Mladi risar Priobčuje A. Sič Vzemite si vejico, ki ima celorobe liste (n. pr. vejico španskega bezga) ter jo postavite predse v steklenici, napolnjeni z vodo, da ostane vejica sveža. Potem si pa izberite list, ki ga hočete risati. Opazujte ga natančno in rišite ga tolikokrat, da ga že znate popolnoma pravilno narisati z nekoliko potezami. Potem zasučite nekoliko ste- klenico in rišite prav tisti list, ki ima pa sedaj drugo ležo. Ko boste narisali že več takih posameznih listov, pa poizku-šajte narisati celo vejico. Pri tem pa pazite, da boste na-risali steblo in vse liste v pravi leži in velikosti in da bo vsak list prav tako zasukan kakor je v resnici. Tudi morate risati tako, da se bo natančno ve-delo, kateri listi ali deli vejice so spredaj, torej bližji nas, kateri pa zadej, torej od nas oddaljeni. To doženete najlože s tem, da narišete sprednje z bolj krepkimi, zadnje pa z lažjimi (tanjšimi) potezami. Ve-jica, ki jo vidite tu, je s špan-skega bezga, ki je prav sedaj *"v najlepšem cvetju. Oglejte si jo natančno in izkušajte tudi vi svojo vejico narisati na ta na-čin. Pozneje si pa vzemite tudi vejice z zobčastimi listi. Opozarjam vas pa, da ni po-treba narisati vseh zobcev, kar jih ima list, torej jih ne štejte, marveč le pravilno obliko morajo imeti, da se takoj z risbe spozna, kake vrste list je pred nami narisan. Naposled pa rišite tudi cvetice, ki jih imate sedaj na travnikih vse polno. — Vsako rastlino pa opazujte tako natančno, da jo boste znali narisati tudi na pamet. ~3* 143 ,<- Kako dobimo dež. Japonski obed. Današnja podoba ,,Kako dobimo dež" Japonci jedo najrajši zelenjavo, sadje, nam kaže, kako si mislijo postanek dežja morsko travo itd. Mleka, sira in masla prav majhni otroci, ki še ničesar ne vedo ne poznajo, ker se ne pečajo z živinorejo. Če o hlapenju. Tisti, ki so že bolj učeni, vedo, hočejo jesti kokošino ali svinjino, zadavijo da voda izhlapeva. Vodni hlap se pa dviga ali utope take živali, ker ne niarajo prelivati kvišku, ker je lažji kot zrak, v višavah se krvi s klanjem. Najnavadnejša jed so pa Ja- pa nabira v oblake. Ako potegne hladan poncem ribe. Po obedu pijejo čaj, neko veter, se vodni hlap zopet shladi in zgosti opojno pijačo in pokade pipico tobaka. ter izpremeni v vodne kapljice, ki padajo Vilic, noža in žlice ne poznajo, jedo z zaradi svoje teže na zemljo. Te vodne dvema lesenima klinčkoma, ki ju vržejo po kapljice imenujemo dež. — Z našo da- obedu stran. Tekočine pa le posrebljajo z našnjo podobo je tudi kaj lepo vpodobljena jezikom. krasna pesem Simona Gregorčiča. Ta pesem — ,,Mavrica" ji je naslov - je 127 Faznlh iezikotf. ni ČinninifphrebreareeV ** ^ ^™ ** Dežela' ^ Sovore 127 raznih iezikov> ni, naj jo preoere. -e Indj. y Azj.._ j djja .g angleška last> in Biserna lestva se spenja v oblak, angleški kralj je indijski cesar. Skupno spušča se onkraj na zemeljski tlak, število vseh prebivalcev Indije šteje 294 mavrica pisana, božji prestol. milijonov duš. V Indiji imajo Angleži samo Angeli hodijo gor in pa dol, 40.000 vojakov. zlate kropilnice v rokah drže, zemljo prežejno hlade in poje. Pametnice. I Gori na stolu pa Večni sedi, kapljici vsaki on srečo deli: Materino srce Pade na polje — rodi zelenjad, ljubezni je morje. kane na drevje — obilen da sad, * kaplja na njivi — da žito zlato, Materina zvestoba kaplja na trti pa — vince sladko. sega ^o groba. Sreča se spušča na sleherno stvar, # Kadar zaliva nebeški vrtnar. ., . , , , . . . .. Kar je dobrega, kmalu konsti, kar je slabega, naglo škoduje. Prava barva zlata. * | , , .. ,. . , A Same obljube so klasie brez zrnia. Le malo ljudi pozna pravo barvo zlata, * ker ga vidimo največ mešanega z drugimi - D v . kovinami, nikdar pa ne čistega. Tako je \.rz-v.° ucenJe . tudi zlat denar pomešan z drugimi kovi- da '.eP° ve?enJe» nami. Najčistejši zlat denar, kar so ga ko- oapira stezico vali doslej, so bili cekini po 50 dolarjev v srecno z>vl]en]e. (1 dolar — 4 K 93'/3 h). Take cekine so * kovali v Kaliforniji v Ameriki. Pa tudi čisto Koder ljubezen sije, zlato nima povsod enake barve. Avstralsko najlepše cvetje klije. zlato je bolj rdečkasto kakor ono v Kali- * forniji, zlato na Uralu (v mejnem gorovju Brez napak med Evropo in Azijo) je pa še bolj rdeče ni noben junak. barve. * Dolgo kFajevno ime. ^al9 ?'.vr^d^n' 3 J ce nisi dosleden. V Walesu na Angleškem so pri sod- A. K. Sežun. nijski obravnavi imenovali precej dolgo irae nekega kraja. Odvetniki so mu rekli Japonska mačka. nLlanfair". Ko je vprašal sodnik po pra- vem imenu dotičnega kraja, so mu rekli, Dasi so na Japonskem nekatere živali da se glasi to ime ,,LlanfairpwllgwyngylI- iste vrste kot v Evropi, se vendar jako raz- gogerychwyrndrobwlltysiliogogoch". — Kdo likujejo od naših. Japonska mačka ima ve, koJikokrat se jim je zapletel jezik, ko n. pr. prav kratek rep ali ga pa sploh nima. so izgovarjali to lepo ime. Nekoč so dali perzijski mački za družico japonsko mačko, a ta je bežala pred prvo. Žalostna beseda K.° so Pa perzijski mački odsekali rep, sta si bili z japonsko mačko takoj najboljši Učitelj: ,,Učili ste se že o glagolu. prijateljici. Tudi japonski psi se razliku- — Povej mi torej, kakšna beseda je jejo od naših psov najbolj v tem, da ni- umreti?" v majo skoro nič nosu, temveč le neznatne Učenec: ,,Zalostna!" nosnice.