Ludvik Pandur, Oto Rimele, Anka Krašna, Samuel Grajfoner, Leon Zakraj-šek, Jože Foltin, Silvester Plo-tajs, Gregor Kokalj, Jože Marinič in Klavdij Tutta ter umetniški fotograf Bogo Cerin. Dražili so tudi vino Kogel couve, izbor priznanega vinogradnika Francija Cvetka s Kogla iz serije Leon Stukelj, ki je buteljko tudi signi-ral; kupili so jo člani Rotary kluba Ptuj, ki so se v lepem številu udeležili plesa. Za prijetno vzdušje na prireditvi so v kulturno-zabavnem programu skrbeli tamburaška skupina Kašarji, glasbena skupina Los astros Latinos iz Paragvaja in Geza Farkaš. LC PTUJ / DAN SOLE OLGE MEGLIC Temeljni kamen na smeti{~e? V petek, 22. novembra, so na OŠ Olge Meglič proslavili dan šole. Pripravili so dopadljivo kulturno prireditev, o šoli in predvsem o rekonstrukciji oziroma novogradnji šole je govoril ravnatelj šole Ervin Hojker; prikazal je izgradnjo šole, ki se bo gradila v treh fazah, končana pa naj bi bila v letu 2007. Položitev temeljnega kamna je bila predvidena že 22. oktobra letos, vendar do tega ni prišlo niti sedaj ob dnevu šole. O rekonstrukciji šole se je Mestni svet občine Ptuj že pozitivno opredelil, Ministrstvo za finance pa še ni dalo sklepa za gradnjo, torej tudi ni gradbenega dovoljenja. Na temeljnem kamnu je zapisano, da sta ga položila ptujski župan Miroslav Luci in ravnatelj šole Ervin Hojker 22. oktobra 2002. Nobeden od podatkov več ne drži, zato se postavlja vprašanje, ali ne bo romal temeljni kamen na smetišče. Pred dnevom šole so pripravili na šoli tehnične delavnice, ki jih je vodila učiteljica tehnične vzgoje Helena Pogelšek, ki je dejala, da so bili v program vključeni vsi učenci na šoli. V programu so imeli različna po- dročja: kruh, mleko in mlečni izdelki, les in izdelki iz lesa ter obdelava lesa, papir, poklici v kovinarstvu, našivavanje pr-tičkov, slavnostni pogrinjek, poklici na terenu: frizerstvo, pe-dikura, elektro. Drugi dan tehničnega dne so po vsej šoli pripravili razstavo izdelkov po področjih. To so izdelki učencev, ki so nastali v delavnicah. V projektu so sodelovali vsi pedagoški delavci na šoli, veliko pa je bilo tudi zunanjih sodelavcev. Tehnične dneve so letos pripravili prvič, tudi v bodoče jih bodo organizirali, ni pa rečeno, da bodo ob dnevu šole. Franc Lačen MARKETING Etika v oglaševanju 3. del V pretekli št^-vilki smo si na hitro pogledali splošne določbe oglaševalskega kodeksa in v osnovi spoznali, kaj si oglaševalci lahko privoščijo in kaj ne. Danes se bomo ustavili pri posebnih določilih, ki se tičejo oglaševanja dolo-~enih vrst izdelkov. Prva med izdelki iz posebnih določb sta alkohol in tobačni izdelki. Za te izdelke se ne smejo uporabljati direktni nagovori, ki vzpodbujajo pove~ano porabo. Ogla{evanje teh dveh vrst izdelkov opredeljujejo ustrezni zakoni, ki jih najdete na spletnih straneh vlade RS (www.sigov.si) in v Uradnem listu RS. Tudi oglaševanje zdravil je regulirano z zakonom, posebej pa je potrebno omeniti, da mora vsak oglas vsebovati sporočilo, da se je pred uporabo potrebno posvetovati z zdravnikom. "Zdrava" živila ne smejo zavajati potrošnika o njihovi uporabni vrednosti. Tako se ne sme pisati o zdravilnih lastnostih le-teh, razen, če imajo potrdilo ustreznega državnega organa. Oglasi za toplice in zdravilišča ne smejo vsebovati sporočil, ki bi lahko potrošnika zavedla o zdravilnih lastnostih, ki naj bi jih le-te imele. Oglasi za šole in strokovne tečaje ne smejo v svojih sporočilih napačno prikazovati možnosti, ki jih imamo po končanih tečajih. Pri turističnih potovanjih morajo biti navedeni vsi elementi ponudbe ali pa napotek, kje je možno dobiti natančne podatke o storitvi. Pri kataloški prodaji si blaga ni možno predhodno ogledati, zato je potrebno izdelke opisati jasno in prepričljivo. Predstavljeni morajo biti nakupni pogoji, posebej pa način plačila, rok dostave, skupna cena nakupljenega blaga in način reklamacije. Pri igrah na srečo se potrošnikom ne sme dajati obljub, da bo nakup srečke prinesel človeku srečo ali da bo nenakup prinesel nesrečo. V oglasih, ki ponujajo zaposlitev, se morajo navesti vsi potrebni podatki o vrsti dela, zahtevah in kraju zaposlitve, da ne bi prihajalo do ponudb dvomljive narave. Politično oglaševanje je regulirano z zakonskimi akti in kodeks vanj posebej ne posega. Več o zakonskih aktih ste lahko slišali, videli in prebrali v preteklih tednih, ko je pri nas naraščala volilna mrzlica. Vseeno pa kodeks pravi, da morajo biti sporočila nedvoumno spoznana kot politično oglaševanje, oglaševalec se mora podpisati, vsi relevantni členi kodeksa pa morajo biti spoštovani. Etični kodeks v oglaševanju torej obstaja, stvar potrošnikov, naročnikov, oglaševalskih agencij in medijev pa je, ali ga bodo zahtevali in upoštevali. Pišite na e-naslov: zlato.ogledalo@radio-tednik.si ali fidelJorevereyahoo.com. Vaši komentarji, vprašanja in pripombe bodo dragoceno vodilo pri ustvarjanju kolumne. Marjan Ostroško, univ. dipl. komunikolog PO NAŠIH OBČINAH Odfad'Mifam, ORMOŽ / IZVOLILI PREDSEDNIKE SVETOV KS Na območju občine Ormož deluje osem krajevnih skupnosti. Sveti KS so se že sestali na svojih prvih sejah in izvolili predsednike in podpredsednike. Predsednik KS Velika Nedelja je postal Anton Žumbar (podpredsednik Janez Moravec), v KS Podgorci Janko Meško (podpreds. Stanko Pignar), KS Ormož Anton Šala-mon (podpreds. Marko Antolič), v KS Sv. Tomaž Mirko Cvetko (podpreds. Marjan Goričan), v Ks Ivanjkovci Alojzija Rajh (podpreds. Branko Fifnja), v KS Središče ob Dravi Toni Jelovica (podpreds. Teodor Zorko), v KS Kog Slavko Perc (podpreds. Pavel Pukšič) in v KS Miklavž Anton Kirič (podpreds. Mitja Novak). (vki) TRNOVSKA VAS / PRVA SEJA OBČINSKEGA SVETA V torek, 26. novembra, so se na prvi seji sestali novoizvoljeni svetniki občine Trnovska vas. Najprej so obravnavali poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev, nato pa potrdili mandate občinskim svetnikom (Andreju Murku in Ivanu Lovrenčiču oba iz LDS, Francu Tašnerju iz SLS in štirim svetnikom SDS Francu Pukšiču, Manfredu Jakopu, Antonu Potrču ter Srečku Pukšiču) in županu Karlu Vurcerju (SLS). Imenovali so tudi komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. V nadaljevanju so za podžupana imenovali Franca Pukšiča. Sledilo je imenovanje članov odborov in komisij: statutarno-pravno komisijo in odbor za negospodarstvo bo vodil Ivan Lovrenčič, nadzorni odbor Kurbus, odbor za kmetijstvo Manfred Jakop in odbor za infrastrukturo Srečko Pukšič. (ZŠ) CERKVENJAK / NOVI OBČINSKI SVET O PRORAČUNU V četrtek, 28. novembra, so se na prvi seji sestali novoizvoljeni svetniki občine Cerkvenjak. Potrdili so mandate osemčlanskemu občinskemu svetu in županu Jožetu Kranerju. Svetniške mandate so prejeli Viktor Damanjko, Alojz Firbas, Janko Maguša, Jakob Matjašič, Zvonko Paluc, Roman Ploj, Milan Rajh in Ivan Simonič. V nadaljevanju seje so imenovali komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v sestavi Milan Rajh, Zvonko Paluc in Alojz Firbas. Nato so se lotili sprejemanja občinskega proračuna za prihodnje leto in ga v prvem branju sprejeli. Predlog proračuna za prihodnje leto znaša 276 milijonov tolarjev, za investicije je namenjenih 100 milijonov tolarjev, od tega za rekonstrukcijo in modernizacijo cest 52 milijonov tolarjev. Ob koncu seje pa so svetniki potrdili še dvig ekonomske cene vrtca za 21 odstotkov, tako da bo oskrbnina od marca znašala skoraj 64 tisoč tolarjev. (ZŠ) NOVA VAS/ IZDELOVALE ADVENTNE VENCE V Novi vasi pri Markovcih so se v soboto, 30. novembra, zbrale vaške žene in dekleta ter izdelale več deset adventnih vencev zase in za svoje družine. Novo-vaščanke pa so spletle tudi dva večja venca; največjega so obesili v sredini vasi, manjšega pa so podarili farni cerkvi sv. Marka. Pri pripravah na izdelovanje venčkov so sodelovali tudi člani konjeniškega kluba, ki se jim v decembru obetajo še številne aktivnosti, med drugim občni zbor in blagoslov konjev na dan sv. Štefana. (Mojca Zemljaric) SV. ANDRAŽ / ČETRTI OBČINSKI PRAZNIK Častni obian dr. Mirko Toš V občini Sv. Andraž so minuli vikend praznovali občinski praznik. Praznovanje se je pričelo v soboto, 30. novembra, z otvoritvijo sadjarsko-vinarske razstave, ki so jo pripravili člani vinogradniško-sadjarskega društva Vitomarci. Zvečer je potekala osrednja prireditev ob 4. občinskem prazniku v domu krajanov v Vitomarcih. Praznovanja so zaključili z nedeljsko slovesno sv. mašo ob farnem žegnanju. Na sobotni osrednji prireditvi je zbranim spregovoril župan občine Sv. Andraž Franci Krep-{a, ki se je v govoru najprej zahvalil občanom za izvolitev in poudaril, da bi v občini v preteklem obdobju lahko naredili več, vendar so imeli kar nekaj dela sami s seboj. Povedal je tudi, da je pred njimi velika naloga, to pa je investicija gradnje šole, vrtca in telovadnice. Sledil je bogat kulturni program, ki so ga pripravili člani Kulturno-umetniškega društva Vitomarci. V kulturnem programu so nastopili ženski pevski zbor, otroška plesna sekcija, recitatorska sekcija, mladinska recitatorska sekcija, otroška igralska skupina in tamburaški orkester. Ob občinskem prazniku pa je župan Krepša podelil občinska priznanja. Plaketo občine Sv. Andraž je prejela Ana Vršič. Anica Vršič je z dolgoletnim delom, neutrudljivim delom v KUD Vitomarci zagotovo zaslužna, da je KUD že vrsto let eno izmed najbolj aktivnih in uspešnih društev v kraju in širši okolici. Grb občine Sv. Andraž pa je za izredno življenjsko delo in dosežke, ki so pomembni za ugled in razvoj občine Sv. Andraž, prejela Vida Toš, ki se je kot učiteljica in ravnateljica osnovne šole Vitomarci vse življenje aktivno vključevala v kulturno dejavnost kraja. Naziv častnega občana občine Sv. Andraž pa so podelili prof. dr. Mirku Tošu, vrhunskemu znanstveniku, kirurgu, humanistu in najboljšemu otorinolaringologu na Danskem, za njegove prispevke v štirih desetletjih svetovalno strokovnega dela v otorinolaringoloških oddelkih bolnišnic, zlasti v Ljubljani in Mariboru. Njegovo delo in dejanja pomenijo izjemen prispevek k ugledu in uveljavljanju občine Sv. Andraž na mednarodnem področju. Rojak prof. Dobitniki občinskih priznanj (z desne): Ano Vršič - plaketa občine Sv. Andraž, Vida Toš - grb občine, svetniki Dušan Bezjak, Slavko Krepša in Drago Šalamun - spominski grbi dr. Mirko Toš je dobitnik številnih priznanj. Tako je za mednarodno humanitarno delo prejel viteški križ danske kraljice Margarete, za delo in predavanja na univerzi v Mariboru pa mu je bil podeljen naziv »častnega doktorata Univerze Maribor« Župan Krepa se je zahvalil tudi svetnikom ob izteku mandata in jim v zahvalo podelil spominske grbe občine Sv. Andraž, ki so jih prejeli Duan Bezjak, Andrej Rokar, Ivan Pučko, Ivan Re-brec, Slavko Krepa in Drago Šalamun.»Zbrane je v imenu zbranih županov pozdravil župan sosednje občine Trnovska vas Karl Vurcer in poslanca DZRS Alojz Sok in Anton Bu-tolen. Nedeljsko praznovanje občin- skega praznika se je pričelo z igranjem godbe na pihala iz Sv. Jurija in slovesno sveto mašo ob farnem žegnanju. Po maši je sledil blagoslov obnovljenega župnijskega doma. Po končani slovesnosti pa so vse občane pogostili s pecivom in obloženimi kruhki ter kuhanim vinom. Zmago Šalamun PODGORCI / 25 USPESNIH PLEŠOČIH LET Priplesali do srebrnega jubileja Srebrni jubilej bodo člani podgorske folklorne skupine Alojza Žurana obeležili v soboto ob 18. uri v dvorani doma kulture v Podgorcih. Nastopili bodo pari, ki so skupaj kot prvi zaplesali pred 25 leti, pred 15 leti ter današnja zasedba. Prav tako se bodo predstavili godci iz različnih obdobij, zapele bodo sestre Nedeljko, gostje večera pa bodo folkloristi iz sosednje Hrvaške KUD Elizabeta iz Jalžabe-ta. Ob tej priložnosti bodo jubilanti izdali tudi bilten s kroniko folklore, fotografijami in strokovnimi ocenami več avtorjev, med njimi tudi Mirka Ramovža. Desetim članom bodo za 5 let delovanja v folklori podelili bronaste Ma-roltove značke, srebrne prejme za 10-letnico devet članov, zlato Maroltovo značko pa bodo za 15 let dela v folklorni skupini podelili Stanku Kukovcu. Folklorno skupino Alojza Žurana iz Podgorcev danes sestavlja 12 parov, ki jih spremljajo trije godci na diatonično harmoniko, klarinet in bariton. Negujejo značilen zibajoči plesni stil, ki se ga je tako težko naučiti. Delujejo kot izvirna skupina, kar pomeni, da izvajajo le plese iz svojega okolja, največ zapisanih izvira iz Senika pri Sv. Tomažu in Polenšaka. Njihov visoki jubilej priča tudi o tem, da so vseskozi skrbeli za svoj podmladek. O njihovem delu se pohvalno izražajo tako ljubitelji plesa kot tudi plesni strokovnjaki. V 25 letih delovanja se je v folklorni skupini zamenjalo 152 plesalcev in 22 godcev. Prva muzikanta sta bila sedaj že pokojna Franc Bombek in Franček Kukovec. Po njuni glasbi je plesalo osem parov. Zanimivo je, da je folklora nastala skoraj po direktivi. KS Podgorci se je pobratila s KS Podunavci iz Srbije in tako je v času Jugoslavije leta 1978 sodelovala na znani prireditvi Znanje - imanje. Tam so morali predstaviti svoj kraj in brez folklore to seveda ni šlo. Dušanka Bedrač je skupaj z nekaj navdušenimi plesalci položila temelje takratni folklori. Njeno delo je čez dve leti nadaljeval Anton Žuran, kasneje Slavko Prejac, od leta 1986 pa folkloro uspešno vodi Stanko Kukovec. V vseh teh letih so veliko nastopali na domačih prireditvah, po petnajstih letih trdega dela pa so zastopali Slovenijo na daljšem gostovanju na Madžarskem. Leta 2000 so gostovali v Nemčiji, zadnji dve leti pa gostujejo na Hrvaškem, od koder imajo že tudi povabila za nastope v prihodnje. Podgorska folklora je posebna tudi po svojih izjemnih nošah. Leta 1993 so se lotili obsežne akcije in s pomočjo dr. Marije Makarovič začeli raziskavo starih oblačil v svojem okolju. Raziskava terena, starih fotografij, izjav starejših ljudi, nabava krojev, blaga in iskanje mojstrov, ki so še znali ukrojiti blago po starem, je skupaj z izdelavo trajalo pet let. Rezultat so izjemno lepe in elegantne noše, ki jih podgorski plesalci tudi znajo nositi. Noše so iz obdobja med leti 1890 in 1920. Sicer pa je za skupino značilno prav to, kar je v biltenu zapisal Tomaž Bolcar, vodja Območne izpostave JSKD Ormož: "Energija, ki veje od mladih plesalcev in plesalk, je opazna, dobra volja, ki jo kažejo, nalezljiva, vsakodnevne skrbi so pozabljene in človeka kar prime, da bi zaplesal z njimi." vki Člani Folklorne skupine Alojza Žurana iz Podgorcev. Foto Žalar PODGORCI / TURISTIČNO DRUŠTVO Ureianje krajo in vasi V Turističnem društvu Podgorci so izvedli akcijo ocenjevanja urejenosti okolja. Strokovna komisija je po izdelanem točkovnem sistemu ocenjevala okolje v štirih kategorijah. V ta namen so si ogledali čez 70 domačij in naredili okrog 110 fotografij. Ocenjevali so osem različnih elementov, ocenjevanje pa je zaradi obsežnosti trajalo kar tri dni. Minulo soboto so v dvorani kulturnega doma v Podgorcih pripravili priložnostno prireditev, na kateri je predaval Edi Mohorko, eden izmed avtorjev akcije Moja dežela lepa, urejena in cista, o urejanju kraja in vasi. Na prireditvi so podelili skupno 18 priznanj za vzorno urejeno kmecko okolje, bivalno okolje, okolje zidanic in lokalov v letu 2002. Na ogled pa so postavili tudi vse fotografije, med katerimi so izbirali najlep- še. Franček Lah je povedal, da so domačije večinoma lepo urejene, da pa jih skrbi neurejenost samega kraja. V kraju namreč že nekaj let zaradi nasprotovanja enega izmed številnih lastnikov zemljišča ne morejo urediti primerne kanalizacije. Želeli bi si bolj pristnega sodelovanja s šolo, saj so edino društvo v Sloveniji, katerih podmladek deluje pri društvu in ne v šoli. vki PO NAŠIH OBČINAH KIDRIČEVO / SODELOVANJE JAGROSA, MEROTA IN POLJE DOMA Odprli poslovno-stanovanjski center Jager V novem delu Kidričevega, v neposredni bližini bencinskega servisa, so v petek, 29. novembra, sve~ano odprli nov sodoben poslovno-stanovanjski Center Jager, ki so ga s skupnimi mo~mi zgradila zasebna podjetja Jagros iz Ro-ga{ke Slatine, Polje dom iz Podlehnika ter Merot. Osmo trgovino iz verige podjetja Jagros je množici, zbrani pred novo pridobitvijo, predstavil direktor in lastnik podjetja Franc Jager ter se ob tej priložnosti za dobro sodelovanje posebej zahvalil občini Kidričevo in županu Alojzu Šprahu. Potem ko so kupili zemljišče in uredili vso potrebno dokumentacijo, so gradnjo novega po-slovno-stanovanjskega objekta pričeli letos junija, končali pa pred koncem novembra. V novem objektu je na voljo okoli 2.200 kvadratnih metrov koristnih površin. V desnem delu pritličja je svojo trgovino uredilo podjetje Polje dom iz Podlehnika s kmetijskim repromaterialom in ve- likimi skladiščnimi prostori. V levem pritličnem delu pa je podjetje Jagros uredilo sodobni supermarket z bifejem, mesnine Žerak iz Rogatca pa sodobno prodajalno mesa in mesnih izdelkov, kar so Kidričani že dolgo pogrešali. V prvi etaži, nad supermar-ketom, pa je podjetje Merot uredilo blagovnico oziroma prodajalno s tekstilnim blagom. Poleg tega so v prvem nadstropju zgradili 13 stanovanj, ki so naprodaj. Z osmimi garsonjerami razpolaga podjetje Jagros, s preostalimi petimi pa podjetje Polje dom. Svoje trgovine sta predstavila tudi direktor podjetja Polje Dom iz Podlehnika Albin Mi-lošič in direktor podjetja Merot Stane Mramor. Čestitkam ob pomembni pridobitvi za Kidričevo in širšo okolico pa se je zadnjič v tej funkciji pridružil še župan občine Kidričevo Alojz Sprah, ki je med drugim poudaril, da so družabniki držali besedo in poslovno-trgovinski center zgradili še pred koncem njegovega mandata. Na novo pomembno pridobitev je ponosna vsa občina Kidričevo, za- gotovo pa pomeni tudi korak bližje k uresničitvi zastavljenih občinskih ciljev, saj so si v razvojnem programu občine zastavili cilj, da Kidričevo postane mesto. In Center Jager je zagotovo korak bližje temu cilju. Vrvico pred vhodom v Center Jager so družno prerezali vsi trije direktorji in lastniki, in sicer Franc Jager, Albin Milošič in Stane Mramor, vse goste in obiskovalce so lepo pogostili, za prijetnejše počutje pa je poskrbel še ansambel Ekart. -OM Trak pred vhodom v novi Center so simbolično prerezali (z leve) Stane Mramor iz Me-rota, Franc Jager iz podjetja Jagros in Albin Milo{ič iz podjetja Polje. Foto: M. Ozmec POJASNILO V prejšnjem Tedniku je bilo na strani 20 objavljeno pismo Sama Ljubca Užitek ubiti nekoga, ki se ne more braniti?, v katerem avtor piše o dogajanju na območju Vicave in Ore-šja in v zvezi s tem omenja Lovsko družino Ptuj. Iz te lovske družine so sporočili, da oni niso lastniki zemljišč v Ore-šju in Vičavi in zato avtorjevo razmišljanje in njegova vprašanja niso namenjena na pravi naslov. Ob odprtju se je pred novim poslovno-stanovanjskim Centrom v Kidričevem zbrala več stoglava množica ljudi HAJDINA / JUTRI MIKLAVŽEV KONCERT V CERKVI SV. MARTINA Razgibana dejavnost kulturnikov V cerkvi sv. Martina v Hajdini bo jutri, 6. decembra, ob 18. uri Miklavžev koncert, na katerem bodo nastopili pater Janez Ferlež, ljudski pevci iz Koritnega nad Oplotnico, Leskovške frajle s frajerjem iz Leskovca pri Pragerskem in Štajerski frajtonarji KD Valentin Žumer iz Hajdoš. Koncert organizira KD Valentina Žumra, ki s svojo dejavnostjo aktivno posega v kulturno življenje in delo občine Hajdi- na. Kot je v imenu KD Valentin Žumer povedal Alfonz Strnad, starejši, so v štirih letih obstoja društva naredili veliko. Na svoje kulturno poslanstvo so izredno ponosni, opazni so na vseh prireditvah v občini Hajdina. Prva sekcija v društvu je bila pevska, zatem so ustanovili plesno sek- cijo, pa likovno, njihovi so tudi mavtarji, dejavna je recitatorska sekcija. Njihova je bila prireditev Praznujmo s pesmijo, ki jo je prevzela ZKD občine Hajdina, zato so leta 1999 pričeli novo prireditev, tradicionalno revijo Štajerska frajtonarca. Od februarja letos se ponašajo z novo sekcijo - s Štajerskimi frajto-narji - v kateri igra devet mladih harmonikarjev z diatonično harmoniko, ki so stari od 8 do 15 let. Njihov strokovni vodja je Silvo Roškar iz Maribora, v vlogi duhovnega vodje in me-nežerja pa nastopa Alfonz Strnad. Letos je skupina nastopila že šestnajtkrat, med drugim v Nemčiji in Slovaški ter Hrvaški. Največja želja članov društva je, da bi imeli lastne prostore, sedaj so najemniki PGD Hajdo-še, poudarja Alfonz Strnad. MG OD TOD IN TAM LENART / PRVA SEJA NOVOIZVOLJENEGA OBČINSKEGA SVETA Župan predstavil razvojni program Novi lenarški občinski svet sestavlja 25 svetnikov in svetnic, ponovno je bilo izvoljenih samo osem dosedanjih svetnikov. V novi sestavi ob~inskega sveta pa sedijo tudi tri svetnice. Na prvi seji je bilo svetnikom najprej podano poročilo občinske volilne komisije o volitvah župana, članov občinskega sveta in članov svetov štirih krajevnih skupnosti. Sledilo je imenovanje tričlanske mandatne komisije; sestavljajo jo Karel Vogrinčič, Jožef Kramberger in Franc Krivec. Nato so potrdili mandate članom občinskega sveta in imenovali komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v se- stavi: Jožef Kramberger, Franc Krivec, Aleksander Gungl, Marija Vogrin Bračič, Saša Toma-žič, Karel Vogrinčič in Sašo Lenart. V nadaljevanju seje pa je župan občine mag. Ivan Vo-grin predstavil vizijo in program razvoja občine Lenart ter odgovoril na vse očitke, ki so mu bili očitani v času volilne kampanje. Povedal je, da bo nadaljeval z zastavljenim programom, ki so ga potrdili tudi volivci, in poudaril, da se bo še naprej zavzemal za ustvarjanje novih delovnih mest. Po končanem mandatu se namerava umakniti, želi pa, da bi v občini Lenart do vsake hiše vodila asfaltna cesta. Za razvoj družbenih dejavnosti pa bodo v Lenartu še naprej omejevali porabo, ne pa investicij. Svetnikom je župan predložil tudi sklep revizijske komisije o oddaji javnega naročila za iz- vajanje šolskih prevozov, ki je ugotovila, da je bil zahtevek za revizijo neutemeljen. Svetniki so prejeli tudi kopije gradbenih in uporabnih dovoljenj, s kulturno-varstvenim in elektroenergetskim soglasjem županovega podjetja Interles, in potrdilo davčne uprave, da ima podjetje Interles poravnane vse davke. Zmago Šalamun PTUJ / DRUGI KROG ŽUPANSKIH VOLITEV Novi župan je dr. Štefan Čelan Drugega kroga županskih volitev v mestni občini Ptuj se je udeležilo 12.935 volivcev ali 64,89 odstotka. Za dosedanjega župana Miroslava Lucija je glasovalo 49,61 odstotka volivcev (6.353), za dr. Štefana Čelana 50,39 odstotka (6.454). Konstitutivna seja novega sveta mestne občine Ptuj z ugotovitvijo mandatov bo 11. decembra. Ob tej priložnosti bo dosedanji župan predal dolžnosti prvemu profesionalnemu županu mestne občine Ptuj dr. Štefanu Čelanu. Glede na to, da je županska funkcija nezdružljiva s svetniško (dr. Čelan je bil izvoljen tudi za svetnika na listi LDS), bo svetniški mandat prevzel naslednji kandidat, ki je še brez mandata, na listi LDS v volilni enoti I. MG KIDRIČEVO / NOVI ŽUPAN JE ZVONIMIR HOLC Bo podžupan F. Planinšek? V ob~ini Kidri~evo, kjer ima volilno pravico 5.541 ob~anov, jih je v drugem krogu volitev po podatkih občinske volilne komisije na 19 voli{~ih volilo 3.941, ali 71,12 odstotka, neveljavnih je bilo 41 glasovnic. Daleč največ, kar 2.359 glasov ali 60,74 odstotka vseh, je bilo za Zvonimirja Holca, kandidata SDS, medtem ko je kandidat LDS Janko Ba-{tevc prejel 1.542 ali 39,53 odstotka glasov. Novoizvoljeni župan Zvonimir Holc je po izvolitvi povedal: "Težko je dojeti, da nam je uspelo. Sploh pa po sobotnih dogodkih, ko smo dan pred volitvami izvedeli, da so na posameznih voliščih zmanjkale glasovnice. Po naših podatkih je vsaj na šestih voliščih bilo poslanih premalo glasovnic, zato so jih iz občinske uprave morali dostavili naknadno. Sicer pa me čakajo številne naloge. Najprej bo potrebno reorganizirati in urediti občinsko upravo, seveda pa bom poskrbel tudi za to, da se bodo nadaljevali vsi občinski projekti, ki so že v teku. Odločil sem se, da bom članom občinskega sveta predlagal za podžupana Franca Planinska." V kratkem naj bi se sestal novi kidričevski občinski svet, ki je sestavljen iz 17 članov. 6 mandatov ima Liberalna demokracija Slovenije, 3 SDS, 3 neodvisna lista proti sežigalnici, 2 stranka SLS, po en mandat pa Zeleni, DeSUS in NSi. M. Ozmec SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI ^"Cudni" voláci Opazovalci in analitiki bodo očitno še kar nekaj časa razglabljali, ali pomeni rezultat nedeljskih predsedniških volitev za dr. Janeza Dr-nov{ka nedvoumen uspeh ali pa neprijetno presenečenje. Nekateri med njimi namreč opozarjajo, da razlika med številom glasov, ki so jih volivci oddali Drnov{ku, in med glasovi, ki jih je dobila Barbara Brezigar (56 in {e nekaj proti 43 in {e nekaj) sploh ni tako velika, da bi lahko govorili o povsem ble{~e~i zmagi. [e zlasti, če upo{tevamo, da gre pri Drnov{ku za znanega (in prekaljenega) politika, pri Brezigar-jevi pa za razmeroma manj znano politično ime. Vendar pa se lahko ravno temu "argumentu" ugovarja na razli~ne na~ine. PREDNOSTI IN MINUSI Predvsem že dolgo delujoče v politiki (in takšen je zagotovo dr. Drnovšek) javnost običajno sprejema in spremlja zelo natančno in pogosto zelo kritično. Zaradi tega pravzaprav ne bi mogli govoriti o kakšni posebni ali celo izraziti prednosti dr. Drnovška v primerjavi z "novinci" v politiki. Hkrati je treba upoštevati tudi to, da je še zlasti premierska funkcija povezana z različnimi nepopularnimi in celo za nekatere neprijetnimi potezami. V konkretnem primeru dr. Janeza Drnovška najbrž niso bile čisto brez vpliva tudi na hitro producirane zgodbe o domnevnih zlorabah posameznih protokolarnih objektov za Drnovškove zasebne potrebe. Prav tako so (vsaj v podzavesti volivcev) še vedno odmevali tudi očitki na račun (pre)luksuznega in (pre)drage-ga vladnega letala, ki so bili pred meseci prav tako neposredno povezani (predvsem) z Janezom Dr- novškom, čeprav ni šlo zgolj za njegovo letalo (saj to letalo uporabljajo vsaj še predsednik države, predsednik parlamenta in posamezni ministri). Po drugi strani pa se je konkretna predsedniška tekmica Brezigarjeva lahko pojavljala brez takšnih "bremen". Zaznaven je bil celo očiten napor, da bi predsedniško kampanjo čim bolj razbremenila vseh morebitnih (neprijetnih) ostankov preteklosti, še zlasti z vztrajnim zanikanjem kakršnekoli poprejšnje "političnosti" oziroma politične prakse in z izrazitim naporom, da bi čim bolj zabrisala in prikrila kakršnokoli sled "ideolo-škosti". Temu naj bi še posebej služilo tudi patetično poudarjanje, da domovina ni "niti rdeča niti črna" in vztrajanje pri "nesmiselnosti" vsakršnih delitev na "leve" in "desne". V tem pogledu je letošnja predsedniška kampanja, predvsem po zaslugi predsedniške kandidatke in njenega kroga, dobivala neke povsem nove razsežnosti, ki bi jih lahko označili tudi kot svojevrstno igro prikritih kart. Zaradi tega je bilo v predsedniških "dvobojih" veliko prostega teka in precej "podobnih" stališč med akteriji objektivno različnih političnih opcij in različnih interesov. Zaradi tega v predvolilni tekmi ni bilo izrazitejših konfrontacij in ostrejših soočanj, kar naj bi bila za nekatere že kar nova kvaliteta, ker so to zamešali in izenačili z nizkimi udarci. V resnici pa odločno predstavljanje posameznih stališč ali občutkov za posamezna dejanja kaže zgolj to, kako odkrito in pogumno vlogo kdo igra. V nedeljo zvečer je zato, potem ko je bilo dokončno jasno, kdo je zmagovalec in kdo poraženka predsedniških volitev še toliko bolj šokantno delovala bojevita, malodane sovražna, vsekakor pa žaljiva izjava Vaska Simonitija, vodje volilnega štaba Barbare Brezigar, ki je volivcem marsikaj očital in zameril ravno v duhu, ki ga je Barbara Brezigar ves čas predvolilne kampanje tako vztrajno zavračala in nas prepričevala, da mora biti in da je zanjo in za njen krog preteklost. Volilcem, ki niso glasovali za Barbaro Brezigar, je namreč Simo-niti kratkomalo očital, da so oddali svoj glas za nedemokracijo, nesvobodo, kriminal, korupcijo in še druge strašne stvari. Simonitija je ustrezno "nadgradil" njegov sodelavec iz taistega volilnega štaba Aleksander Zorn z izjavo, ki naj bi povedala, da je v Sloveniji pač tako, kot je, slabo, predvsem zaradi tega, ker imamo še vedno opravek s "poslušnimi" volivci. Volivci so bili torej tokrat spet poseben predmet izživljanja in zlorabljanja. "Problematični" volivci so pravzaprav že od vsega začetka poseben fenomen slovenske demokracije. Povsem določen krog politikov (in tistih, ki se imajo za poklicane in posebej pooblaščene, da se ukvarjajo z velikimi političnimi zadevami) nas namreč začuda trdovratno prepričuje, da so poseben problem mlade slovenske demokracije pravzaprav volivci. "Problematični" volivci naj nekako ne bi vedeli, komu in kako morajo oddati svoj glas. Še vedno naj bi bili preplašeni, zavedeni, skratka opravilno nesposobni. Z vztrajno ponavljajočimi se očitki in zamerami na račun volivcev nas čedalje bolj prepričujejo, da je očitno nekaj narobe z njimi in ne z volivci. Ali pa gre preprosto za nevaren nesporazum glede demokracije in njenega pojmovanja oziroma (ne)priznavanja njenih temeljnih zakonitosti. Tako vztrajno in pristransko diskvalificiranje volivcev in njihove volje, kakršno si brez kakršnekoli zadrege privoščijo posamezni slovenski razlagalci in zaščitniki "prave" demokracije, opozarja, da po vsem sodeč ne gre samo za posamezne (neprijetne) spodrsljaje, ampak za sistematično diskreditiranje volivcev, ki niso "pravi". ŽUPANJINA "NAGAJIVOST" Tisti analitiki, ki so letos posebej pohiteli s trditvami o "vzornem demokratičnem ozračju" med predvolilnimi in volilnimi opravili, so očitno prezrli in podcenili ta slovenski fenomen. Prav tako kronisti volitev ne bodo smeli spregledati nenavadne geste, pravzaprav posebne javne "želje" na nedeljskih volitvah propadle ljubljanske županje Viktorije Potočnik iz Drnovškove LDS. Razočaranje in razumljivi šok zaradi poraza je očitno hotela potešiti z "nizkim udarcem" volilni zmagovalki, ki pa v bistvu najbolj škodi njej sami. Novi županji Ljubljane Danici Simšič je po radiu zaželela, da bi "doštudirala, da ne bi imela samo gimnazije". Očitno je tudi Potočnikova, razen tega, da bi potešila nekaj svoje "nagajivosti" in škodoželjnosti, želela - podobno kot nekateri desni politiki poučiti "neresne" volivce, da so namesto nje, ki ima nekakšno visokošolsko diplomo, volili "nešolano" županjo. Sicer pa so že pred nedeljskimi volitvami v Družini dobro okrcali ljubljanske volivce, češ da so s svojim odločanjem v prvem krogu v Ljubljani nasploh ravnali nespametno in ustvarili razmere, ko je treba (zaradi njune leve politične usmeritve? - op.p.) izbirati med dvema slabima kandidatkama za županjo ... Jak Koprive SLOVENSKA BISTRICA / VOLITVE v v ČLANA DRŽAVNEGA SVETA M. Ozimii ponovno v DS Minulo sredo so v Slovenski Bistrici potekale volitve za člana državnega sveta - predstavnika lokalnih interesov 4. volilne enote, ki obsega občine: Slovenska Bistrica, Oplot-nica, Ruše, Lovrenc na Pohorju in Selnica ob Dravi. Volilni zbor je sestavljalo 11 izvoljenih predstavnikov — elektorjev omenjenih občin, od tega jih je imela občina Slovenska Bistrica šest, za člana DS pa so kandidirali trije — Milan Ozimič iz Slovenske Bistrice (tudi s podporo občine Selnica ob Dravi), Hubert Ketiš iz občine Ruše in Leopold Klančnik iz občine Oplotnica. Na volitvah je bilo prisotnih vseh enajst elektorjev, izpolnjenih je bilo samo deset volilnih listov, eden je bil prazen. Šest glasov je dobil Milan Ozimič (Slovenska Bistrica), štiri Hubert Ketiš (Ruše), Leopold Klančnik (Oplotnica) pa ni dobil nobenega glasu. Za državnega svetnika za obdobje petih let je bila tako ponovno izvoljen Milan Ozimič, dosedanji državni svetnik, ki bo v državnem svetu Republike Slovenije zastopal lokalne interese omenjenih petih občin. VT SLOVENSKA BISTRICA / KONSTI TUTIVNA SEJA OBČINSKEGA SVETA ••• Mirno in prijateljsko V zelo kratkem času so bile vse formalnosti okoli prve konstitutivne seje novoizvoljenega 31-članskega slovenje-bistriškega občinskega sveta pri koncu. V novem občinskem svetu bo sedeže zasedlo 17 dosedanjih svetnikov, 14 pa je novih. Vse je tokrat potekalo v prijetnem in prijateljskem vzdušju. Oh, ko bi bilo tako tudi v prihodnje, je bilo tu in tam slišati besede katerega od nekdanjih, ponovno izvoljenih občinskih svetnikov. Prvo dejanje, ki ga je dr. Ivan Žagar naredil še kot stari župan, je bilo imenovanje začasne mandatne komisije, ta pa je imela nalogo pregledati poročilo o izidu volitev za člane občinskega sveta. Poročilo je podala Jožica Škrk, predsednica občinske volilne komisije. Za občinski svet se je potegovalo 10 strankarskih in ena nestrankarska lista, vanj pa so prišle LDS, SLS, SDS, ZLSD, SMS, NSi in DeSUS. V nadaljevanju je sejo vodil starosta občinskih svetnikov, 76-letni Alojz Vezjak, predsednica občinske volilne komisije pa je podala poročilo še o županskih volitvah. Med štirimi kandidati so volivci dali največ glasov — 11.544 (70,13) dr. Ivanu Žagarju, 2.351 glasov (14,28) Ljubici Zgonec Zorko, 2.288 (13,9) Božu Juhartu in 278 (1,69) Jožetu Očku. Svetniki so potrdili še mandat župana, ta pa je potem vodil sejo že kot novi župan. Imenovali so še dve začasni komisiji — za priznanja in odlikovanja ter statutarno-pravno. Slednja bo imela kmalu že polne roke dela s prašičjo farmo na Pragerskem. Vida Topolovec ORMO@ / IZIDI ŽUPANSKIH VOLITEV Še tretjii Vili Trofenik Nedeljskih volitev se je v občini Ormož udeležilo 69,14% volilnih upravičencev. Vili Tro-fenik je prejel 5.102 glasova, kar znaša 52,21 odstotka, in Alojz Sok 4.671 glasov oziroma 47,79 odstotka vseh oddanih glasov. Na občinski volilni komisiji so povedali, da je bilo tokrat več predčasnih volivcev in tistih, ki so volili po pošti, kot v prvem krogu. Volilna komisija ni prejela nobene prijave o kakršnih koli kršitvah. vki MAJ[PERK / OBČINO BO VODILA MAG. DARINKA FAKIN Edina županja na širšem ptujskem obmoiju V občini Majšperk je v drugem krogu od 3.386 volilnih upravičencev glasovalo 2.407 občanov ali 71,09 odstotka vseh. Po podatkih občinske volilne komisije je mag. Darinko Fakin, kandidatko SLS, volilo kar 1.643 ali 68,89 odstotka vseh upravičencev, za Franca Bezjaka, kandidata Nove Slovenije, pa jih je bilo 742 ali 31,11 odstotka. Občino Majšperk bo tako v naslednjem štiriletnem mandatnem obdobju vodila županja mag. Darinka Fakin, ki je bila po prvih vtisih v izjavi kratka in jedrnata: "Volitve so končno za nami in sedaj se lahko resno lotim dela, ki so mi ga volivci zaupali. Najprej moramo narediti analizo stanja, konstituirati organe občine, pripraviti proračun in takoj začeti z delom na posameznih projektih." M. Ozmec KMETIJSTVO, PODEŽELJE ORMOŽ / SPRETNE IZDELOVALKE ROZ IZ KREP PAPIRJA Orhideja za mojo ljubo ••• Rože iz krep papirja so bile nekoč, ko še cvetličarne niso ponujale rezanega cvetja, zimske rože. Naši predniki so jih izdelovali ob raznih priložnostih. Krasile so neveste in svate, oltarje in kapele ter pogrebne vence. Ljudje so z njimi na njim takrat dostopen način krasili vse, kar se jim je zdelo potrebno. Danes je ta umetnost, ki je nekoč živela po domačijah, skoraj izumrla. Po letih so jo v življenje spet obudile izdelovalke cvetja s Huma. Zadnji v vrsti srečnežev, ki lahko uživajo ob pogledu na njihove izdelke, so zaposleni in obiskovalci Zavarovalnice Maribor, kjer bo do zgodnje pomladi na ogled razstava Dediščina izdelovanja papirnatih rož avtoric Katice Ivanusa, Anice Jaušo-vec, Neže Zlatnik in Ane Ra-tek. Rože iz krep papirja nastajajo v okviru ljudskih pevcev prosvetnega društva Janeza Trstenjaka s Huma, kjer se že četrt stoletja ukvarjajo z ljudskim petjem in običaji. Rože pa so prvič ponovno zacvetele leta 1996 pod spretnimi prsti Ane Ratek, ki pravi, da se umetnosti izdelovanja rož spomni še iz najzgodnje-jšega otroštva, ko je mama nare-zala nekaj zelenja, na katero so pritrdili izdelane rožice. In to jo je spremljalo vse življenje. Ko je bilo treba v službi ali družbi komu na hitro voščiti za rojstni dan in ni bilo pri roki pravih rož, je Ana skozi svoje prste spustila kak papirnat prtiček in zadrege ni bilo več. Prva jo je povabila, naj svoje znanje pokaže še drugim, Alenka Salamon iz OS Ormož, in tako so nastale različne delavnice. Ker je njeno zanimanje raslo, je o izdelovanju rož začela spraševati ženske iz svoje okolice. Nekaj se jih je izdelovanja rož še spomnilo. Vsaka je znala izdelati eno ali dve sorti rož. Ko pa so Anica Jaušo-vec, Katica Ivanuša, Neža Zlatnik in Ana Ratek združile moči, ni bilo več rože, ki je ne bi zmogle izdelati. V košari, ki je postavljena na ogled v prostorih zavarovalnice, je kakšnih 20 različnih sort cvetja. Na policah so cvetlični lončki in v njih cvetijo hijacinte, šmarnice, nageljni, fuksije. Iz papirja je izdelana celotna roža, in če nisi prav pozoren, zlahka zapeljejo s svojo pristnostjo. Nedavno je celo nek obiskovalec v Narodni galeriji zaprosil, naj mu naredijo orhidejo za njegovo ljubo... In so mu jo naredile. VOLIČINA / DRUŠTVO PRESMEC Znova adventni venec - velikan Društvo Presmec iz Dolgih Njiv deluje osmo leto in šteje 90 članov. V društvu se lotevajo zanimivih podvigov. Na cvetno nedeljo pred cerkvijo sv. Ruperta postavijo pre-smec, poleti organizirajo prikaz starih ljudskih običajev "Od žetve do kruha", ob začetku adventnega časa pa postavijo adventni venec. Tako so tudi v soboto, 30. novembra, v treh delih pripeljali pred cerkev sv. Ruperta velik ad-ventni venec in ga sestavili ter s pomo~jo avtodvigala namesti- li na predvideno mesto. Obseg venca je 24 metrov in ima premer osem metrov, težak pa je dobri dve toni. Izdelava in priprave nanj so potekale dobra dva V Narodni galeriji so izdelovalke rož iz krep papirja s Huma blestele s svojimi izdelki in navezale veliko novih znanstev. Tam so zastopale ptujski pokrajinski muzej. Na sliki z delavci muzeja. Sploh pa je bilo gostovanje v Narodni galeriji v Ljubljani v okviru 5. muzejskega sejma potrditev, izpolnitev in uresničitev njihovih želja in pričakovanj. Tudi tam so jih doletela enaka vprašanja kot povsod: kaj je to, kar počnejo, kako se rože izdelujejo, in da česa takšnega pač ne poznajo. V Ljubljani so navezale veliko poznanstev. Njihovo delo želijo zajeti v učbeniku, nastopile so že na televiziji, obisk pa so napovedali tudi iz različnih revij. Obiskovalcev ne pritegnejo le rože, ženske znajo namreč tudi zapeti, rože pa so v Ljubljani še bolj zadišale, ko so odprle domače vino in svojo ju- žino, s katero so še marsikoga nahranile. Sicer pa je Ljubljana le vrh njihovega ustvarjanja. V enem letu imajo po 30 delavnic, ki so svojstveno doživetje, saj se jih udeležujejo kar cele družine. Sodelovale so na tednu andra-gogike, Idriartu, vodile so kro- žek na osnovni šoli, delovale v turističnem društvu in izdelujejo okrasje za veliko noč. V avli ormoške občinske zgradbe so se že predstavile z razstavo, kjer so postavile rože glede na letne čase. Poleti, ko začne zoreti klasje, pa delajo venčke in aranžmaje iz žita. Na ivanjsko nedeljo že tradicionalno okrasijo domačo cerkev in po maši si lahko verniki domov odnesejo njihove venčke. V Dupleku na eko turističnih dnevih so delale pet dni, prav zabavale so se na letošnjih Aronovih igrah, delujejo v aktivu kmečkih žena, nepogrešljive so ob martinovanju in še posebno veliko dela imajo pred božičem. Iz papirja izdelujejo tudi sveče in tako nastanejo prav posebni adventni venčki. Najvažnejše pa je, da izdelo-valke ročno oblikovanega cvetja svoje znanje prenašajo iz generacije v generacijo, z znanjem pa tudi svojo dobro voljo, po kateri so tudi znane daleč naokoli. viki klemenčič ivanuša TED LUKARI DORNAVA SEKCIJA ZA ARANŽIRANJE VABILO Po veliko odmevnosti naše ADVENTNO-BOŽIČNE RAZSTAVE smo se odločili, da si lahko naše izdelke ogledate oz. naročite še vsak petek v decembru od 17.00 do 20.00 ure v prostorih društva nad vaško kulturno dvorano v Dornavi. Vabljeni! Prekrasni šopki in aranžmaji bodo krasili izložbena okna in notranjost predstavništva Zavarovalnice Maribor na Kerencicevem trgu v Ormožu vse do zgodnje pomladi tedna. Prihodnje leto pa se nameravajo z adventnim vencem odpraviti v Rim. Na božični večer pa bodo pred cerkvijo postavili božično drevo in se z baklami odpravili k polnočnici. Kakšno presenečenja pa bodo prihodnje leto pripravili na cvetno nedeljo, pa nam predsednik društva Pre-smec Jože Vogrin ni zaupal. Zmagoslav Šalamun Člani društva Presmec po končanem delu skupaj z županom obcine Lenart mag. Ivanom Vogri- PTUJ / VELIKO NEJASNOSTI V ZVEZI Z MLEKOM Zadruga mora {~ititi rejce, a zagotavljati ustreznost mleka Prejšnji teden so se zbrali člani odbora Izpostave območne enote Ptuj pri Kmetijsko-gozdarski zbornici in obravnavali problematiko v zvezi z mlekom glede na izsledke Veterinarske inšpekcije, ki naj bi pri dvanajstih rejcih odkrila vsebnost prepovedanega kloramfenikola v mleku. Direktor Mlekarske zadruge Ptuj Drago Zupanič je dejal, da je zadruga takoj poslala vzorce na nacionalno inšpekcijo in čaka na rezultate (rezultati inšpekcije še do torka, ko o tem pišemo, niso bili znani). Z vsemi rejci, pri katerih naj bi bila vsebnost prepovedanega antibiotika, so opravili ankete v zvezi s prehrano živali, zdravljenjem in uporabo čistil, pogovarjali so se tudi z veterinarji iz Veterinarske bolnišnice Ptuj in KRI—ZA, ki obiskujejo rejce, pri katerih se je nedovoljena vsebnost pokazala. V zadrugi so prepričani, da ni razlogov, da bi rejci sami dajali prepovedani antibiotik v mleko, saj ima zadruga sledljivost vsakega rejca in rejci se zavedajo svoje odgovornosti, saj so že bili primeri, ko so morali plačati nastalo škodo ob nepazljivosti pri dojenju živali, zdravljenih z antibiotiki. Res pa je tudi, da se vsebnost kloram-fenikola v mleku ni kontrolirala tudi na preskok, kot se ugotavljajo drugi antibiotiki. Kmetje ne vedo, kam naj se obrnejo, da se stvari končno razrešijo. Člani odbora so ugotavljali, da so stvari zelo napete, situacija je zelo težka, nastajajo milijonske škode. Bili pa so enotni v mnenju, da je krivce za nastalo situacijo nujno potrebno najti. Člani odbora se niso strinjali, da naj bi se v bodoče delali redni mesečni pregledi vsebnosti kloramfenikola, ampak na preskok kot doslej, saj bi to rejce preveč stalo. ŠE DESET POZITIVNIH V ponedeljek je Veterinarska uprava RS prejela še deset novih dokončnih potrditvenih analiz o vsebnosti kloramfenikola v mleku in kar devet jih je bilo pozitivnih. Po besedah direktorja Vursa Zorana Kovača naj bi bili z območja Maribora in Ptuja. Vsi kršitelji so že prejeli odločbe o prepovedi oddajanja mleka. Na Mlekarski zadrugi Ptuj so bili o odločbah presenečeni, saj naj bi šlo za štiri vzorce iz skupnih zbiralnic, kjer je potrebno dodatno vzorčenje. Sicer pa je v zvezi s problematiko mleka svoje poteze potegnila slovenska vlada v zvezi s povrnitvijo škode zaradi začasnega zaprtja zbirnih mlečnih prog. Oškodovani kmetje lahko zahtevke za izplačilo škode vložijo do 6. decembra. Povračila bodo dobili kmetje, ki so bili zajeti v ukrep prepovedi oddajanja mleka in so imeli neoporečno mleko. Do povračila škode pa so upravičene tudi mlekarne ter zadruge, ki so prevzeto mleko odvažale v uničenje in na posamezni progi organizirale prevzem mleka. Franc Lačen {-jLumii^mnnimiu mimiupiuj četrtek, 5. decembra: 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj: Mlklavčevanje v naših krajih (Marija Slodnjak) Sobota, 7. decembra: 00.00 do 5.00 Skupni nočni program iz studia radia Ptuj: Gost Miroslav Luci (Tatjana Mohorko) Nedelja, 8. decembra: 00.00 do 5.00 Skupni nočni program iz studia radia Ptuj: O bučnem olju (Majda Fridl) Ponedeljek, 9- decembra: 20.00 Vroča linija radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec) Torek, 10. decembra: 18.00 Pomoč sočloveku (Marija Slodnjak) Sreda, 11. decembra: 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko) Vaša sporočila sprejemamo na GSM 031 789 999, SMS sporočila pa na 041 818 666! nom KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / DR. DARJA KOTER OD OKTOBRA V LJUBLJANI Nalveila glasbena zbirka brez redno zaposlenega kustosa Darja Koter, ki je dvanajst let skrbela in razvijala glasbeno zbirko (največjo v Sloveniji) v Pokrajinskem muzeju Ptuj, se je z oktobrom redno zaposlila na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer predava glasbeno zgodovino in zgodovino slovenske glasbe. Ta podatek nas sicer ni presenetil, saj je dr. Kotarjeva honorarno na akademiji že predavala, vendar je do odločitve prišlo nekako prej, kot smo pričakovali. Zato smo jo obiskali in z njo pokramljali o glasbeni zbirki, ki je nacionalnega pomena, in o njenem bodočem sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj. TEDNIK: Zakaj ste se odločili za pedagoško delo? D. Koter: "V ptujskem muzeju, kjer sem preživela dvanajst let, je bilo zame lepo življenjsko obdobje. V prvih letih sem na nek način orala ledino. Proučevanje glasbenih instrumentov ostaja še naprej moje raziskovalno polje. Res pa je tudi, da sem se v vseh teh letih delovanja v muzeju intenzivno ukvarjala z zbiranjem, restavriranjem in s proučevanjem instrumentov, in na akademiji sem videla priložnost, da bom tam imela več možnosti poglobljenih raziskav. Tudi sicer je v meni vedno živela tudi pedagoška žilica, s katero sem živela pred leti na ptujski gimnaziji oziroma v SSC. Delo s študenti mi je zelo všeč, veliko izzivov vidim na tem delovnem mestu, in upam, da sem se pravilno odločila." TEDNIK: Kdo je skrbel za glasbeno zbirko pred Vašim prihodom v muzej? D. Koter: "Glasbena zbirka sovpada z ustanovitvijo muzeja. Franc Ferk, veliki polihistor in zgodovinar, je bil med drugim tudi zbiralec starih instrumentov. Tako je bilo med množico eksponatov tudi okrog 40 instrumentov, ki so bili postavljeni na ogled že tudi v prostorih nekdanje gimnazije. Prvi, ki je na glasbila strokovno opozoril, je bil Hinko Druzovič, učitelj na eni izmed ptujskih šol in glasbenik. Instrumente je opisal, objavil nekaj fotografij in opozoril vso slovensko javnost na to zbirko, in Ptujčani so začeli zbirko tudi dopolnjevati, ne sistematično, na ogled pa je bila kasneje v dominikanskem samostanu in kasneje na ptujskem gradu, kjer je bila razpostavljena po več sobanah kot dopolnitev interierja. Kasneje je za zbirko volontersko skrbel Drago Hasl, ki sicer ni bil zaposlen v muzeju, on je zaslužen, da se je zbirka dopolnila z eksponati iz Slovenskih goric in Haloz. Pomembna je njegova študija o haloški žvegli. Po letu 1965 so za zbirko skrbeli kustosi, umetnostni zgodovinarji, ni pa bilo nekih večjih strokovnih premikov, dokler ni prišla v muzej dr. Marjeta Ciglenečki, ki je skupaj s strokovnjaki od drugod pripravila program restavriranja instrumentov in pripravila nekaj koncertov. Ob koncu osemdesetih let je tedanji direktor Boris Miočinovič pridobil sreds- □ GLEDALIŠČE PTUJ v morali enako kot v umetnosti govoijenje ne pomeni nie, dejanje vse. v GLEDALIŠČU PTUJ PROGRAM S.12. -19.12. 2002 NA GOSTOVANJIH 6. petek Robert Thayenthal ANA iN KRAU, Ki JE PADEL IZ PRAVLJICE renser Miha Aiujevič 10.00 In 12.00 gostovanje v Drami SNG Maribor Romana Ercegovič ELEKTRA 18.00, gostovanje v KrSkem Pavel Polák PALČEK Mini teater Ljubljana 10.00 in 11.30 Abonma Lutka in Račka ter izven 7. sobota 9. ponedeljek Robert Thayenthal ANA IN KRAU, KI JE PADEL IZ PRAVLJICE režiser Miha Aiujevii 10.00 In 12.00 gostovanje v Drami SNG Maribor 10. torek Robert Thayenthal ANA IN KRALJ, KI JE PADEL IZ PRAVLJICE režiser Miha Aiujevič 9.00 In 11.00, gostovanje v Drami SNG Maribor Steven Berkoff PREIMIERA: JAJUR 19.30, predstava za izven 13. petek Staven Berkoff JAMR 19.30, predstava za izven 14. sobota Robert Thayenthal ANA IN KRAU, KI JE PADFI IZ PRAVU ICE režiser Mma Aiujevič 11.00, gosinvsnje v Drami SNG Maribor Conor McPherson RUM VODKA režiser Peter Srpčič 20.00, gostovanje v KoInkOti - Ptuj 15. nedelja A. R. Gumey UUBEZENSKA PISMA režiser Zvone Šedibeuer 18.00, gostmanje Lom oder Sko^ Loka VESELI DECEMBER Lutkovno gledališče Maribor TRI ZGODBE 0 ZAJCU 16.30 In 18.00 16. ponedeljek VESELI DECEMBER Lutkovno gledališče Maribor TRI ZGODBE 0 ZAJCU 16.30 In 18.00 17. torek VESELI DECEMBER Lutkovno gledališče Maribor TRI ZGODBE 0 ZAJCU 16.30 In 18.00 18. Sleda VF. DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta. tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net ■ Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd. ■ Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov. ■ Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov. ■ Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video. REZERVIRANO ZA ... RAZMIŠLJAMO Kaj ti je, dekiita? V času od 25. novembra do 10. decembra potekajo v Sloveniji Mednarodni dnevi akcij proti nasilju nad ženskami. Nasilje, kakršnokoli, pa naj si bo to fizično, psihično, spolno, verbalno, pušča trajne posledice. Nasilje je tabu tema; tema, o kateri se do nedavnega v družbi ni govorilo naglas. Tisto najhujše je ponavadi potisnjeno med štiri stene, med storilca in žrtev. O njem se ne govori, čeprav se ve, da se dogaja. Za štirimi stenami, vsakodnevno. Z izgovorom padca po stopnicah. In še vrsto drugih. Čeprav je problem nasilja velik, se ga ne raziskuje, ker ga je pravzaprav težko raziskati. Zakaj je temu tako, vemo vsi. Žrtev se storilca boji in raje molči. Pomoči ne išče, ker bi potem lahko bilo še slabše. Grožnje prevladajo nad željo poiskati pomoč. V Slo-veniji kakšnih večjih raziskav na temo nasilja ni bilo. Pred leti so s pomočjo Fakultete za družbene vede začeli z vseslovensko akcijo Kaj ti je deklica, v kateri so opozarjali, da je vsaka peta ženska pri nas žrtev nasilja. Ne smemo mimo tega, da so lahko žrtve nasilja tudi moški, vendarle se bomo danes posvetili ženskam, kajti dejstva in uradne statistike kažejo, da so moški v manjšini. V skoraj 90% so ženske tiste, ki so žrtve nasilja. Nasilje se odvija prvenstveno v družini, sledi nasilje na delovnem mestu, na javnih krajih. Vzrokov zanj je pravzaprav veliko. V prvi vrsti je nasilnež tisti, ki mu je potrebno pomagati. Tu je srž problema. Torej v prevenciji in kasnejšem zdravljenju nasilja kot takega. Če je nasilje enkrat že prisotno, ga je težko odpraviti, če sploh. To je povezano s tistim znanim dejstvom: če je udaril enkrat, bo tudi drugič, tretjič. Tu meje ni, še posebej, če je nasilna oseba bila sama deležna takšne vzgoje v svojem otroštvu in tako nevede prenesla vzorce obnašanja iz svojega otroštva v lastno družino. Zato je še kako pomembno, v kakšnih družinah odraščamo. Če je otrok v času odraščanja bil ves čas prisoten pri tem, kako je oče pretepal mamo, bo mislil, da je to način reševanja konflikto-v, da je tako dejanje edino pravilno in ga bo kasneje uporabil tudi v lastni družini. Zato je potrebno nasilje preprečiti že v njegovi biti. Tu pa nemalokrat nastopi prvi problem. Družba je do nasilja "tolerantna". Do njega se noče opredeliti in ga raje "potisne" v intimo posameznika, ki se morda niti ne zaveda, da njegova dejanja niso pravilna, vidi pa v nasilju najhitrejše sredstvo za razreševanje kon-flikto-v in s tem uveljavi svoj "prav". Zato je v prvi vrsti pomembno prepoznavanje nasilja in ustrezno ukrepanje. Nasilništvo lahko vsebuje eno ali več sledečih vedenj: fizični napad ali same grožnje s fizičnim napadom, izsiljevanje, nadlegovanje, psihična zloraba (izolacija, zasmehovanje, poniževanje, podcenjevanje), verbalna zloraba (zmerjanje z različnimi vzdevki). Odločilnega pomena za nasilje je, da je žrtev drugačna, in če nasilneža ne ustavljamo, se nauči uporabljati silo, nauči se, da ga nihče ne more ustaviti, če bo le dovolj agresiven, verbalno ali fizično, in nauči se, da lahko šibkejšim vsiljuje svojo voljo. Nasilje v družini se pojavlja v vseh skupnostih, ne glede na socialni razred, revščino ali bogastvo, starost, nivo izobrazbe, poklic, etično ali narodnostno pripadnost. Nasilje v družini zajema psihično, emocionalno, fizično in spolno nasilje nad neko osebo. Lahko ga izvaja član družine, partner, bivši partner, osebe, ki so v sorodstvu po krvi ali s poroko, osebe, ki so v preteklosti živele skupaj, osebe, ki imajo skupnega otroka, ne glede na to, ali so se poročile oziro- ma kadarkoli živele skupaj. Za vse žrtve nasilja je pomembno naslednje dejstvo: za nasilje ni nikoli kriva žrtev! V naši kulturi so še posebej močno zasidrani miti v zvezi z nasiljem v družini, ki še dodatno spodbujajo storilce, ki so v 90% moški. Ti z miti so npr. "ženska si je sama kriva, kaj pa izziva, naj bo raje tiho in skrbi za gospodinjska opravila in naj se ne vtika v stvari, ki niso v njeni domeni, ampak v domeni moškega", potem izgovor ženske: "nasilen je samo, kadar je pijan, drugače je čisto v redu", pri čemer ne gre za ničesar drugega kot za zatiskanje oči pred resnico, "tudi njega so tepli, ko je bil majhen, zato je sedaj takšen," v tem primeru družba tolerira nasilje in ga v grobem pomenu besede tudi "odobrava" oziroma "opravičuje", "ta družina je tako ali tako problematična," v smislu, da ji ni pomoči in še ena oblika tovrstne tolerance nasilja, "ženske pravzaprav iščejo takšne moške", kot vzorec, ki izvira iz preteklosti, iz njihovih primarnih družin in ki se ga ne morejo otresti niti v lastnih. Nasilnež čuti neke vrste potrebo po izvajanju nasilja in je nasilen samo tam, kjer je lahko. Večina izmed njih svoje vedenje zna prav učinkovito nadzirati, zato izven družine lahko delujejo zelo urejeno. Nasilje se lahko nadaljuje tudi, ko ženska že zapusti nasilneža. Se posebno v tistih primerih, ko so v družini otroci. Tu obstaja možnost, da so otroci uporabljeni za izvajanje nasilja. Velikokrat se ljudje, ki nasilja še nikoli niso doživeli, sprašujejo, zakaj ženske ne odidejo, zakaj trpijo nasilje? Dejstvo je, da zapustitev nasilneža za žrtve ne predstavlja samo velik problem, temveč je lahko zanjo tudi življenjsko nevarno. Nasilnež s stopnjevanjem nasilja skuša vedno znova za vsako ceno zadržati žrtev, na kateri lahko izvaja nasilje in vedno znova se dogaja, da mu to tudi uspe. Ženske so prestrašene, ne vidijo izhoda, ne zberejo dovolj moči in tako najpogosteje ostajajo v nasilnem razmerju. Tudi zaradi kulturnih norm in pričakovanj drugih, da se družina ohranja (še posebej, kadar so v njej otroci), sramu, vere, strahu, da same ne bodo zmogle ekonomskih bremen in bremena vzgoje otrok. Zato so občutki žensk, ki trpijo nasilje, da je najbolje, da nič ne tvegajo. Pri tem pa se ne zavedajo, da tvegajo sebe, lasten jaz. Počutijo se popolnoma nemočne. Pogosto imajo željo, da bi izginile izpred obličja ljudi in to je pravzaprav tudi želja nasilneža, hi hoče, da je ni, da ne obstaja, da obstaja zgolj fizično, brez osebnosti. Kot lutka. Nasilje nad ženskami ni (tako kot je to še zmeraj prisotno v našem razmišljanju) družinski, zasebni konflikt ali prepir, temveč v okviru tega nasilja lahko govorimo o težkih nasilnih dejanjih s psihičnimi in fizičnimi posledicami. Ženskam, žrtvam nasilja, prisluhnimo, verjemimo jim, ko se nam zaupajo, in jih podpirajmo na poti k spoznanju in odločitvi, da niso dolžne trpeti nasilja, ozaveščajmo jih o njihovih pravicah, predvsem pa jim dajmo vedeti, da v svoji stiski niso same. Bronja Habjanič "W7 Letos si - ' v resnično želim .. S.000 orov ■ Mif \ Novo 19.900 SIT Siemens C45 Zelo majhen, brez antene, WAP, možnost menjave ohišja, vibra zvonjenje, igre, do 200 ur v pripravljenosti, do 300 minut pogovorov, opomnik, koledar ^ ^ ^ ^ qi!9 ^ L cZ^e.-*- , 17.900 SIT Motorola T190 Transparentne barve (modro prozorno ohišje), 3 igrice, datum, ura, alarm, do 300 minut pogovora, do 120 ur v pripravljenosti Svoje praznične želje letos še pravočasno zaupajte pravim ušesom. Samo tako boste zares dobili praznični Si.mobilov Halo paket, ki je idealno božično ali novoletno darilo. Izberete lahko med paketom s Siemensom C45 za 19.900 SIT ali paketom z Motorolo T190 za 17.900 SIT. Oba vključujeta kar za 5.000 SIT brezplačnih pogovorov in novoletno darilo -sestavljanko. Lični darilni paketi vas že čakajo! Elektronik d.o.o. Pak CAR Radvanjska c. 64, Maribor I Ul. Kneza Koclja 6, Maribor Ljubljanska ul. 9, Maribor Vodajno mesto: Bossmark, Dragonijeva ul. 1, Maribor REPORTAŽE, AKCIJE Marjana prej ... Statistika akcije Iščete svoj stil kaže, da je z našo pomočjo večina udeleženk prvič obiskala kozmetični salon. Tudi Marjana je med njimi, zato se ji je kozmetičarka Neda Tokalic še posebej posvetila. Seznanila jo je z vse- ISCETE SVOJ STIL / ISCETE SVOJ STIL Iz klasiinega v mladostni stil Marjana Vaupotič je doma na Ločkem Vrhu, v občini De-strnik. Po poklicu je prodajalka, trenutno pa je zaposlena v podjetju Boxmark Leather v Kidričevem. Za akcijo se je prijavila iz čiste radovednosti. Največ časa posveča mali hčerkici. mi prednostmi stalne nege kože. Njena, ker je suha in občutljiva, potrebuje še posebno pozornost. Ob primerni kremi sta osnova vsake nege mleko in tonik, ji je razložila kozmetičarka, ki ji v zimskem času priporoča tudi uporabo finega pudra, ki bo njeno očutljivo kožo varoval pred mrazom in morebitnimi poškodbami. Kožo ji je očistila, uredila obrvi, na koncu pa še zmasirala. Marjana je imela naravno barvo las, še nikoli barvano in tudi dokaj naravne kodre. V frizerskem salonu Stanka je za njeno novo frizuro poskrbela frizerka Danica Zorcic. Lase ji je postrigla precej na kratko, stopničasto, ki daje pričeski polnost in bujnost. Pobarvala jih je s čokoladno barvo, konice pa popestrila z bakreno. Lase je posušila in na koncu stilizirala. Vizažistka Nina Skerlak je make up začela s podlago s tekočim pudrom in ga na nekaterih predelih utrdila s pudrom v prahu. Veki je očrtala s črtalom in jih osenčila z nežnim senčilom. Na trepalnice je nanesla maska-ro, na koncu pa je uporabila še ... in pozneje barvni glos za ustnice. Klasični stil mlade mamice in žene so modni strokovnjaki iz modnega studia Barbare Plavec zamenjali z mladostnim, njenim letom primernim stilom. Glede na njen temperament in glede na to, da nima omejitev pri barvah, so v butiku Claudia na Mi-noritskem trgu na Ptuju zanjo izbrali dnevna oblačila v jesenskih barvah, krojenih po zapovedih letošnje mode. Marjana je oblekla temnorjav pleteni pulover z bež progami in vrvicami, oprijete hlače s poudarkom na pasu z resicami in plašček za jesenske dni iz velurja s krzneno obrobo. Odsvetujejo ji temne monotone barve in razne melan-že, pristajajo ji čiste barve, zelo pa vse barve jeseni. Poleti pa lahko sega tudi po pastelih. Tudi Marjana bo en mesec brezplačno vadila v izbranem programu v športnem studiu Olimpic. Poudarek bo na oblikovanju želene postave in zmanjšanju telesne teže, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš. MG PTUJ / Z DANOM SOVINO O NUMEROLOGIJI Z numerologijo do harmonije Dan Sovina iz Ptuja je odprl šolo optimizma, v okviru katere se bo v začetku ukvarjal z numerologijo. Čuti, da je to tista dejavnost, s katero bi lahko dal nekaj več sebi in ljudem. Pred tremi leti je spremenil svoje ime in priimek. "Pozitivno spremembo imena in priimka sem kmalu začutil na več ravneh: v odnosih z otroki, z bivšo partnerko, s starši, z ljudmi, s katerimi sem bil več let v konfliktih. Vse to se je poravnalo. Začele so me privlačevati vse tiste stvari, ki me prej sploh niso zanimale. Vključil sem se v šolo za starše, v šolo življenjske energije, začel sem spoznavati druge ljudi, druga interesna področja. Začele so me zanimati knjige, ki me prej sploh niso zanimale. Človek je namreč tisto, kar bere. Razlika je, če prebiraš knjigo Izgubljeni v vesolju ali knjigo Rojeni za uspeh. Kmalu je v meni dozorela odločitev, da je moje delo v bistvu delo z ljudmi. V življenju sem se ukvarjal z različnimi poklici, doživel različne stvari. Po tej nu-merološki spremembi se je moje življenje uredilo. Takoj po spremembi sem začutil stabilnost, harmonijo, mir v sebi in umirjen duh. Posledica vsega je bila zavestna odločitev o tem, da se bom v bodoče ukvarjal s šolo optimizma oziroma numerologijo." Numerologija je štiri tisoč let stara veda, ki govori o vplivu ko-zmičnih energij na človeka. "Če so kozmične energije, to so predvsem energije planeta, usklajene z energijo imena, potem življenje teče. Ime je zelo močna energija, je edina stvar, ki se ne spreminja. Če je usklajeno s planeti, ki na nas vplivajo, pomeni, da je človek v ravnovesju z vesoljem, vsaka najmanjša človeš- Dan Sovina. Foto: C. Goznik ka celica je del vesolja. Kar velja za celo vesolje, velja za človeka, za najmanjšo človeško celico. To pa nam pokaže numerološki izračun," je o vplivu numerologije na človeško življenje skušal pojasniti Dan Sovina. TEDNIK: Pomeni, da bi si ljudje morali spremeniti ime, da bi bili srecni? D. Sovina: "Kar je bila še pred desetimi leti redkost, danes ni več. Vse več ljudi se odloča za spremembo svojega imena tudi v Sloveniji. To, kar ste vprašali, lahko potrdim s svojim izkustvenim primerom. Če bi zgolj prebral knjigo o numerologiji in odprl neko delavnico, bi me ljudje lahko sesuli že po tretjem, četrtem vprašanju. Zelo težko je ljudi učiti na osnovi tega, kar prebereš. Če pa človek sam doživi pozitivne spremembe po spremembi imena, je stvar popolnoma drugačna." TEDNIK: Ali numerologija lahko na nek nacin vpliva tudi na dogajanja v politiki? D. Sovina: "Numerologija ni veda, ki bi se ukvarjala z vedeževanjem. To ni veda, ki bi napovedovala kakršnokoli prihodnost. Numerologija je stvar, s pomočjo katere izboljšamo svoj odnos do samega sebe, do okolja in do celega vesolja. S spremembo imena, včasih je to lahko ena sama črka, lahko dosežemo popolno drugačno vibracijo. Pri numerologiji spremenimo vibracijo imena, kar pa dosežemo z izračunom. Obstaja kaldejska abeceda, ki obstaja več kot štiri tisoč let. Z njo se je ukvarjal tudi Pitagora. Po tej abecedi spreminjamo črke imena v števila. Ta veda se imenuje gematrija." Numerologija je zanimiva za vse tiste, ki so nezadovoljni s svojim imenom, ki čutijo, da ime, ki ga nosijo, ni njihovo, ki so o njej že nekaj slišali, ki jih celo življenje na nek način spremlja smola, ki pričakujejo naraščaj, ki so pred poroko... , in ki želijo zdravo, sproščeno in zadovoljno življenje. Numerologi-ja ni neki čudež ali čarovnija, čudežev tako ali tako v življenju ni, pomaga pa, da se uskladimo sami s seboj in da, kar je najpomembneje, postanemo dojemljivi za različne pozitivne vplive iz okolja. Z njeno pomočjo nas začnejo privlačevati stvari, ki so nam bile položene v zibelko. MG Marjana v oblačilih iz butika Claudia. Foto: Črtomir Goznik TEDNIKOVA AKCIJA Kateri duhovnik je najbolj priljubljen Tudi v današnjem Tedniku objavljamo glasovnico, s pomočjo katere nam boste pomagali izbrati najprlljubljenej{ega duhovnika na našem območju. Prvi predlogi že prihajajo v naše uredništvo in že v prihodnji številki bomo pričeli na podlagi vaših glasov predstavljati duhovnike, ki se bodo želeli predstaviti širšemu krogu bralcev. Hvala za sodelovanje, vaše predloge, zapisane na glasovnici, objavljeni v Tedniku, pa še naprej pričakujemo na naslovu: Radio-Tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Med vsemi glasovalci jih bomo izžrebali 30, ter jih skupaj s turistično agencijo Anka popeljali na enodnevni izlet presenečenja. Uredništvo TEDM-ov duhovnik zime Glasovalni kupon za najbolj priljubljenega duhovnika zime 2002/03 Glasujem za:_ Ime oz. naslov župnišča:_ Ime in priimek glasovalca:. Naslov: Telefonska številka: Kupon velja do 11.12.2002 FOTOGRAFIRANJE Z BOŽIČKOM Ptuj Ormož 16:00 4.12. U:00-16:00 www.simobil.» OSO 40 40 Simobil d.d., Šmartinska 134b, SI-1000 Ljubljana Letošnja Si.mobllova DONACIJA je novoletno darilo zdravju. Za nas so Ljudje na prvem mestu! Zanimajo nas njihove želje, potrebe, pričakovanja, hrepenenja ... In ni nam vseeno, kako se počutijo. Donacijo namenjamo petnajstim bolnišnicam In zdravstvenim domovom po vsej Sloveniji za najnujnejšo medicinsko opremo. Naj bo novo leto dolgo celo leto! vedno zame. s|mobil Ponedeljek, 9. december SLOVENIJA 1 6.25 Utrip. 6.35 Eu in mi. 6.40 Zrcalo tedna. 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poro~iia. 9.05 Čarobne dežele - Čarobno drevo. 9.15 Iz popotne torbe: Od iskre do ognja. 9.35 Waitapu, mladinska nad., 2/5. 10.05 Prvaki divjine, francoska dok. serija, 7/13. 10.30 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.00 Tistega lepega popoldneva. 13.00 Poro~iia, šport, vreme. 13.20 Tistega lepega popoldneva. 15.25 Osvajanje K2, ameriška dok. serija, 2/6. 15.55 Dober dan, koroška. 16.30 Poro~iia, šport, vreme. 16.50 Radovedni ta~ek: Voz. 17.05 Pipsi, risana nan., 22/26. 17.40 Recept za zdravo življenje. 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Hujšajmol, angleška nad., 3/6. 20.55 Svetovni izzivi. 21.25 (Ne)znani oder. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.50 Knjiga mene briga - Roddy Doyle. 23.05 Dosežki. 23.35 Recept za zdravo življenje, pon. 0.25 (Ne)znani oder, pon. 0.50 Svetovni izzivi, pon. 1.20 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 88.epizoda, pon. 1.45 Parada plesa, pon. 2.05 Homo Turisticus, pon. 2.25 Studio City, pon. 3.45 Kon~nica, pon. 4.45 Šport. SLOVENIJA 2 8.30 Izvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi. 9.05 Dobro jutro. 14.15 Sloves, angleška dok. serija, 3/7. 15.05 Sobotna no~. 17.05 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 88.epizoda. 17.40 Antonio, mali mojster Koride iz Portugalske, kratki dokumentarni film za otroke. 17.55 Eva in Adam, švedska nad., 1/16. 18.25 Jasno in Glasno: Moja postava - Moja težava, kontaktna oddaja. 19.15 Videospotnice. 20.00 Kon~nica. 21.05 Studio City. 22.00 Hladna vojna, ameriška dok. serija, 9/12. 22.50 Brane Ron~ei izza odra. 0.25 Videospotnice, pon. POP TV 9.00 Ko boš moja, pon. 9.55 Salome, pon. 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 11.40 Ljubezen brez greha, pon. 13.05 Športna scena, pon. 14.00 Varuhi luke, 12. del avstralske nan. 15.20 Ljubezen brez greha, 71. del mehiške nad. 16.20 Med sovraštvom in ljubeznij, 91. del mehiške nad. 17.15 Salome, 94. del mehiške nad. 18.10 Ko boš moja, 29. del mehiške nad. 19.15 24 ur 20.00 Pod eno streho, 11. del sosedske nad. 21.05 Sedma nebesa, 11. del ameriške nan. 22.00 Raztresena Ally, 15. del ameriške nan. 22.50 Tretja izmena, 4. del. 23.40 24 ur, pon. KANAL A 10.40 Izganjalka vampirjev, pon. 12.00 Dannyjeve zvezde, v živo. 13.00 Mladi in nemirni, 31. del nad. 13.50 Obala ljubezni, 165. del nad. 14.45 Ricki Lake. 16.05 Dragon Ball. 16.30 Super punce. 16.55 Izganjalka vampirjev, 17. del. 17.45 Korak za korakom, 18. del. 18.15 Veseli rovtarji, 2. del. 18.45 Družina za umret, 20. del nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Superfilm: Blisk smrti, am. film. 21.40 Pa me ustreli, 3. del nan. 22.10 Ned in Stacey, 14. del nan. 22.40 Noro zaljubljena, 10. del nan. 23.10 Mojster shaolina, hongkon{ki film. 0.50 Rde~e petke, eroti~na serija. TV3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Knjiga, pon. 9.45 Iz doma~e skrinje, pon. 11.40 Alen - lunina svetloba, pon. 20. dela. 14.20 Automobille, pon. 14.50 Alen - lunina svetloba, 21. del argentinske telenovele. 16.20 Rde~i udar, vojni film. 18.20 Motor Show Report. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Videalisti. 20.00 Marguerite Volant, 5. del kanadske nad. 21.00 Ekskluzivni magazin. 21.30 Naš vrt. 22.00 Iz doma~e skrinje. 23.15 Videalisti, pon. 00.20 Videostrani. HTV 1 7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Risanka. 9.30 Izobraž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.35 Pravica do rojstva. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 15.10 Izobraž. program. 16.00 Novice. 16.05 Risanka. 16.30 Hugo. 17.00 Zagreb: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 Alpe-Donava-Jadran. 18.20 Mali družinski antikvarijat. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Dokum. oddaja. 20.45 Latinica. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Stanje stvari. 0.05 Zahodno krilo. 0.50 Frasier. 1.15 Film. 2.55 Siska. 3.55 Elisa, življenje moje, film. 6.00 Črna Guja. 6.30 Kraljestvo divjine. HTV 2 7.10 Risanka. 7.35 Otroški program. 8.25 Amerika - Življenje narave. 8.55 Risanka. 9.05 Željka Ogresta. 10.00 Hrvaška 2010., dokum. oddaja. 10.50 Klapa "Ragusa", posn. 12.00 Note, notice. 12.30 Po Kristusovih stopinjah. 13.00 Družinski vrtiljak. 13.30 Iz jezikovne zakladnice. 14.00 Fenomeni. 14.30 Pol ure torture. 15.00 Planet glasba. 15.30 Ethan Frome, am. film. 17.10 Novice. 17.15 TV koledar. 17.25 Pravica do rojstva, serija. 18.40 Zvezdne steze. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Zahodno krilo. 20.50 Novice. 21.00 Frasier 21.30 Siska. 22.30 Črna Guja, serija. 23.05 Elisa, šp. film. 1.10 Zvezdne steze. HTV 3 11.30 Grbavec z našega faksa, am. film. 13.25 Živi zid. 15.30 It. nogometna liga, posn. 17.20 Pravgotovo ni~, film. 19.00 Planet Internet. 19.30 Potopisna serija. 20.10 Petica. 21.25 Film. 23.05 Šport danes. 23.15 Jurica Muraj v Dubrovniku 1976. leta. ORF 1 6.00 Otroški program. 7.55 Mladi Herkules. 8.20 Asterix pri Britancih. 8.30 9.35 Indiana Jones, film. 11.20 Korak za korakom. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otroški program. 14.45 Simpsonovi. 15.10 Superman. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije. 16.50 X Faktor. 17.35 Sam svoj mojster. 18.00 Newsflash. 18.05 Varuška. 18.30 Magacin. 19.00 Malcolm. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šov za milijone. 21.10 Starmania. 22.20 Newsflash 22.30 Starmania. 22.50 Šov Robbija Wil-liamsa. 23.50 Selena, film. ORF 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Serija. 10.15 Film. 11.40 Pogledi s strani. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Slike iz deželnega studia. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Serija. 14.05 Dr. Quinn. 14.50 Naš Čarli. 15.35 Serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.30 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Hotel Orth. 21.05 Tema. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Kultura. 0.00 Čas v sliki. Torek, 10. december SLOVENIJA 1 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poro~ila. 9.05 Radovedni ta~ek: Voz. 9.15 Pipsi, risana nan., 22/26. 9.40 Fliper in lopaka, risana nan., 10/26. 10.05 Študentska ulica, oddaja za študente. 10.35 Recept za zdravo življenje: Medicina v revš~ini. 11.25 Obzorja duha. 11.55 Hujšajmol, angleška nad., 3/6. 13.00 Poro~iia, šport, vreme. 13.20 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper-Capodistria. 14.10 Naravni parki Slovenije. 14.40 Poino~ni klub. 15.55 Prisluhnimo tišini. 16.30 Poro~iia, šport, vreme. 16.50 Biser~ki iz Bisergore. 16.55 Sprehodi v naravo: Pupki. 17.10 Knjiga mene briga - Roddy Doyie: Ženska, ki se je zaletela v vrata, pon. 17.40 Ivan Grozni, angleška dok. oddaja. 18.25 Zakladi sveta, nemška dok. serija, 15/26. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Dosje: Organizacija Tigr. 20.55 Aktualno. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.50 Usode srca, francoska drama, 2., zadnji del. 0.25 Ivan Grozni, pon. 1.15 Zakladi sveta, pon. 1.30 Dosje: Organizacija Tigr, pon. 2.20 Aktualno, pon. 3.15 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 89. epizoda, pon. 3.40 Usode srca, francoska drama, 2., zadnji del, pon. 5.30 Šport. SLOVENIJA 2 7.45 Videostrani - Vremenska panorama. 8.30 Dober dan, koroška. 9.05 Dobro jutro. 15.05 Studio City. 16.00 Kon~nica. 17.05 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 89.epizoda. 17.40 Rodna Louisiana, ameriški film. 20.00 Športni film. 20.35 London: Liga prvakov v nogometu, Arsenal - Valencia, prenos. 22.35 Basquiat, ameriški film. 0.15 Videospotnice, pon. POP TV 9.00 Ko boš moja, pon. 9.55 Salome, pon. 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 11.40 Ljubezen brez greha, pon. 13.05 Pod eno streho, pon. 14.00 Varuhi iuke, 13. dei avstralske nan. 15.20 Ljubezen brez greha, 72. dei mehiške nad. 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, 92. dei mehiške nad. 17.15 Salome, 95. dei mehiške nad. 18.10 Ko boš moja, 30. dei mehiške nad. 19.15 24 ur. 20.00 Preverjeno. 21.00 Resni~na zgodba, ameri{ki film. 22.40 Tretja izmena, 5. dei ameriška nan. 23.30 24 ur, pon. KANAL A 10.50 Izganjalka vampirjev, pon. 12.10 Na sever, pon. 13.00 Mladi in nemirni, 32. dei nad. 13.50 Obala ljubezni, 166. dei nad. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Dragon Bali, japonska risana serija. 16.30 Super punce, risana serija. 16.55 Izganjalka vampirjev, 18. dei nan. 17.45 Korak za korakom, 19. dei hum. nan. 18.15 Veseli rovtarji, 3. dei hum. nan. 18.45 Družina za umret, 21. dei hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Akcija: Napad na ladjo, ameri{ki film. 21.40 Pa me ustreli, 4. dei hum. nan. 22.10 Ned in Stacey, 15. dei hum. nan. 22.40 Noro zaljubljena, 11. dei hum. nan. 23.10 Duhovni kung fu, hongkonški film. 0.55 Rde~e petke, eroti~na serija. TV3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Motor Show Report, pon. 9.45 Iz doma~e skrinje, pon. 11.40 Aien -lunina svetloba, pon. 21. deia. 12.50 Margueritte Volant, pon. 5. deia. 14.20 Ekskluzivni magazin, pon. 14.50 Aien - lunina svetloba, 22. dei. 15.50 Iz doma~e skrinje, pon. 17.20 Dokumentarna oddaja. 17.50 V sedlu, pon. 18.20 Naš vrt, pon. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 SQ Jam Show. 21.00 Rokometna mreža. 21.30 Avtodrom. 22.00 Iz doma~e skrinje. 23.15 Videalisti, pon. 23.50 Automobille. 00.35 Videostrani. HTV 1 7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Risanka. 9.30 Izobraž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.35 Pravica do rojstva, serija. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 15.10 Izobraž. program. 16.00 Novice. 16.05 Risanka. 16.30 Hugo. 17.00 Zagreb: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 Govorimo o zdravju. 18.20 Kultura. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Globalno naselje. 20.35 Internacionai. 21.05 Forum. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Mestni ritem. 23.30 Pravica za vse. 0.15 Smrtna kazen. 0.40 Film. 2.20 Zopet znova. 3.05 Scaramouche, am. film. 4.55 Remek. 5.05 Glasbena TV. 5.55 Črna Guja. 6.25 Kraljestvo divjine. HTV 2 7.10 Risanka. 7.35 Potniki skozi ~as, serija. 8.00 Fant spoznava svet, serija. 8.25 Amerika - Življenje narave. 9.30 Pod pove~aiom. 10.00 Prizma. 10.55 Dokum. oddaja. 11.25 ČB v barvi. 12.10 Aipe-Donava-Jadran. 12.40 Mali antikvarijat. 13.10 Stanje stvari. 14.10 Briijanteen. 15.00 Planet glasba. 15.30 Film. 17.10 Novice. 17.15 TV koledar. 17.25 Pravica do rojstva, serija. 18.40 Zvezdne steze, serija. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Zopet znova, serija. 20.50 Novice. 21.00 Smrtna kazen, serija. 21.30 Pravica za vse, serija. 22.20 Črna Guja, serija. 22.55 Scaramouche, am. film. 0.45 Zvezdne steze, serija. HTV 3 11.30 Film. 13.30 Latinica. 17.20 Petica. 18.35 Nogomet. 19.30 Potopisna serija. 20.05 Reprizni program. 20.35 Nogomet. 22.40 Šport danes. 22.50 Glamour Cafe. 23.50 Nogometna Liga prvakov. ORF 1 6.10 Otroški program. 7.50 Varuška. 8.10 Sam svoj mojster 8.35 Superman. 9.20 Selena. 11.20 25-magacin. 11.45 Confetti tivi. 14.45 Simpsonovi. 15.10 Superman. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije. 16.50 X Faktor 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.00 Newsflash. 18.05 Varuška. 18.30 25-magacin. 19.00 Maicoim. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Soko Kitzbuehi. 21.00 Newsflash. 21.10 Debeiu-har. 22.50 Seks v mestu. 23.20 UEFA Liga prvakov. 0.20 Soprani. ORF 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.55 Policijska inšpekcija 1. 10.20 Avstrijski film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Evro co, oddaja. 12.35 Zgodbice iz potovanj. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1. 14.05 Trapper John. 14.50 Naš Čarii. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Taikshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum. 21.05 Reportaža. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizoriš~u. 23.05 Križemkražem. 0.00 Čas v sliki. Sreda, 11. december SLOVENIJA 1 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poro~iia. 9.05 Biser~ki iz Bisergore. 9.10 Grdi Ra~ek Tine, risana nan., 8/26. 9.30 Sprehodi v naravo: Pupki. 9.50 Oddaja za otroke. 10.05 Knjiga mene briga - Roddy Doyie: Ženska, ki se je zaletela v vrata. 10.20 Naravni parki Slovenije: Regijski park Trnovski gozd - Nanos, 1/3. 10.50 Zakladi sveta, nemška dok. serija, 15/26. 11.05 Ivan Grozni, angleška dok. oddaja. 11.55 Plesanje skozi ~as: Portret Boruta Teibana. 13.00 Poro~iia, šport, vreme. 13.15 (Ne)znani oder. 13.40 Svetovni izzivi. 14.10 Dosje: Organizacija Tigr. 15.00 Aktualno. 15.55 Hidak - Mostovi. 16.30 Poro~iia, šport, vreme. 16.50 Pod klobukom. 17.50 V divjini z..., avstralska poijud. serija, 2/9. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Sedmi pe~at: Čudovita stvar, danski film. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.55 Koncert orkestra Slovenske Filharmonije: B. Bartok, F. Lizst, R. Schumann. 0.25 V divjini z..., avstralska poijud. serija, 2/9, pon. 1.20 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 90.epizoda, pon. 1.45 V nebesih ribe stradajo, ameriški film, pon. 3.35 Šport. SLOVENIJA 2 8.30 Hidak - Mostovi. 9.05 Dobro jutro. 13.35 Slovenski ljudski plesi, pon. 14.05 Pokljuka: Svetovni pokal v Biatlonu, štafeta (ž), prenos. 16.00 Homo Turisticus, pon. 16.25 Šport. 17.45 Mary Tyler Moore, ameriška nan. 18.15 SP v biatlonu, štafeta (ž), posn. s Pokljuke. 19.15 Videospotnice. 20.00 Liga prvakov v nogometu, Manchester United - Deportivo, prenos. 0.00 Zaklad gospoda Arneja, {vedski nemi ~b film. 1.50 Videospotnice, pon. POP TV 9.00 Ko boš moja, pon. 9.55 Salome, pon. 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 11.40 Ljubezen brez greha, pon. 13.05 Preverjeno, pon. 14.00 Varuhi iuke, 14. dei. 15.20 Ljubezen brez greha, 73. dei. 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, 93. dei. 17.15 Salome, 96. dei. 18.10 Ko boš moja, 31. dei. 19.15 24 ur. 20.00 TV kriminalka: Uradno mrtva, am. film. 21.40 Newyorška policija, 15. dei. 22.35 Tretja izmena, 6. dei. 23.30 24 ur, pon. KANAL A 10.40 Izganjalka vampirjev, pon. 12.00 Dannyjeve zvezde. 13.00 Mladi in nemirni, 33. dei. 13.50 Obala ljubezni, 167. dei. 14.45 Ricki Lake. 16.05 Dragon Bai. 16.30 Super punce. 16.55 Izganjalka vampirjev, 19. dei. 17.45 Korak za korakom, 20. dei. 18.15 Veseli rovtarji, 4. dei. 18.45 Družina za umret, 22. dei. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Svilene sence, 14. dei. 21.00 Ekstra magazin. 21.50 Pa me ustrei, 5. dei. 22.20 Ned in Stacey, 16. dei. 22.50 Noro zaljubljena, 12. dei. 23.20 Barabe in morilci, hong-kon{ki film. 1.05 Rde~e petke, eroti~na serija. TV 3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Avtodrom, pon. 9.45 Iz doma~e skrinje, pon. 11.40 Alen, pon. 14.20 [tiri ta~ke. 14.50 Alen. 15.50 Knjiga. 16.20 Automobille. 16.30 Počitnice ob jezeru, drama. 18.20 Rokometna mreža. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Bonanca. 21.00 Sijaj. 21.30 TV razglednica. 22.00 Iz doma~e skrinje. 23.15 Oder dobre volje. 00.45 Videalisti. HTV 1 7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Risanke. 10.45 Kviz. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar 12.35 Pravica do rojstva. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 16.00 Novice. 16.05 Izobraž. oddaja. 16.35 Hugo. 17.00 Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 Svet podjetništva. 18.20 Usode. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.15 LOTO 7/39. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kontakt-oddaja. 21.00 Enkraten svet. 21.30 Kultura. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Poslovni klub. 23.30 Jazz. 0.30 Reševalna služba. 1.15 Serija. 1.40 Policist in pol. 3.15 Nikita. 4.00 Bad Behaviour, film. 5.40 Glasbena TV 6.30 Črna Guja. HTV 2 7.10 Otroški program. 8.25 Amerika - Življenje narave. 10.00 Jurica Muraj v Dubrovniku 1976. leta. 10.40 Glas domovine. 11.10 Plodovi zemlje. 12.00 Mir in dobro. 12.30 Kultura. 13.00 Govorimo o zdravju. 13.30 Internacionai. 14.00 Globalno naselje. 14.30 Mestni ritem. 15.00 Planet glasba. 15.30 Policist in pol, film. 17.10 Novice. 17.15 TV koledar. 17.25 Pravica do rojstva. 18.40 Zvezdne steze. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.10 Reševalna služba. 20.55 Novice. 21.05 Serija. 21.35 Nikita. 22.25 Črna Guja. 23.00 Bad Behaviour, film. HTV 3 17.40 Nogomet. 19.30 Potopisna serija. 20.00 Reprizni program. 20.15 Nogomet. 22.50 Šport. 23.00 Planetarni zvok. 23.30 Nogomet. ORF 1 6.05 Otroški program. 7.55 Varuška. 8.15 Sam svoj mojster 8.40 Superman. 9.45 Debeiuhar. 11.20 Magacin. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otroški program. 14.45 Simpsonovi. 15.10 Superman. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije. 16.50 X Faktor 17.35 Sam svoj mojster. 18.00 Newsflash. 18.05 Varuška. 18.30 Magacin. 19.00 Chaos City. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet. 23.35 Steiner, film. ORF 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Serija. 10.15 Film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Reportaža. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Serija. 14.05 Trapper John. 14.50 Naš Čarii. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Taikshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 18.48 Lotto. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Help TV. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Svetovni žurnal. 23.15 Dokumenti. 0.00 Čas v sliki. TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri. - V informativni oddaji se bodo zvrstili najrazličnejši prispevki. Začetek bo v znamenju izida županskih volitev v mestni občini Ptuj in volitev člana državnega sveta v sedmi volilni enoti. V Dornavi so odprli nove bivalne prostore za 110 varovancev, varnostni sosvet mestne občine Ptuj je bogatejši za didaktični pripomoček, svojo dejavnost predstavlja Klub ptujskih študentov, v OS Olge Meglič so praznovali dan šole in še veliko drugega! Vsak ponedeljek med 21. in 22. uro na programu radia ptuj pripra^rtja in vodi: \ladimir kajzoVar 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Vsak četrtek ob 20.00 uri miioô n LESTVICA: 13. Vagabundi - Na zdravje, prijatelji 12. Okrogli muzii(anti - Vinograd sem prodal 11. Alpski kvintet-Hvalnica trti 10. Ans. Tonija Verderberja - Bog je ustvaril žemljico 09. Stanka Kovačič - Dan na dan 08. Ans. Toneta Rusa - Čas je za Slovenijo 07. Ans. Henček-Metliška črnina 06. CIK - Veselje nas po kon'c dtži 05. Fantje z vseh vetrov - Na Trško goro 04. Ans. Melos - Veselo zaigraj in zapoj 03. Ans. Nagelj - Dobrodošli doma 02. Franc MIhellč - Pod Gorjance grem OI.Ans. Rupar-Napitnica 1.Rujskih5-Made In Slovenija 2. Zlatko Dobrič - Drugi jI kuštra lase 3. Čuki - Liza 4. Alenka Kolman - Ne, ne bom 5. Korado In BrendI - Lažnivca 6. Boštjan Konečník - Treba ga je srat 7. Marinero - Dolenjke Poskočnih 13 Glasujem za; Veličastnih 7 Glasujem za: ' Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGAMARlCETlNGd.o.o.,p.p. 318,2250Ptuj Nagrado založbe MANDARINA prejme: Jožef ŠMIGOC, Ljubstava 1, 2284 Videm pri Ptuju Xradioptuj 89,8 • 98.2 •I04,3mhz ČETRTEK, 5. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (se ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (se 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 Horoskop. 7.00 Vprašanja in odgovori. 9.05 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 HIT STYLING. 11.50 CONECT. 12.00 Poročila Radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: miklavževanje. 20.00 ORFE-JČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). PETEK, 6. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 7.00 Vpra- šanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 Za več zdravja (profesor Vlado Čuš). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila Radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev in Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 13.40 Napovednik prireditev, Potrebe po delavcih. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Rado in DJ Jure). 23.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj). SOBOTA, 7. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOI? 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila Radia BBC. Sredi dneva: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.10 ŽIVIMO LEPO (Saša Einsi-dler). 23.00 Mitjah in Petjah show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). NEDELJA, 8. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOI? 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila Radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). PONEDELJEK, 9. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 7.00 Vprašanja in odgovori. 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Kiajnšek). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila Radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormoška in ienarška kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 19.30 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žuie). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman -Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Viadimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLAS- BENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). TOREK, 10. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 7.00 Vprašanja in odgovori. 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila Radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO: Pomoč sočloveku (Marija Siodnjak). 20.00 VEČERNI PROGRAM (ABCD in Glasbene želje prek SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). SREDA, 11. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HORO-SKOI? 7.00 Vprašanja in odgovori. 9.10 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila Radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 18.00 VRTIČKARIJE (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Škrjančkov ropot. 22.00 Glasbene želje prek SMS. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). TURISTIČNI TEDNIK KRAJI, KI PRITEGNEJO ... Goli otok - jugoslovanski Alcatraz Tudi po skoraj petdesetih letih, odkar je bil zaprt kot najbolj znan gulag na tleh nekdanje Jugoslavije, Goli otok mnogim še vedno sproži travmatične spomine, ostalim, ki na srečo niso okusili njegovega gorja, pa predstavlja tisti del zgodovine, ki govori o načinih eliminiranja potencialnih političnih nasprotnikov jugoslovanskega državno-partijskega vodstva. Goli je bil in še vedno ostaja ohranjeno pričevanje o tem, kako je jugoslovanska revolucija "žrla svoje otroke"! Bratev je že končana, mošt se spreminja v vino in mi se pripravljamo na praznike; takšne in drugačne ter dolg, teman in neprijazen november. Zato sem se odločila, da vas popeljem v, vsaj za nekatere, še bolj temen kraj, ki leži na čudoviti obali hrvaškega Jadrana. Za jesenske popotnike morda priložnost, da spoznajo zgodovino iz prve roke! Iz Loparja na Rabu dvakrat dnevno vozi barkača na ogled Golega otoka. Na poti proti njemu je na levi poraščen in večji otok Sv. Grgur, za njim še večji in popolnoma gol otok Prvič, globlje v ozadju pa se vije planota Velebit. Kapetan, ki bo hkrati tudi vaš turistični vodnik, raje govori o obdobju, ko so bili na Golem obsojeni kriminalci in o njihovih neuspelih poskusih pobegov; ta je menda uspel le enemu. Že iz pristanišča, kjer sta pristajali ladji, ki sta dovažali IB obsojence in kasneje tudi kriminalce, so vidne hale, v katerih so delali eni in drugi zaporniki v suženjskih razmerah. Danes so opustele in nekatere dokaj porušene; kot da bi prebivalci sosednjega Raba hoteli za vedno izbrisati ostanke pomnenja , da sta v njihovi neposredni bližini delovala dva gulaga in najhuj{a kaznilnica v nekdanji državi. Goli ni več popolnoma gol, kot je bil, ko so ga izbrali za prevzgojo in izolacijo "Stalinove pete kolone"; drevje, ki so ga zasadili informbirojevci in kaznjenci, prekriva že dobršni del otoka. Ceste, ki so jih obsojenci gradili ob pičli prehrani in pod žgočim soncem (poleti je na Golem povprečna temperatura vsaj 35°C) vodijo skozi gričevnat in skalnat teren k nekdanjim deloviščem. Ker na Golem ni bilo vode (dovažati so jo morali z Raba), se je uprava domislila gradnje zbiralnika deževnice, čigar površina je enaka nogometnemu igrišču in je še danes v odličnem stanju. Obiskovalec si težko razloži, kako je bilo možno (oz. koliko življenj je to zahtevalo) s kladivom in sekačem v tem kamnitem morju zgraditi tako veliko zbiralno površino, ki jo celo obdaja visok in debel kamniti zid. Naključnega obiskovalca spreleti srh, ko nedaleč stran od "vodnega stadiona" naleti na drug faraonski objekt, ogromen — v živo skalo vklesan in od zunaj s kamenjem obdan vodni rezervoar, ki je povezan z zbiralnikom. Večina "družbeno" koristnega dela je bila popolnoma nesmiselna, saj so morali obsojenci na nosilih prenašati kamenje z ene na drugo stran otoka in se pri tem medsebojno priganjati, sicer so jih čakale hude kazni. Po nekaj oglednih točkah, o katerih natančno ne veste, v kateri del otoške zgodovine bi jih uvrstili, imate Golega kar hitro dovolj. Z malo domišljije lahko zaslišite žvenket kladiv in verig, vpitje paznikov, lajež psov; izza vročične koprene pa sklonjene obrise ro-bijašev, ki se opotekajoče, pod težkimi bremeni izgubljajo nekam proti strmim obalam Golega. Prekletstvo si v novejšem času prizadevajo razbliniti razne Nagradno turisti~no vpra{anje Največji letošnji slovenski turistični projekt "Stranske poti so zanimivejše od glavnih" je, sodeč po odzivih, zanimiv nov produkt, ki na privlačen način predstavlja raznolikost slovenske turistične ponudbe, ugotavljajo v Slovenski turistični organizaciji. Ponudniki s Ptujskega so vključeni v sklop Sončne poti. Odzivi z letošnje akcije bodo osnova za nadgradnjo projekta. European Compétition for Towns and Villages in Bloom * * *** 2002 Concours Européen de l'Entente Florale Foto: Črtomir Goznik NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Simbol katerega mednarodnega tekmovanja je predstavljen na fotografiji?_ Ime in priimek:_ Naslov: _ Davčna številka: Šestega decembra bodo v Slovenj Gradcu, v Koroški galeriji likovnih umetnosti, na priložnostni slovesnosti podelili letošnja priznanja v tekmovanju Moja dežela - lepa in gostoljubna. Ptuj je bil letos med turističnimi kraji ponovno tretji. Izvedli bodo tudi posvetovanje o uresničevanju projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna. Občina Laško bo predstavila izkušnje pri uresničevanju dogovora slovenskih občin pri izvajanju projekta Moja dežela -lepa in gostoljubna, turistični društvi Slovenj Gradec in Kostel, izkušnje pri urejanju okolja in kakovosti življenja, župan občine Slovenske Konjice pa rezultate sodelovanja slovenskih krajev v mednarodnih projektih. Svoje štiriletno delo je v soboto, 30. novembra, ocenila TZ Slovenija. Gre za obdobje, ki je bilo za slovenski turizem ugodno. Turistični promet se je v posameznem letu povečal tudi za več kot 20 odstotkov. V zadnjih štirih letih je bilo ustanovljeno več kot 130 novih turističnih društev. Sicer pa je v Sloveniji v tem trenutku že okrog 630 društev, ki opravljajo s turizmom povezane dejavnosti. Mnoga turistična društva so v tem obdobju pričela razvijati tudi pridobitno dejavnost, s katero so si zagotovila vsaj minimalna sredstva za svoje delovanje. Posebej poudarjen je bil pomen prostovoljnega dela. Kritično pa so ocenili odnos države do turistične društvene organizacije. Država daje premalo sredstev za delovanje civilne družbe, ki je v novi strategiji razvoja slovenskega turizma opredeljena kot tretji steber delovanja - ob družbenem in zasebnem. Vinski festival Kluba ptujskih študentov se imenuje Vino ni voda. Nagra- do bo prejela Nežka Travnikar, Apače 128, 2324 Lovrenc na Dravskem polju. Danes vprašujemo, simbol katerega mednarodnega tekmovanja, je predstavljen na fotografiji. Nagrada za pravilen odgovor so tri vstopnice za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 12. decembra. nevladne organizacije, ki bi želele zapuščene in žalostne pomnike trpljenja, ki se jih lahko primerja s koncentracijskimi taborišči iz II. svetovne vojne, prenoviti in jih nameniti različnim družbenim in umetniškim dejavnostim. Ne glede na omenjene poskuse, da se za vedno zapro vrata Golega in njemu podobnih mučilnic, bo brez dvoma še naprej ostal otok, ki ga boste z olajšanjem zapustili. Se vrsto generacij bo nemo skrival okamenelo zgodovino in neobjavljene zgodbe številnih trpljenj in tragedij. Vlasta Klep POGLEJ IN ODPOTUJ LENDAVm Sončkov klub 12.990 vikendi do 2.3.03,3* hotel Upa, bogat program, 2D, POL, otrokdo12letbrazplaino P0ltT0B0tl=2 SÎÏ 17.990 6.12.02 - 30.3.03,3* hotal Ladja, Soaikov Hub, 3/4D, NZ, IzlatI, iport, animacija_ OTVORITVENA SMUKA 27.900 12. -15.12., Tre Valil - Falcade, apartma/as., smučarska vozovnica, zabava, šola carvinga... UMAG. Sončkov klub že za 39 ■ 990 29.12., 3* SIpar, 3/4D, POL, sllvastrska veiarja, bogat pragram, gost: Matja! Jarilalk PARIZ 54.900 20.12. - 2.1., avtobusni Izlet, 2* lax hotal, 5D, NZ, silvestrovanje na Ellzajskih paljanab ČAROBNA TURČIJA 64.900 11.1.03,3* hotal, 7D, POL, Sida - Pamakkalo - Komar, TOSKANA 64.900 31.12. -1.1., avtobusni Izlet. 3* hotel. 3D. POL. sllvestrska veiierja. slovensko vodenje www.sonchek.com Tsonček PTUJ, Krïmpljeva 5, tel. 02/749 32 82 Till potovalni center_ ZANIMIVOSTI, PISMA BRALCEV RISE: Dr. ADOLF ZIZEK O sodobnih duševnih motnjah živimo v svetu, v katerem smo sprejeli razne bojazni kot del vsakdanjega življenja. "Bom zamudil službo?", "Bom pravočasno poravnal račune?", "Bo avtomobil vžgal?" se sprašujemo. To so, bi rekli, "normalne" težave, ki jih doživljamo večji del življenja in ki predstavljajo relativno majhne probleme. Ljudem, ki trpijo za bojazen-skimi motnjami, so se te motnje toliko povečale, da dramatično vplivajo na njihovo življenje in so se razvile v tako imenovane napade panike, fobije, prisilne misli itn. Za temi motnjami trpe sami, občutijo pa to tudi njihovi partnerji, njihove družine in tudi njihova okolica. Pogosto ljudi, ki trpijo za bo-jazenskimi motnjami, okolica izključi, saj se ne morejo udeleževati zabav, ne morejo uživati v počitnicah, mnogi prizadeti pa ne morejo niti normalno delati. Dr. Izaak Marks, pofesor na oxfordski univerzi, je zapisal: "Bojazenske motnje bi predstavljale velik problem za strokovnjake za duševne motnje, če bi vsi ljudje, ki trpe za temi motnjami, hkrati poiskali njihovo pomoč. Večina ljudi, ki trpe za bojazenskimi motnjami, namreč še ni poiskala strokovne pomoči." V Veliki Britaniji trpi za bo-jazenskimi motnjami okoli 14 milijonov prebivalcev, kar predstavlja 18% vsega prebivalstva. Približno 75% Britancev, ki trpijo za bojazenskimi motnjami, še ni bilo deležnih nikakršne strokovne pomoči. Pri nas je, seveda, ta odstotek še manj ugoden. Opišimo najpogostejše bojazenske motnje. AGORAFOBIJA V slovarjih najdemo pod geslom "fobija" razlago "strah", lahko pa dodamo še besedico "izogibanje", saj vemo, da se Duševno zdravje je harmonija duše in duha s telesom in z okoljem. Dr. A. Žižek ljudje, ki trpijo za fobijami, izogibajo vseh situacij, bitij ali predmetov, ki se jih boje. Agorafobija ni samo (kot menijo nekateri) strah pred odprtimi področji in prostori, pač pa strah pred vsemi prostori ali situacijami, kjer se prizadeti ne počuti varnega ali se počuti ujet; posledica tega je nenadzorovana želja, da bi pobegnil na področje, kjer se počuti varen, kar je najpogosteje njegov dom oziroma stanovanje. Nekateri agorafobiki ugotovijo, da se izognejo bojaznim, če jih spremlja kdo od sorodnikov ali prijateljev. Zato postanejo sčasoma povsem odvisni od spremstva, tako da jih mora povsod kdo spremljati. Opišimo simptome, ki se pojavljajo pri agorafobiji. To so: - pospešen srčni utrip - splošna slabost - bolečine v prsnem košu - omotica - težave z dihanjem - občutki "nerealnosti" ali "odsotnosti" - hladne noge - močno potenje - napake v vidu ali sluhu - močan občutek, da bo agora-fobik umrl ali znorel - strah pred tem, da bo ago-rafobik izgubil oblast nad seboj in da bo zato poškodoval sebe ali druge Pojavljajo se lahko samo nekateri od naštetih simptomov ali hkrati vsi. Strah pred temi simptomi to motnjo samo ojači in jo naredi tako še težjo; ko se agorafobija pojavi, je rešitev le v tem, da se odkrito soočimo z njo. To pa ni tako enostavno, dokler si ne pridobimo izkušenj, kako se tej motnji izogniti. POSEBNE (SPECIALNE) FOBIJE Posebne (specialne) fobije so, kot pove že ime, fobije, ki se nanašajo na posebne predmete, bitja ali situacije. Ljudi, ki trpe za to duševno motnjo, je groza pred nekaterimi predmeti, bitji ali situacijami kljub temu, da se zavedajo, da je njihov strah neutemeljen in nelogičen. Njihovi občutki groze pa so tako realni, da jih spravljajo v hudo stisko. Tudi mnogi posamezniki, ki nimajo te duševne motnje, se bojijo kač, pajkov, velikih živali ali neživih stvari, kot so ostri predmeti, železniški peroni ipd. Potem ko se ta fobija razvije, se prizadeti boje že samih fotografij teh stvari, živali ali situacij, in jih tudi že sama, njihova imena spravljajo v hudo stisko; izogibajo se že bližini teh stvari. Njihovi bližnji jih "zdravijo" tako, da jim ne dovolijo gledati TV-programov s takšno vsebino, ali da jim odstranijo iz časopisov in revij fotografije teh RISE: FRANC FIDERSEK / O DOGAJANJIH PRED STIRIDESTIMI LETI Spoznajmo tudi napol zamoliano ••• Nadaljevanje Po treh mesecih pa so nemški "arbeitsmani" lahko šli domov, po Slovence pa so prišli oboroženi vojaki in jih odpeljali v vojašnice po raznih mestih Nemčije. Ivo je bil dodeljen enoti lahkih havbic v Lands-berg/Lech in je zapisal: "Z neskončnim zaupanjem sem se prepustil valovom in toku usode." Sredi julija 1943 so se odpeljali skozi Dansko in potem z ladjo na Norveško. Tam je v enoti, praktično v varnem zaledju, ostal do konca aprila 1944, se udeleževal rekreacijskega smučanja na vojaških smučiščih, se dopolnilno izobraževal in bil premeščen v enoto težkih havbic. Maja je bila enota premeščena na Dansko, kjer so v primerjavi z vojaki v prvih bojnih vrstah prebijali čas v kar ugodnih razmerah, saj Danska ni bila v vojni. Tam je Ivo tudi sprejel žalostno sporočilo, da je 21. junija 1944 zjutraj padel brat Ivo, ki je bil po okrevanju neumoren organizator odpora na Gorenjskem. V prvi polovici avgusta 1944 je bil Igor s svojo topniško enoto z Danske prepeljan v Nemčijo in naprej na območje Poljske, kjer se je enota še izpopolnjevala za spopade na vzhodni fronti. Z njo so se srečali 8. septembra severno od Varšave. Del njihove divizije je bil tudi pritegnjen k zadušitvi vstaje v Varšavi, saj so Sovjeti na celi frontni črti tisti čas v glavnem mirovali. Angloameričani so varšavskim vstajnikom pošiljali pomoč s transportnimi letali. Enkrat se je zgodilo, da je močan veter odnesel padala z velikimi ploč- evinastimi zaboji, polnimi vojaške opreme in orožja, na nemško stran, kjer so bili "darila" otroško veseli. To je prevzelo tudi Igorja, sukal je v rokah angleško brzostrelko, počilo je in krogla se mu je zarila skozi čevelj v nogo. Po zaslugi razumevajoč-ega komandanta so ga oprostili obtožbe, da je poškodoval namenoma, ob pomoči zdravnika mu je strelna rana hitro, in sicer v enem mesecu zacelila, okrevanje pa je preživel v zaledju fronte. V tem času so sovjetske enote krepko napadale in smrt je na veliko kosila. Igor je ocenil, da je bila tista nesreča z brzostrelko zanj prava sreča. Zopet je v enoti prevzel svoje delo kot računar-topograf, potem pa je bila njihova divizija premeščena na nov položaj. Fronta je nekaj časa mirovala, zato so si začeli graditi zaklonišča in zemljanke, da bi v njih preživeli zimo. Toda že 14. januarja 1945 se je začela silovita sovjetska ofenziva in zdesetkana je nemške čete pognala v beg proti Odri. Po mnogih srečnih okol-nostih in naključjih je bil med njimi tudi Igor. Iz ostankov divizije so baje ustanovili novo bojno enoto z nekaj havbicami in se odpeljali na sever, kjer so Rusi močno pritiskali proti Stettinu (Ščečin), vzdržali so le nekaj dni, potem pa se umaknili proti jugu in se vkopali na položajih vzhodno od Berlina. Ker je tam fronta nekaj dni mirovala, Rusi so v tistih dneh zavzeli Dunaj in napredovali ob Donavi navzgor, zato je bila Igorje-va topovska enota poslana proti Pragi, da bi okrepila nemško obrambo na Češkem. Prav takrat pa se je rusko prodiranje proti Pragi ustavilo, ker je bil glavni udar na severu s ciljem -zavzeti Berlin. Na Češkem pa se je napad sovjetskih sil začel šele 8. maja, to je dan pred uradno nemško kapitulacijo. Enota, v kateri je služil Igor, se je začela Igor Slavec je še vedno mladostno svež hitro umikati proti zahodu, kjer so se 11. maja že predali ameriškim enotam. Strpali so jih v taborišče in med vojaki je začela krožiti vznemirljiva vest, da jih bodo Američani predali Rusom, zato so ujetniki začeli masovno bežati iz taborišča, med njimi tudi Igor s prijatelji Slovenci - Srečkom, Frančkom in Albinom. Mnoge ubežnike so ameriške patrulje ujele, našim štirim rojakom pa je pobeg uspel. Prišli so do Passaua in tam nekje jih je ujela ameriška patrulja. Spravili so jih v veliko ujetniško taborišče na travniku južno od Linza, baje je bilo čez 60.000 ujetnikov, med njimi so bili samo omenjeni 4 Slovenci, potem se jim je pridružil še Zdravko iz Celja. Poleg Nemcev in drugih narodnosti pa je bilo v taborišču tudi veliko četni-kov in ustašev. Nemci so kmalu začeli odhajati domov, ostale ujetnike pa so selili iz lagerja v lager, avgusta pa so jih nagnali na delo v Salzburg. Tam so slučajno naleteli na člana repatri-cijske komisije Jugoslavije, ki jim je pomagala, da so se vsi, ki so se resnično hoteli vrniti domov, organizirano prijavili ameriškim oblastem za prostovoljni odhod v domovino. Procedura je trajala več kot en mesec, vmes so jih Američani dali za nekaj tednov v UNRA-lager, da so se telesno okrepili in očedili. Tako je Igor, 8. novembra 1945 v Kranju izstopil iz vlaka in naslednji dan je bil že doma. Izpolnil je obljubo, ki jo je 18. februarja 1943 dal materi, da se bo vrnil... Igorjeva fronta doživetja proti koncu vojne sem nekoliko podrobneje opisal, da bi s tem ponazoril, kako je prisilno mobilizirani Slovenec doživljal zadnje poraze in razsulo nemške armade. Njegov brat Ivo Slavec je bil v letu 1953 - enako kot nekateri drugi prvoborci - proglašen za narodnega heroja. Dal je življenje za domovino in obstoj slovenskega naroda. Igor, ki mu je bil brat Ivo že od otroštva naprej vzornik in učitelj, pa se je žrtvoval za brata, za mater in domačijo. To mu je usoda povrnila s tem, da se je zdrav in pošten vrnil domov, da je z delom po vojni dokazal, da je pošten in zaveden Slovenec, da po treh sinovih in osmih vnukih rod Slavčevih živi in bo živel naprej. Kdo ve, kako bi bilo, če bi se bil takrat, februarja 1943, odločil drugače? stvari, da bi jih tako zaščitili. Specialne fobije so povezane s podobnimi simptomi, kot jih imajo agorafobiki. SOCIALNE FOBIJE Značilno za socialne fobije je, da se njihovi nosilci zelo boje, da bi bili v središču pozornosti ali/in ponižani. To se razvije po preteku prehodnega obdobja do tolikšne stopnje, da se začnejo izogibati restavracijam, javnim toaletnim prostorom, vsem ostalim javnim prostorom. Nočejo niti sprejemati doma gostov, opravljati gospodinjskih del, kot Kdor nima duše, ne more duševno zboleti. Dr. A. Žižek so pripravljanje hrane, točenje pijač; nočejo kuhati kave ali čaja za goste, zaradi strahu, da bi se pri tem delu osramotili oziroma bili v središču pozornosti. UMIK K POMIRJEVALOM Pretirano jemanje pomirjeval, drog ali/in pitje alkohola je splošen problem, h kateremu se zatekajo prizadeti, ki trpe za duševnimi motnjami bojazni (anksioznosti). Ko jih okolje prisili k temu, da prenehajo, da bi se vdajali navedenim pomagalom, se jim znova pojavijo simptomi bojazni. SPLOŠNA BOJAZENSKA MOTNJA Splošna bojazenska motnja (angleško General Anxiety Disorder ali G.A.D.) je vedenje, pri katerem je prizadeti zaskrbljen in prestrašen ne glede na okoliščine, v katerih se znajde. Simptomi so podobni, kot sem jih opisal pri agorafobiji. Misli, da bo zblaznel, kljub temu, da — kot pri vseh motnjah strahu — ni zunanjih pogojev za blaznost. Pri tem zelo pomaga sproščanje mišic (relaksacija) in poslušanje umirjene glasbe. V Veliki Britaniji imajo prizadeti na razpolago tudi magnetofonske posnetke z besedilom, ki jih pomiri in spravi v stanje sproščenosti (z navodili, kako to doseči). NAPADI PANIKE Napadi panike lahko spadajo med fobije ali med tako imenovane prisilne misli. Napad panike je včasih že duševna bolezen, ki se pojavi ponavadi brez pravega vzroka (naključno) in takrat, ko to najmanj pričakujemo. Ko se panika pojavi, je ekstremno neprijetna in zastrašujoča. Prizadeti misli, da bo zdaj, zdaj umrl ali zblaznel. V napadu prizadeti izgubi tudi sposobnost normalnega dihanja, kar pa je mogoče preprečiti z vajami pravilnega dihanja. Napad včasih mine po eni minuti, vendar se nato povrne v še hujši obliki. Ker se panika pojavlja nepričakovano, je težko predvideti preventivne ukrepe. Možno pa je rizik zmanjšati z vajami pravilnega dihanja in z drugimi pripadajočimi tehnikami, ki jih naj obvladajo ljudje, ki imajo izkušnje s to boleznijo. HIPERVENTILACIJA Hiperventilacija je duševna motnja, pri kateri prizadeti začne hitro in plitvo dihati. Zaradi tega se v telesu poruši ravnovesje med količino sprejetega kisika in prisotno količino ogljikovega dioksida. Telo hitro avtomatsko reagira. Občutki so pri tem močni in zelo neprijetni. Prizadetemu je mogoče pomagati tako, da ga naučimo spet pravilno dihati. OBSESIVNO KOMPULZIVNA MOTNJA Obsesivno kompulzivna motnja je povezana z miselnimi vzorci, v katerih so prisotne prisilne misli, kot je strah pred bolezensko okužbo, kar je povezano s pretiranim (obrednim) umivanjem. Ti obredi prizadetim lajšajo probleme prisilnih misli. Mogoče pa je tudi, da prisilne misli nastopajo brez obredov, prav tako kot lahko obredi nastopajo brez prisilnih misli. Podobno kot na motnje zaradi bojazni je tudi na obsesivno kompulzivno motnjo mogoče ugodno vplivati s samokontrolo in vedenjsko terapijo, včasih dopolnjeno z nevroleptično terapijo. Napredek je včasih počasen, toda trdo delo povzroči napredovanje in motnjo je mogoče v celoti odpraviti. Vendar prizadeti potrebujejo močno podporo strokovnjakov in okolja. Spoznavna vedenjska terapija je edino uspešna pot pri zdravljenju bojazenskih motenj, uspeh pa je pri tem celo 80%. V Britaniji obstajajo brezplačne telefonske številke, prek katerih dobe prizadeti ljudje v stiski informacije, kako ravnati v primeru, da se jim pojavijo opisane duševne motnje. Dr. Adolf Dolfi Žižek Povzeto po predavanjih in pisnih informacijskih virih, prisotnih na 5. skup{~ini evropske zveze mrež zagovornikov du{evnih bolezni GAMIAN, v oktobru 2002 v Ljubljani. PREJELI SMO Pomotoma objavljena podpisnika (^^pomba k plačanemu sestavku "Proti monopolni politični oblasti" — Tednik, 28.11. 2002) Znanstveniki sodobne politi~ne misli (predvsem K. Popper) so že davno dokazovali, da množica parlamentarnih strank ne predstavlja pluralnejše demokracije (ampak obratno!), zato imajo najuspešnejše, dolgoletne zahodne demokracije dve ali najve~ tri parlamentarne stranke. Za naših približno 1,5 milijona volivcev je seveda 8 parlamentarnih strank prava katastrofa. Poražena stranka lahko vedno sklene kompromisarsko koalicijo in "neobsojena" dalje vlada (odgovornost je zabrisana). Ne moremo imeti osem konstruktivnih "alternativ", tako da so prisiljeni prodajati meglo, populizem in zavirajo hitrejši razvoj. Dokler pa smo tranzicijske države v u~ni dobi demokracije, žal raznim neprincipielnim koalicijam — od parlamenta do ob~ine — ne moremo odre~i legitimnosti. Z ženo sva vedno in bova volila g. Lucija, dr. med., vendar zaradi vsega omenjenega želim poudariti, da sva pomotoma zašla med podpisnike, verjetno dobronamernega lai~nega naslovnega ~lanka. Ptuj, 28.11.2002 Franc Mauri~, Ptuj NASVETI Kuharski nasveti Cvetaia Cvetača spada v veliko družino kapusnic in je z mesnato zadebeljenim socvetjem že na pogled lepa zelenjava. Doma je v vzhodnem Sredozemlju in se je pri nas prej raz{irila kakor brokoli. Najbolj znane in med vrtnarji in kulinariki cenjene sorte so snežno bele ali rumene, poznamo pa tudi zelene in vijoličaste sorte cvetače. Vijoličasta pri kuhanju spremeni barvo in postane zelena. Najlepšo cvetačo dobimo zgodaj poleti in pozno v jeseni, tako da so prav te dni dosegljive lepe snežne glave cvetače. Sredi poletja jo močno napadajo škodljivci in rada porjavi, zato jo v tem času pokrivamo s cvetačnimi listi. Pred uporabo cvetačo najprej razkosamo na manjše cvetke, da ji lažje odstranimo trdi kocen in zajedavce. Zajedavce preženemo iz cvetačne glave tudi tako, da jo za nekaj časa potopimo v močno kisano vodo. Po toplotni obdelavi lahko cvetke ponovno zložimo v večji cvet ali glavo in tako že na videz pripravimo zanimivo jed. Ce pa želimo obdržati celo glavo, jo namočimo vsaj za pol ure v slano kisano vodo in s tem se cvetača prav tako očisti. Lahko jo za nekaj minut potopimo tudi v slano vodo, tako mrčes potone na dno in smo brez skrbi, da ne pride v jed. Cvetača spada med občutljive vrste zelenjave tako z vidika gojenja kot shranjevanja. Odrgnine na cvetu že v dveh do treh dneh porjavijo, v hladilniku svežo hranimo le nekaj dni, rok pa ji podaljšamo, če jo ohlapno za- vijemo v suh papir. Cvetačo najpogosteje kuhamo. Kuhanje pogosto kombiniramo še s pečenjem, cvretjem in gra-tiniranjem. Zgodnje sorte kuhamo le 2 do 3 minute. Kuhat jo damo vedno v vrelo slano vodo. Da bo pridobila snežno belo barvo, lahko v vodo vlijemo manjšo količino mleka ali nekaj kapljic limoninega soka. Da cvetača izgubi oster okus po zelju, lahko damo v vodo lovorov list. Vodo, v kateri smo kuhali cvetačo, porabimo za zalivanje gostih juh, omak, enolončnic, mesnih jedi in s tem ohranimo hranilne snovi, ki se med kuhanjem izlužijo v vodo. Pri cvetači ne smemo zavreči mladih listov in stebel, saj vsebujejo več vitaminov in mineralnih snovi kot cvetke cvetače, liste lahko pripravimo posebej kuhane s krompirjem, dušene PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 411. NAD. Duâevno z^d/avje oJ/ok in njJadosJnj^^^ov 123. nadaljevanje Družina in duševno zdravje otrok -5. nad. Danes bomo torej začeli govoriti o neugodnih razmerah, v katerih živi družina. Družina ne živi v praznem prostoru in ni neodvisna od širših dogajanj, v katera je vključena na različnih ravneh. V socialnem, gmotnem, vrednostnem in še v vseh drugih pomembnih smislih je odvisna od razmer v družbi in socialnega prostora, katerega del je. Sama doživlja pritiske in obremenitve tega okolja, sama pa se jim mora prilagajati in ob njih preživeti. Otrok doživlja ta zunanja dogajanja prek družine in tako je od njih posredno odvisno marsikaj, kar odloča o njegovem duševnem ravnovesju. Proces tranzicije se odsli-kava tudi v pogojih osebnostnega zorenja otrok. Ob vseh mlinih, ki so zagrabili odrasle - njihove starše in vzgojitelje, tudi otroci ne morejo ostati na varnem in zaščiteni pred stresom sprememb. Prav tako kot disfunkcionalna družinska dinamika ogroža otrokovo oblikovanje identitete, jo ogroža tudi pomanjkanje nekih novih, zanesljivih in predvidljivih smernic. Starši, prezaposleni s svojo spremenjeno vlogo v družbenih dogajanjih in sami zbegani, mu jih ne morejo nuditi. Verjetno so prav otroci tisti, ki v takem vmesnem in prehodnem času utrpijo največ škode. Lastnih izkušenj s prilagajanjem na zunanjo zmedo nimajo, utečenih obramb tudi ne. Ob tem se zanesejo na odrasle. Od jasnosti in razumljivosti usmeritve odraslih je odvisen tudi njihov občutek gotovosti. Vzorci vedenja, ki jih imajo možnost opazovati pri "zrelejših" od sebe in jih posnemati, so često kontradiktorni. V njih se odraža ambivalentnost in negotovost tistih, ki bi jim morali biti v oporo. Namesto opogum-ljajočih napotkov, ki bi jih potrebovali za svoje učenje novega, naletijo na dileme, zastajanje in dvom. Za vse to so otroci prav tako občutljiv receptor kot za tisto, kar jim spodbudnega ponuja nov sistem. Naslednjič pa še o neugodnih razmerah, v katerih živi družina. z drugimi vrstami zelenjave ali kot sestavino zelenjave pri zelenjavnih juhah. Cvetačo lahko uživamo tudi surovo. Je zelo okusna in osvežujoča sprememba v naši prehrani. Kadar jo kuhamo za nadaljnjo pripravo, pazimo, da ni premehka in da ob ugrizu še hrusta. Cvetača je primerna za pripravo različnih solat, samostojnih, sestavljenih in mešanih juh, pretlačenih in kremnih, iz nje pripravimo okusne uvodne jedi, kot je ocvrta cvetača in cvetačni narastki, ter samostojne jedi, med katerimi je posebej cenjena cvetačna musaka. V Italiji cvetačo najprej rahlo skuhajo in jo nato spečejo v olivnem olju z večjo količino česna, kuhano prelijejo tudi s penasto jajčno omako, na Švedskem je priljubljena kuhana in prelita z na maslu prepraženimi drobti-nami, v Nemčiji jo pečejo v pečici z gnjatjo in kislo smetano in nadevajo z mletim mesom oziramo pripravljajo musako tako kot tudi pri nas. Cvetača se po okusu ujema tudi z muškatom, koprom, olivami, limoninim sokom, slanino, sardel-nimi fileji, vinom, suhim fižolom in čičeriko, divjačino, bučkami in jajčevci, s perutnino, paradižnikom, govedino, čebulo, maslom in brokolijem, česnom in peteršiljem. Zaradi svoje hranilne vrednosti in lahke prebavljivosti ima mnogostransko uporabo v dietni prehrani. Pri nas si pogosto pripravimo ocvrto cvetačo, ki je dober začetek za tiste, ki cvetače ne uživate pogosto. Zelo okusna je tudi z gobami. Pripravimo jo tako, da cvetačo razdelimo na cvetke in jih v slanem kropu do triče-trt skuhamo. Posebej v ponvi se-grejemo manjšo količino olja ali druge maščobe, ki jo uporabljate, in dodamo majhno količino narezane slanine. Slanino narežemo na majhne kocke in prisipamo še sesekljano čebulo. Ko čebula rahlo porjavi, dodamo strt česen in večjo količino očiščenih in na lističe narezanih gob. Rahlo prepražimo, po potrebi zalijemo z vodo, v kateri smo kuhali cvetačo, in dušimo do mehkega. Tik pred koncem CVETACA V ZELIŠČNI OMAKI Potrebujemo: 1 veliko glavo cvetače, so, suho zelenjavo ali drugo me{anico začimb, 2,5 dag masla, 2 žlici moke, 4 žlice kisle smetane, 4 žličke sesekljanega peter{ilja, 2 žlički bazilike, 1 žlica melise. Cvetačno glavo očistimo in odstranimo liste. Celo damo za nekaj časa v slano vodo, nato jo skuhamo v slani vodi. Četrtino količine vode, v kateri smo kuhali cvetačo, si prihranimo, jo zavremo, dodamo suhe začimbe in ohladimo. Posebej na maslu naredimo svetlo prežganje in ga zalijemo z juho, prevremo, dodamo smetano in dodamo sesekljane začimbe. Cvetačo damo na krožnik in jo prelijemo s pripravljeno omako. Avtorica: Slavica Domajnko dodamo kuhano cvetačo, začinimo še z limoninim sokom ter po potrebi solimo in po želji pop-ramo. Pred serviranjem dodamo kislo smetano in sesekljan zelen peteršilj. Jed ponudimo kot samostojno s poljubno solato. Posebej okusna je cvetača z ajdovo kašo in slanino. Pripravimo jo tako, da cvetačo očistimo, razcvetkamo na manjše cvetove in jo v slani vodi z dodatkom limone in mleka skuhamo le toliko, da je rahlo čvrsta pri ugrizu. Kuhano odcedimo, splaknemo z mrzlo vodo in ohladimo. Posebej skuhamo prav tako v slani vodi enako količino ajdove kaše. Tudi pri kaši pazimo, da jo skuhamo toliko, da zrnca ne razpadejo. Kuhano prav tako odcedimo, splaknemo s hladno vodo in ohladimo. Posebej narežemo na tanke rezance slanino. Na pol kilograma cvetače uporabimo 15 do 20 dekagramov slanine. Vse sestavine med sabo pomešamo, začinimo s soljo, po želji poprom, sesekljanim peteršiljem, olivnim oljem in kisamo. Tako pripravljeno cvetačo z ajdovo kašo in slanino ponudimo kot uvodno jed v svečanem jedilniku ali kot samostojni prigrizek. Nada Pignar, profesorica kuharstva KRVODAJALCI 19. november - Franc Roškar, Runeč 77; Slavko Krnjak, Partizanska 10, Ormož; Darinka Dukarič, Ul. 5. prekomorske 15, Ptuj; Tatjana Skok, CMD 11, Ptuj; Andrej Vidovič, Mezgovci 46/c; Janez Potočnik, Hrastovec 26; Stanko Zagoršek, Bukovci 72; Janez Šel, Jurovci 20/a; Jožia Predikaka, Kicar 77; Milan Zajšek, Dobrina 69; Franc Cigula, Dornava 141; Marjan Arnuš, Kicar 108/a; Boris Matja-šič, Mestni Vrh 34/a; Franc Gabrovec, Ul.25.maja 19, Ptuj; Jožek Potočnik, Lu-šečka vas 33; Franc Šumenjak, Prerad 37; Anton Kelenc, Gorišnica 47; Alojz Emeršič, Lancova vas 56; Silva Kozel, Zakl 37; Vida Maroh, Pobrežje 34; Milena Štopfer, Pobrežje 32/a;_ Aleš Gola-všek, Muretinci 46; Franc Štumberger, Nova vas 83. 21. november - Jože Frangež, Sp. Jablane 3; Martin Golenko, Sp. Jablane 10/a; Stanko Rep, Nova vas pri Markov-cih 1; Maks Petrovič, Zg. Pristava 25/a; Karmen Mar Licul, Sp. Korena 33; Verica Golenko, Dragonja vas 2/b; Franc Štih, Savinjsko 39; Vlado Bedrač, Zagrebška 81; Zvonko Cesar, Zg. Jablane 36; Franček Trčko, Šikole 3; Branko Fer-lež, Lackova 7; Anton Strmšek, Zg. Jablane 28; Franc Petek, Sp. Jablane 45; Tomislav Korez, Sp. Jablane 51;Anton Sagadin, Gerečja vas 61; Milena Toplak, Dragovič 47; Natalija Bauman, Potrčeva 28, Ptuj; Darja Drevenšek, Lackova ulica 7, Kidričevo; Srečko Baklan, Sp. Jablane 16; Hermina Zajc, Mihovce 54/a; Milena Ozvatič, Ločki Vrh 1; Franc Jurgec, Vol-kmerjeva 9, Ptuj; Matej Goljat, Cirkovce 19; Ivan Lah, Mihovce 30; Robert Belca, Dragonja vas 22; Stanko Krničar, Pongr-ce 26/a; Danilo Bela, Spuhlja 92; Zdenka Šijanec, Skorba 38; Srečko Kaker, Lackova 7, Kidričevo; Stanko Zajc, Mihov-ce 54/a; Aleksander Purg, Ul. 25. maja 4, Ptuj; Anton Bukšek, Žetale 51 ; Štefan Trčko, Sp. Jablane 11 ; Aleš Smuk, Strni-šče 26; Anton Oman, Mihovce 3; Branko Mlinarič, Štuki 35; Aleksander Novak, Cirkovce 22; Stanko Solatnik, Apače na Dr. polju 148; Franc Medved, Zg. Jablane 10; Damijan Golenko, Sp. Jablane 10/a; Alen Milinović, Cirkovce 49/a; Zvonko Perkovič, Starošince 28; Branko Mlakar, Šikole 78; Matej Peleteršek, Mihovce 20; Bernard Kotnik, Stražgojnca 25; Marijan Milinović, Cirkovce 49/a; Alojz Goj-čič, Starše 43; Zvonko Frangež, Sp. Jablane 3; Roman Skuber, Lancova vas 6; Vojko Dražkovič, Starošince 34; Bogomir Mandl, Sp. Jablane 43/e; Mirko Dolenc, Dragonja vas 2/b; Marjan Štib-ler, Bukovec 113; Martin Novak, Cirkovce 49/a; Danilo Unuk, Zg. Jablane 38; Jože Pauman, Ptujska c. 8, Rače; Ludvik Lepej, Marjeta na Dravskem polju 8; Ivan Unger, Cirkovce 24; Danilo Jevšo-var, Šikole 64/a; Alojz Mlaker, Dragonja vas 18; Darko Jazbec, Zg. Hajdina 203; Roman Podgoršek, Cirkovce 1/n; Miran Trantura, Savinjsko 22; Irena Kmetec, Slovenja vas 38/b; Marko Pogorevc, Vr-hloga 3, Slovenska Bistrica. PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU Brstenje pred zimo v začetku prvega zimskega meseca decembra še vztraja zapoznelo jesensko cvetje, dolga topla in suha jesen pa je vzbudila brstenje, ponekod pa tudi cvetenje nekaterih sadnih vrst in okrasnih drevnin. Kak{ne bodo posledice v tej igri narave in vremena, še ni mogo~e ocenjevati, vrtnar le skrbno spremlja razmere in po potrebi z dodatno nego in varstvom vrtnega rastlinja pomaga blažiti posledice pred pozebo. VRTNA ZEMLJA skupaj s trajnim rastjem in ozimnimi posevki počivajo in si nabirajo moči za novo vegetacijo. Minula vegetacija in rast vrtnega rastlinja je tla iz~rpala, kar je potrebno z obdelavo in gnojenjem nadomestiti, da se ohrani rodovitnost zemlje. Jesen, ko je ve~ina vrtnih gredic praznih, vrtno rastlinje pa je pri~elo zimski po~itek, je najprimernej{i ~as za opravila v zemlji, gnojenje z organskimi gnojili, gnojenje s po~asi delujo~imi rudninskimi gnojili, na najbolj iz~rpanih tleh pa po potrebi apnenja. Kje, kdaj s ~im in kako apniti vrtna tla? Vrtna tla oziroma vsako obdelovalno zemljo sestavljajo organske in rudninske snovi. V povpre~ni vrtni zemlji je ve~ina, okrog 90 do 95% rudninskih snovi in ostalo organskih. V rudninskih snoveh se nahajajo najrazli~nej{e biokemi~ne prvine in njihove soli, ki jih rastlina potrebuje za svojo zgradbo in hrano, v organskih pa so razpadli rastlinski in živalski organizmi spremenjeni v humus in razne drobnoživke, ki s kemično preosnovo iz rudninskih in organskih snovi pripravljajo hranilno raztopino za rast rastlin. Med mnogimi dejavniki, ki so pogoj za rodovitnost tal in rast rastlin iz njih, ima pomembno mesto kalcij. Kalcij, ki se naravno nahaja mnogo v tleh in v raznih oblikah apna, vpliva v tleh na njihove fizikalne, kemične in biolo{ke lastnosti, v rastlini pa sestavlja njeno celico in je vgrajena v vseh njenih organih. Kalcij v tleh sodeluje pri razgradnji organskih snovi in pospe{uje življenje drobnoživk, povečuje propustnost tal za vodo in zrak ter preprečuje njihovo kislost. Če ga v tleh primanjkuje, so znaki, da so tla težja za obdelavo, slab{e zračnosti, zara{čajo jih kisli pleveli, kot sta mah in preslica, rastline pa pe{ajo v rasti. Na vrtninah - na zeleni in brstičnem ohrovtu se pojavlja por-javelost sredice, pri ko{čičastem sadju bledikavost listja in smolika-vost in {e mnogo je znakov, da so vrtna tla zakisana. Tla razkisamo z raznimi vrstami apna. Najbolj uporaben je drobno zmlet navadni apnenec - kalcijev karbonat, ki ga lahko trosimo kadarkoli, ravnanje z njim je preprosto in ni {kodljiv za vrtno rastlinje. Glede na stopnjo kislosti vrtnih tal ga porabimo 5 do 10 kg na ar povr{ine. Živo apno - kalcijev oksid je bolj učinkovito, pri razpadanju pa deluje na žive rastlinske celice jedko in povzroča na rastlinah ožige, zato ga lahko rabimo tudi za razkuževanje tal. Trosimo ga 2 do 3 kg na ar povr{i-ne in to precej časa pred setvijo ali sajenjem vrtnin. Ga{eno apno -kalcijev hidroksid, ki se v zidarstvu uporablja za malto, je sicer manj učinkovito kot živo, je pa njegova uporaba preprostej{a. Apno lahko trosimo kadarkoli v letu, vendar je to priporočljivo opraviti najbolje v pozni jeseni, da padavinska voda in snežnica opravita svoje pri njegovem izpiranju v tla. Trosimo ga enakomerno po vsej povr{ini v mirnem vremenu. Ne smemo ga trositi skupaj s hlevskim gnojem, ker se veže z du{ikovimi spojinami, ki {kodljivo vplivajo na rastline. Če so pri tro{enju apna nastali kupčki ali kepe, jih enakomerno pre-grabimo z železnimi grabljami v tla. V SADNEM VRTU je priporočljivo opraviti presajanje odraslih sadnih dreves le v jesenskem času, dokler zemlja ne zmrzuje. Presajanje opravimo le izjemoma, če nam v zameno ne uspe dobiti ustrezne sorte ali vrste mlade sadne sadike, če je drevo v primerni kondiciji, in da je njegova premestitev v tako majhni razdalji, da bomo zmogli premakniti sorazmerno težko gmoto koreninske grude. Presajanje predstavlja za drevo veliko motnjo v rasti in je uspe{no le, če ga presadimo skupaj s koreninsko grudo, pri čemer se ne smejo po-{kodovati najdrobnej{e sesalne koreninice, niti se iz korenin ne sme osipati prst. Pri presajanju se po{koduje mnogo sesalnih korenin, zaradi česar rastlina ni sposobna črpati hranil iz zemlje, tak{na rastlina pa se tudi ni sposobna vkoreniniti. Ob presajanju veje v drevesni kro{nji močno zredčimo in skraj{amo, da ujamemo približno ravnovesje med koreninskim in nadzemnim delom drevesa. OKRASNI VRT v tem času res kaže {e prijetno poznojesensko podobo, v njem je {e najti zapoznelo cvetje in tudi okrasne drevnine se {e niso povsem osipale barvitega listja. Ob prvi občutni ohladitvi in jesenskem sneženju bodo z vrta zginili {e poslednji čari lepe jeseni. Pričel se je december, mesec velikih pričakovanj in praznovanj, sklenilo se bo staro in dočakali bomo novo leto. Naredimo si ta čas lep{i in prijetnej{i, ozalj{ajmo si ga tudi z nekaj svežine naravnega cvetja in zelenja iz domačega vrta. V dneh okrog sv. Barbare, ki goduje 4. decembra, je pravi čas, da narežemo s cvetnimi brsti obra{čene sadne vejice če{enj, vi{enj, sliv ali okrasnih drevnin for-sitije, nepozabnika ali japonske kutine in jih vložimo v vaze z vodo v svetle prostore s sobno temperaturo, kjer bodo vzcvetele do prazničnih dni. Pri rezi vejic iz sadnega drevja se lahko poslužimo tistih vi{ih, ki so običajno najbolje obra{čene s cvetnimi brsti, za obiranje plodov pa težko dosegljive. P{enično zrnje, posejano v plitve posode, bo v pogojih sobne temperature, prostoru z dovolj svetlobe in ob primerni vlagi, v treh tednih vzklilo v božično žito kot samostojen zeleni okras ali v aranžmaju z drugim. Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi korenine, od 7. do 9. decembra, zaradi lista, 5. ter od 11. do 14. decembra, plodov od 5. do 7. decembra in zaradi cvetov 9., 10. in 14. decembra. Miran Glušič, ing. agr. INFORMATIKA VkljuH in surfaj Prenos podatkov na poti je lahko zahtevno in neprijetno opravilo. Lahko pa si ga močno olajšamo. Morda z nakupom PC Card vmesnika, ki nas dobesedno omreži. Moderni prenos podatkov GPRS je vse bolj priljubljen, posledično tudi zaradi odprave manjših tehničnih pomanjkljivosti, ki so ga ponekod spremljale na začetku. Še večji vpliv imajo zagotovo cene, ki so jih operaterji končno začeli prilagajati uporabnikom, tudi tistim, ki nimajo preveč debele denarnice. VMESNIKOV JE MALO MORJE Elegantna rešitev mobilne povezljivosti dlancnikov in/ali prenosnikov so PC kartice, ki v sebi skrivajo večino tistega, kar sicer najdemo v sodobnih mobilnikih. Pogrešamo lahko zaslon, tipke, morda mikrofon, slušalko in baterijo. Vse ostalo pa je tu. S primernimi gonilniki je lahko mobilni prenos podatkov ter tudi telefoniranje, pošiljanje SMS sporočil in faksov zelo enostavno opravilo, PC kartica pa diskretni nadomestek prenosa podatkov preko mobilnika. Preizkusili smo dva modela PC Card vmesnikov dveh znanih proizvajalcev, Sony Ericssona in Nokie. NOKIA D211 Aktualna PC kartica največjega proizvajalca mobilnikov na svetu je sodoben izdelek, ki vliva zaupanje, žal pa ima tudi r NOKIA nekaj pomanjkljivosti. Najprej navedimo, da je D211 naslednik že malce zastarelega Nokia Cardphonea 2.0. Izdelek obvlada tako HSCSD, GPRS kot standardne telefonske funkcije, za povrhu pa ima vgrajen še WLAN vmesnik. Tako z nakupom pridobimo pravi mul-tipraktik, ki izniči potrebo po nakupu dodatne WLAN kartice. Odlični gonilniki obvladajo vse izdelke »mikromehkega« hkrati pa ne bodo razočarali privržencev Linuxa in Mac OS. Slabost kartice je predvsem v slabem sprejemu signala, poleg tega epa tudi hitrost prenosa GPRS. Ta dosega zgolj teoretičnih 40.200 bit/s. Večina konkurence podpira Class 10 GPRS kodiranje in »osega 57.600 bitov na sekundo. Vpliv v praksi sicer ni izrazit (teoretična hitrost večino krepko prehiteva prak- RADIO)))TEDNIK Spoštovani, postanite naročnilc/naročnica Tednil TIP in LETNIK_ I FIAT BmVA 1.6 LS. 1997 CEHA V SIT 1.350.000 ÍNISSANMICIÍA1J15V.2M0 1.080.000 i FIAT BRAVO 1.6 SX. 2000 1.950.000 ■^RENAULT MEGANE 1.9 Dti 5>. 1999 2.200.000 gFIATPUNT055S5V.1998_590.000 jg FIAT PAMDA 900 CU. 1993 I AUDI A3 IJT1999 340.000 2.990.000 ŽKIASEPHIA1J16VLS.1998 i 1551.7 T5.1993_ gALFU 1.150.000 590.000 «fALFA ROMEO 1561.6 K. 1998 g VW PASSAT 1.9 TDl. 1997_ 1.950.000 2.250.000 S RENAULT R5 CAMPUS 5V. 1992 ; FIAT BRAVA 1,6 SX, 1997_ 'CITROEN AX 1,1 TRE, 1993_ 270.000 1.290.000 380.000 I VOLKSWAGEN SOLE 1,6 JXD3V,1990_390J0 OGLASI IN OBJAVE KMETIJSTVO BIKCE SIMENTALCE za nadaljnjo rejo kupim. Tel. 041 263-537. KRAVO, nebrejo, prodam. Tel. 769-38-81. BELE PIŠČANCE, 2,5 do 3 kg, prodam, brezplačna dostava. Tel. 031 781-558. SVINJO, težko od 180 do 200 kg, prodam. Tel. 755-23-21. SVINJE, TEŽKE od 120 do 180 kg, domače reje, prodam. Tel. 763-25- 91. TELIČKO, črno-belo, staro deset dni, prodam. Tel. 719-70-92. SVINJE domače reje prodam. Inf. na tel. 041 442 536. SVINJE domače reje, težke 130 do 170 kg, prodam. Tel. 751 39 61 SVINJE domače reje, težke okrog 200 kg, prodam. Tel. 782-50-31, popoldan. KRAVO, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. tel. 753-39-91. SVINJO domače reje, 200 kg. Tel. 031 436-001. PRAŠIČA, 150 kg, domače reje, prodam. Tel. 764 02 81. ROTACIJSKO KOSO, traktorsko koso in odjemalec silaže prodam. Tel. 031 207-156. PUJSKE, stare 8 tednov, 100 kg bekone in 240 kg svinjo, vse domače reje, prodam. Tel. 753-17-11, PRAŠIČA, 180 kg, domače reje, prodam. Viktor Muršec, Dolič 31, Destrnik, tel. 753-08-91. STISKALNICO, 350 l, hidravlično, prodam. Tel. 041 504-204. SADNO DREVJE: jablane stare sorte, nove sorte, hruške, češnje, breskve, marelice, slive, orehi itd. vam nudi drevesnica HOLC, Zagorci 61, Juršinci, tel. 02 758-08 91 ali 041 391-893. Andreja Brglez, s.p., Grajska ul. 1, Ptuj, svetovanja ob različnih težavah letošnjega vinskega letnika, kakovostna enološka sredstva, laboratorij Analiza, izdaja uradne odločbe o ocenitvi vina za prodajo. Vabljeni! Tel. 78 76 770 ali 041 484-062. KUPIM BREJO telico. Tel. 041 936-157. DVA PRAŠIČA domače reje, težka 200 kg, prodamo. Tel. 764 62 41. VEČJE pujske prodam. Tel. 764 78 81 SPOMIN Boleč je spomin na 3. december 1999, ko nas je za vedno zapustil o~e in dedek Beno Furman iz Turniščo, Ptuj Vsi tvoji Zapel je zvon tebi v slovo... Poln bolečin, ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina ... V SPOMIN Marjetki Habjanic IZ VINTAROVCEV 80, DESTRNIK Vsi njeni Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin na te. V SPOMIN 7. decembra mineva že 9. leto, odkar je za vedno odšla od nas draga mama, babica in tašča Justina Arnus IZ PODVINCEV 43 Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji poklonite lepo misel. Vsi njeni V SPOMIN Vinku Hojniku HLAPONCI 10 Poslovil si se 7. decembra 2000 in odšel si tja, kjer ni trpljenja ne gorja, vendar živiš v naših srcih in nikoli ne boš pozabljen, dragi mož, ata in dedek. Hvala tudi vsem, ki ga imate v lepem spominu. Tvoja Ťena ter sinova z dmŤinama ZAHVALA ob boleči izgubi očeta, dedka, pradedka in tasta Martina Jambroviča 1912 - 2002 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, maše in nam izrekli ustno ali pisno sožalje. Hvala patru Pavlu za opravljen obred in sv. mašo, ge. Veri za molitev in poslovilne besede. Zahvala tudi ZŠAM za častno stražo in besede slovesa, upokojencem Perutnine in govorniku g. Cajnku, pevcem, Komunali za opravljene storitve in odigrano Tišino. Iskrena hvala tudi dr. Šolmanu. Vsi njegovi Skromno, tiho si živela, za nas si delala in trpela, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo solzne se oči! Oh, kako boli, ko tebe več med nami ni! ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice, sestre in botre Rozalije Kekec IZ KICARJA 45 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, gospe Veri za molitev in za poslovilne besede, upokojenskemu zboru za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Komunala. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in dedka Milka (Emila) Voduska IZ SLAP se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje, sveče in maše, nam pa izrazili sožalje. Žalujoči: sinova Branko in Vladimir ■7 íli-ii^ínomo Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in pride čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. SPOMIN Kruta bolečina v srcu ne pozna mere, dve leti že v grobu sladko spiš, v naših srcih, zlati mož, oče, tast, deda, še zmeraj živiš, Franc Hamersak + 8.12.2000 IZ BUKOVCEV 68 Svečke ti v spomin gorijo, nam pa bolečino obudijo. Hvala vsem, ki postojite ob grobu in prižigate svečke. Vsi njegovi Ko nekoga za vedno izgubiš, ko odnese s seboj del tebe, šele takrat se zaveš, da ga ljubiš bolj kot sebe. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče Štefanije Bezjak IZ DRBETINCEV se iskreno zahvaljujemo VSEM, ki ste jo imeli radi, jo obiskovali, ji pomagali nositi breme krute bolezni in se od nje tako množično poslovili ter sočustvovali z nami. PRISRČNA HVALA! Posebna zahvala dr. Toplaku za nesebično in požrtvovalno pomoč. Vsi njeni SPOMIN Odšla sta tiho brez slovesa tja, kjer ni gorja in ni trpljenja Vidko Arnečič IZ SLATINE 1966-1998 Alojz Arnečič IZ GRADIŠČ 1931-1992 Hvala vsem, ki jima prižigate svečke in ste ju ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi, ki smo vaju imeli radi Naš dom je prazen, odkar nehote smo šli narazen. Usoda je tako hotela, da vaju nam je vzela. ZAHVALA Jožef in SPOMIN Angela Toplak IZ BRATISLAVCEV Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa v težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Hvala vsem, ki obiščete njen grob, prižigate svečke in se je spominjate z lepimi mislimi. Žalujoči: vajini najdražji Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin na te. SPOMIN 4. decembra mineva leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek - Janez Trunk IZ CUNKOVCEV Hvala vsem, ki vas pot vodi tja, kjer njegov dom krasijo le rože in mu v spomin gorijo sveče. Njegovi najdražji PTUJ / BERNARDA PULKO - BENKA SE VRAČA DOMOV "Ptujiani, prihajam..." Prav gotovo se se spomnite dogodka, ko se je poletnega dne leta 1997 Ptujčanka Bernarda Benka Pulko podala z motociklom na pot okoli sveta. Svojo odisejado je poimenovala po Zemlji okoli Sonca. Takrat je bila prepričana, da ji bo to uspelo v dveh letih. Toda vse skupaj je bilo tako zanimivo in ne gre vedno po načrtih, zato je svoj potep podaljšala se za dobra tri leta. Po petih letih in pol se Benka vrača v svoj rodni Ptuj. V minulih dneh je bila že cisto blizu doma, v Avstriji, toda morala je izpolniti svoje načrte. In tam je bilo zapisano, da mora {e prevoziti nekatere kraje. V soboto je bila v Beogradu in v torek, 10. decembra, se bo ob 11. uri vrnila tja, kjer se je njena pot za~ela -to je pred upravno zgradbo Perutnine Ptuj. Ko sem jo (po elektronski pošti) vprašala, kaj bi rada sporočila Ptujčanom in Ptujčankam, je dejala, da to vedno ostaja enako. "Ste prebivalci najlepšega mesta na planetu in zelo sem ponosna na vas. Neskončno se veselim uzreti stari grad na hribu, Dravo, domači zvonik, Kvedrovo ulico in okusiti pečenega ptujskega piščanca na krožniku pred seboj," mi je odpisala. TEDNIK: Ob~utki in misli, ki ti rojijo po glavi na poti domov? Bernarda Pulko: "Pravzaprav je grozno. Brez dvoma imam zdaj najtežji čas od vseh petih in pol letih, kar sem zdoma. Občutki sreče in neučakanosti se mešajo s strahom, negoto- ^IfRAIICOf Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141 - garažna hi dvoriščna vrata -daljbiski pogoni -ključavničarska dela - manjša gradbena dela vostjo, ne vem kaj pričakovati, kaj si želeti. Ne znam si predstavljati življenja doma. Nisem prepričana, da se bom uspela ponovno vgraditi v družbo in okolje, ki sem ga zapustila pred leti ter se brezkompromisno odločila za drugačno življenje. Misli so zbegane, raztrgane, v dvomih sem. Počutim se, kot da bi mi umiral otrok. Nekdo, za kogar sem živela, v kogar sem verjela več kot polovico desetletja. Vse to je bilo moje ... potovanje. Sreča in žalost, solze in smeh, radost in skrb. Odgovornost in neizmerno zadovoljstvo. Na kratko, Življenje." TEDNIK: Kaj si najbolj po-gre{ala ves ta ~as in v ~em si najbolj uživala na svoji poti? Bernarda Pulko: "Brez dvoma sem najbolj uživala v vožnji motorja, si dokazujem te zadnje dni, ko se nikakor ne morem nasititi z vožnjo. 500 - 800 kilometrov na dan ne poteši želje po zraku, vetru, ob poti drsečih hišah, ljudeh, drevesih, obalah. Življenje je lepo. Brez primere najlepše, ko ga opazuješ z dveh koles. Fascinira me slednji dan znova. Pogrešala sem reči, ki niso neobhodno potrebne. Drobne razvade. Domačo hrano in kruh iz krušne peči, velike vinske kozarce, polne kakega starega vina iz ptujskih kleti, lepe obleke, dišeči pralni prašek, lupilec oranž, klasično glasbo, savno in streho na motorju, ko je deževalo in zamakalo z vseh strani." TEDNIK: Kaj bos storila najprej, ko prideš domov? Bernarda Pulka: "Po mojem se bom razjokala od sreče ... Potem pa me čaka veliko dela. Ce pomislim, da me čaka gora pisem, ki so se nabrala v skoraj šestih letih. Kakšen dan počitka (mrtvega spanja, o.p.) si bom skušala privoščiti, vse mogoče zdravnike moram obiskati in se zdravstveno ponovno spraviti v red, ptujski kirurgi Po petih letih in pol se Benka vročo v Ptuj mi bodo operirali meniskuse, urediti moram vsaj 70.000 fotografij s te dolge poti. Da pisanja knjige niti ne omenjam. Potrebovala bom vsaj leto dni, da vse spravim na zeleno vejo, računi, urejanja dokazov in spominov s potovanja. A kaj bi to, gotovo ne bo najtežja življenjska preizkušnja; le ena od njih ... Več pa vam zaupam na Ptuju." Pa srečno vrnitev, Benka! Marila Slodnjak Napoved vremena za Slovenijo Ako se grudna bliska in grmi, drugo ieto vetrov dosti buči. Napoved za Slovenijo Danes bo oblačno z občasnimipa-davinami. Več padavin bo v vzhodni in južni Sloveniji. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 800 m. Na Primorskem bo pihala burja, ki se bo danes čez dan še okrepila. Temperature bodo od 2 do 8, na Primorskem od 9 do 13 stopinj C. Obeti V petek in soboto se bo nadaljevalo podobno vreme s postopno nekaj manj dežja. Na Primorskem bo manj oblačnosti, še bo pihala burja. Kulturni križemkražem ORMOŽ * Danes ob 14. uri bo v avli Gimnazije Ormož otvoritev likovne razstave amaterske slikarke Vide Rajh. Na ogled bodo njene voščilnice ter slike s toplimi krajinskimi motivi, tihožitji in portreti. PTUJ * Danes, na Miklavžev večer, pripravljajo v knjižnici za obiskovalce pravljičnih ur PRESENEČENJE. Ob 17. uri se bo v pravljični sobici mladinskega oddelka predstavila družina MAČKA MURIJA. Murijev obisk podarja Založba Mladinska knjiga. SLOVENSKA BISTRICA * Zavod za kulturo in galerija Grad vabita na odprtje razstave mariborskega slikarja prof. Bojana Golija z naslovom Ropotarnica mojih spominov, ki bo v petek, 6. decembra ob 17. uri v galeriji Grad. ORMOŽ * Jutri (v petek) ob 18. uri bo v razstavnem salonu Renault Ormož otvoritev razstave novejših likovnih del akademskega slikarja Zlatka Gnezda. Z glasbenim programom bo večer popestrila jazz skupina Long-meter Quartet. HAJDINA * V cerkvi sv. Martina na Hajdini bo jutri, 6. decembra, ob 18. uri Miklavžev koncert, na katerem bodo nastopili pater Janez Ferlež, ljudski pevci iz Koritnega nad Oplotnico, Leskovške frajle s frajerjem iz Leskovca pri Pragerskem in Štajerski frajtonarji iz Hajdoš. KIDRIČEVO * V petek, 6. decembra, ob 18. uri bo v osnovni šoli koncert, ki ga ob 30-letnici dela s svojim zborovodjem prireja moški pevski zbor "Talum" Kidričevo. Program bo obogatil moški pevski zbor DPD Svoboda iz Majšperka. KICAR * V soboto, 7. decembra, ob 16. uri bo v gasilskem domu v Kicarju večer ljudskih pevcev in godcev pod naslovom Kicar poje in igra, ki ga prireja sekcija Kulturnega društva Rogoznica "Stari prijatelji iz Kicarja". MOÏKANJCI * "Tudi mi se imamo radi" je naslov prireditve, ki jo pripravljajo ob 30-letnici lu-karije mladi lukarji iz Moškanj-cev, sekcija PD Ruda Sever iz Gorišnice. Prireditev bo v soboto, 7. decembra, ob 18. uri v vaški dvorani v Moškanjcih. MIKLAVZ * V soboto ob 18. uri bo v dvorani pri Miklavžu koncert, ki ga v sklopu praznovanja 110-letnice zgradbe OŠ Miklavž pripravljajo pevci otroškega pevskega zbora Tilen in pevci mladinskega pevskega zbora Sanje skupaj s plesalci in gosti. Predstavili bodo nekaj znanih melodij iz filmov in mu-zikalov. PODGORCI * V soboto ob 18. uri bo v podgorskem kulturnem domu nastop ob proslavi 25-letnice delovanja folklorne skupine Alojza Žurana. Nastopile bodo nekdanje in sedanja zasedba folklore, gostje pa bodo folkloristi KUD Elizabeta iz Jalžabeta iz Hrvaške. ORMOŽ * V soboto ob 19. uri bo v domu kulture v Ormožu nastop harmonikarskega orkestra Holermus. Koncert je po-svecen peti obletnici delovanja orkestra. IVANJKOVCI * V soboto ob 19. uri pripravljajo clani pevskega zbora iz Ivanjkovcev v dvorani KS koncert ob 10-letn-ici svojega delovanja. Gostje vecera bodo Spominčice in mešani pevski zbor iz Ivanj-kovcev. MARKOVCI * V nedeljo, 8. decembra, ob 16. uri bo v telovadnici osnovne šole 2. Miklavžev koncert, ki ga pripravlja godba na pihala Markovci. PTUJ * V restavraciji Zila v Termah Ptuj razstavlja svoj slikarski opus Anamarija Toš. ORMOŽ * V prostorih Zavarovalnice Maribor na Kerenčič-evem trgu je te dni na ogled razstava Dediščina izdelovanja papirnatih rož. Razstavljajo članice PD Janeza Trstenjaka s Huma. CRNA KRONIKA TRČENJE V KRIŽIŠČU 30. novembra ob 18.25 uri je M.K., star 22 let, s Pragerskega vozil osebni avtomobil jugo po lokalni cesti iz smeri Gerečje vasi proti Nji-vercam. Ko je pripeljal v križišče z glavno cesto Kidričevo - Ptuj, je trčil v osebni avtomobil znamke Škoda, ki ga je vozil S.K., star 34 let, iz okolice Kidričevega iz smeri Hajdine proti Šikolam. Ob trčenju se je voznik škode hudo telesno poškodoval, 28-letna sopotnica M.M. iz okolice Kidričevega pa je utrpela lažje poškodbe. NAŠLI POBEGLEGA VOZNIKA V zvezi s prometno nesrečo s pobegom, ki se je zgodila 22. novembra ob 19.00 uri izven naselja Lovrenc na Dravskem polju sta bila 25. novembra v večernih urah izsledena povzročitelj in vozilo. Policisti bodo voznika os. avtomobila Hyundai coupe A.G. iz okolice Ptuja kazensko ovadili na Okrožno državno tožilstvo na Ptuju. PEŠEC PRED TOVORNJAK 2. decembra ob 17.20 uri se je v naselju Trgovišče zgodila prometna nesreča, ko je pešec A.K., star 69 let, hodil po parkirnem prostoru ter nato nenadoma začel prečkati vozišče, ko je po magistralni cesti iz smeri Ptuja pripeljal voznik tovornega avtomobila D.O., star 44 let, iz Ormoža. Voznik je s sprednjim delom vozila trčil v desno bočno stran pešca in ta je padel po vozišču. OSEBNA KRONIKA Rodile so: Suzana Lam-pret, Kajuhova 11, Kidričevo - Lariso; Janja Herič, Arnuševa 6, Ptuj - Lucijo; Sabina Vrečar, Drstelja 48, Destrnik - Filipa; Duška Junger, Kvedrova 4, Ptuj -Aneja; Vida Vajda, Bukovci 62/a, Markovci - dečka; Patricija Čerček, Ul. 5. prekomorske 19, Ptuj - dečka; Marcela Pregl, Makedonska ul. 20, Maribor - Mio; Mojca Letnik, Rožengrunt 33, Sv. Ana - Julijo; Stanka Jevšenak, Zg. Hajdina 169, Ptuj - Žiga. Poroka - Ptuj: Ivica Horva-tic in Marija Prelog, Zago-jiči 22. Umrli so: Rozalija Kekec, rojena Ciglar, Kicar 45, rojena 1927 - umrla 21. novembra 2002; Martin Jambrovič, Vičava 13, Ptuj, rojen 1912 - umrl 22. novembra 2002; Ludvik Golob, Frankovci 51, rojen 1919 - umrl 23. novembra 2002; Ladislav Kolarič, Stanka Vraza 32, Cerovec, rojen 1952 - umrl 26. novembra 2002; Ana Koled-nik, Vičava 54, Ptuj, rojena 1918 - umrla 27. novembra 2002. PTUJ / Policisti v novih prostorih Kljub slabemu vremenu so delavci Policijske postaje Ptuj v ponedeljek, 2. decembra, zjutraj pričeli selitev iz starih v nove prostore Policijske postaje ob Osojnikovi cesti. Kot je povedal Ivo Usar, ki je na Policijski upravi Maribor zadolžen za stike z javnostjo, so izvajalci posameznih del do konca novembra končali instalacijo telekomunikacijskih sredstev in nove opreme, tako da so lahko v ponedeljek pričeli seliti osebje in enote. Predvidevajo, da se bodo selili ves teden, v ponedeljek, 9. decembra, pa bodo že v celoti delovali v novih prostorih. Osrednja svečanost ob odprtju nove policijske postaje bo v ponedeljek ob 14. uri, pripravljajo pa jo skupaj z Ministrstvom za notranje zadeve Republike Slovenije. -OM Srečko Pukšič s.p. Destrnik 2,2253 Destrnik Tel.: 02/753-05-21 Gsm: 041-604-262 Kmetijski program in gradbeni material po ugodnih cenah! • TRGOVINA «CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD •PLINSKE INSTALACIJE Ugodni krediti od enega do petih let! Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812 Slovensko okno prihodnosti OKNA - VRATA - SENČILA Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611 M že od 1.647.000 sit ^ s klimo 1.799.000 sit Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptui, 02 782 30 01