Leto VI, Štev. 6 ■ _______lih»i» vnki» (rtQ na pustnl torek STROKOVNI UST ZAPUJTNENORCE Slovenjgradec 21. februarja 1928 Kurentova kronika Preberite to gospodje In-o vse gospe,. Kar Vam nova tonika Po Kurentu poye. Vsepovsod prisluškoval in Vse rotiraj je, g N.oyice,, leto , dni pobiral Qd.mruka do zore. , Na sred plača Karl Rajnik je začel svoj kšeft» On ve bolje, kakor prednik, Da j.e zvezek »Heft«. Tudi Blažič v svoji bajti ¡ . Dobro se ima, In ©rav pridno hodi varvat Sinčka ljubiga. Kljuke so nam namazali Z bogenšmirom vse, Te,gelce so zamenjali In. .par tablic še. Saj jim ni za resno delo, Ljubijo le smeh,. Ves božat dan še valjalo Po občinskih klopeh. Naš Sovenjgradec bo zdaj lepši Nego Beograd, Saj je nova mestna hiša Kakor kakšen grad; Vseh meščanov bi zahvalo Vetter Franc naj žel, On je prvi »Villenviertel« Puvati začel. Vedno pridno delovale St> večernice, Kar Vam lahko njih predsednik Mladi Špenk pove. ’ Mjnogo tam se debatira ■ In v pretres daje, V molčanju odlikujeta Se Pohar in Sovre. Gospa Gajšek je bedela Marsiktero noč, Ko najraje bi spodila Pozne pivce proč. Dol pri Cajnku marsikteri : Kmal dobi svoj mat, Zlo napete so partije, Sušel — Debelak. Tam pri Gollu Betka Jamra Z tdiedi je pač križ, Lenček noče piščet jesti, Šprah’ ne mara riž. Vsako sredo im nedeljo Tam je velik Tanc Zlo se ga radujeta, Iruška in Ivanc. Večkrat pravi- Gollov Grega »Oh moj Buh pomaj«! Kart naš se hoče ženit »Kakšna reč bo ta j!« Gvišno: bodo nova frava »Stekel« spustli v luft, Pošta pa se. žiiher skida . Gorsa v Raisji gruft. \ • . Marsikdo se jezno duša V posfiji sred noči, Če ga pesem krokarjev Iz sladkih sanj budil Al največji pa fakini, Le študentje so, Rekla je gospa Zorzini Ki ji vrihtal’ travnik so. Mlade lovce podučiti Šent ravnatelj ve, Kako se kozli streljajo, Naj, De Lea Vam-pove-Sernec — Švartl stari joger Pa sedi doma, Kjer mu zdravil3 »revmatjš« Gramofona dva. Rado v kino vse leti, Kar leze tao- gre, Mladina pritožuje t se, Da je premal. tem6. Tud’ na randevu se hodi Na mostove tri, Ako. se »z belp rožo« Pisemce dobi- Lepa je beseda ta »županski kandidat« A dosti lepše se glasi, »Dobi) sem jaz mandat«! Opravljal sepi grdo Vas, Da skoraj me je srarp* A vem, da ne zamerite, Predobro Vas poznam. Toda nekaj še povedat Mi dolžnost veli, ;-W: Da nevarnost zlo velika Kurentu preti- Šef — rediktfr Gabronov Kori Ostavko je podal, Ker na Škrinjerjevem gruntu Kmet bo zdaj'postal."" , , j Upanje rta boljše čase f Vneto ‘lii -■goreče' se ' ie Kurentvedno trudil za ozdravljanje naših političnih in gospodarskih razmer. Na tem mestu-: bomo na kratko naslikali maš politični in' gospodarski polo-? žaj pred letom in'|par važnih dogodkov, ki so se odigravali!? tekoih leta. Prejšnja naša zbornica je imela žeto pestro sliko. Posamežiie parlamentarni skupine, ki so bjle .sestavljene iz * dijametraln'0 si nasprotujočih individuvov^-niso mogle v ce- | loti * izvesti svojega delovnega programa. Edina ¿točka,'Iti jo je izvedla prejšnja zbornica, je bila zgradba modernega Grandpensioma za one ljudi, ki po svoji neumljivi trmi ne marajo strehe jasnega ali meglenega milega neba, ki je izredno počeni. Pod to streho je tudi zrak ninogo boljši kot v zatohlih pensionih in moderna higijena ga vedno priporoča. Ostald pa' je še več točk, ki nujno čakajo rešitve. Nave-, sti bi se dalo glavno cesto,'ki'Void5 od južnega do severnega ' kolod^ra. Ta cesta bi se morala na vsak način za dva . metra poglobiti. Sedanja visoka lega in napetost silno ovira razvijajoči se promet, ker preprečuje zbiranje blata in vode, \ ki sta za promet nujno • potrebna. Za vzgled bi morala biti mestu cesta, ki vodi proti Staremu trgu, ki lepo dokumentira-napredek "moderne tehnike in umetnost gradbenih inže- ..... nerjev. Poleg tega nedostatka še pogreša tudi dobro izdelani kanal od Kemikovega vrha do mesta. Po takem kanalu bi lahko tekla voda v mesto, ki se rabi za umivanje, pranje 'ih • kuhanje. Nasprotniki projektiranega kanala pa so začeli trositi med ljudstvom, posebno pa med gostilničarji in hotelirji zlobno izmišljene bajke, da bi mogli začeti rabiti ljudje dobro vodo poleg za umivanje, pranje in kuhanje, mogoče celo za pijačo in so se gradnji kanala s tako silo uprli, d!a prejšna zbornica tega mačrta ni mogla izvesti. Radi teh njenih neuspehov se je narod oddahnil, ko je potekla njena funkcijska perijoda. Vršile so se nove volitve. Vse stranke so se vrgle s polno paro na lov za kuglicami. Ker so razne stranke pri tem lovu premalo poznale meje Statistika slov. salonskega orkestra Lansko lleto se je na novo naštudiralo 260 komadov. Od teh komadov še je faktično izvajalo le 16 (drugi so se opustili radi hipermoderne glasbe in ker so nekaterim članom povzročali uhobol). Not se je preigralo 265.000, od teh 185.236 napačno. Kapelnik je zlomil 3 taktirke in dobil sive lase. Kontrabasist je polomil konja in potrgal radi premočnega pritiskanja 36 strun. Harmonist je obrabil pri pritiskanju na meh tri pare čevljev. Miro je zgubil pri prekomernem igranju ishias. Švartl je porabil pri brisanju znoja 232 robcev in ostavil 396 čikov. Kopač si je nabavil nove špe-gle, ker so mu stare pri premočnem gledanju not popokalč. Krajnc je dobil na vseh prstih nove nohte. Vera si je z lokom pri igranju izpulila 335 las. Sentjurc je polomil 4 loke, potrupal eno vijolino in porabil tri ščipalnike, vrhu tega pa s cigaretami zažgal dve stojali. Adelca je dobila pri igranju nalezljivo bolezen dremavico. Graseli pa je postal od prenapornega igranja kriv in dobil od listanja not na kazalcu ■'svojih' revirjev, sef:ni čuditi, da je prišlo semtertja do”malih prepirov. VjObče pa se ,'imora grejSi. fla so bije volitve svo-bodne., Volilei so 'povsod kazali veliko patrftotično navdušenje. Edlep je baje cel dan Czjtprl, V svojo sobo za blagor domovine. Diugi je imelv45 stopinj vročine (po-’ Fahrenheitu) pa je kljub temu stofil svojp rodoljubno dolžnost. Tretji so se vozili y lepih kočijah na volišče ter si s . tem zagotovili izreden 'rešpekt in spoštovanje/ Izid volitev so ptizdravili vo-lilci s ploskanjem, petjem in godbo. Enega gospoda je spremljala navdušena množica z volilnega boja z genljivimi melodijam# in zdelo se je, da bi ga bili najraje dvignili na rame in ga odnesli domu. . ' ' .Staro in mlado je bilo radostnosrazpoloženo:in od vina Pijano. Pilo se je namreč ti dah VSepftVsod^virto, ker je oblast prepovedala vživanje alkohola: Vsled prevelike množine po* pitega-vina, p in® po volitvah nekateri glavobol in je dalje časa* trajalo, prej da-so prišli možgani v .pravi tir.r‘ Nova zbornica se je kmalu sestala in konstituirala brez posebnih pretrfsljajev. i Nastopila je nova vlada. Obeta postati spašonbšha za haše mesto. Kakor čujemo, marljivo študira razne projekte, .s. kateri-, mi hoče odpraviti glavne nedostatke. Novi predsednik vlade je zelo marljiv. To mu priznajo celo nasprotniki. Vstaja navadno.Že pred zajutrkom im se nato takoj poda v svoj kabinet. ■ Poglobilehje ceste se bo opustilo, ker še itak uvede v kratkem Zračni promet. Radi tega se lahko opusti 'zbiranje vode, ker je je v zraku semtertje dovolj. Vsled konstatacij, da imamo dovolj‘dobrega vina, ki je tudi zelo -počeni ter je s tem za pijačo zadostno preskrbljeno, se bo tudi projekti--rani kartal s Kemikovega vrha opustil. Vsled tega umnega gospodarstva upajo pridobitni krogi na znatno znižanje javnih bremen in ni neupravičeno upanje- da- se zopet bližamo onim zlatim časom, ko bomo pili žganj.e bolj poceni. zastrupljenje krvi. Gabrom je predrl radi premočnega razbijanja dve koži na velikem, a eno na majhnem bobnu. Polomil je tri pare udaral. A Predavanja Letošnje leto bodo imela predavanja sledečo vsebino: 1. Najnovejši sistem podiranja mostov z osebnimi av- tomobili, pred. g. Skaža in g. Šent. 2. Umetnost kuhanja v jutranjih urah (6. % uri), pred. g. Šprah in g. Zorzini. . 3. Instalacija po konju podrtih telefonskih drogov, pred. g. Rojnik. * - 4. Kako naj telefoniramo, jfj| pred. gospodična Micika Vaupot. 5. O učinkih Dlakodera, pred. g. Hribar. 6. Moj prvi lov ma srne, jgf pred. gospodična Delca. 7. Vožnja na dirkalnem avtomobilu na božjo pot k Ma- riji Pomagaj, pred. g. Tretjak. Petelinšek vrh zvonika Vrh zvonika, čast velika, na straži jaz stojim.: , Za zabavo v levo, v pravo, vieselo se vrtim. Vidim vse, kaj se godi, saj noč im dan ne spim. Jaz, petelinček vrh zvonika,, mnogo doživim. Oj kikerikiki-hi-hi! Vsako leto je odeto v skrivnostni pajčolan. Komaj, mine, pa že rine marsikaj na ffan. Dobro vino ip pa kino — Goli — rudečl križ, davni in zabavni bil za Vas je paradiž! Oj kikerikikl-hi-hi! Tam okoli —, pri neki šoli — stoji nem spomenik. To lepo mesto poišče Cesto naš vrli Tone Dik. Tam najde on sladak naslon. Nič več spomin ni nem: Vzor trajnosti v delavnosti in še v marsičem---------. Oj kikerikiki-hi-hi! Vele-vina-trgovina, prej Orienthotel, Tamkai biva in uživa gospodar vesel. Dan in noči vino toči, posluša radio, Samo tQ'še štorkljo prosi: Prinesi hčerkico. Oj kikerikiki-hi-hi! . »Gos-pečenka«, pravi ženka »za Božiček slastna bo«! Puška poči, slavec skoči, — gre pogledat za vodo. Nimrod strelja, poln veselja, na diivje goske tam .. || Gos prelepa, si mi vzeta?! Tiralico izdam! Oj kikerikiki-hi-hi! :Vele-radio-podjetje, to je družba delniška. Saj za samo že reklamo vse mogoče se izda. Dividenda je že menda; — jur jev cela skleda! Zdaj konzorcij mesto porcij: »maček milo gleda«! , Oj kikerikiki-hi-hi! Društvo bojno, mnogobrojno, v šahu bije svoj turnir. Vsi so, slavni mojstri davni, vsak pretkan je kot hudir. Dolgo traja vsaka vaja: mojster gre pač pozno spat — Oj napaka! Nanj še čaka — par potez doma in — mat. Oj kikerikiki-hi-hi! I Mesto »Sveto Lizabeto« kot patronico časti. Za župana voli Frana, a župan bnez Lize ni. »Frainc in Liza« je deviza za župana v tretjič že. Za v bodoče: Franci, Lize, hitro poročite se! Oj kikerikiki-hi-hi! Nočna tiša! Vsaka hiša v mirni sen zavita je! Zli duhovi, src tatovi, cestomeri se zbude. Eden blagi na mostni vagi mrtvi ogenj še gasi — Drugi vražje kljuke maže, maža pač prav fajn diši! Oj kikerikiki-hi-hi! Mnogo smeha, mnogo greha, med letom videl sem. Dela tajna in sijajna, a vsega ne povem. — Včasih joče srce vroče tudi petelinčkovo V hrepenenju, poželenju--------1 Putke ’me! nikdar ne bo. Oj kikerikiki-hi-hi! Tii pod mano, zrem-V dvorano, kjer glasba se goji. ' Moji dragi, mili, blagi, zdaj se poslovim. Vse se vadi v dObfi nadi, da koncert se kmal vtšL . S tužnim srcem, z nogobrcem dol Vas zapustim. Razne c!s-ej es-e, fiš^e premagal zbor je vneti ' J ' in Kurentu — prijatelju, vse dobro mu želim. In za Silvester je orkester priredil: Oj kikerikiki-hi-hi! V mestecu pašem res dolgčasa ni, Ko dnevno godijo Se Čudne reči. Senzacij poklanja nam mila Usoda, Klepetuljam pa daje za delo povoda. Grajščak je mislinjski jesenskega drie povabil slovenjgraške Nimrode vse, Da bi postrelili krog njega graščine Vse zajce, srnjake in druge zverine. Ker Rojnik takrat še imčl ni kobile, Zapregli so hitro kar tri; avtomobile: Puškice svoje na rame so djali In src zmagoslavnih na lov se peljali. šestnajst je že »šusov« v gozdu počilo In enega zajca je skoraj ubilo: Ta revež se hotel je hitro oteti, A v vodi globoki je moral umreti. Bum-kvintet! Za slovo Nezgode in nerode »Smola prokleta«, Šentjurc je vzdihnil. Senica' pomembno v puško je kihnil. Le . Skaza zagrmel je s štimo. debelo: »Saj starih je bab vso pot mrgolelo«! In kaj se na poti domov je zgodilo, Pol tucata psičkov se je povozilo. Pri Lavri slavili so svoje uspehe In zajčeka dali potomcem v prospehe. Tud Rojnikov konj je bolj svoje narave, Niso po godu mu mestne naprave. In ko. se s hlapcem po mestu pelja-Vse štange telefonske podere na tla. Kuhar pa hlapce ima bojevite In čeravno jim dnevno bere levite, Konkurenci kaj radi zabnisijo »auf« In besni se z Gustlom podajo na »rauf«. j z vrh zvonika ’no jajce mu spustim! kikerikiki-hi-hi! Radio Karlov fajn funkcijonira, Včasih še Puppis senior probira.’ / Veljak, Igldr tja gresta v gostč, Tud’ Vera in Boža ne branita se. Še v Gollovi Stali nikoli ni mira, Ko Grega s Primožem se večno prepira. Tuid Štrucov se Fricl še kregati zna, če Klunov Darinko nad njim ropota. Visoko na turnu pa mežnar zdihuje, Ker ura minut in sekund več ne kuje. Jo nese k vizitu, če manjka kak cvek, A Vrunč reče jezno: Vse skup je zan dl___k. Ko s Šentom se Skaza je k skušnji peljal (ker zdaj si poklic je šoferski izbral) Se avto v kup Sodra na mah zaleti, Po cesti iskala sta svoje kosti. Vavtpot magister uganke rešuje, Ker »Morgemblatt« avto mu zanj obljubuje. Iraška in Kvac mu pomagat hitita, Ker v avtomobilu si sedež želita. Še dosti se drugega tu je zgodilo, Dosti se Vinca, šampanjca popilo, Bencina in olja se dosti prodalo, In dosti nevest je še ledig ostalo. Od blizh in daleč Ijiidjb so hiteli, Da v itiesteeu našem bi čudo videli, Tam doli, kjer Cajnko karte deii, Ponosen in krasen naš Kremelj stoji. Zgtaidlia ga nam je mestna občima, ' Gotovo še Moskva enakega nima, Ih če Napdlebn zvedel zanj !bi Iz groba ga hitro razdjat prihiti. Kaj so Si naši meščani zmislili, Radio družbo so ustanovili. Imeli so kmalu že tak kapital, Da še državi so d’nar posojVal. Ob člnska hiša Slavospev V 6. psalmih. ¡ 'H' Kuhinjam še okenca niso dajali, Da taih posli ne bi zijal prodajali. ’ In vrata moderna vzidali so, Da gospodinje — (moderno) linijo dobó. Hiper modern vodovod so nar’dili, -Da vode ne bodo po cesti razlili, Po stenah poševnih se voda cedi In v kleti komod se na drvih suši. Radio Velik barik’rot je Evropi pretil, Zato 'Mussolini je družbo razbil, In vsakemu Jurjev cel kup je on dal, Ker ves svet se konkurence je bal. 'Počasi že niši se nova koliba Iti ntože občinske ptav hudo že griva. A to jitft je še v 'tolažbo ostalo, Da se kot »Muzeum« porabit bo dalo. Pozabil sem skoraj 'še nekaj Tpovedat, Da tajnik naš tnora vsak'dan ,Obtrite’gledat. Kapun z dolgo rantoi-pa k bajti leti, Da luknje Zaprte do ‘tal odmaši. Na ¡pošti počiva: reijhiesbat in pace! ’In radlio -družba bridko za njim plače, Ker leipih dinarčkov 'jim silno'je žal, Ki jih aparat Bi od sebe še dal. Nov fabrikant se pri nas je pojavil, Za takšen artikel, ki vsak ga ¡bcr rabil. Nikdo se ne bode od zdaj več še bril, Ker nov fabrikat bo to krasno stord. Vcnus Izumitelj te maže pri Gollu stanuje, Angeli to Hribar se on imenuje. , V javorju izumil je novo to stvar, Ki bode Vyborniju v veliki kvar. Zdaj delaj bo Angeljček kšefte hi-hi, I Saj dlak in kocin se vsak rad znebi. Morda bo bolje kot vsak kolofonij In Kuhar bo aral brez vseh ceremonij. Vse dlake po licu in že pod pazduho Odstrani brez žajfe in kar tak na suho, Saj j<5 na patent je ¡tud že dal, In »Dlakoder« maža jo je imenoval. Kako sta načelnik slovenjgraške gasilske župe in rkviiktelj nekega tuk. denarnega zavoda prišla v nemilost, mariborskih fijaker je v. Par dni pred blagoslovitvijo nove avtomobilne brizgalne slov. gas. društva, sta še omenjena iunkcijonarja peljala v Maribor, . ■ Sodelovali bofdlo: zr^koplovstvo, mornarica in kosma-tjnci vseh držav.: ■ • . Profesor dr. Ludwlgg je bil izbrisan iz imenika zoravhiške áibrnicej, ker se. Je presen!' J| Makedonija. , . • '• * * Ustanovila oziroma prevzela se je jirvovtfstaa trgovina V sredini- mest£-^ pipožarjdm^ "daisidobžtamkaf 'krasni »Stammglaži« in prvovrstni »cuclnii. ‘ ' Ustanovil se je moderni brivski salon. . Tako imamo sedaj eno brivnico v zgornjem, a eno v spodnjem delu mesta. , . t P. t. publika irrta seldiaj priliko, da se da briti ali striči zgoraj ali spodaj. , ; : ' Križanka 21 februar bi ■4 (i 6 u 7 (§ 8 9 10 11 12 MK H ■ 13 B H 15 16 17 1 18 19 m m 20 §§ 21 ■ 22 23 24 m 25 m 26 27 1 ■ ■ 28 29 m 30 ■ 31 ■ B 32 m m 33 1 ■ 34 ■ 35 36 37 m 38 39 40 ■ 41 42 m m H ■ 43 m ■ 44 I! i 45 46 47 48 ¡J¡ 1 49 50 51 52 53 H 54 1 55 B 56 ¡¡p 57 H 58 B 59 ■ Vodoravno. 1. Slovenjgraški izraz za neumnica, 5. Kratica, Tj. Ploskovna pt^ra, 8. Pomožna beseda, 11. Fizikalična označba pri Radio-bateriji, 14. Časovni zaimek, '!V>U\ '-^van H Pp 15. Kajpriljiibljetfi Slovenjgraški igralec, 18. Kožuhovinasti predmet, 20. Pismenska kratica, '■ • 21. Začetek tibniške pesmi, 22. Ol^s grajskega čuvaja, 24. Ugerski' izraz' ža! gosiioda, ¿5. Vfesnik, 26. Judiovsko ime, •• r ■ A ' ■ \28. Del voza, ' 29. Slovenjgraški izraz za del suknje, 30. Izdajatelj slovenske slovnice. 32. Nota, ■33. Osebni zaimek, 34. Kazalni zaimek, 35. Označba igralne karte, 37. Nota, 38. Najlepši predpustni večer, 41. Kvartopirski izraz, 42. B t, 43. Kazalni zaimek, 45. Član družine, 49. Toaletno sredstvo, 53. Trd sad, 56. Svetopisemska oseba, 57. Predlog, 58. Ime godca orkestra, ki je manjši od instrumenta, 59. Osebni zaimek. Navpično. 1. Najhujši slovenjgraški razbijač, 2. Osebni zaimek, 3. Del telesa, • 4. Gledališčni priimek Slovenjgradčanom znanega opernega peyca, 6. Zakuska na prostem. 7. Vodja orkestra, 9. Član delniške družbe, 10. Qrška črka,- 12. Nemški - predlog, 13. Osebni zaimek, l5. Veznik, 17. A r k, 19. SloVdnjgraško godbeno društvo, 23. Nota^-b"’ rr: :£ii f -• .Viitelj 25. Nemška kratica, • ■ ■ 27. Zavjber, a zakrknjen slovenjgraški samec, 30. Mlečni izdelek, 31. Slovenjgraški šport, 33. Osebni zaimek, 34. Kazalni zaimek, 36. Povratni zaimek, $>. Latinski veznik, 40. Kratica za označbo časa, 4k. ^Slovenjgraški absolutist. 4§; Vsakdanja potrebščina človeka, 47. Nemški izraz za odmev, 48, Nikalnica, Sik Italijanska nota, 51. Španski izraz za plemiča, 52. Nemški predlog, 54.|;Predlog, 5Š. ‘Nikalnica. Pravilno rešena! križanka se ima vpo-, siati do 15. III. 1928' na salonski orkester. Nagrada za rešitev je ena številka prihodnjega Kurenta. Imena rešilcev se bodo isto-tako objavila v prihodnjem Kurentu. Radio Program ifsW Zdravniški kotiček. Zä 22. Ii.1 Slovenjgraška oddajna postaja oddaja na pepelnico: »Mačji koncert«. — Val 0.8. s .:V :< v javna dražba Podpisani Radio-Klub daje na prostovoljno javno dkažbo: 1. Prvovrsten radio-aparat z 12 prima radio-akcüami, 2. Eno nedosegljivo anteno, . 3. 56 slušal za velika ušesa, 4. 15 slušal za majhna ušesa in ■ , - ; 5. 12 visokih dividend. ' , ; Najmanjši ponudek 16.000 Din. ■ ' Radio-Klub. Slovenjgraški kino Poipolnoma novoll Prvič vSlovenjgradcu! B-O-G-E-N-Š-M-I-R. Največja vratolomna pustolovščina. Nastopajo v glavnih vlogah prvovrstni slovenjgraški kino-zvezdi: PRENER BUBI in KRALJ HILDA. Spored: Mazanje vežnih kljuk. — Prestavljanje napisnih tablic. — Demontiranje vozov. — Prestavljanje cvetličnih loncev. —• Zasledovanje po orožnikih. — Skrivanje po podstrešjih. — Pred sodnijo. Kolosalna rezila!! Zelo napeto!! Prednaznanltev. — V kratkem dojde. DLAKODER. Tragedija pračloveka!. C. T. v S. Pravite; da Ste na levem bčeSu'popolnoma oslepeli, desno oko pa ni nič kaj posebno! Rp. Gleda j te z desnim odslej samo na pol. Ako bi Vam tudi to odpovedalo, se vpišite pri društvu za slepce kot reden član. Vaša bodočnost Vam je zasigurana. * * • E. P. v S. Pravite, da .ste se zbodla z rujavo iglo v prst in da Vam je roka že tri dni otečetoa! Rpi Kakor moje kiruirgičrio oko vidi, je stvar malo jjblj komplicirana, ter se ne da par distance ondinirati. Pošljite mi ekspres otečeno roko v natančen pregled. • • F; G. v S. Pravite, da Vam je zlata žila počila! Rp. Poidite k g. Vrunču naj jo Vam zalota. / i Uganke. 1. Kaj je pretirano? (Videti g. bančnega “ravnatelja ’liti počasi, a Kapuna iti hitro.) 2. Kaj j« neverjetno? (Da bi ženske zgubile po uporabi maže »Dlakoder« mustače.) .... 3. Kaj je nemogoče? (Kluna videti brez viržinke.) 4. Zakaj ni v Slovenjgradču več praha? (Ker je g. Prah prestavljen v Maribor.) 5. Kdaj in zakaj gori v mestu električna Juč slabo? (Kadar se slovenjgraške krave napajajo.) Jos. Druškovič Trgouina zAesom na debelo, špecerijska, manuiakturna in trgo-Plha z' železnino na drobno Stavenjgradec TORIBORSKF1II5KflRNR, mflRIB©R 1K CENTRALA: JURČIČEUA ULICA 4, tj TELEFON 24. FILIALA: STROSSMAVERJEDA 5. — TELEFON 172,' NAJUEČJI IN NAJMODERNEJŠI LIT05RAFIČNI UMETNIŠKI ZAUOD, KAMNOTISK, PRUOUR5TNA KNJI60UEZNICA, ZALČŽNlSTUO — LASTNI REKLAMNI ZAUOD IN KIOSKI — UMETNI IN KNJI50TI5K, STEREOTIPIJA — ROTACIJSKI TISK Ue^ervlrano Cekama Uebul RESTAVRACIJA NA KOLODVORU V SLOVEN3GRADCU "5E NAJVLJUDNEJE PRIPOROČA — Nfl PEPELNIČNO ■ 5REDO ŠLflNIKOVfleOSTIJfl TETA LAVRA poiniki in domačini po-irudiie se v moj Ooiel, pozimi in v vročini vas lepo bom sprejel. Postelje, Orano, alkoOol, ima le prvovrstno Goli Franc X. Poioiscf)nik tovarna usnja Sloven¡gradeč „T RIG L AV" Ve d n o s v e ž e trgovačko društvo šumskim proizvodima goveje, telečje in svinjsko meso, klobase, hrenovke, domače salame in druge delikatese se dobe le pri tvrdki Podružnica: Slovenjgradec | B Bratje Kuhar, Slovenjgradec^ Velika zaloga raznega vina, kapljica žlahtna svet'ga Martina, pozimi, pomladi in tudi poleti,-najde se vedno v Cajnkovi kleti. Haložan, dalmatin, Slovenske gorice, g ime reklama so brez govorice. e pa si misliš, da bila bi laž, urno se v moji kleti prikaz'. Točim vino na drobno in debelo, tako, da vse je lahko veselo. Buteljke so moje izvrstno lečilo za revma, želodec, najboljše zdravilo. Brzojavni naslov: [AJNKO, SLOVENJGRADEC Telefon štev. 5. Franjo Cajnko | Slovenjgradec j m Veletrgovina vina m ' M. Lastne kleti. Lastni vinogradi. C Illllllllllllllllllllllllllllllllllllll[lllllll[lllllllll[llllllllll[llllllllllllllllllllll[lllllllll[lllllllllll Samo kosmate jaz ljubim može, S kratkimi lasi gospice, ženč. Fantov radujerti se, 'kakor dekličev, Vsaki mi plača le nekaj beličev. Vyborny Vekoslav brivski salon Slovenjgradec KLUN Janko ' trgovina s špecerijo, manufakturo, ‘ == galanterijo, železnino itd. .= se priporoea. Solidna postrežba! Točna postrežba! at sl Stoj I Glttj 1 Čifaj in se čudi, kaj Vam KLOBASA-SHOLŽNIK . nudi vedno v zalogi kot železo močno steklo, ■ manufaktura močna kakor koža. Za razbita okna in nove stavbe, kakor tudi za nabavo L porcelana se priporočata priznana špecijalista KLOBASA & SMOLČNIK [v1 špecijalna trgovina stekla, porcelana, okvirjev I ',Vj '"'!■= barv, lakov in firneža ===== SLOVENJGRADEC Mikec Franc, ki loči dobro vino, Zdaj prodaja tudi razno meso fino. Meso in vino rada se imata, Cjudi vabita mi skoz vrata. Marička, Franc in Tone, Fric, le ne zamudi, Poskusi, Qilro k meni se potrudi. Trgovina z vinom in delilcatesanii Karol Rojnik Slovenjgradec Najcenejši nakup: pisarniških in šolskih potrebščin, galanterije, igrač, stekla, porcelana, bogata zaloga raznovrstnih čevljev, manufaktur» /// nega in modnega blaga. /// Konkurenčne cene! Solidna postrežba! ČADEŽ ANTON naznanja cenjenemu občinstvu, da je prevzel in otvoril v nek» danji znani REITTER»JEVI hiši veletrgovino z mešanim blagom, železnino in drugimi —— potrebščinami Za obilen poset se priporoča nCp -po krokarjem Ls C>\01±1 na pepelnično sredo, kisliQ kumare, ledvic in Jeter polno skledo, brizgancev, pečenk in kar želodec poželi, v gostilni Gajšek | prav obilno se dobi FRANC C OBE CONČAR IN PEČAR SCOVENJGUADEC priporoča svoje prvovrstne izdelke. Vedno velika izbira NOČNIH POSOD vše& velikosti Na željo napravim. iste po osebni meri, ne da bi se radi lega zaračunala posebna pristojbina. lllllIlIlllllllilllllllillllllUllllllllilillllllillllllllllllllillHIIIIII Dokazano je, da kupite pri tvrdki IVAN n OJNIK najcenejše in najbolje: raznovrstno manujaKturno blago, potrebščine za Krojače In šivilje, galanterijo in pletenine Ud. Nadalje raznovrstno železnino, špecerljsKo in KoloniJalno blago, emajlirano in pločevinasto posodo, steKlo, porcelan Itd. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA CENTRALA: LJUBLJANA — PODRUŽNICA: SLOVENJGRADEC Deln. glavnica in rezerve: Din 60,000.000 Obrestuje vloge na tekočem računu in na knjižice najugodneje — Kupuje in prodaja devize, valute in efekte vseh vrst — Gskontuje in vnovčuje menice in devize na tu- in inozemska mesta — Spre-1 jema vsa borzna naročila na tu- in inozemske borze in jih izvršuje najugodneje — Daje vsakovrstne predujme na blago, efekte itd. Dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji' — Prodaja srečke razredne loterije — Daje inforjna-* cije v vseh v bančno stroko spadajočih zadevah Telefon 4 — Brzojavni naslov: Banka Slovenj-gradec — Račun Poštne hran. v Ljubljani 12646 PODRUŽNICE: BREŽICE, CELJE, ČRNOMELJ, GORICA, KRANJ, MARIBOR, METKOVIČ, NOVI SAD, NOVO MESTO, PTUJ, RAKEK, SARAJEVO, SPLIT, TRST MIRKO STEINER IN SINOVI LESNA TRGOVINA IN PARNA ŽAGA SLOVENJGADEC m ! \frj- ;j Nakupuje po najvišjih in prodaja po nafnižjib dnevnih cenah razen les.1 Tiskala : Mariborska tiskarna v Mariboru, predstavnik Stanko Detela, ravnatelj v Mariboru. — Izdatelj: Salonski orkester v Slovenjgradcu. Za izdajatelja in uredništvo odgovoren: Karol Gabron, Slovenj gradeč.