A d.d. ZAVAROVALNICA MARIBOR
ZAVAROVALNICA Z NAJDAUSO TRADICIJO IN NAJVEČ ZAVAROVANCI NA KOROŠKEM
^ '
®K
Proizvodé Nove opreme Slovenj Gradec lahko pod ugodnimi pogoji kupite v vseh večjih salonih ali v lastnih prodajnih enotah:
Slovenj Gradec, Pod Gradom 4, "S 0602/44 185, 42 051 Novo mesto, Košenice 65a, s 068/321 674 Divača, Lokev 189b, "S 067/67 615 Ljubljana, Tbilisijska c. 83, “S 061/123 38 45 Maribor, Ptujska c. 97, s 062/422 552
šuš
OPREMA
Vabimo vas na S(Da mednarodni obrtni sejem v Celju
od 12. do 21. septembra 1997.
Smo v hali j-J
- poslovni prostor št. 8.
KOK
OPREMA
TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA 2380 Slovenj Gradec, Pod gradom 4 Telefon: 0602/42 051 Telefax: 0602/42-153
Karikirano
Le vkup, uboga gmajna

V
Ce me že vprašate...
Odgovoril bom, čeprav me niste vprašali. Pa bi me morali, saj smo vendar pred ustavo in zakoni vsi enakopravni in glas iz ljudstva velja toliko kot glas iz poslanskih klopi. Ha, ha, ha!
Kandidirati ali ne kandidirati, to je zdaj vprašanje! Izpraznjeno je mesto zunanjega ministra. Prostovljno je dal odpoved mladi Zoran, čeprav mu je vladajoča stranka stala ob strani in ga še vedno podpira.
Res nimamo sreče z zunanjimi ministri. Dosedanji so bili iz vldajočih strank, s podporo vlade in parlamenta so ponujali svetu o Sloveniji tako lepo podobo, da ji ni bilo verjeti...
Opozicijo bi morali poslušati. Pravočasno je opozarjala in svarila pred napačnimi koraki, pa ji niso prisluhnili. Tudi slavnega pisma intelektualcev o uri evropske resnice ne jemljemo resno. Menda je med podpisniki preveč zagrenjenih bivših oblastiželjnežcv.
Slovenci imamo veliko Janezov, vendar bi za zunanjega
ministra podprl le enega. Tistega, ki je v kozji rog ugnal jugoarmado in in ga izkušeni partizanski veteran imenuje VSEVED. Menda bo ta oznaka kar držala. Na vse dogodke ima pripravljene tehtne obrazložitve in silno rad organizira tiskovne konference. Sicer ni običaj, da bi funkcijo zunanjega ministra predali komu iz opozicije, vendar je vredno poskusiti: naj se izkaže tudi v dejanjih, ne le v besedah.
Njegovo kandidaturo bi podprli številni pristaši v stranki: od bivših komunistov in belogradistov v demokratičnih preoblekah do mladoletnih karieristov z računalniško podprtimi idejami.
Morda bo vsevedni Janez naletel v zunanji politiki ne enakovredne sobesednike in se obrusil v preudarnega odločneža. Takih si želimo!
Ko bo parlamentarnih počitnic konec, naj se kandidiranje pospeši. Morda celo z zbiranjem podpisov.
Pobudnik
Delo je redkeje blagoslovljeno kot brezdelo. Bolezen, nesreča in država najraje poberejo revežem. Bogati stavijo v stavnicah, siromaki v zastavljalnicah.
Najlažje se kontroliraš, če te kontrolirajo. Veljaki nas največ veljajo.
NIKO
Vsebina
$ Bo Koroška dobila kmetijsko gospodarsko zbornico
4
% Obleganje Podobnika
5
$ Intervju: Miha
Ločičnik, direktor IGEM-a
6
$ Jesenski sejem v Radljah bo živ
7
$ Za varno pot v šolo
10
$ Pri Kotniku v Podgori
12
% Ansambel Rosa v Kanadi
15
$ Tri nove knjige založbe Voranc
22
$ OK Fužinar med kandidati za prvaka
24
$ Kronika:
Pod lipo nikar
26
Na naslovnici:
Davorina Lesjak
Foto:	Tomo Jeseničnk
PREPIH Koroški časopis.
Izdaja ČZP Voranc do.o.
Ravne na Koroškem
Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik Računalniški prelom:
Grafični studio Ivko, Ravne.
Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne.
Naslov uredništva:
Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904.
Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo.
V ospredju
Bo Koroška dobila kmetijsko gozdarsko zbornico?
ZAKON O KMETIJSKO GOZDARSKI ZADRUGI BO PARLAMENT SPREJEMAL PO HITREM POSTOPKU IN VPRAŠANJE JE, ALI BO KOROŠKI NAMENIL OBMOČNO KMETIJSKO GOZDARSKO ZBORNICO ALI SAMO NEKAKŠNO ENOTO
Prve dni jeseni bo slovenski parlament odločal o nekaterih zakonih, ki so še kako pomembni tudi za Koroško: v prvi vrsti gre za nadaljevanje razprave o dokapitalizaciji sistema Slovenskih železarn, o katerih bo govora na nadaljevanju izredne seje, ki je potekala zadnje dni v juliju. Na drugi strani pa je za Koroško velikega pomena tudi predlog zakona o kmetijsko gozdarski zbornici, ki je vložen v parlamentarno proceduro po hitrem postopku. Ta zbornica naj bi pomenila predstavnico kmetov, kmetijskih, gozdarskih in ribiških organizacij.
Evropa takšno organiziranost pozna in Slovenija bi z ustanovitvijo te zbornice naredila korak k približevanju zakonodaji v državah članicah evropske unije. Za Koroško so evropske razsežnosti tega zakona drugotnega pomena, bolj pomembno bi bilo, da Koroška dobi svojo območno zbornice. Če bo našo regijo pokrivala celjska ali mariborska območna zbornica, potem bo to novo in dodatno siromašenje regije, kar se je v zadnjem desetletju vse prepogosto dogajalo.
ZA KAKŠNO REGIJO GRE, TO JE ZDAJ VPRAŠANJE!
Veliko breme okrog koroške območne kmetijsko gozdarske zbornice bo na treh koroških poslancih, vsi trije pa so v strankah, ki so del vladajoče koalicije. Nenazadnje je tudi minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj ob obisku na Koroškem vsaj dvakrat (v Dravogradu in v Podgorju pri Slovenj Gradcu) javno dejal, da Koroška potrebuje svojo območno enoto zbornice.
V prvih osnutkih zakona o kmetijsko gozdarski zbornici, ki so ga v parlamentu dobili na mizo že leta 1994, Koroška ni bila predvidena kot posebna območna enota, v zadnjem času pa je bilo kar veliko dokazovanj in prepričevanj, da je Koroška tudi v kmetijskem pogledu v Sloveniji neka posebnost (omenimo samo velikansko število gozdnih cest, preko 2000 kilometrov, in ekološko problematiko kmetijstva v zgornji Mežiški dolini in drugo). Sedaj pa v petem členu predloga zakona o kmetijsko gozdarski zbornici, ki ga bodo poslanci obravnavali po hitrem postopku, lahko preberemo:
“V zbornici se kot oblike delovanja
zaradi zagotavljanja interesov članov in dejavnosti zbornice na določenem območju organizirajo območne enote, katerih območje je enako območjem regij...”
Če je Koroška regija - za to pa se je sama že oklicala na zgodovinskem sestanku v Radljah ob Dravi - potem mora Koroška dobiti tudi svojo območno enoto kmetijsko gozdarske zbornice.
Vendar ni vse tako enostavno, kajti kaveljc je v pojmu regije: tu ne gre za politične ali geografske regije, temveč kmetijske, živinorejske ali veterinarske regije. Tu pa je Koroška bosa, saj je pred dvema letoma prav potihoma in brez večjega odpora izgubila še status veterinarske regije. Zbornica bi naj imela največ devet območnih enot, te enote pa naj bi se pokrivale z že vpeljano regijsko organizacijo kmetijskih, živinorejskih in veterinarskih zavodov oziroma kmetijske strokovne svetovalne službe in na območno razmestitev kmetijskih srednjih šol.
Organizacijska shema kmetijsko svetovalne službe je znana: v okviru ministrstva je organizirana uprava republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva, ki ima svoje območne kmetijske zavode oziroma regijske oddelke za kmetijsko svetovanje: Korošci sedaj sodijo pod oddelek v Celju. Poleg regijskih oddelkov je na terenu še 89 enot za kmetijsko svetovanje, nekaj teh tudi na Koroškem. Za strokovno plat pri selekciji, reprodukciji, rodovništvo, kontroli proizvodnosti domačih živali in podobno skrbijo posamezni območni kmetijski zavodi,
po tej plati pa je Koroška povezana z mariborskim koncem oziroma obdravskim zavodom za veterinarstvo in živinorejo Ptuj.
OBVEZNO ČLANSTVO V KMETIJSKO GOZDARSKI ZBORNICI
In kakšni so sploh razlogi za ustanavljanje tovrstne zbornice, saj je slovensko kmetijstvo že doslej povezano v razne kmetijske in gozdarske zavode in zadruge? Zbornična organiziranost je seveda nekaj drugega kot zadruga ali zavod in kmetijstvo bi se po zbornični organiziranosti pridružilo gospodarstvu in obrti, ki se povezuje v Gospodarsko zbornico Slovenije in Obrtno zbornico Slovenije. V obeh je članstvo obvezno, enako bi veljalo tudi za Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije.
Predlagatelj zakona meni, da se interesi kmetijstva, gozdarstva in ribištva lahko uveljavljajo le skozi to zbornico, ki je pooblaščen zastopnik interesov in koristi teh dejavnosti. Osnovni cilj zbornice naj bi bil varovanje in zastopanje interesov kmetijstva, gozdarstva in ribištva, svetovanje posameznikom in pravnim osebam, pospeševanje okolju prijaznega kmetovanja, zbornica bi imela tudi javna pooblastila, lahko bi upravljala tudi določene naloge državne uprave in tako prispevala k večji učinkovitosti in zmanjševanju stroškov državne uprave.
Z zakonom je predvidena predstavniška funkcija te zbornice, kar je posebej pomembno zaradi dolgoročno padajočega deleža kmetijstva in gozdarstva v družbenem proizvodu, na
drugi strani pa narašča pomen kmetijstva in gozdarstva v smislu ekoloških in socialnih funkcij.
Seveda pa ustanavljanje zbornice ne pomeni tudi ukinjanja zadrug in drugih združenj na področju kmetijstva in gozdarstva, ki pa so v zadnjih letih prostovoljne narave: kmetje namreč niso več obvezno člani zadrug, to je njihova prostovoljna odločitev, medtem ko bo članstvo v zbornici obvezno (seveda bodo plačevali članarino) in bodo zajete fizične in pravne osebe v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu.
Sedanje kmetijske in živinorejske zavode naj bi zbornica statusno uredila, a s svojim ustanovnim aktom kot edina ustanoviteljica. To z drugimi besedami pomeni, da naj bi postal lastnica njihovega kapitala, jih nadzirala in hkrati zagotavljala pogoje za njihov obstoj. Iz kmetijsko svetovalnih službah po vsej Sloveniji naj bi v prihodnje delo v kmetijsko gozdarskih zavodih opravljalo 320 svetovalcev, v živinoreji okoli 300, iz zavodov za gozdove naj bi prešlo okoli 100 gozdarjev (predhodno bo treba spremeniti tudi zakon o gozdovih), iz drugih delov kmetijskih zavodov bi prejeli še okoli sto delavcev, na sami zbornici vključno z območnimi enotami pa še dodatnih 47 delavcev, torej skupno več kot 900 delavcev. Če bo parlament pohitel z obravnavo o kmetijsko gozdarski zbornici, bodo volitve v svet zbornice že ob predsedniških volitvah, tako bi strošek volitev znatno pocenili.
Kaj kmalu bomo torej zvedeli, ali bo Koroška v tej novi organiziranosti slovenskega kmetijstva in gozdarstva pridobila ali izgubila.O	(mp)
Komentar
VEDEZEVANJE-TAROT 090 4489 @ 090 4490
POGOVORI V STISKI - SVETOVANJE
numerologija	sanje
I min - 156 SIT NON - STOP Mcrkant com. d.o.o.
Berite Prepih ■ koroški časopis
Se sploh vidi čez?
Piše: Edi Prošt
Tisti trenutek, ko je državni zbor odložil odločanje o “železarniških" zakonih, je navček nad ravensko fabriko spet najavil zaton iluzij- O karierah, o regionalizmu, o mehki tranziciji, o retrovelikih Ravnah... In nedavna prostodušna ugotovitev še nesojenega prvega moža Slovenskih železarn, da se zdaj pač izgube večajo, ker so pač iztržki nižji od stroškov (takih in drugačnih, tekočih in preteklih), tezo samo potrjuje. Potrjuje jo tudi odločna najava “odločnih potez” Slovenske ljudske stranke, da bo prevzela prvo violino pri odločanju o metanju rešilnih pasov. Šla je tudi tako daleč, da jih je odrekla tistim, ki so že imeli šanso se rešiti in reševati vse skupaj.
Pri Nojevski lipi so Podobnika (ne Dragonje!?) oblegali fabriški Svobodni sindikati ter dr. Matic Tasič, in obleganje je bilo očitno uspešno. Ker gre za pomemben zasuk na sicer tradicionalno konfrontalnih okopih, je več kot očitno, da je vsem skupaj jasno, da je zdaj pa zares zadeva več kot resna. Glede na kadrovsko zasedbo videnih obleganj pa se že ve tudi, da so na voljo nove stopničke v karieri za vse, ki slutijo nevihto. Te vsi vrhovi ne bodo preživeli (ve se, kam treskajo strele), zato je treba biti pri roki... in ostati pri koritu.
Vdanost v usodo je še edino, kar je ostalo Koroški, ko so ji vzeli možnost, resda deklarativno, da odloča o svoji usodi. Nižje v zadnjih desetletjih še ni bila, negotovost pa se kaj lahko izteče celo nižje, kot kaže sedaj.
V državnem proračunu je Koroška zastopana simbolično. Denarja, ki bi pomenil korak naprej, ni, vsaka stagnacija pa v resnici pomeni nazadovanje, ker drugi vendarle napredujejo. Približno tako, kot so (spet) zakrpali cesto od Dravograda proti Ravnam, v Ljubljani pa se lotevajo zadnje faze izgradnje obvoznic. Ni je sile, ki bi ustavila povampirjeni centralizem, pa če se naši trije poslanci še tako trkajo po pravovernih koalicijskih prsih. Dokler bodo za Koroško v proračunu le drobtinice, naj se trkajo v prestolnici!
Če pade železarna, pade Koroška nekaj desetletij nazaj. Kljub častnim (uspešnim) podjetniškim izjemam, kljub prepričanju, da se to ne more zgoditi. Večina tega, o čemer smo razmišljali podobno, se je vseeno že!	Q
Intervju
Ključ do uspeha ■ obvladovanje stroškov



Na razvalinah koroškega gradbeništva se potrjujejo dobri! Dokaz več, daje ključ do uspeha v nas samih. Trg ne priznava stroškov, ki so bili narejeni v preteklosti, obvladovanje tekočih pa je stvar menedžerjev. Ob fenomenu IGEM-a in koroškega gradbeništva se potiju-je, daje podjetje lahko dobro, če je direktor dober. In Miha Ločičnik, direktor IGEM-a, pravi, da je prav v direktorjih tudi ključ do uspešnosti koroškega gospo-darstva. Tudi zato bo IGEM prvo gradbeno podjetje na Koroškem s certifikatom ISO 9000 za kakovost...
□ Kako je IGEM sploh zrasel?
IGEM je danes veliko podjetje, ki zaposluje skoraj 300 delavcev. Še leta 1993 nas je bilo 63, poleg proizvodnje betonske galanterije pa smo zdaj tudi gradbena operativa.
stroškov v pravem času? Gre tu za še kaj več? Morda za srečo?
Mislim, da v gospodarstvu sreče na dolgi rok ni. Na kratek rok še morda, za koroška gradbena podjetja pa
□ Potem nastopite vi kot rešitelj delavcev oziroma operative. Vam ta vloga rešitelja godi?
Seveda ne gre zgolj za reševanje, temveč za bolj preprosto dejstvo. Mi vemo, da lahko preživimo le, če imamo podjetje obremenjeno z režijo v mejah rentabilnosti in zaposlili smo je res samo toliko, da lahko vodi operativni del, ki pa smo ga zaposlili skoraj v celoti.
SGP K0GRAD DRAVOGRAD
□ So vaše izkušnje v tem primeru samo pozitivne?
Noja, s prevzemom Stavbenikovih delavcev vse le ni šlo tako, kot smo se dogovarjali z bivšim vodstvom. Kar nekaj časa je trajalo, da smo zadeve uredili tudi s stečajnim upraviteljem. Škoda je časa za stvari, ki so zagotovo manj pomembne od dela, od katerega živimo.
□ Kako ste organizirani?
Poleg železokrivnice, proizvodnje betonske galanterije in betona imamo še dve podjetji z gradbeno operativo - eno na Prevaljah, ki pokriva Koroško, in drugo v Mariboru. Organzirano imamo tudi enoto Mizarstvo, enoto Mehanizacija, enoto Žaga in enoto Trgovina.
□	Kakšni so vaši učinki?
Zdaj, v sezoni, naredimo na mesec za 350 milijonov realizacije. Naš letni načrt se suče okoli štirih milijard. V letošnjem prvem polletju smo dosegli zelo dober rezultat, vse enote poslujejo pozitivno, nihče nima minusa. Vsa dogajanja spremljamo tedensko, mesečno, primerjamo učinke z načrtovanim in kjer so odstopanja, ukrepamo takoj. Če je potrebno, pride tudi do kadrovskih premikov.
□	Koliko imate dela?
Posebej vzpodbudno za nas je, da smo zelo zasedeni, celo tako, da v tem trenutku zaposlujemo še 30% kooperantov na naše število. Danes naša operativa gradi v Črni nove prostore za Koroško banko, na Prevaljah gradimo novo bencinsko črpalko, na Ravnah gradimo poslovno stanovanjski objekt, v Dravogradu zaključujemo 15. stanovanjsko enoto, razširitev telovadnice, v Slovenj Gradcu smo začeli graditi poslovne prostore za podjetje Prevent. Dela imamo dosti, ta čas pa že skibimo za dela v zimskih mesecih.
□	Vaše podjetje je vstalo kot ptič feniks na pogorišču koroškega gradbeništva. V čem je skrivnost tega uspeha? Samo v obvladovanju
menim, da jih je pokopalo prav podcenjevanje stroškov. Seveda v vrhovih podjetij.
□	IGEM je v tem času nastopal kot rešitelj tistih delov propadlega gradbeništva, ki so bili vitalnega pomena. Je tudi v tem del odgovora o vaši uspešnosti?
Naša dolgoročna strategija je to predvidela. Izkušnje pri proizvodnji betonske galanterije so nas naučile, da samo to še ni dovolj in da moramo proizvodnjo razširiti. Tudi če ne bi prišlo do omenjenih dogodkov, se bi IGEM širil tudi na področje gradbenih dejavnosti. Morda počasneje, smo pač izkoristili priložnost in postali pravo gradbeno podjetje hitreje.
□	Nemogoče se je izogniti vprašanju, ali so druga podjetja pokopali preveč tvegani enkratni posli, zlasti direktorji se izgovarjajo nanje, ali kaj drugega?
Poslovanja podjetja ni možno obravnavati samo na kratek rok. Za slabo poslovanje podjetja oziroma njegov propad je potreben daljši čas, predvsem pa ne samo eden ali dva slaba posla. V teh konkretnih podjetjih je šlo za konkretno neobvladovanjc stroškov, ki mu niso posvetili dovolj pozornosti. Prepozno ali nikoli niso ukrepali. To seje odrazilo na likvidnosti, najemali so zato kredite, ko niso dobili več kreditov, so pridobivali avanse in zgodba seje morala enkrat končali.
□ IGEM je uspešno podjetje. Na Koroškem je kar uživaško vprašanje, ker ga lahko postavimo tako redko - kako razporejate dobiček?
Žal še nismo do konca olastninjeni, opravili pa smo sicer vse najzahtevnejše operacije tudi v drugi fazi in pred nami so samo še formalnosti. Do takrat, ko bodo opravljene, dobička ni mogoče deliti. Razdelili pa ga bomo za vsa ta leta na prvi skupščini. Lahko pa povem, da naše podjetje še nikoli ni bilo blokirano, nima likvidnostnih težav, vsa leta posluje z dobičkom. Doslej smo ga vložili največ v opremljanje in modernizacijo novoustanovljenih enot, ki smo jih prevzeli v tem pogledu dokaj zanemarjene. Uredili smo naši trgovini v Dravogradu in Mariboru, verjetno že letos pa bomo ponovno odprli trgovino, z vsem kar se rabi pri gradnji, tudi v Mežiški dolini.
□ Ste eden redkih direktorjev na Koroškem, ki je na čelu uspešnega podjetja. Kaj narediti, da se ho premaknilo z mrtve točke, kaj narediti, da se bo voz gospodarstva, ki drvi še vedno navzdol, zaustavil?
Recepta seveda ni, je pa vse odvisno od vodilnih ljudi. V vseh podjetjih bi morali preveriti uspešnost vodilnih, in če niso uspešni, bi morali kadrovati drugače. Ne vem kdo, morda zbornica... Vsekakor pa podjetja rabijo svežih moči, da bi poslovala drugače, kot poslujejo zdaj. Moja izkušnja je - če vodilna skupina hoče, je rezultate mogoče dosegati. In to dobrc.O
Edi Prošt
Občina Radlje ob Dravi
INTERREG - RAMEN TOUR TREH DEŽEL
Odločale za zadnji metri in sekunde
Nedvomno ima največ zaslug radeljski kolesarski klub, da je letošnji 20.Tour de Styrie potekal tudi po cestah Koroške in tako res poslal kolesarska prireditev treh pokrajin, Štajerske, slovenske in zamejske Koroške.
V to je vloženo nad deset let predhod-
nega dela in sodelovanja, ki seje obrestovalo, tako da smo letos dobili del te prireditve, ki šteje za evropsko prvenstvo v kolesarstvu za ženske.
Sodniki in ocenjevalci so bili enotni v oceni “odlično opravljeno delo!”
Jesenski sejem
bo živ!
Organizatorji že 6. tradicionalnega jesenskega obrtno podjetniškega sejma v Radljah so mesec dni pred sejmom domala že zapolnili pet tisoč kvadratnih metrov razstavnih površin, ki se razprostirajo ob in v telovadnici Osnovne šole Radlje. Po besedah Ivana Medveda, direktorja Podjetja za gostinstvo, turizem in sejemsko dejavnost Radlje, ki sejem organizira, pa so kljub temu prijave še možne, saj je nekaj prostora še v galerijskem prostoru telovadnice.
Tokrat so organizatorji skupaj s častnim predsednikom organizacijskega odbora, županom občine Radlje in poslancem v Državnem zboru Hermanom Tomažičem, uspeli k sodelovanju privabiti tudi Območno obrtno zbornico Radlje, ki bo poleg podjetja Gašper, Zavarovalnice Maribor in EMS Gosser sopokrovitelj sejma, na katerem pričakujejo med 18 in 20 tisoč obiskovalcev.
Sejem, ki bo potekal od 25. do 28. septembra, bo tudi letos obogaten s kulturnimi, zabavnimi, turističnimi in strokovnimi obsejemskimi prireditvami.
□
Tretjo etapo, ki je pretežno potekala po Koroški, je osvojila Nemka Mandi Hampel, pred Britanko Megan Huqhes in Nizozemko Martine Bras. V skupnem seštevku je najbolje “potegnila” Ukrajinka Titiana
Stai kova.
Seveda je radeljski župan za tekmovalke evropskega tonnata pripravil poseben sprejem v prostorih hotela v Radljah. □
k.valt
Uvajanje ločenega zbiranja odpadkov
Na območju občine Radlje so na področju ravnanja z odpadki vsekakor najdlje od vseh sosednjih občin, s katerimi si delijo odlagališče odpadkov na Muti, saj so tik pred začetkom uvajanja ločenega zbiranja odpadkov. Tako so že pričeli s tečajem za ekipo Javnega komunalnega podjetja Radlje, ki ga bo organiziral uvajalec ločenega zbiranja, podjetje Saubermacher. Prej omenjena ekipa pa se bo pravega dela na področju uvajanja ločenega zbiranja odpadkov na območju občine Radlje lotila z devetim septembrom, ko bo pričela z obiskom okoli 1.800 gospodinjstev.
V okvim te, uvajalne faze, bodo vsem gospodinjstvom razdelili propagandno gradivo, urnike novih frekvenc odvozov odpadkov ter jih seznanili z novim načinom obračunavanja tovrstnih storitev, ki bodo za razliko od sedanjih kar nekajkrat višje. Tako bo na primer tričlansko družino, za katero je predvidena 120 literska posoda, tedenski odvoz veljal 1.300 tolarjev mesečno, odvoz enkrat na 14 dni pa 750 tolarjev. Zdaj tričlanska družina za odvoz plača le 3,5 tolarja po kvadratnem metru, znesek pa je seveda odvisen od skupne stanovanjske površine.
Cena odvoza ob vzpostavitvi ločenega zbiranja odpadkov, s katerim bodo pričeli v začetku novembra, bo zajemala stroške posode, deponiranja in uvajanja. Vsekakor bo k tej ceni potrebno prišteti še takso, ki jo že sedaj plačujejo vsi uporabniki odlagališča na Muti in znaša 85 tolarjev po prebivalcu. Ločeno zbiranje bo v takoimenovani prvi fazi (saj naj bi izvajalec, Javno komunalno podjetje Radlje, posode nabavljal postopoma, tako da bi bila zamenjava posod pri vseh gospodinjstih zaključena do konca prihodnjega leta) zajemalo le ločevanje papirja in stekla, ki ju bodo zbirali v posebnih zabojnikih, ves ostali material pa bo pri (denimo) tričlanski družini romal v 120 litersko posodo. Obe prej omenjeni surovini pa bosta svoje mesto našli na enoti podjetja Surovina Maribor v Radljah.
Glede na to, da se bo po mnenju strokovnjakov s podjetja Saubermacher že v prvi fazi prostornina odpada, ki ga povzročajo prebivalci občine Radlje, zmanjšala za 20 do 30 odstotkov, bodo ti za prav toliko zmanjšali zapol-njenost odlagališča na Muti, kar bi lahko bil dober zgled za sosednje občine. Ne glede na uvedbo ločenega zbiranja odpadkov pa bo Javno komunalno podjetje Radlje še naprej dvakrat letno opravljalo odvoz kosovnih odpadkov, vsaj enkrat letno pa še odvoz posebnih odpadkov.□	Tomaž Karat
Prireditve
Deveti tabor Slovenske ljudske stranke je bil na Koroškem
Brala Podobnik sla bila v središču pozornosti	Tabora SLS se je udeležila ludi poslanka Darinka Mravljak
Izmenjava daril
Marjan Podobnik z družino
Letošnjega 9. tabora SLS v Turiški vasi pri Slovenj Gradcu seje udeležilo veliko število simpatizerjev in članov stranke. Strankarskega tabora se je poleg bratov Podobnik udeležil tudi vodja poslankse skupine Franc Zagožen, ki je v svojem nagovoru dejal, da je moč stranke v njeni demokratičnosti, ki ji hkrati omogoča, da zaznava probleme slovenske države ter zanje tudi najde prave odgovore.
Predsednik SLS Marjan Podobnik je povedal, da si bo SLS še naprej prizadevala, da bi stranke slovenske pomladi našle pot do skupnega predsedniškega kandidata. Poudaril je tudi, da se bo stranka še naprej borila
proti gospodarskemu kriminalu in korupciji. Postavili bodo mejo med tistimi, ki so prišli do velikega premoženja s pomočjo poštenega dela ter tistimi, ki so ga pridobili na sumljiv način.
SLS bo v vladi še naprej delovala v skladu s svojimi načeli in vrednotami in bo kot takšna poskrbela, da bo vlada končala nekatere projekte, kot so denacionalizacija, privatizacija itd. Tabor se je pričel s sprejemom pri županu občine Slovenj Gradec Janezu Komljancu, ogledom Galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec, Koroškega pokrajinskega muzeja, vabljeni pa so bili tudi k sveti maši v cerkev Sv. Elizabete.
Popoldne so pripravili bogat kulturni in zabavni program, v katerem so sodelovali Čuki, moški pevski zbor Kope, ansambel Rosa, Štirje Kovači... Za Slovenijo z ljubeznijo je v spremljavi skupine Pepel in kri zapel sam Marjan Podobnik.
Pripravili so tudi otroški program,
razne športne prireditve, kmečke igre, teniški turnir, nogometno tekmo ter druge prireditve.
Tabor Slovenske ljudske stranke seje uradno zaključil malo po 18. uri, ko je prisotne iz prizorišča pregnal močan naliv.Q
Tekst in foto: Jasmina Detela
Prodam mladiče, ameriške bulltcricrjc, vrhunsko leglo.
Inf. po tel. 0602 22-390
Odkupujemo delnice: Gorenje, Petrol, Aktiva, Krona, prohanka, Triglav, Krka, po najvišjih cenah, pridemo na dom.Tel. o62 631 164, od 9. do 16. ure
Prireditve
VESELO V VUZENICI IN V ČRNI
Avgust je tradicionalno zapisan v srcih Črnjanov, pa tudi mnogih obiskovalcev iz drugih krajev, ki radi obiščejo njihov turistični teden. Tako je bilo tudi letos. Malo pred tem so slavili Vuzeničani na svojih Vuzeniških dnevih (prireditvi sta se časovno delno prekrivali), ki jim je prav tako uspelo, da so postali že tradicionalni.
VUZENICA
Občinska nagrada za leto 1997 je po sklepu občinskega sveta šla v roke Mariji Kočivnik, za dolgoletno prosvetno, turistično in kulturno-humano delo.
Vuzeničani in ljudje širšega območja na Pohorju so se kljub trenutnim pomislekom tistih, ki bi del našega dela v odporu druge svetovne vojne
ČRNA NA KOROŠKEM
Da je bilo v Črni ves teden zelo živahno, ni treba posebej poudarjati. Na družabnih, kulturnih, športnih, kmečkih... prireditvah in kramarskem sejmu se je trlo obiskovalcev. Kraj je spet živel za svoj turistični teden. Na fotografijah sta utripa s tekmovanja holcarjev, ki še znajo sukati sekire, predvsem pa obvladajo sodobne načine podiranja in razreza lesa.O
liP
Éf
radi izničili, odločili in ob občinskem prazni-ku podelili domicilno listino borcem Pohor-ske partizanske brigade.
V Župnišču - v Slomškovi sobi so pripravili izjemno bogato razstavo iz krajepisa Vuzenice.
To je hkrati izrez in dokaz lepega dela vuzeniške zgodovine predsta-vitev enega od znanih mož - Josipa Mravlja-ka, zgodovinarja tega kraja in širšega območja Koroške in Štajerske.
Lep bilten, v domačem in nemškem jeziku, je izdala občina Vuzenica v sodelovanju z Galerijo likovnih umetnosti Slovenj Gradec.
Organizacija Rdečega križa v Vuzenici je ob * “Vuzenniških dnevih”
•M
^ proslavila 50 letnico
svojega dela. To je bila priložnost za zahvalo in priznanja naj-starejšim, ki so dajali organizaciji zagon in življenje vso to dolgo obdobje. □
-kv
Akcije:
Nesporno je, da so za pripravo svojih malčkov, ko prvič vstopajo v šolo, v prvi vrsti odgovorni njihovi starši. Pot v šolo je namreč lahko polna nevarnosti, kijih morajo prvošolčki šele spoznati in se jim znati izogniti. Drugi odgovorni dejavnik je šola in tretji -policija.
Vsako leto teče v Sloveniji usklajena akcija policistov ob pričetku šolskega leta, ki poleg povečane kontrole na cestah vsebuje tudi neposredne stike z otroki in pomoč pri premagovanju prometnih ovir. Akcijo usklajuje republiški svet za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu. Vsaka policijska postaje pa poleg tega pripravi in realizira še lasten program, prilagojen potrebam na njenem območju. Tokrat predstavljamo program Policijske postaje Ravne na Koroškem, ki si zaradi svoje izvirnosti prav gotovo zasluži posebno pozornost.
Poleg zanimivega in privlačnega plakata, ki ga tudi mi objavljamo, in poleg ustaljenih oblik povečanega nadzora pri varnosti v cestnem prometu ob začetku šolskega leta so na PP Ravne posneli 28 minutni film na video kaseti in ga predvajali na vseh lokalnih kabelsko razdelilnih sistemih v Mežiški dolini ter na VTV Velenje. Film prikazuje tipičen 'dan otroka, od jutra do večernega sprehoda, in njegovo (njihovo) pravilno vključevanje v promet. Predstavlja pravilno uporabo rumenih rutic, kresničk, vožnjo s kolesi, rolkami, hitrost vozil..., vse z namenom, da svetujejo staršem, kako pripraviti otroke za njihove prve samostojne korake v prometu. Ne manjka tudi prošnja otrok, da jim vsi skupaj zagotovimo varno pot v šolo, policiste pa pokaže tudi z druge plati, kot vzgojitelje, ki znajo dati koristne napotke.
Gre za popolnoma avtorsko delo vodij policijskih okolišev na Prevaljah in Ravnah, Roberta Slodeja in Silva Veličkega, film pa je bil posnet v sodelovanju učencev in učiteljev OŠ Franja Goloba Prevalje in Prometne policije Slovenj Gradec. “Glavno vlogo” igrata družini Brezovnik in Vožič iz Dravograda.
Na PP Ravne na Koroškem so skupaj s pedagogi pripravili tudi prikupno zloženko - pobarvanko z osnovnimi napotki otrokom o varnosti v prometu. Gre za pristop, ki otroke nevsiljivo pritegene v razmišljanja o posameznih nevarnostih na poti v
Srnin iz zloženke - pobarvanke šolo, k spoznavanju glavnih prometnih znakov (zebre, semafor...)in nasveti, na koga se lahko obrnejo za pomoč. Ker bodo otroci slike barvali v šoli, je to hkrati koristen učni pripomoček. Tudi to idejo so razvili in realizirali vodje policijskih okolišev, ilustracije pa so delo Franca Krivograda s Prevalj.
Četrto akcijo so policisti PP Ravne izvedli v sodelovanju s Koraturom Prevalje, in sicer prometno ekskurzijo z otroki, z avtobusom v promet. Otroci se tu naučijo pravilnega vstopanja v avtobus in izstopanja, prehoda čez cesto, uporabe kolesarske steze, semaforja in podobno.
Vse te aktivnosti kažejo, da so se na Policijski postaji Ravne na Koroškem na pričetek šolskega leta zares temeljito pripravili in da so svoje delo podredili v prvi vrsti preventivi. Pri tem so poudarili, da se morajo za uspešno izvedene akcije zahvaliti vsem, ki so pri tem sodelovali, predvsem zavarovalni agenciji Safety, CTV Javornik-Šance in podjetju Koratur s Prevalj.O	-vik
"Grmelo več kot 130 oldtimerjev”
Deveti mednarodni rally startih vozil, ki ga je organiziral klub veteranov Maribor, je na svoji 154 km dolgi poti grmel tudi po naših koroških cestah.
Na poti po naših krajih so ljudje lahko občudovali staro, zelo skrbno vzdrževano in zloščeno pločevino, ki ji še ni primanjkovalo moči. Še posebej slovesno je bilo na Muti, kjer je voznike in voznice pričakala in spremljala godba na pihala. Nedvomno je prav, če ob tem zapišemo, da je old timerje pripeljal na Koroško znan ljubitelj starih vozil in gostinec Franjo Maček - Sine iz Radelj, ki je v tej smeri pri nas vendarle utiral prve korake.Q
Tudi utrip naie tehnične kulture so zapeli stari stroji
V	Breznu proslavili 850 letnico
V	okviru obletnice so razvili tudi
občinsko zastavo in grb
Grb občine Podvelka-Ribnica	Ob 45 letnici delovanja GD Brezno-Podvelka so krstili novo gasilsko vozilo
Vasica Brezno, ki leži v občini Podvelka-Ribnica, je avgusta obeležila zgodovinski dogodek, 850 letnico prve omembe kraja. V okvim obletnice je v šotoru na igrišču potekala slavnostna seja občinsega sveta občine, na kateri so med dmgim podelili tudi občinska priznanja. Po pozdravnem govora predsednika občinskega sveta Jožeta Volmajerja, nastopu mažuretk, godbe na pihala in otrok iz vrtca Brezno je sledil osrednji dogodek - razvitje zastave in grba te nove občine. Župan občine Podvelka-Ribnica
pomoči. Zato vam v svojem imenu in imenu občinskega sveta iskreno čestitam ob tem zgodovinskem dogodku.”
Po razvitju je predsednik OS županu podelil župansko ogrlico in svečano priponko, ki sojo v znak zahvale prejeli tudi vsi svetniki občine. Še večje presenečenje pa so županu v znak zahvale pripravile članice Društva podeželskih žena Podvelka-Brezno, ki so spekle kar meter veliko torto s simbolom občine (grbom) v sredini. Priznanje občine Podvelka-Ribnica je prejela
Anton Kovše je ob tej priložnosti povedal: “Veliko novega smo naredili v zadnjih dveh letih. Obnovili smo tri pomembne mostove, zgradili novo šolo v Lehnu, uredili razsvetljavo v Ožboltu, obnovili kapelico pri osnovni šoli, preplastili ulično cesto v Brezno in uredili parkirišča pred bloki... Seznam je še dolg. In vse, kar smo naredili, ne bi zmogli brez vas, dragi občani, brez vašega prostovoljnega dela in
Antonija Gosak iz Hudega kota, bronasti grb občine Štefka Sgerm iz Ribnice na Pohorju, Alojz Kumer iz Josipdola pa je bil dobitnik srebrnega grba občine. Najvišje priznanje, zlati grb občine, je za svoje dolgoletno in nesebično delo učiteljice prejela Danica Jandl iz Brezna.
V popoldanskih urah so v okviru obletnice pripravili splavarski krst, nastop frajtonaric ter tekmovanje vaških skupnosti v športno zabavnih
igrah. Večer pa je popestril domači ansambel	priznanj vsem sodelujočim v proslavljanju
Generacija 69 z gostoma Brendijem in	obletnice kraja. Različne prireditve in slavja pa
Koradom.	se bodo v Breznu vrstile še vse tja do konca leta.
Nedelja seje pričela s slavnostnim bogoslužjem,
nastopom vaških humoristov ter podelitvijo	JasminaDetda
"Sonček" je grel na Pernicah
Ta reč res poje...
Sodelavci glasbenega izobraževanja “Sonček” so ob koncu počitnic pripravili na Pernicah, v tamkajšnji lovski koči, “glasbeno delavnico”.
To je prav posebna metoda glasbenega izobraževanja, kjer se otroci v manjših skupinah ali posamezno, torej tudi z
večjim številom glasbenih učiteljev, seznanijo in osvojijo obilo glasbenega znanja na zelo prijeten način.
V delavnici je v štirih dneh sodelovalo 21 otrok, v glavnem učencev glasbenega izobraževanja in povedali so, da je to bil najlepši teden počitnic. □§	-kv
GOSTOVALI PRI ROJAKIH V STEVANOVCIH
Že 27 let neprekinjenega delovanja
V	naših krajih dobro znana Vuzeniška likovna kolonija, ki smo jo z leti vse bolj imenovali Koroška likovna kolonija mladih, je letos, v sedemindvajsetem letu svojega delovanja, gostovala pri slovenskih rojakih na Madžarskem. Zadnji teden avgusta so prebili v prijetnem razpoloženju, risanju, kiparjenju, izletih in kdo ve čem še, v Števanovcih.
Kar kakšnih 50 mladih seje vsak dan zbralo v tamkajšnjem pionirskem domu, ki je nudil lepo domovanje in možnosti za delo. Če smo prav prešteli je bilo 36 udeležencev iz zamejske Koroške, Slovenije in Italije, drugo so bili domačini, ki so sleherno jutro že med prvimi čakali, da se bo pričelo kaj novega.
V	Porabju živijo naši rojaki, katerih otroci so že domala pozabili slovensko besedo. Ni slovenskih šol, niti izbirno, v uradih se ne da prav ničesar opraviti v slovenščini, v spletu zgodovinskih okoliščin so bili med najbolj zaprtimi ob železni zavesi, ki
seje nekako polagoma zrahljala šele v zadnjih letih, pri ljudeh in v razvoju pa pustila nepopravljive posledice.
Spomnimo se, s kolikšnimi težavami in posredovanji smo dobili prve udeležence kolonije iz Madžarske. Pri
tem ne smemo prezreti naporov Vuzeniške kolonije, Lojzeta Gobca, kakor tudi številnih drugih v Zvezi kulturnih organizacij Slovenije. Kolonija se je pričela v še dokaj železnih sedemdesetih letih.
Tudi tokrat so bili z mladimi mentorji - likovniki, tako ni manjkalo strokovnega vodstva, veliko pa so mladim pokazali tudi domačini, lončar Karel Dončec in druge domačinke, ki so odkrivale mladim, kako izdelujejo razno okrasno cvetje iz papirja, to pri njih še ni v pozabi. Kar prehitro je minil teden, so povedali mladi udeleženci in prihodnje leto se dobimo zopet v rojstnem kraju kolonije, v Vuzenici - doma je tudi vedno najbolj veselo. □
k. vaiti
Pri Kotniku v Podgori
ODKRITJE SPOMINSKEGA OBELEŽJA S PODOBO STARE HIŠE, V KATERI SE JE RODIL NAŠ VELIKI PISATELJ
17. oktobra 1892 sta se v Kotljah poročila 26 letni Ivan Kuhar in 28 letna Maijeta Krautberger. Mladi parje sprva živel pri Toniju, bajti pod Kozamico in Črnim vrhom na Uršlji gori. Potem sta dobila svoj “štiblc” pri Kotniku v Podgori, kjer se jima je rodil sin Voranc, ki je postal največji, svetovno znan, slovenski, koroški pisatelj, LOVRO KUHAR - PREŽIHOV VORANC. Že čez pol leta sta se starša z otrokom preselila k Mihevu na Preski vrh in kmalu na Kravperh na Preškem vrhu, kjer je bil materin dom. Od tam seje dražina ponovno vrnila v Podgoro, na Kogel, kjer so bili najemniki grofa Thurna z Raven.
Na Koglu so živeli štiri leta. Tam je Voranc že kot otrok pričel spoznavati in čutiti krivice, ki so jih trpeli grofovi najemniki, ljudje brez svoje zemlje in svoje strehe nad glavo. Leta 1900 je prevzel oče Prežihovo, tudi kot najemnik.
Že kot otrok si sje Voranc nabral iz lastnih izkušenj dovolj snovi, ki jo je pozneje mojstrsko opisal v zgodbah. V delih, kot so Požganica, Jamnica, Borba na tujih tleh, Doberdob, Od Kotelj do Belih vod, Naši mejniki, Solzice, Samorastniki... je opisal in svetu predstavil tudi Kotlje in svoje rojake.
Ko vidimo na spominskem obeležju podobo nekdanje Kotnikove hiše in jo primerjamo z prenovljeno hišo, na kateri jc vzidana spominska plošča, ki nas spominja na kraj rojstva Prežihovega Voranca, se šele prav zavemo, v kakšni borni bajti seje rodil naš veliki pisatelj. Pa je bila večina hotuljskih hiš do
konca druge svetovne vojne podobna ali celo slabša od Kotnikove bajte.
Da je zraslo to lepo spominsko obeležje, ki bo odslej usmerjalo obiskovalce h Kotnikovi hiši in jih opozarjalo na njen zgodovinski pomen, je gotovo zalsužnih mnogo ljudi. Kot prva bi omenil gospodarja Kotnikove domačije: Marico in Feliksa Trupa. Ta dva sta dala idejo za spominsko obeležje, določila in dala prostor zanj. Prispevala sta v materialu in z delom. In vedno sta nas sprejela s svojo znano gostoljubnostjo.
Spominjam se šestdesetih let, ko je po zaslugi rajnega ravnatelja Gimnazije na Ravnah dr. Franca Sušnika, s katerim je sodelo-
vala tudi Kmetijska zadraga Kotlje, tekla velika akcija, da bi takratno Kotnikovo bajto spremenili v muzej in jo ohranili tako, kot je bila. Pri tem sta sodelovala tudi Marica in Feliks, ki sta bila pripravljena odstopiti hišo z zamenjavo ali prodajo. Dr. Sušnik je sklical pri Kotniku vse, ki so v občini kaj pomenili, od železarne do kulture. Žal do uresničitve njegovih zamisli ni prišlo, ker takratna politična klima še ni dozorela.
Dr. Sušnik je kmalu videl, da iz vsega skupaj ne bo nič. Poklical me je in mi rekel: “Škoda, res velika škoda je, da ne bomo mogli ohraniti izvirne Prežihove rojstne bajte, ampak se bomo morali zadovoljiti samo z vzidano ploščo. Lahko bi imeli v Kotljah tak spomenik, a ga ne bo, ker čas zanj še ni prišel. Sicer pa se lahko tolažiš s tem, da v bodoče ne bo več treba varovati rojstnih hiš znamenitih mož. Ženske bodo rojevale v bolnišnicah. Pred bolnišnico v Slovenj Gradcu bodo zasadili kol. Nanj bodo pritijcvali tablice z imeni takšnih ljudi, kakršen je bil Voranc. Takšnih pa ne bo mnogo. Taki se ne rojevajo v mestih, ampak zelo redko kje v kaki grapi ali bolj odročnem kraju.”
Posebna zahvala za odkritje obeležja velja Občinski kulturni skupnosti Ravne na Koroškem, osebno gospodu Angeliju, Krajevni skupnosti Kotlje, Kulturno prosvetnemu društvu Kotlje in še posebej Petru Jamciju iz Kotelj, kije bil desna roka gospodarja Feliksa. Pri delu, ki ga ni bilo malo, je moral uporabljati kar obe roki.Q	Rak Gorenšek
obrtniki so
RAJALI IN TEKMOVALI
Obrtniki Mežiške doline, združeni v Območni obrtni zbornici Ravne na Koroškem, so se v soboto zbrali na svojem tradicionalnem poletnem pikniku z živo glasbo, družabnimi in športnimi igrami in seveda veliko dobre volje. Lepo
vreme, idilično okolje prireditvenega prostora v Jazbini pri Mrdavsu nad Žerjavom, ansambel Rosa in dobra hrana so naredili svoje, tako da prav nikomur, ki se piknika udeležil, ni bilo žal. Skoraj tradicionalno pa se letna prireditev obrtnikov pokriva z odprtjem “jormaka” v sosednjem Pliberku, zato se tudi letos vabilu obrtnikov niso odzvali pomembni gostje iz občin Mežiške doline, kar pa veselega razpoloženja pi Mrdavsu ni prav nič motilo.O
®BSi£\S
IVAN ŠTALEKER, kmet, Golavabuka: “Bili so časi, ko Gasilski domovi niso bili opremljeni z sirenami, s katerimi bi lahko klicali na pomoč ob požarih in drugih nesrečah. S pomočjo gasilske trobente smo to delo opravljali mi na naši kmetiji. Klic na pomoč z gasilsko trobento je najprej opravljal moj oče, po njegovi smrti pa sem trobento prevzel jaz. Z naše kmetije je lep razgled vse od Mislinje do Dravograda, pa tja pod Uršljo goro in Paški Kozjak. Budno sem spremljal dogajanja v dolini in če sem zapazil požar, sem na trobento tako dolgo trobil, da so zvedeli za požar gasilci in pohiteli na pomoč. V krvi mi je ostalo, da tudi danes rad pogledam v dolino, toda zdaj za take namene trobento, ki mi bo ostala za spomin, bolj redko uporabljam.	(Jj)
NA ZDRAVJE!
Lahko bi jima rekli “koroške grče”; dočakati 95 let, biti zdrav na duhu in telesu in imeti še nekaj iskrivosti in dobre volje - to res ni mačji kašelj! Polna hiša povabljenih; dve hčeri, dva zeta, vnuki, sorodniki od blizu in daleč, šopki cvetja, domače dobrote na mizi, veseli obrazi okoli jubilantov - tako je bilo pri GROSOVIH v Otiškem vrhu, kjer sta slavila kar dva: Bernard Gros in teta njegove žene, Ana Buhner, iz Podpece, vsak po 95 let. Rojena sta torej leta 1902! Praznovali so kar skupaj, saj obe družini že dolgo povezujejo sorodstvene in prijateljske vezi. In sta obujala spomine. Njuno življenje je živa podoba življenja Korošcev v tem stoletju.
Ivan Gros je bil rojen v številni družini. Še ne dvanajstleten je moral služit, najprej za pastirja, nato za hlapca, na veliko kmetijo. Pa ga jc prijelo, da to ne bo več. Odpravil seje v Črno učit za kovača. Postal je vozni, pod-kovni in orodni kovač in je kot
pomočnik delal pri Florjancu. V tistem času je bil glavno prevozno sredstvo voz, konje je imela vsaka kmetija, večje tudi po več parov. Tako so podkovali konje, izdelovali železne dele za vozove, jih popravljali in izdelovali “nadomestne” dele, izdelovali so orodje. Delaje bilo vedno dovolj. Leta 1926 pa je prišel k Rudniku in delal kot kovač kar 32 let, vse do svoje upokojitve leta 1958. Zdaj je v pokoju že 39. leto in pravi, da če bi bilo po pravem, bi moral za toliko let dobiti še eno penzijo...
70 let kadi “fajfo”. Je bolj “zdrava kot cigarete” in še danes si jo z veseljem pripravi in pokadi. Večkrat mu jo kateri od vnukov razstavi, “spuca in nazaj nabula” s tobakom. Pa si jo prižge. Pa še to pove, da so takrat živeli bolj mirno, niso se kregali, vse je teklo bolj mirno, bolj enostavno. Tako dobro mu pa nikoli ni šlo, kot mu zdaj gre. Kako ne bi, ko je obkrožen s toplino in ljubeznijo tistih, ki jih ima najrajši: z ženo in družino
svoje hčerke.
In Ana Buhner? Jubilantka živi v Podpeci s svojo hčetjo in tudi ona je čila in zdrava dočakala 95 let. Pravi, da se je rodila na Koroškem onstran meje in tam preživela svoja otroška leta. Devetletni je umrl oče in zapustil devet otrok. Živeli so od dveh krav na posestvu grofa Thurna, nekje sredi njegovih gozdov. Od 14. do 18. leta je služila pri grofu Thurnu. Na delu si bil od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Nato je šla domov.
Nenadoma pa se je morala družina preseliti. Če je namreč živela na določene kraju 30 let, je zemlja postala last te družine. Da se to njim “ne bi zgodilo”, so se morali odseliti. Takrat seje selilo veliko družin. Oni so prišli v Podpeco. Meje takrat še ni bilo, pa so jih selili. Vendar so bili kar zadovoljni, saj so imeli sosede, ni bilo tiste samote kot tam. Ko se je poročila, ni smela več na “šiht”. Tudi potem ji ni bilo lahko. Ampak takrat je živelo v Podpeci veliko ljudi in je kar šlo. Zdaj svojo jesen preživlja ob skrbi in ljubezni svoje hčerke.
Obema jubilantoma želimo kar največ trdnega zdravja, miru in zadovoljstva.
M. Repamek
40 LET KOROŠKEGA AEROKLUBA
Prireditve
Turiška vas dobila licenco za

Posnetki: Stanko Hovnik
ČLANI KOROŠKEGA AEROKLUBA SO OBLETNICO PROSLAVILI NADVSE SLOVESNO. OB ODPRTJU NOVIH PROSTOROV ZA DELO MEJNE POLICIJE IN CARINE, KAR OMOGOČA TUDI MEDNARODNE LETALSKE POLETE NA LETALIŠČU V TURIŠKI VASI, SO PRIPRAVILI PESTER PROGRAM LETALSKE AKROBATIKE, SKUPINSKIH LETOV, MOTORNIH ZMAJEV, HELIKOPTERSKE ENOTE POLICIJE, MODELARJEV, SKOKOV PADALCEV... IN NA SLAVNOSTI SE JE TRLO LJUDI.
Odprtje prostorov m delo mejne polii jje in carine v Turiški vasi: minister Mirko Bandelj, ob njem župan Slovenj Gradca Janez Komljanec in predsednik Koroškega aerokluba Branko Pečečnik
Prva prevera in žig v polni list avstrijskega pilota


SAAB-i četvorka - TEAM 2000 iz Wolfsberga - sinhrona akrobatika
Obisk ljubiteljev letenja in simpatizerjev Koroškega aerokluba je bil izjemen
BOGATA PONUDBA GRADBENIH MATERIALOV VELJKA IZBIRA, VSE NA ENEM MESTU!
V naši trgovini dopolnjujemo ponudbo osnovnih gradbenih materialov z najugodnejšimi cenami:
*- KNAUF SISTEM ZA IZDELAVO MANSARDNIH IN PREDELNIH STEN «- PARKETI, LAMINATI TER OBLOGE VSEH VRST «- MATERIALI ZA VODOVOD IN CENTRALNO OGREVANJE -- KANAUZACUSKE CEVI «- KOTNO HI PLOŠČATO ŽELEZO
(p[LilJ§5®!K&B [jjfuss \it QjaifStl	Si tSK^plfica (jJuijjucLlTjaj^
QWXtìSCBIJJCuSUUiQ tlU aSJCflCpVI/CDijiiujQ U)CQS>lì©U 'urrBUtBfJCDCDS [UC3CDŽŽ (ŽJS3	£!*53
Selovec 83, 2373 Šentjanž Tel.: 0602 85 640, 85 642 Telefax: 0602 85 3187
Koroške note
Ob svoji drugi obletnici je ansambel ROSA izdal drugo kaseto in CD z naslovom NOCOJ BOM OSTALA. S to skladbo so letos na Naj polka in valček v Vinski gori dosegli zelo lep
Montrealu, do katerega je bilo potrebnih dobrih sedem ur vožnje z avtomobilom. Na vsakem nastopu so najprej imeli polurni program, ki so ga začeli z Zdravljico in pozdravi iz Slovenije
uspeh, kar tretje mesto v skupni uvrstitvi.
Ansambel je mlad, prespektiven in prodoren na Slovenski glasbeni sceni. Zelo se trudijo na vseh področjih, tako glasbeno kot pevsko. Veliko nastopajo, večkrat so vabljeni tudi v Avstrijo, j Letos se je ROSA odpravila čez lužo v daljno Kanado. Tja so poleteli s pomočjo Slovenskih brazd in SLS podružnice Slovenj Gradec, v spremstvu harmonikarja Dan in noč ter staršev. V Hamiltonu so slab mesec živeli pri slovenskih družinah.
V tem mesecu so dosti igrali ter kon-cetrirali v Hamiltonu, Torontu in okolici, Mississaugi, v raznih slovenksih parkih (Holliday garden...), malo pred odhodom pa so igrali tudi v
za SLovence v Kanadi, nadaljevali s samostojno predstavitvijo obeh izdanih kaset (Koroške dečve. Nocoj bom ostala) ter z nekaj domoljubnimi, tudi narodnimi pesmimi program zaključili. Dostikrat so poleg bučnega aplavza, vriskanja, veselja poželi tudi kakšno solzo domotožja. V takšnem vzdušju se je potem pričela prava slovenska veselica.
Ansambel ROSA je v Kanadi precej sodeloval s folklorno skupino Soča, ki jo sestavljajo sami mladi in ohranjajo slovensko zavest ter se spoprijateljil s člani ansambla Alpski glas, tako da lahko v bodoče pričakujemo njuno sodelovanje tudi v Sloveniji.O
V.JV.
Malo je Slovencev, ki ju ne poznajo. Vedno nasmejana, dobre volje, priljubljena in zaželjena, kjerkoli se pojavita. Kot Sten in Olio. Kje je pravzaprav ključ njunega uspeha? V pri-
radijskih postajah. Zanimiv pa je podatek, da vaju nekatere med njimi ne vrtijo...?
“Kar se tiče podatka, da naju nekatere ne vrtijo, drži. Razlogi in razlage so
jaznosti, morda dostopnosti? Nikoli nista bila med nominiranimi za priznanja, sta pa vsekakor visoko uvrščena na lestvici priljubljenosti med občinstvom. Razgovor z Brendijem je nastal ob njunem zadnjem obisku na Koroškem.
Nedavno je izšla vajina nova kaseta z naslovno skladbo Nocoj je ena luštna noč. Od kod ideja zanjo?
“To je ena mojih najbolj veselih in zabavnih kaset. Narejena je bila z namenom, da Slovence, ki so že krepko zamorjeni in slabe volje, s Koradom malo razveselim, jim vlijem pozitivno energijo. Za njeno izdajo sva se odločila kar tako, na hitro. Enkrat sva se v avtu pogovarjala, da bi bilo dobro ponovno izdati kaseto. V 14 dneh sva pripravila material in kaseta je bila narejena. Posnela sva jo v pičlih 55 urah, kar je tudi moj osebni rekord. Tri skladbe na njej so priredbe, ostale so avtorske. Eno je napisal celo sam Korado, bila pa je tudi zmagovalka akcije poletnih 13 v Velenju. Se pravi, da je prehitel celo mene, na lestvici mislim. Naslovna pesem kasete je slovenska ljudska pesem, ki sojo pred dvajsetimi leti posneli Beneški fantje - zdaj pa jo lahko poslušate v izvedbi Brendija in Korada.”
Poslušamo vaju lahko v živo ali na
različne. Ampak če me že radio Slovenija ne vrti, me vrti vsaj radio Sarajevo, kjer se s Koradom s pesmico Mustafa trenutno nahajava na drugem mestu. Pogovaijala sva se tudi o tem, da bi posnela eno kaseto za jug. Nisva priljubljena med nominiranci za različna priznanja. Mislim, da midva s Koradom ne spadava zraven. Živimo v dveh različnih svetovih. V Sloveniji bi vsi radi bili strokovnjaki, nekih pravih strokovnjakov pa žal ne vidim. Tudi kritikov ne. Pri nas napr. ocenjujejo strokovnost določene pesmi bolj po številu akrodov kot razponu petja. Pesem je zame neka duhovna komunikacija, ne pa razkazovanje obrtništva. Midva stojiva veliko bolj na relanih tleh kot ostali izvajalci. Dovolj pove že sam podatek o prodaji najinih kaset in številu nastopov.”
Dolgčas vama verjetno ni nikoli. Ali pa?
“Midva sva zelo pridna. In jaz še vedno mislim, da je minuta prostega časa že dolgčas. Zato se zelo boriva proti dolgčasu. Sam sem svoja pričakovanja za letos skoraj zaključil. Do konca leta bi rad izdal kaseto Naj naj naj 11, morda pa bom naredil nov projekt tudi za mlade korenjake. A zanj bom potrevoal še veliko poguma in dobre volje, saj se je zadeva z otroci v Sloveniji vse preveč skomercializirala ”□ Jasmina Detela
Družabna kronika
is[p®ua(§^ m us
I
i
0^!
1 (9% © I £3
j ^
© (?£) j (??0
@ž
©
gg
j M
(£Ž !: © gg (M
Šmartno 36 2383 Šmartno
Leasing Pri s,oveniGradtu
Tel/fax: 0602 53 683
'ampret
Glavni sponzor za nagrado strokovne žirije - teden dni Španije za dve osebi.


©
gg
(M
DAVORINA LESJAK
Leto rojstva:	1971
Astrološko znamenje:	Dvojček
Višina:	169
Kraj bivanja:	Slovenj Gradec
Hobiji:	tenis,
	kolesarjenje...
Idealen moški:	Ne verjamem v ideale
Naj slovenska manekenka:	Bernarda Marovt
Najljubša hrana:	morski sadeži
Najljubša pijača:	100% juice
Kje bi	
najraje živela:	Piran
Lìb'Atib'Al

Slovenjgradčani in Libeličani so skoraj hkrati imeli svoji letalski prireditvi: prvi miting ob pridobitvi začasnega dovoljenja za mednarodne polete, drugi pa mednarodni sejem ultra lahkih letal. V Libeliče je priletelo okoli petnajst letalcev iz Avstrije. V Slovenj Gradcu bodo morali čakati vsaj leto dni, da se bodo lahko pohvalili s tako velikim mednarodnim letalskim prometom.

tim
Mcbitelcvci
Nedavno smo lahko brali o naših mobitel sindikalistih. Gotovo je boljše, da si sindikalisti telefonirajo kot pa klofutajo. Problem pa je v tem, da mobitela vsi ne znajo uporabljati.
PRIJAVNICA
Prijavljam se na natečaj »KOROŠKI OBRAZ LETA 1997«, ki ga organizira koroški časopis PREPIH.
Ime
Priimek Naslov Telefon Datum rojstva Podpis
K prijavnici obvezno priložite svojo barvno fotografijo (ne starejšo od dveh let) in jo pošljite na naslov: Uredništvo Prepiha, Prežihova 24, 2390 Ravne na Koroškem.
■Zgle^dno^l sodelovanj e
Med občinama Črna in Mežica je zelo zgledno sodelovanje. Podjetje MPI, ki je v občini Črna, je v občino Mežica zvozilo vso odpadno trdo gumo, ki je leta bila naložena pred Žerjavom in je ni mogoče predelati, zato pa je po besedah mariborskega strokovnjaka Emila Žerjala v primeru požara prava ekološka bomba. Seveda v Mežici tamkajšnja oblast, to je svet občine, tega ni dovolila in obstaja realna možnost, da bodo svinjarijo vozili še nazaj. Samo da v Mežici spoznajo, kakšno kukavičje jajce sojini zvalili “Črnjani”.
in prepihane čveke
****—
Črni humor je, če si vse življenje nula in šele na lastnem glavni.

Mislinjčani so odprli 1200 metrov gozdne ceste. Najbrž zato, ker jim ni nihče ničesar obljubljal. Vuhredčani bodo kmalu lahko zaprli cesto proti Ribnici. Najbrž zato, ker jun je njihova poslanka pred volitvami obljubljala povezovanje podeželja.
**********
Izposojena misel (od nekega svinjerejca): Neumen kmet proda prasca zadrugi in dobi zanj trideset tisočakov. Pameten ga spravi v parlament in dobi zanj vsak mesec osemsto jurjev.
**********
Natakar, ki je v diskoteki Joy na Ravnah pretepel gosta - lastnika nekega drugega lokala, je naredil usodno napako. Če bi pretepel lastnika lokala, v katerem je zaposlen, bi lahko trdil, da se je uprl izkoriščanju in vsi bi bili na njegovi strani.
**********
Odnosi med našima največjima televizijskima hišama so se tako ohladili, da so postali že kar vroči.
Le kako naj bi bili duhovniki vzdržni, če pa skuša slovenski metropolit istočasno nategniti vse slovenske spolno zrele ženske, za nameček pa še celotno vlado.
**********
Da Cerkev ni skrajna, vidimo že po tem, da duhovščina ne ravna po svojih lastnih naukih.
**********
Ni čudno, da je Slovencev vedno manj: več grehov naredimo v poslu kot v postelji.
**********
Na tem svetu je že tako, da šele v zemlji dosežemo enakost
. .
S' ^
SPREOBRNJENCI
“Deset kosil dam vsakemu, ki je tega gospoda v prejšnjem sistemu vsaj enkrat videl v cerkvi!” je oni dan izjavil znan gostilničar iznad Mežice. Zanimalo nas je seveda, za katerega gospoda gre in čemu tako visoka nagrada. Pa smo izvrtali: na Marhovčah bo sredi septembra posvečena velika kapelica ob vikendu gospoda, ki je bil v prejšnjem sistemu zelo lojalen funkcionar in se je zdaj (menda) čudežno spreobrnil. Joži je še vedno prepričan, da mu kosil zaradi stave ne bo treba deliti.
Ktaonflo
Tako so bile nasmejane mame odbojkarjev Fužinarja po koncu tekmovalne sezone 1996/97.
Prav zanimivo bo videti njihov nasmeh zdaj, ko so si fužinarjevci zastavili tako visok cilj. Vsekakor jim prepi-hovci želimo smeha do solz!

BO LETOS TAKŠNIH JURČKOU ŠE UEČ?
Tale Albert Založnik je znan kot sila strasten in vnet gobar. Pozna veliko skrivnih kotičkov in predelov Pohorja, kamor zahajajo tudi drugi gobarji. Pred kratkim pa je le streljaj od svojega doma našel takšnega zajetnega “smrekovega gobana”. Da ga je bilo vredno fotografirati, dokazujejo njegove dimenzije. Visok je bil kar 31 cm, tehtal pa je krepko čez kilogram in še zelo čvrst je bil po vrhu. To pa je tudi nekaj.
S •^Se£j

ul!il
^	-3 «BS

p||
s ^
V
prodajni center ATES
Txxttsr ""	^ f wiw#s. Ki
GORENJE		CANDY		SONY	
Pralni stroj 904X	50.800,00	Pral.stroj ACTIVA 126	107.800,00	BTV SONY 55ttx m M1	64.800,00
Pralni stroj 906X	59.500,00	Pral.stroj ACTIVA 100	94.950,00	BTV SONY 63 ttx st RI	111.600,00
Pralni stroj 909X	77.900,00	Pom.stroj 250	70.800,00	BTV SONY 70 ttx st CI	150.800,00
Sušilni stroj 900X	41.300,00	Pom.stroj 470	92.500,00	GS SONY MHC RX 30	67.050,00
BTV Voyager 51 ttx	43.800,00	Pom.stroj 470 S	99.200,00	GS SONY MHC RX 70	76.950,00
BTV ArtLine 63 ttx st	83.900,00	Pom.stroj 575 S NX	109.700,00	GS SONY MHC 991	109.500,00
BTV ArtLine 71 ttx st	92.900,00	Sušil.stroj C57	44.800,00	GS SONY MHC W55	92.900,00
Ig
p—
» osebni računalniki » tiskalniki
io9ra^;
>> zvezki » torbe <£ »pisala L K O	» peresnice
H ,«p »...
_o
08B >:> e*e^tro rnaterial !
_ J “ » keramika v* °	» časopisi
g J » čistila So »fotokopiranje ■o -g » malogospodinj- k c	skl aparati
od najnižjih gotovinskih cen do največjega števila obrokov......PC ATES
Pokoj nina
po vaši meri.
ŽIVLJENJSKI KROG
Prostovoljna pokojninska zavarovanja
Ali se zavedate, da boste za svojo bodočo socialno varnost morali poskrbeti tudi sami?
Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, glede na vase plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe.
Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav je prvi produkt na slovenskem zavarovalnem trgu. ki je po kv aliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Evropi.
^^zavarovalnica triglav
Feljton
ZAREČE NEBO NAD
' Pisalo se je usodno leto 1944. Po svetu je divjala najhujša in , največja morija v zgodovini človeštva, druga svetovna vojna, ki skoraj nikomur ni prizanesla. Tudi meni ni.
Nadaljevanje:
Komaj pa smo v bližini Dunaja prešli na Madžarsko ozemlje, so nam odklopili lokomotivo. Stali smo in čakali dolge ure. Končno je vendarle prispela druga lokomotiva in nas potegnila naprej. Ni nas vozila dolgo. Nenadoma je od nekod priletel ruski Stur-movik IL-2, letalo za nizke polete in napade. Medtem, ko smo na vrat na nos bežali iz vagonov in se poskrili v koruzi ob progi, je “Tiefflieger” poletel nizko, vzporedno z lokomotivo in izstrelil v njo od vsake strani dolg rafal 36 mm granat. Iz lokomotive se je pokadila para, stroj je bil uničen, mi pa smo spet čakali ure dolgo na novo lokomotivo.
Moram povedati, da je naš vlak postajal z vsako postajo vse daljši in daje na vlaku zavladala lakota, ker ljudje niso imeli kaj jesti.
Vlak, ki so mu Rusi med vožnjo uničili še celo vrsto lokomotiv, je prispel v Budimpešto namesto v šestih urah šele po šestih dneh.
In kaj je bil vzrok tega zastoja?
Pravi vzrok je bil upor Madžarov proti Nemcem v Budimpešti.
Madžari so se hoteli vdati in končati vojno. Nemci so jih prehiteli in jih v pouličnih spopadih, ki so trajali tri dni, premagali in uničili. Madžarom se je takrat zgodilo tako, kakor se jim je zgodilo po vojni leta 1956, ko so se uprli Rusom in bili prav tako poraženi.
Končno smo po šestih dneh in nočeh le prispeli v Budimpešto.
Jesensko vreme je bilo. Megla je tiščala. Sonca ni bilo videti. Ni se bilo mogoče orientirati. Zvedel sem, da imajo Nemci svojo bazo, kjer je tudi prehrana, na Južnem kolodvoru v Budimpešti. Moral sem priti tja, če sem hotel jesti. Toda kako? Zaradi goste megle nisem vedel, v katero smer moram iti ali se peljati. Madžari zaradi zadušenega upora in nemškega pobijanja niso hoteli govoriti z nobenim nemškim vojakom.
“DELI, PUF-PUF”
Znašel sem se na velikanski tramvajski postaji v
Piše: Rok Gorenšek
središču Budimpešte, odkoder je v razne smeri peljalo 15 tramvajskih prog. Stal sem pred zame nerešljivo uganko, kako ugotoviti, kje je jug in na kateri tramvaj naj stopim, da se pripeljem tja. Odločil sem se za številko 13, ker sem bil 13. januarja 1943 mobiliziran v vojsko. Stopil sem torej na tramvaj št. 13. Ko meje mlada sprevodnica po madžarsko vprašala, kam se peljem, ji nisem znal povedati. Poizkušal sem z nemščino in drugimi jeziki, ki sem jih znal, pa mi ni nič pomagalo. Ljudje so me posmehljivo opazovali in se mi smejali. Jaz pa sem obupaval. Starejši rnoAki mi je zabrusil: “Nem tudom Nemethi. Baselni Madjarom!” (“Ne razumem nemško. Govori madžarsko!”).
Ko sem že skoraj obupal, da se bom sporazumel, sem se spomnil in pričel glasno izgovarjati edino madžarsko besedo, ki sem si jo zapomnil. Z rokama sem začel klatiti kot pogonske ojnice pri lokomitivi, pri tem pa sem na glas govoril: “Deli, puf, puf, puf, puuf!” In, glej čudo! Sprevodnica me je razumela. Namehnila se mi je in mi z roko pokazala, naj izstopim, pri tem pa parkrat izgovorila besedico “deli”. Iztopil sem in se spet znašel na veliki tramvajski postaji.Ko sem zopet tuhtal, v kateri tramvaj naj vstopim, sem za seboj zaslišal sočne kletvice, zmerjanje in psovanje v pravi, pristni slovenščini: “Joj, ti prekleti svet zamazani. Hudičev, prekleti Hitler, ki si me spravil od doma, da zdaj tako trpim. Čisto po nedolžnem!”
Kar vrglo me je okrog. Za seboj sem zagledal že starejšega moža v nemški, vojaški obleki, ki je govoril in preklinjal po slovensko.
“Ti si gotovo Slovenec, ker znaš tako lepo, sočno, slovensko kleti ?” sem se mu nasmejal. “Seveda sem! Kako pa bi tudi ne klel in zmerjal, ko pa sem lačen, da skoraj ne morem več stati na nogah. Že nekaj dni nisem nič jedel. Priti moram na Južni kolodvor v Budimpešti, tam imajo Nemci hrano. Zaradi te hudičeve megle in teh prekletih Madžarov, ki nočejo razumeti ničesar drugega kot madžarsko, kar pa jaz ne znam, ne najdem poti do Južnega kolodvora”, mi je ves obupan povedal. Zvedel sem, da je doma odnekod z Dolenjskega.
“Nič hudega,” sem mu rekel, “tudi jaz sem lačen, da komaj stojim in se držim na nogah. Z menoj pojdi!
Razglednica z Dunaja, 1943
Skupaj bova že našla ta presneti Južni kolodvor!” Skupaj sva potem vstopila na tramvaj, mislim, daje bil številka 8. Ko sem pred mlado, prikupno spre-vodnico desetkrat povedal besedo “deli” in neko-likokrat prav žonglersko spretno pokazal svoje oponašanje lokomotive v pogonu, se mi je dekle zasmejalo in naju med splošnim smehom ostalih potnikov posadilo na sedeža. Precej časa smo se vozili, dokler mi sprevodnica ni pokazala skozi okno vagona in s poudarkom izgovorila besedico “deli”. Pogledal sem skozi okno in videl zunaj na vzpetini veliko kolodvorsko poslopje, za njim pa dim iz prižganih lokomotiv. Bila sva na Južnem kolodvoru, kjer sva si komaj potešila strahovito lakoto, da sva za silo prišla k sebi.O	Konec
Rok Gorenšek leta 1946. po vrnitvi iz ruskega ujetništva
Razgledi
SKRB ZA STAREGA ČLOVEKA
Piše: Avguštin Raščan
Spoštovati vsakega človeka je vse življenje trajajoča naloga in velja tudi v odnosu do ostarelih. Kljub temu današnji človek le z veliko težavo odkriva smiselnost in vrednoto v spoštovanju do starega človeka. Življenje starega človeka, se zdi, je brez vrednosti in smisla, ker takšen človek ni več koristen, je brez sodobnega znanja in nemočen, največkrat bolan in siten, izgubil je ugled v družbi in celo njegova zunanjost ni več privlačna.
V okoljih, kjer imajo starega človeka, največkrat ta doživi veliko neljube-znivosti, ravnodušnosti, zaničevanja in celo sramotenja. Dostikrat pa takega človeka ponižuje in ogroža že majhna nepotrpežljivost, naglica ali negotovost in tudi preveč skrbno varstvo njegovih bližnjih. Ker ni potrebnega ozračja, zaupanja in spoštovanja, je sobivanje starih in mladih pogosto zelo oteženo.
Da bi mogli čutiti in spremljati življenje ostarelih, se moramo seznaniti s tipičnimi težavami in izzivi, ki starega človeka pogosto zelo bremenijo. Sem sodi na primer pojemajoča gibčnost in hkratna neprilagodljivost, ki vodi k togemu oklepanju starih navad. To se lahko stopnjuje do kljubovalnega vztrajanja v določenem načinu ravnanja. Vsaka majhna sprememba ustaljenega ravnanja starega človeka vrže iz tira. Ker ne more več popolnoma obvladovati življenja, izgublja zaupanje vase in v svojo uspešnost. Nezaželeno vztrajanje na lastnih predstavah pri ostarelem torej ne izvira iz zlobe ali trme, ampak iz strahu, da bi izgubil orientacijo in se s tem odpovedal svoji samostojnosti.
Takšna nemoč razodeva omejenost starega človeka, v kateri pričakuje pomoč in podporo. Tolažilna bližina, potrpljenje in zaupljivost so temeljne drže, ki v takem primeru morejo pomagati. Ko ostareli človek čuti, da ga njegovi razumejo, bo zaupal, da mu bodo tudi pomagali. Tako
dopusti določene spremembe, ne da bi izgubil svoj žjaz’ in ne da bi moral priznati svoje meje.
Druga tipična težava v ostarelosti, ki lahko zmanjša število in kakovost medčloveških odnosov, je rastoča osamljenost, ki je posledica umika iz poklicne in družinske odgovornosti in tudi telesnega in duševnega stanja ostarelega. Ta zunanja in notranja osamljenost ne sme postati zapuščenost. Zato je prav, da se iskreno zanimamo za skrbi, veselje, upanja in strahove ostarelih, obenem pa dopuščamo, da se tudi oni zanimajo za naša doživetja, načrte, uspehe in tudi skrbi ter obremenitve. Tako delimo življenje drug z drugim.
V prisrčnosti medsebojnih stikov po majhnih ljubeznivih pozornostih, v potrpežljivem poslušanju, v besedi in kretnji starejši človek ob vseh tegobah staranja in poslavljanja tako ne pozabi lepot življenja, neštevilnih drobnih srečanj, dragocenih doživetij... Seveda je takšna drža možna le pri tistih, ki znajo odpustiti in odpuščanje sprejeti. Sploh imajo starejši ljudje velikokrat težave, da bi samemu sebi odpustili mnoge slabosti, opustitve in napake in radi svoja razočaranja ter zagrenjenosti prenašajo na svojo okolico. Zato potrebujejo veliko več tolažbe, velikodušnosti in ljubezni kot mlajši. To moramo mlajši seveda vedeti in upoštevati.
Starejše ljudi zelo zaposluje tudi strah pred boleznijo, prizadetostjo, bolečino in smrtjo. Vse to hočejo potlačiti, pred vsem tem bežijo, zalo ne morejo odkrito posredovati svojih misli in občutkov. Ne morejo se normalno soočiti z vsemi temi težavami. Dejstvo bližajočega se konca življenja je sicer neizogibno, vendar o tem ne govorijo ne oni ne njihovi bližnji, zato nastane nova razpoka v medsebojnih odnosih.
Drugače pa je, če smrt pojmujemo kot odhod v dovršitev. Skupno prizadevanje za obvladovanje strahu in stiske umiranja v smeri zavestnega in sprejetega slovesa od vsega, kar je bogatilo zemeljsko življenje in dobra priprava na srečanje onkraj praga smrti, še poglobi notranjo povezanost med starejšimi in mlajšimi.
Na koncu navajam še besede svetega pisma: “Otrok, zavzemi se za očeta na njegova stara leta, nikar mu v njegovem življenju ne povzročaj gotja. Čeprav mu pamet peša, bodi prizanesljiv, ne zaničuj ga, čeprav si na višku svoje moči, zakaj usmiljenje do očeta ne bo pozabljeno, marveč se ti bo vračunalo v spravo za grehe; na dan tvoje stiske se te bo Gospod spomnil, kakor slana ob lepem vremenu, tako se bodo stopili tvoji grehi. Kdor zapusti očeta, je kakor bogokletnik, kdor jezi svojo mater, je preklet od Gospoda. (Sir 3,12-16). Z vsem srcem spoštuj svojega očeta in ne pozabi materinih porodnih bolečin. Pomni, da si po njiju rojen. S čim jima boš povrnil za to, kar sta zate storila? (Sir 7,27.28). Nosite bremena drug drugemu in tako boste izpolnili Kristusovo postavo. (Gal 6,2).”	□

VOLKSWAGEN GROUP
Pooblaščen serviser in prodajalec vozil Šaleška 15,3320 Velenje, Tel. & fax: 063 861 570 Servis: 063 853 928; Mobitel:0609 645-129
NAŠA PONUDBA:
-PRODAJA NOVIH VOZIL ŠKODA
FELICIA FELICIA COMBI PICKUP OCTAVIA
-PRODAJA RABLJEVIH VOZIL -PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV
POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER ZA VOZILA ŠKODA ZA KOROŠKO, ŠALEŠKO IN SAVINJSKO DOLINO. VOZILA JE MOŽNO KUPITI NA KREDIT IN LEASING DO 5 LET.
DELOVNI ČAS:
ponedeljek - petek od 8. dol 6. ure, sobota in nedelja zaprto
Kultura
Pod košato lipico
Tak je naslov knjižice ljudskih pesmi Mislinjske doline. Zbrala jih je Anica Meh, notni zapis je prispeval Jože Leskovar, notografijo Tadej Lenarčič, oblikovanje Duša Arsovska. Izdala in založila jih je Zveza kulturnih organizacij Slovenj Gradec, tiskala pa AccordiA iz Ljubljane.
“Ljudske pesmi so neusahljiv vrelec najčistejše lepote in neprecenljive vrednosti” - zapiše Jože Leskovar v uvodu. Potemtakem ni treba posebej poudarjati, kako veliko in pomembno delo je s to knjižico opravljeno. Vse čestitke veljajo Anici Meh, ki so jo ljudske pesmi Mislinjske doline spremljale vse od leta 1952, ko je “prišla učiteljeva! v te lepe kraje”. Pesmi je posnela v Završah, na Graški Gori, v Šmiklavžu, Razborju, na Paškem Kozjaku, v Doliču, Podgorju, Pamečah, Šmartnu in Starem trgu, še posebej pa nato zapisala besedila.
V zbirki je 113 pesmi, urejenih po abecednem redu. Vsaki je pridan notni zapis, kraj “nastanka” ter podatek, kdo je avtorici pesem zapel in kdaj je bilo to. Na koncu je še narečni slovarček.
Če so bile žive pesmi “del vsakdana našega človeka, ki so mu ga lajšale in lepšale”, so v knjigi zbrane ljudske pesmi sicer “mrtve”, a “živa priča naše preteklosti in dragoceno zgodovinsko izročilo o življenju in čustvovanju našega naroda”, če končam z Leskovarjevimi besed ami. O
Helena Merkač
Galerija Falke:
PREPIH - NAJBOLJŠI TA HIP!
Trgovsko podjetje d.d.
Žila
Šolska ulica 2, 2380 Slovenj Gradec Tel.: 0602 41 127, 41 426 Fax: 0602 43 756
Poslovalnica ŠPORT
v Meškovi ulici v Slovenj Gradcu vas vabi, da si ogledate bogato izbiro športnih oblačil, copat, plažnega programa in koles.
Vso našteto blago lahko dobite na odloženo plačilo.
PA ŠE TO: Copate MIZUNO vam nudijo s 30 % popustom.
ŽILA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI
Umetnik v
pričakovanju svojega konca
Do 21. septembra bodo v likovni galeriji Falke, ki domuje v mirnem okolju Libuč, idilične vasi pod avstrijsko Peco, razstavljena zadnja dela slikarja Hermanna Falkea, ki je bil povezan s tremi deželami: Nemčijo, Avstrijo in Slovenijo. Razstava akvarelov, risb s tušem in dveh akrilnih platen nosi naslov V življenju našem smo le sence.
Dela so nastala od januaija do maja 1986. leta, ko je umetnik po operaciji srca “slutil, da seje približal zadnjemu življenskemu in ustvarjalnemu obdobju”, ki seje še ne triinpetdesetletnemu izteklo v začetku junija. Svoja občutja je izražal s temnejšimi barvami, “na svoje podobe je vpeljal način časovnega razdeljevanja s črtami, ki so bile označene z rimskimi števili in so predstavljale mesece. Pri dataciji, ki jo je pridajal svojemu podpisu, je poslej redno izpisoval tudi ime meseca. Poteza čopiča je izgubila mirnost in odličnost osemdesetih let. Podobe učinkujejo fragmentarno. Zdi se, kot da predstavljajo hiteče, razkrajajoče se privide. Zaznamovan z boleznijo je Herman Falke s skrajnimi napori dokončal zadnji deli “Ljubeznivo približevanje bogu” in “Kam smo namen-jeni?-Vedno proti domu.” (iz spremnega besedila).
Razstavo preko šestdesetih del spremlja izčrpen katalog, ki vsebuje 29 barvnih reprodukcij Falkejevih del. Razporejene so odgovorom na vprašalnik, ki gaje izdelal pisatelj Marcel Proust in ga za časopis Frankfurther Algemeine Zeitung izpolnjujejo znani sodobniki in tako med drugim razkrivajo svoje značajske poteze; o umetniku in njegovi religioznosti je na tej osnovi razmišljal škof dr. Egon Kapellari. Znastveno analizo zadnjih umetnikovih del je prispeval umetnostni zgodovinar Marko Košan iz Slovenj Gradca, Thomas Kemper pa je napisal primeijavo Hermanna Falkeja in angleškega sodobnika Francisa Bacona. S tem so odprti novi pogledi na Falkcjevo umetnost. Projekt predstavitve zadnjih pomembnih del Hermanna Falkea je z njej lastno energijo izpeljala umetnikova žena Renate Falke, ki sicer nadaljuje moževo začeto delo vodenja galerije. Otvoritev na dingo nedeljo v avgustu je potekala ob živi orkestralni glasbi J.S. Bacha (čembalo, flavta), v družbi katere je umetnik običajno slikal. O njem so udeležencem otvoritve razstave govorili žena Renate Falke, Marko Košan in dr. Egon Kapellari, kiški škof. Po pretežno nemško izrečenih besedah na uradnem delu pa seje v družabnem delu v paiku galerije govorilo večinoma slovensko. Zakon ravnotežja, bi morda lahko temu rekli. Bilo je močno doživetje. □
Samo Save
NOVI TISKI
Kultura
Tri knjige založbe Voranc
V vsakem Turističnem tednu namenijo Črnjani dan tudi kulturi. Tokrat jim ni bilo treba nikogar vabiti v goste, saj sta imela kaj pokazati in povedati kar dva domačina, Saša Fužir in Niko Brumen. Da tudi komu, se je lepo videlo na predstavitvi njunih knjig onega avgustovskega ponedeljka zvečer v Kulturnem domu v Črni. Dogodek je bil toliko več vreden, ker je tudi izdajateljica novih tiskov domača založba Voranc. Njenih petnajst dosedanjih knjig in že tudi napoved nove, Mrdavšičeve, potrjuje, kako prav je, dajo imamo.
V MENI JE TOLIKO MATERIALA, DA ME JE STRAH
Tako pravi “vražji Korošec” Niko Brumen in drugi knjigi aforizmov dodaja tretjo, navrh pa še prvo pesniško zbirko.
Nič čudnega, da mu Evgen Jurič v recenziji zadnje zbirke s 1248 aforizmi In obratno... zapiše, da “je menda sklenil, da bo prav na hitro prehitel vse slovenske aforiste”. Poudariti je treba na hitro, kajti vse objave vrednega - objavlja tudi v časopisih in na
Koroškem radiu - je Brumnu nastalo v zadnjih treh, štirih letih, tudi prvi zbirki Misli iz parterja in Natroski.
Prav tako mu ne kaže slabo za naprej, čeprav naslednjo zbirko napoveduje šele za leto 1999. Pisanje aforizmov mu je namreč postalo že polprofesionalna dejavnost (da zasluži za ribičijo) in, kot rad poudari, “saj lahko takoj najdem na vsako besedo v slovarju aforizem”. Če pomislimo na SSKJ!
S po abecedi urejenimi aforizmi imamo opraviti tudi v tej zadnji, osemrazdelčni zbirki, sicer pa so njegova posebnost tudi aforizmi v akrostihu. Evgen Jurič mu zato
zapiše: “Niko Brumen piše aforizme vodoravno in navpično (v akrostihih), torej lahko predvidevamo, da jih bo kmalu začel pistai še diagonalno. Kajti on je avtor, ki bralce očara s kvaliteto”. In še: “... Nikovi aforizmi, domislice, maksime in kar je še take robe, so resnično iskrivi, polnega okusa, čeprav često grenkega...”
Sam je v nekem intervjuju to takole razložil: “Razmišljanje, navajanje na sprejemanje spoznanj, ki niso vedno v prid človeku, navajanje na to, da človek ni neko zveličavno zemeljsko ali celo nadzemeljsko bitje. Zabava je eden od sestavnih delov, ampak šele na četrtem mestu. Moji aforizmi so domisdni, niso pa humorni.”
Če so mu nekoč pomenili notranjo sprostitev, “praznjenje”, so mu danes zgolj razumsko početje, vrtanje, iskanje gnilega, praznega. Od tod
pesmi - spet za čustveno sproščanje. Zbirko je naslovil Ko bolijo spomini; v njej je 50 pesmi, pred tem pa jih je “najmanj 500 spustil mimo”. Knjigi na pot je nekaj zapisala Greta Jukič, obe Brumnovi deli pa je ilustriral dr. Bogomir Celcer. Oblikovala ju je Blanka Kamnik, tiskal pa Odtis Ravne.
ŠESTI OKUS SAŠKE FUŽIR
Avtorica je še študentka, in če sodimo po oceni iz uvoda - da je to prvenec, a zrelo pesniško dejanje - bo Koroška začenjala šteti tudi zaradi (dobrih) pesnic.
SAŠA FUŽIR
Kaj je v zbirki Saše Fužir največ vred-
no? Recenzent Andrej Makuc meni, da dvoje: nova, prepoznavna avtopo-etika in doživeta, tematsko zaokrožena, premišljena izpoved. Osrednja tema je obupana, razočarana ljubezen, polna muke, gnusa, razčlovečenja. Predstavljena je v štirih , razdelkih (z latinskimi podnaslovi!) v 48 pesmih, a le v zadnjem z naslovi. Makuc ugotavlja: “To, kar seje spočelo iz spopada med animo in ani-musom, med sanjami in stvarnostjo, duhovnim in telesnim, samoobetanim in stvarnim... je šesti okus. In samo v tem zadnjem, četrtem razdelku, Šestem okusu (vieux saxe), so pesmi naslovljene. Deziluzija je popolna, stvari so zabetonirane, zato jih je očitno mogoče poimenovati. Beg je končan, ujetost brezizhodna. Tudi nedolžen bes je utišan in sprijaznjenje s stvarnim dokončno. Ni naključje, da je zadnji verz v zbirki Prerokujmo s stopal.”
Odliki pesnjenja Saše Fužir sta tako tudi “zavidljivo skrbna kompozicija in z njo intenziven izpovedni lok” ter “jezik doživete prevare, groze, tihe vdanosti”.
Risbe je v prvenec svoje hčerke prispeval oče Leander Fužir, naslovnico in oblikovno podobo Robert Ošep, pri izidu pa sta sodelovala še grafični studio Ivko in tiskarna Odtis Ravne.
Če sodimo po simpatijah, ki jih ljudje kažejo tako Saški kot Niku, se ni bati, da bi teh njunih 1600 knjižic (400 + 400 + 800) obležalo kje v kotu. Vse tri priporočamo tudi Vam.O
Helena Merkač
OPEL ^
AvtoNša Koknančič & Ca.
Kramberger
Tel.: (0602) 73-600/
Avtomobilizem
V	tej številki boste izvedeli, kako se je ) razvijala avtomobilska znamka Opel.
Predstavili vam bomo obkikovanje nove Vedre ter vas povabili na srečanje ekskluzvinih avtomobilov, ki bo 13. septembra na snežnem stadionu v Maribom.
Zgodovina
Zgodovina Opla se ni začela z izdelavo avtomobilov, kajti že 1862. leta je Adam Opel v stričevem hlevu pričel z izdelavo šivalnih strojev ter kasneje še koles. Uspešno življenjsko pot je 8. septembra 1895 zaradi tetanusa prekinila smrt. Tovarno so prevzeli Adamova žena Sofija in njegovih pet sinov, ki so še istega leta modificirali tovanro ter se lotili izdelave avtomobilov. Potrebno znanje za to je imel Friderich Lutzmann, ki je leta 1899 naredil prvi Oplov avtomobil Opel patent motor-wagen System Lutzmann, z enovaljnim motoijcm in 3,5 KM.
Leta 1901 so se poti Lutzmanna in sinov Opel ločile, zato so navezali stike s tovarno Darrocq in pričeli izdelovati vozila po njihovi licenci. Isto leto so naredili prvi motocikel, leto kasneje pa tudi prvi čisto Oplov avtomobil. V tem času ni nihče ponujal majhnih in poceni vozil. 1909. leta so pri Oplu izdelali tako imenovani Doktorvvagen, ki je stal le še petino cene velikih vozil, zaradi česar je pri Oplu hitro porasla prodaja. Čez dve leti pa je požar uničil precej oddelka za šivalne stroje, zato so po milijon izdelanih primerkih proizvodnjo le-teh ukinili.
Po obnovitvi tovarne so izdelali model 40/100 PS, z 10,21 motoijcm ter več ven-tilsko tehniko. V prvi svetovni vojni so izdelovali predvsem tovornjake, leta 1919 pa so naredili prvo testno stezo v Nemčiji.
V	20. letih tega stoletja je kriza povzročila zapiranje tovarn. Tudi pri Oplu so za kratek čas ustavili proizvodnjo. Frizt in Wilheim Opel sta odpotovala v Ameriko >n s sabo prinesla znanje o množični proizvodnji in tekočih trakovih ter jih kot prva v Nemčiji uvedla v proizvodnjo in s tem bistveno znižala stroške in cene vozil. Na ta račun pa sta začela Stiriti servisno mrežo.
1924. leta jc s tekočega traku pripeljal prvi
Avtomanijo lahko poslušate na Koroškem radiju vsakih 14 dni, ob sobotah ob 9.30.
Osnutek modelov tovarne pripeljal 30 milijonti Opel.
nemški serijski avtomobil, ki je bil zaradi svoje zelene barve poznan po vzdevku Laubfrosch. Kot novost je imel na motor pritrjen menjalnik, usnjene sedeže, več lamelno sklopko, ter jeklena platišča. Kot prva nemška vozila so jih izdelali v več kot 100.000 primekih ter leta 1928 dosegli vodilni 37% tržni delež. Isto leto je Fritz von Opel, Adamov vnuk, dosegel rekord za tračnična vozila, kar 254 km/h, uporabil pa je pogon s pomočjo raket. Poizkusil se je še z letalom na dodobni pogon, a sanje o luni so še naprej ostale le sanje.
1929. leta je General Motors kupil 80% Opla ter povečal proizvodnjo. Sedem let za tem dosežejo letno proizvodnjo 120.000 vozil, s čimer postanjejo največji evropski proizvajalec avtomobilov. 1937 prenehajo s proizvodnjo koles, potem ko so postali največji proizvajalec le teh na svetu. Tik po začetku drage svetovne vojne so izdelali milijonto vozilo, nakar so zaradi razmer bili prisliljeni izdelovati dele za vojna letala.
Malo pred koncem vojne so bombe uničile tovani v Brandenburgu in Ruselheimu. Ostanke tovarne v Bradndenburgu so zaplenili Rusi in Kadeta pričeli izdelovati pod imenom Moskvič 400. Po vojni so izdelovali novi Opel Olimpijo, ki je veljal za simbol ponovnega nemškega vzpona. Začeli so uporabljati imena Kadet, Rekord, Kapiten, Admiral in Diplomat. 1968. so izdelali športni coupé z imenom GT, za katerega se je govorilo, da je le letenje lepše. Pojavili sta se dve novi uspešnici Ascona in Manta, ki sta skupaj s Coupejem dosegali športne uspehe. 1979. je Opel izdelal svoje prvo vozilo na prednji pogon - to je bil Kadet D.
Gospodarska kriza je povzročila, da je Opel predstavil prototip i imenom TECH 1 s koeficientom zračnega upora 0,235. Ta oblikovalski čudež je vplival tudi na bodoče Ople, ki že vseskozi veljajo za zelo aerodinamična vozila. Leta 1994 jc iz
Oblikovanje
Pii oblikovanju Oplu že nekaj časa uspeva ohraniti na videz lep, prepoznaven design. Pi novi Vectri so želeli ohraniti predhodnikov image in le izboljšati obliko v prid boljšemu počutju potnikov. Željen jc bil tudi bolj šprotni videz, zaradi česar je niso razširili, temveč ji le postavili kolesa bolj proti robovmo blatnikov. Novi Vedri so tudi povečali medosno razdaljo za 4 cm, podaljšali potniški prostor in vzdignili zadek, s tem pa so pridobili na prostornosti v notranjosti, saj je na zadnjih sedežih 32 mm več prostora za naoge. Nodanjost stare Vectre je bila po mnenju strategov lepo sprejeta, zato so tudi pri novi hoteli ostati na istih smernicah. Predvsem je bil pov-darek na spremembi prenjega dela, ki seje na predhodniku smatrala kot slabost. Individualno rešena so s karoserijo zlita ogledala ter povezanost luči s črnino v odbijačih. Notranjost je objeta z linijo, ki ima na armaturni plošči nalogo temeljito zasenčiti instrument.
Poseben dud je bil posvečen izbiri materialov in barv ter dobri izkoriščenosti detajlov v prid večjim predalom in odlagališčem. Razvoj oblike so seveda začeli z risbami, prvi modeli v razmerju 1:3 (za avtomobilsko indusdijo redko uporabljeno razmeijc) so bili nared že oktobra 1991,
medtem ko so leto kasneje imeli pripravljene tudi modele v naravni velikosti. Projekt je direktor designa Richard Ruzin dodelil glavnemu oblikovalcu Hansu Seeru. Oblika Vectre, kakršno sedaj srečujemo na cesti, je vsekakor prepoznavna, lepa in uporabna, a model v razmeiju 1:3, iz katerega so jo razvili, je imel še bis-tevno lepšo obliko, ki pa je na žalost preveč spominjala na BMW. Če imate priliko ,si Vestro ogledajte o zgoraj, kajti pri Oplu trdijo, da spominja na steklenico Coca Cole brez vratu. Ta efekt so dosegli z optično razširitvijo blatnikov.
Varnost
G. Brane Kuzmič je pripravil nasvet za varno vožnjo: kvaliteto voznika ne potrjuje dim izpod pogonskih koles pri speljevanju, ne opaznost in hitrost, ne cviljenje pri zaviranju, ne agresivnost do drugih udeležencev v prometu, pač pa srečen prihod na cilj po vsaki vožnji. Sam bi k temu dodal, da prepočasna vožnja, ki prej ali slej povzroči prehitevanje, jezni odzivi na hitrejše voznike, ter kljub primernim hitrostim slaba kultura ne ozančujejo dobrega voznika.
Povabilo
13. septembra bo v Maribora velik med-narodni miting ekskluzinih vozil. Lastniki ekskluzivnih vozil bodo ob 11. uri odšli iz Lipnice ter v policijskem spremstvu po pošasni paradni vožnji ob 14. uri prišli v Maribor, na Trg svobode. Tam bo parada avtomobilov do hotela Arena na Snežnem stadionu, kjer bo naslednjih nekaj ur tastava avtomobilov, zabavni program, zvrstili pa se bodo tudi atraktivni nastopi posameznikov in skupin. V kolikor pa potrebujete več informacij, ste sami lastnik ekskluzivnega avtomobila ali bi želeli reklamo na sami prireditvi, me lahko pokličete po tel. 0602/35-426. Vsi ste prisrčno vabljeni na prvi miting takšne vrste pri nas, kjer bodo na enem mestu vidni Ferrarriji, Maseratiji, Lotus, Aston Martin, Lamborghini, Porsche, Bentley, Bugatti, Rolls Royce, Jaguar, kot tudi najlepši klasiki.
Naslednjič kaj več o znamki Ford.
Šport
Priprave odbojkarjev Fužinaria v polnem razmahu
Med kandidati za prvaka?
V začetku preteklega tedna so pričeli Golob in nadaljuje: “Ko bomo sklenili
odbojkaiji Fužinaija z drugo fazo priprav za bodoče prvenstvo v 1. državni ligi in so kar nekaj časa trenirali dvakrat dnevno. Za njimi je tako že četrti teden napornih priprav, katerih povdarek je bil najprej na telesni usposobljenosti igralcev. Trenetju Branku Golobu je pri vadbi v veliko pomoč Zdravko Kotnik, sicer trener Koroškega atletskega kluba, ki skrbi prav za kondicijske priprave odbojkarjev. Pretekli teden so se “železarji” bolj posvetili izboljšanju tehnike in taktike v igri, “pilili” formo ter že uigravali ekipo. V začetku seje priprav udeleževalo okoli 12 do 14 igralcev, saj so v delo članske vrste vključili tudi nekaj perspektivnih mladih odbojkarjev, ki bodo sicer pod vodstvom trenerja Adija Umauta nastopali za drugo Fužinarjevo ekipo v 11. ligi. Edini, ki se priprav le občasno udeležuje, je novinec v ravenski ekipi, reprezentant Gregor Jerončič, ki je prišel iz Salonita Anhovo in trenutno služi vojaški rok v Vipavi. Sicer pa se odbojkarji Fužinarja vseskozi pripravljajo kar v domačem okolju, kjer imajo zelo dobre pogoje za vadbo.
Med poletno pavzo je koroška prvoligaška ekipa doživela kar precej sprememb med igralskim kadrom. Tako so se med prestopnim rokom okrepili z dvema reprezentantoma. Na Ravne sta prišla Matjaž Hafner iz ljubljanske Abanke Olimpije ter že prej omenjeni Gregor Jerončič, ki sta za Fužinar nedvomno veliki okrepitvi. Klub pa je zapustilo kar pet igralcev: Matjaž Umaut bo kariero nadaljeval v Franciji pri prvoligašu Nici, Bogdan Kotnik je zaradi študija v Ljubljani prestopil k Olimpiji, Ožbi Zmagaj bo odslej igral pri avstrijskem prvoligašu Puntigamer Dobu, kjer sta še Ravenčana Bojan Mlakar in Teo Torej, trener ekipe pa je Mežičan Bojan Ivartnik, medtem ko sta Peter Šuler in Marko Verbič okrepila Mislinjčane. Seveda bodo jedro ekipe sestavljali dosedanji nosilci Fužinarjeve igre: Mijo Vukovič, Rasto Oderlap, David Slatinšek, Jure Kokot, Marko Drevenšek, Aleš Legan, Rok Iglar in Vlado Kotnik, slednji je v lanski sezoni igral za drogo ekipo.
“Priprave tečejo po načrtu, saj so fantje nadvse prizadevni,” pravi trener Branko
bazične priprave in ko bodo fantje dovolj pri močeh, bomo pričeli z igranjem tekem. Predvidoma naj bi odigrali okoli 15 prijateljskih tekem in tako uigravali ekipo. Dve tekmi smo že odigrali, in to proti Olimpiji in Salonitu, za konec tedna pa pripravljamo na Ravnah dvodnevni turnir, na katerem bodo poleg nas igrali Salzburg in Dob iz Avstrije ter Pomuije iz Murske Sobote. Že konec prihodnjega tedna bomo nastopili na tumiiju v Salzburgu, 2o. in 21. septembra pa bomo igrali na tradicionalnem turnirju v Trstu, ki je posvečen Bazoviškim žrtvam.
Jure Kokiil, ludi letos eden ključnih
igralcev v šeslerki Fužinarja.
Seveda nas čaka še veliko dela, kajti v klubu smo si za cilj postavili uvrstitev med štiri najboljše ekipe v 1. državni ligi. Poleg teh tekem nas čaka še nastop v slovenskem pokalu in v tekmovanju Evropske odbojkarske zveze, kjer se bomo pomerili s poljsko ekipo Morze iz Szczecina. Prva tekma bo na Ravnah 2. novembra, povratna pa čez teden dni na Poljskem," pravi trener Golob, ki v letošnjem državnem prvenstvu od svoje ekipe veliko pričakuje.
Ali se lahko “fužinarji” ob odbojkarjih Salonita, Gradisa Maribor in Abanke Olimpije ter ostalih vmešajo celo v boj za naslov prvaka? Z napovedmi velja seveda počakati, kajti prvenstvo se bo pričelo 27. septembra, ko se bodo Ravenčani v 1. kolu doma pomerili z Mariborčani, takoj zatem pa bo na Koroškem gostoval še lanski državni prvak Salonit iz Kanala. Že ti dve tekmi bosta pokazali, ali lahko prenovljena ravenska ekipa cilja celo na sam vrh.Q
1VOMIAKAR
—J
SLOVENSKA HIMNA V MANHEIMU
Nov velik uspeh plesnega para Pavlinič, uspešna tudi Pušnikova in Soderžnik
Lena in Matic PAVLINIČ iz Kotelj, športna plesalca, katerih izvrstne mednarodne rezultate smo spremljali že več let v kategoriji pionirjev, sta se v kategoriji mlajših mladincev, od 12 do 14 leta starosti, prvič predstavila mednarodni javnosti. Od 20. do 23. avgusta seje v nemškem mestu Manheim odvijalo odprto prvenstvo GERMAN OPEN 97, ki se ga udeležijo tekmovalci vseh plesnih velesil.
Med 85 plesnimi pari v svoji konkurenci sta Pavliničeva osvojila 1. mesto v standardnih plesih, 2. mesto v kombinaciji standardnih in latinsko-ameriških plesov in 4. mesto v latinsko-ameriških plesih. Matica, ki je zaljubljen v standardne plese, so ob doseženem rezultatu oblile solze. Zadonela je slovenska himna. Bila sta edini slovenski plesni par, ki je stal na najvišji stopnički.
Še večje je bilo veselje, ko se jima je na 3. mestu pridružil drugi najuspešnejši slovenski par, tudi koroška plesalca, Alja CVERLIN-PUŠNIK in Marko SODERŽNIK. Kako čudovita promocija koroške uspešnosti, sposobnosti trdega dela in nenazadnje, želje po uspehu, so ti njihovi rezultati!
Plesni /uir Pavlinič - kdo jima bo pomagal pri nadaljnji športni poli
Mladi predstavniki koroškega plesa v vsej svoji majhnosti osvajajo Evropo, dostojno predstavljajo državo Slovenijo in našo Koroško. Deležni pa so tako skromne pomoči družbe, da bi se veljalo zamislitiD
P.I.
Šport

Piše: ivo Mlakar
KOROSKfi UGfiŠfi DOBILfi MOČNfi TEKMECfi
Koroška predstavnika Korotan in Dravograd pri žrebanju parov osmine finala za slovenski nogometni pokal v Ljubljani nista imela preveč sreče. Za nasprotnika sta dobila dve najboljši ekipi z minulega državnega prvenstva. Tako bodo nogometaši Korotana, ki nadvse uspešno nastopajo v 1. ligi, kjer so trenutno uvrščeni na 3. do 4. mesto, igrali v gosteh z državnim prvakom Mariborom Teatanicom, Dravograjčani pa se bodo na svojem stadionu pomerili s Primorjem iz Ajdovščine. Pokalne tekme bodo 24. septembra.
LEČNIK BO SODIL Nfi EP
Sodniška komisija pri Evropski odbojkarski zvezi je pred dnevi odredila dva slovenska sodnika, ki bosta sodila na letošnjih evropskih prvenstvih. Tako bo Ravenčan Jožef Lečnik sodil od 24. septembra do lo. okrobra na ženskem evropskem prvenstvu v Žlinu in Brnu na Češkem, Jeseničan Peter Končnik pa bo delil pravico na EP za odbojkarje v Den Boschu in Eindhovnu na Nizozemskem. Ravenčan Lečnik, ki je tačas najbolje ocenjen slovenski sodnik in je sodil že številne mednarodne tekme, med drugim tudi svetovno odbojkarsko ligo, bo tokrat drugič prisoten kot odbojkarski sodnik na evropskih prvenstvih. Leta 1991 je namreč sodil na EP za odbojkarje v Karlsruheu, Hamburgu in Berlinu.
NfiŠI TEKfiČI V AVSTRIJI
Zadnja dva dneva v avgustu so naši tekači rekreativci nastopili na dveh tekih na avstrijskem Koroškem. 30. avgusta so se štirje udeležili teka ob
Klopinjskem jezeru. Najmlajša med njimi, Ravenčanka Tanja Golo-granc, je zmagala med vrstnicami, starimi 12 in 13 let. Vili Blatnik iz Mežice in Alojz Gologranc iz Raven sta osvojila 2. mesto v svojih starostnih kategorijah, Jože Mori z Mute pa je bil četrti.
Naslednji dan so trije tekači sodelovali še na gorskem teku v bližini Spittala na avstrijskem Koroškem. Med okoli 100 udeleženci, ki so se preizkusili na 9,5 km dolgi progi z višinsko razliko Vlom, so se uvrstili: med tekači nad 40 let Oto Gumilar s Prevalj na 6. mesto, med tekači nad 50 let Vili Blatnik iz Mežice na 5. mesto in med veterani na 60 let Štefan Robač z Raven na 3. mesto.
KEGLJAČI KOROTANA IZPADLI IZ II. LIGE
Na kegljišču Konstruktorja v Mariboru je bila 30. avgusta odločilna kvalifikacijska tekma za popolnitev II. slovenske lige - vzhod. Ekipa Nafte iz Lendave, ki je osvojila 2. mesto v tretji ligi, je s 66 keglji
razlike premagala zadnjeuvrščeno moštvo druge lige - Korotan s Prevalj. Rezultat dvoboja je bil 4987 : 4921 kegljev v korist Lendavčanov, ki so si tako pridobili pravico nastopanja v višjem rangu tekmovanja, medtem ko so Prevaljčani izpadli iz II. lige.
KUS ZMAGAL NA
STRAŠKOVEM
MEMORIALU
Radeljčan Tomaž Kus je postal zmagovalec letošnjega tradicionalnega namiznoteniškega turnirja v spomin na Urha Straška. Na tokratnem tekmovanju, ki je bilo 30. avgusta na Ptuju, je nastopilo le 54 igralcev in igralk, tako daje bil turnir kakovostno slabše zaseden. Kus je v polfinalu odpravil Kocuvana, v finalni igri pa premagal še Rusa Vitalija Nekvedoviča, ki igra za Moravske Toplice, z 2:1. Pri dekletih je bila najboljša Ptujčanka Katarina Golič, ki je v tekmi za 1. mesto odpravila Ljubljančanko Todorovičevo z 2:0 v nizih. Tretje mesto si je priigrala Radeljčanka Špela l.ukner.O
Merx TGP Košenjak Dravograd, vas vabi na
VELIKO ZABAVNO PRIREDITEV V DRAVOGRADU
f	(Pii?
Turistično gostinsko podjetje, p.o.
KOŠENJAK
ki bo Potekala od 1. do 5. oktobra 1997 na parkirišču Poslovno športnega centra Traberg Dravograd.
Vsak dan se bodo zvrstili znani ansabmli in pevci: Adi Smolar. Milan Pečovnik - P(DŽ( s svojo skupino
Country band. Nagelj, Slaki, Čuki in Generacija 69.
Ob glasbenih prireditvah bomo organizirali še razna tekmovanja in filmske predstave.
V okviru Traberg festa se bo vršila prodaja avtomobilov znamke DAEWOO.
Načrtujemo tudi otvoritve nekaterih poslovnih prostorov v centru Traberg.
Vse prireditve in nastopi bodo potekali pod pokritimi šotori.
Nasvidenje na TRABERG PESTU V DRAVOGRADU!
Glosirana črna kronika
Iz povsem preventivnih razlogov bom nekaj tega spet vrnil v spomin in morda se bomo kdaj iz tega kaj naučili in tedaj bo - na zahodu veliko novega.
“Seneni
nahod”
Znano je, da lahko ljudje dobimo tako imenovani seneni nahod. Dokaj neprijetna nadloga. Toda, kaj se pripeti, čer dobi seneni nahod seno?! Odgovor je na dlani: pride do njegovega samovžiga. No, to je bila majhna šala, samo takole za ogrevanje. Stvarnost pa je veliko bolj resna in nevarna. Dogodek, ki ga bom opisal, kaže, da se ob času košnje leto 1997 počasi že preveša v jesen.
15. 8. 97 ob 16,45 je prišlo do samovžiga sena v gospodarskem poslopju, last M.K. iz Slovenj Gradca. Zaradi hitrega posredovanja gasilcev iz Starega trga in Slovenj Gradca je ogenj pohrustal le dobrih pet ton sena, drugi deli gospodarskega poslopja pa niso bili poškodovani.
Flambiranje
Hitro posredovanje gasilcev je preprečilo tudi večjo gmotno škodo v požaru, kije izbruhnil 23. 8. ob 14,10. uri v kuhinji stanovanjske hiše v Slovenj Gradcu. Lastnica stanovanja je na električno peč postavila lonec z oljem, ki se je pregrelo in vnelo. Ogenj se je hitro razširil na kuhinjsko napo in druge elemente. Kljub hitremu posredovanju gasilcev je takšno nenačrtovano “flambiranje” povzročilo za okoli 300.000 tolarjev škode.
Skurjena
kurilnica
Veliko več škode pa je zahteval požar, ki je 1.8. okoli 19,40 izbruhnil v kletnih prostorih stanovanjske hiše na Brdinjah, last M. in J.K. Gospodinja je ob 19. uri tega dne v peč za centralno ogrevanje naložila papir in gospodinjske odpadke. Med gorenjem je iz peči padla žerjavica na večjo količino papirja in gospodinjskih odpadkov, ki so bili naloženi pred pečjo. Prišlo je do tlenja in kasneje do ognja, ki je zajel vso klet in - kljub posredovanju gasilcev in domačih ter sosedov -povzročil kar za dva milijona tolarjev
Erih Maria Remaque je svojemu znamenitemu protivojnemu romanu dal naslov Na zahodu nič novega in tako dal vedeti, kako se lahko ljudje privadijo vsemu hudemu in da se prav v tem skriva najvecja past človeške prilagodljivosti in brezbrižnosti. In prav tako bi - seveda nekoliko karikirano - lahko rekli tudi za minuli dober mesec od naše zadnje koroške črne kronike: na zahodu (Koroškem) nič novega! Policija je zabeležila običajno "cestno vojno", razgrajanje po lokalih, požare, ujme, pohode nočnih tičkov - pa kaj: narod je vse to že videl, ljudje pa so pozabili.
je gospodarsko poslopje v celoti pogorelo, v njem pa tudi več kmetijskih strojev in orodja, vso seno in štirje prašiči. Domači in sosedje so iz ognja uspeli rešiti le govedo. Zaradi velike vročine je nastala škoda tudi na stanovanjski hiši, tako da po grobih ocenah škoda znaša kar okoli 5 milijonov tolarjev.
Sreča ob streli
Neizmerno srečo pa je ob udaru strele imel lastnik gospodarskega poslopja v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. 18. 8. okoli 6. ure je namreč med nevihto strela udarila v streho tega gospodarskega poslopja, vendar so domači in sosedje ter gasilci požar tako hitro omejili, da je nastalo za vsega okoli 10.000 tolarjev škode.
In če smo že pri streli: pravijo, da blisk nikoli ne udari dvakrat na isto
mana®*?
V	noči od 8. 8. do 9. 8. 97 med 22. in 4. uro so policisti UNZ Slovenj Gradec opravili poostren nadzor ugotovljanja psihofizičnega stanja voznikov v cestnem prometu.
V	tem času so ustavili 512 voznikov motornih vozil in ugotovili 95 kršiteljev. V postopek pri sodniku za prekrške so zaradi hujših prometnih prekrškov predlagali 39 voznikov, 36 voznikov pa so na licu mesta mandatno kaznovali, od tega 16 zaradi prekoračitve hitrosti. Zaradi lažjih prekrškov so opozorili 33 voznikov.
V	poostrenem nadzoru je sodelovalo 29 policistov, ki so z alkotestom preizkusili 158 voznikov. Pod vplivom alkohola je vozilo 33 voznikov, dva pa sta preizkus odklonila.. Od skupaj 158 voznikov, ki so bili preizkušeni z alkotestom, jih je le 69 vozilo brez prisotnosti alkohola, ali le 43 % voznikov je bilo povsem treznih.
škode.
Izlito jeklo
Podobno veliko škode je nastalo tudi v obratu Jeklarna v Železarni Ravne, kjer je v dneh 15. 8. in 17. 8. prišlo do izliva jekla zaradi prebitja ponovce -šamotne obloge. Skupna škoda znaša kar okoli 1,5 milijona tolarjev.
Razdejanje
strele
Kaže, da požarov v minilem obdoju dobrega meseca dni prav zares ni primanjkovalo. Prihajamo do tistih, kijih je povzročila narava.
Okoli 16,45 je dne 5. 8. strela udarila v streho gospodarskega poslopja, last L.M. iz Koroškega Selovca. V požaru
mesto. Praksa pa je to ljudsko reklo že večkrat ovrgla. Tako tudi dne 5. 8. 97, ko je okoli 17,15 v bližini kmetije Š.M. iz Stražišča strela udarila v 120 let staro lipo, ki seje pri tem vnela. V zadnjih petih letih si je strela to drevo za svoj cilj izbrala že drugič. Ta primer pa ovrže tudi tisto staro ljudsko modrost, da se pred strelo lahko varno skriješ prav pod lipo.
No, seveda pa je ob nevihtah ali ujmah nastalo tudi precej gmotne škode na cestah in drugih objektih, vendar je to v poletnih mesecih pač prej ko ne običajno.
Tragičen
dogodek
Med prometnimi nezgodami -nekatere med njimi bi sodile morda bolj med delovne nezgode ali nezgode pri delu - je tokrat, žal, najbolj tragična tista, ki se je pripetila v Dravogradu in je prava družinska tragedija. Prav zaradi tega tudi ne bom navajal niti imen in ne kratic udeleženih oseb, nezgodo samo pa objavljal predvsem zaradi preventive.
3. 8. ob 19,15 je mladoletnik v občini Dravograd vozil traktor po vlažnem, sveže pokošenem in strmem travnatem pobočju proti domu. K traktorju je bila priključena doma izdelana enoosna prikolica, na njej pa okoli 100 kilogramov posušene trave. Na sprednji stranici prikolice je sedel otrok, mlajši brat upravljalca traktorja. Proti vrhu strmine je traktor nenadoma pričel drseti nazaj po strmini. Prikolica se je postavila pravokotno na smer vožnje, počila je kljuka in prikolica se je prevrnila. Pi i tem se je otrok, ki je sedel na prikolici tako hudo poškodoval, da je umrl na kraju nezgode. Lažje se je poškodoval tudi voznik traktorja.
Smrt na parkirišču
Dokaj nenavadna prometna nezgoda pa seje 15. 8. ob 9,10. uri pripetila na urejenem parkirnem prostoru v naselju Šentjanž pri Dravogradu. Voznik osebnega avtomobila B.C. iz občine Dravograd je namreč vozil vzvratno po parkirišču in pri lem spregledal starejšega pešca A.K. iz Šentjanža in trčil vanj. Pešec je padel po tleh in se tako hudo poškodoval, da je umrl.
Glosirana črna kronika
Vse na kupu
To, kar si je privoščil 17 letni mladoletnik 15. 8. ob 23,30 v naselju Muta, je tako neverjetno, da bi lahko bilo iz kašne šale. Pa ni, je povsem resnično. Občani so namreč tega dne ob omenjeni uri obvestili policiste, da nekdo s hitro in objestno vožnjo po naselju Muta močno ogroža udeležence v prometu. Policisti so se podali na lov in bili uspešni. Prijeli so G.M. iz občine Radlje in po preverjanju podatkov odkrili kar vrsto hujših kršitev cestno prometnih predpisov. Tako je 17 letni nadobudnež vozil neregistrirano vozilo brez ustreznega vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola. Vrhu vsega so ugotovili, da je bilo vozilo ukradeno oziroma odvzeto brez vednosti lastnika in je mladoletnik tako storil še kaznivo dejanje odvzema motornega vozila.
Veselo
vozakanje
Podobno izkušnjo so dne 28. 7. okoli 00,15. ure imeli tudi policisti iz Slovenj Gradca. Ustavili so namreč G.S. in mladoletnika P.B., ki sta se s kolesom z motorjem veselo vozakala po slovenjgraških ulicah. Policisti niso potrebovali veliko časa in ugotovili so, daje bilo motorno kolo dan poprej okoli 22. ure brez dovoljenja in vednosti odvzeto pravemu lastniku B.B. Policisti so moped zasegli in ga vrnili pravemu lastniku.
Ob kažiprst
Kako hudo pa se lahko kaznuje trenutek nepazljivosti, je na svoji koži najbolje občutil A.J. iz občine Dravograd. Dne 4. 8. je namreč okoli 16. ure v Kraju Sv. Danijel rezal deske na doma izdelani krožni žagi. Med delom je z levo roko segel v območje delovanja krožne žage. Rezilo mu je odrezalo kazalec in poškodovalo palce na levi roki. Kot je ugotovila policija, A.J. med delom ni uporabljal ne zaščitnih rokavic ne zaščitnega pokrova na rezilu krožne žage.
Ribe
plavajo trikrat
Ljudski rek pravi, da morajo ribe
plavati najmanj trikrat: v vodi, v olju in v vinu. No, oni dan (22. 8. 97) so ribe v Dravi blizu elektrarne Vuzenice plavale dvakrat: v vodi in v olju. Na Dravi so se namreč tega dne nenadoma pojavili oljni madeži. Policija in okoljevarstveni inšpektor so ugotovili, da je prišlo do okvare na eni izmed turbin HE Vuzenica in je iz nje steklo okoli 100 litrov olja. Zaradi hitrega posredovanja gasilcev pa do večjega pogina rib na srečo ni prišlo.
Ribe v okolici HE Vuzenica v vinu -na njihovo veliko žalost? - zatorej za zdaj še ne bodo plavale.
Razbite
barikade
Zelo odločen človek, vendar s slabim občutkom za čas, pa mora biti G.N., avstrijski državljan iz Pliberka. 15. 8. je namreč ob 0,40. uri pripeljal z osebnim avtomobilom na mejni prehod Holmec in zapeljal na vozni pas, namenjen za izstop tovornih vozil ter tam trčil v spuščeno zapornico.
Bojda (ampak zares le bojda - op. pisca) so ga slišali pri tem bentiti, da “njemu pač nihče ne po postavljal barikad ali preprek, kajti on je človek, ki gre preko vsega, tudi preko vojaških barikad, če bo treba”. Tako je bila nehote in zaradi slabega občutka za čas vključena že zdavnaj končana vojna za Slovenijo, kar pa ob ugotovitvi policistov, da je bil Pliberčan pod vplivom alkohola, ni nič čudnega.
Sicer pa, če je v a m kaj čudnega, ste opazili, da ste se kar takole mimogrede znašli v po moje zašpičeni in zasukani glosirani črni kroniki. Prisrčno dobrodošli!
Nenadejani
zobozdravnik
Skorajda ne poznam človeka, ki bi se ne bal obiska pri zbozdravniku. Vendar pa stvar morda ni tako huda in boleča, če se lahko nanjo primerno pripravimo. Toliko bolj je razumljiva neprijetna izkušnja med I.K. iz Velenja in nekim neznancem. Nesrečni l.K. namreč nikakor ni mogel slutiti, da bo doživel “bližnje srečanje tretje vrste z zobozdravnikom.”
Okoli 22. ure dne 16. 8.97 se je
namreč z neznancem zapletel v prepir v nekem gostinskem lokalu v Mislinijski Dobravi. Neznanec ga je povabil pred lokal, kjer ga je med prerivanjem brez “anastezije” udaril v obraz in mu zbil (izdrl - neumesten medklic pisca) dva zoba.
“In to brez dodatnega socialnega zavarovanja, kar je svinjarija prve vrste,” bi k temu dodal Rene, prijatelj mojega prijatelja “bifedžije” Mirana, preden bi si iz čiste groze privoščil značilno francosko kosilo: dunajski zreke s pomffijem in fižolovo solato z bučnim oljem.
Samoorop
Kratko policijsko sporočilo: “Dne 10. 8. 97 ob 10,55. uri je na policijsko postajo Dravograd prišel A.P. in povedal, daje bil v petek, dne 8. 8. 97 okoli 19. ure pretepen in oropan, storilec pa mu je odtujil 15.000 tolarjev. Policisti in kriminalisti so z intenzivnim preverjanjem in zbiranjem obvestil ugotovili, daje občan podal lažno prijavo, saj je denar zapravil za pijačo.” Kratko vprašanje: “Ali ste vi že kdaj poskušali zvečer razložiti ženi, kam je izginil denar, s katerim vas je dopoldne poslala po nakupih?!”0
T.L
FOTO IVKO
Čečovje 6, Ravne
®	^ ©S
' Samo pri	in kvalitetno.
o r oc^^s I o v e s n o s t i.
o s e b ej priporočamo fotografiranje v ateljeju! IVKO - kvaliteta, ki se vidi
£13 C013	^3 CO CO
£§3 CO Hi COCOH]
Pisma, odmevi
jpssOaaifiaaQ© ©IMOmÈxa ® ffaa^
3tjQ p<J 7H-
aa^ ©caeSoflOa?'
Več kot 1500 volilcev je upalo na izpolnjevanje predvolilnih obljub kandidatov za poslance, predvsem so veijeli geslu RAZVOJ IN POVEZAVA S PODEŽEUEM. Volile! so postali kritični, v kar jih sili konkreten primer, ki je že več časa lokalno izpostavljen kot nadvse življensko nevaren. Ne le da ogroža razvoj pohorskega podeželja, je tudi v sramoto dvema velikima občinama, Radljam in Podvelki-Ribnici. Predvsem pa je ogrožen dostop v dolino, na delo, v upravno središče, skratka do vseh civilizacijskih uslug, ki jih lahko koristijo drugi občani iz doline.
Nujnost in inštitucije, ki to poujujejo, so bile nakazane že v prispevku “ZA PREBOJ V DOLINO VSE VOZNIŠKE SPOSOBNOSTI” (VEČER, 22/8-97).
Ker sta cesti, ki povezujeta ta turistični kraj na Pohotju, regionalni, so lokalne skupnosti brez moči. Volilci pa mislijo, da morajo imeti ključ ali vsaj vitrih izvoljeni poslanci naše baze.
Ob izvolitvi smo menili, da so to naši ljudje in daje njihova prva skrb zastopati naše interese. Razen seveda, če si niso naložili bolj pomembne naloge “širšega pomena”, daje naš problem v primetjavi z drugimi pač lahko zanemarljiv? Volilci in občani torej pričakujejo od obeh poslancev več angažiranosti za rešitev tega problema. O rezultatu prizadevanj naj poročata na prvem rednem ali po potrebi izrednem zboru občanov na prizadetem področju.
VOLILCI S PRIZADETEGA OBMOČJA
0Ml©aiia qqsj§(S
Dnevi svetovne kulture se vedno bolj odmikajo v pretklosL Kritike obhajanja v Cankaijevem domu so potihnile. Nelepi spomini v nas, ki smo to gledali po televiziji, pa ostajajo. Pokazali smo svetovni eliti, kaj imamo lepega, na novo ust-vaijenega v naši kulturi. Razočarala je vsakogar, kije dogajanje po televiziji spremljal. Brez sramu bi bili lahko pokazali našo ljudsko kulturo, ki nas je ohranjala kot Slovence dolga stoletja, sredi tujih kultur, vse do danes. Namesto tujih izvajanj bi lepše izvenela naša topla ljudska pesem, glasba, govotjena beseda, dela naših pisateljev, ki svetijo kot svetle zvezde skozi zgodovino. Pesmi, ki sojih pisali naši pesniki, pele naše mamice ob naših zibelkah, fantje po vaseh in tako dalje. Pokazali bi naše ljudsko bogastvo svetu, pokazali s ponosom, kje so korenine slovenstva.
V javnih občilih kažemo samo dela in obraze naših vrhunskih ustvarjalcev, vse drugo, domače, ljudsko tja nima dostopa. Preprosti ljudje, ki imajo voljo in sposobnost v kulturi slodelovati, so tudi od oblasti prezirani in zapuščeni.
Vse, kar ni izumetničeno in moderno, je zaničevano. Tu in tam še kakšna občina da injekcijo v denaiju domači kulturi
in se potem ne briga več ne za ta denar ne za kulturo na podeželju. Misli, daje dala kulturi vse, kar je mogla.
Zato so naši kulturni podeželski domovi, zgrajeni z rokami pridnih prednikov, obnovljeni s samoprispevki žuljavih rok občanov, kot lepe sklede brez vsebine, samo v okras krajem in nič več. Le redko se še nabere v njih kaj malega vsebine. Pa še tisto se našim javnim občilom in medijem ne zdi vredno prikazati ljudem.
So biseri, ki se skrivajo onemogli po našem podeželju, v ljudeh in talentih, kijih naši novinatji ne znajo (bolje: nočejo) poiskati, da bi jih pokazali javnosti. Lažje in enostavneje je izvajati iz plošč vsemogočno domačo in moderno tujo navlako, ki nima z našo domačo lepo besedo, pesmijo in govorico nič skupnega. Tako ravnanje je velika nevarnost za slovenstvo v evropskih integracijah, kamor tiščimo kot kozli v zelje.
Do sedaj smo se ohranili med tujimi kulturami in jeziki, za naprej pa nič kaj lepo ne kaže, če bomo še naprej tako ravnali. Naša kultura tu na Koroškem je posebno v pisani besedi na repu vsega, pa je bila tudi nekoč knjiga in lepa pesem ljudski biser, cenjen in spoštovan. Morali se bomo vrniti h koreninam slovenstva, ki so edini garant za naš obstoj.
To so trpka razmišljanja nas presprostih delovnih ljudi.
JOŽE KRANJC
Sejmi so gospodarsko gibanje nekega kraja, regije ali države, ki usmeija razvoj in trgovsko naravnanost. Koroška regija, posebej še njeno središče Slovenj Gradec, je bila že nekdaj, pred stoletji, središče in križišče trgovcev z raznim blagom z vzhoda in zahoda ter juga in severa. To je tudi želja danes, ko skrbimo za tovrstno dejavnost v krajini.
Ne morem mimo tega, da ne omenim dosedanje industrijske naravnanosti v predelavo kovin, katera je vsaj v Mežiški dolini prevladovala in je bila v vseh ozirih na prvem mestu. Zdaj pa, ko se počasi začne spreminjati vpogled v to dejavnost, je razviden upad zaposlenosti in porast tistih, ki nimajo dovolj finančnih sredstev za preživetje. To pa tudi daje določen negativni pečat sejemski dejavnosti. Posebej še z vidika maloprodaje in nezainteresiranosti prebivalstva za nove tredne v gospodarski infrastrukturi, katero ponuja ena od tovrstnih prireditev, to je sejemska dejavnost - ne kramarski sejmi.
PREZENTA ali slovenjgraški sejem je prireditev, ki ima svoje zasnove v tem, daje in ostaja ponudbeno -povpraševalna v vseh ozirih svojega prireditvenega značaja. To pomeni, da bodo tudi v naprej organizatorji skrbeli za usmerjeno in vsestransko ponudbo izdelkov in storitev za vse občane v regiji in državi.
Kaj pomeni biti organizator - sejmar. To vprašanje se ne da opisati z nekaj stavki. Če najkrajše povemo, je biti v središču gospodarskega dogajanja, ne samo 14 dni, ampak celo leto. To je bistvo sejmarjenja oziroma organizatorja sejma. Alije to tim, ki dela, ali pa samo posameznik, to ni pomembno. Pomembneje, daje posluh za sprejemanje pripomb in popravljanje napak na takem organizacijskem nivoju, ki daje zagotovilo in zaupanje rastavljalcev in obiskovalcev. Slovenjgraški sejem je bil tudi letos v stoodstotni makro in mikro organizaciji Samostojnega podjetnika KREBS STS. Bile so težave, ki so se sproti reševale. Posebno pa sem kot organizator zadovoljen, ker nekih večjih napak in izpadov ni
bilo.
Če analiziram razstavljalce, lahko takoj na začetku ugotovim, da jih je bilo iz Koroške regije 65%, 35% pa iz ostalih delov Slovenije. To pa veliko pomeni, daje sejem prerastel vse regijske okvire. Torej je postal državno pomemben -slovenski sejem. Po srugi strani pa tudi obiskovalci, katerih je bilo v šestih dneh sejma 14.850. To ni malo. Analiza je pokazala, daje bil obisk iz regije 70%, ostalih 30% je iz drugih delov Slovenije in Avstrije.
Vsekakor moramo posebej povedati, da se obrtne zbornice sosednih občin niso organizirano odzvale na povabilo orga-nizatoija sejma PREZENTA, razen OOZ Slovenj Gradec, ki je letos slavila 25 letnico svojega obstoja.	>
Tudi Gospodarska zbornica za Koroško seje le delno vključila v sejemsko prireditev. Posebno je treba pohvaliti predsednika, gospoda Jelena in direktorico, gospo Tatjano Kupnik. Nismo pa doživeli večjega odziva podjetij -proizvodnih, ki bi lahko na tem sejmu promovirala svoje izdelke in storitve. Iz tega se da sklepati, da privatno in skupno gospodarstvo še ni dojelo, daje pred vrati vstopa v evropsko skupnost, kjer je konkurenca ena od osnov za razvoj in napredek podjetja in zasebnega gospodarstvenika.
Upam in prepričan sem, da se bo to v letu 1998 obrnilo in bodo vsi zainteresirani imeli potrebo in posluh za tovrstno sodelovanje na sejmu PREZENTA 98. Saj je ta prireditev v naslednjem letu že šestič in to nam pove, da seje prijela vsaj v takšni obliki, kot je, brez dodatnih izboljšav, ki jih kot organizator napovedujem.
Poanta bodočih sejmov naj bi bila oziroma bo kmetijska mehanizacija za gorske kmetije in gozdaijenje v hribih.
Zakaj ravno to? Do sedaj je bilo v Sloveniji nekaj sejmov, ki se ukvarjajo s kmetijsko mehanizacijo za ravninsko kmetovanje in gozdaijenje. Nihče pa se specialno ni pozabaval z mehanizacijo, ki bi bila primerna za delo na kmetijah v hribih in goratem predelu Slovenije. Enako velja za gozdarska dela. To naj bi mi pričeli sistematično razvijati.
Skozi takšno usmeritev pričakujem, da bo sejem PREZENTA dobil rdečo nit svojega obstoja, ki bo osnova vseh nadaljnjih sejemskih prireditev. Imamo vse predispozicije za takšno prireditev, saj je Slovenija gorata dežela in več kot 48% vseh kmetij se nahaja v hribovskih predelih.
Na splošno se v svetu sejmarstvo usmeija v regionalne sejme, ki pa bodo morali imeti svoj osnovni namen in končni cilj. Brez tega si sejmarjenja ne moremo zamisliti, posebej ne na regionalni ravni. Torej PREZENTA - slovenjgraški sejem je odprt za takšna razmišljanja in organizatorje v osnovi prepričan, da bodo vsi bodoči sejmi, ki bodo imeli svojo vsebino, uspešni, ne samo za organizatoija, ampak tudi za razstavljalce in obiskovalce.
Tudi vstopnice in vse obsejemske prireditve so in morajo biti prilagojene vsem strukturam, ki so udeležene v tovrstni prireditvi.
Na kraju naj povem, daje bila PRETENTA 97 - 5. slovenjgraški sejem uspešno organizirana in tudi zadovoljstvo obiskovalcev in razstavljalcev mi daje pozitivno pobudo za organizacijo 6. slovenjgrašega sejma, ki bo od 23. do 28. junija 1998 na istem prostoru. Ob tem pa pričakujem veliko večjo pomoč in sodelovanje s strani območnih obrtnih zbornic v regiji in izven, kot tudi Območne gospodarske zbornice za Koroško in ostalih v naši soseščini.
Ta razčlemba sejma PREZENTA 97 ni klic umirajočega v puščavi, ampak apel oziroma poziv za aktivno sodelovanje pri organzaciji sejemske prireditve.O
FRANCE KREBS
Horoskop
mminma	GG/a
od 13. do 21.9.1997 PROGRAM PRIREDITEV:
SOBOTA, 13. 09.1997
17.00	- Otvoritev JESENSKIH SREČANJ
-	Godba na pihala LAŠKO in mažoretna skupina LAŠKO -Balonarski klub VELENJE
10.00	- Otvoritev COUNTRY kluba ARIZONA
12.00	- Turnir ekip veteranov v nogometu
•	18.00	- Festival KOROŠKIH KANTAVTORJEV
20.00	- KOROŠKI TRIO - gostišče RIFEL
20.00	- Modna revija ART COLOR/ART DECOR, d.o.o. Ljubljana
(Družbeni dom)
’	-Zabava z ansamblom ŠIBOVNiKI
NEDELJA, 14.09.1997
08.00	- Turnir v kegljanju za MEMORIAL LEONA JUHA
09.00	- Turnir v odbojki (ženske) - telovadnica Osnovne šole
- društvo PARTIZAN
11.00	- Pohod družin na Uršljo goro
16.00	- Bacchus magic show - PAGAT
16.00	-PIKNIK-gostišče RIFEL
PONEDELJEK, 15.09.1997
10.00	- Otvoritev razstave društva KMETIC MEŽIŠKE DOLINE
-	Otvoritev razstave fotografij URŠLJE GORE - sejna soba KGZ Prevalje
17.00	- DEGUSTACIJA - Fructal, Radenska, LAŠKO, mesnina SEDOVŠEK,
gostišče RIFEL
18.00	- Pivsko tekmovanje - program vodi Marko Kavtičnik - PAGAT
19.00	- DAN ZA UPOKOJENCE - ansambel VORNŠEK in VOKALNI KVINTET
AJDA vam pripravljata nepozaben večer - DRUŽBENI DOM
TOREK, 16. 09.1997
20.00	- VLADO KRESLIN (zopet na Prevaljah),
-	MALI BOGOVI
-	BELTINŠKA BANDA - Družbeni dom
-	Predprodaja vstopnic v MK na Ravnah in Krajevni skupnosti Prevalje Število vstopnic omejeno!
SREDA, 17. 09.1997
SEMANJI DAN s prodajo na stojnicah od 08. - 20. ure
10.00	- Otvoritev razstave: Izdelki domače in umetne obrti alpskih cest
(v prostorih Turistične agencije VAGABONDO)
10.00	- Prikaz rokodelskih spretnosti (avla Družbenega doma)
10. do 16.00 - Streljanje z zračno puško za srnjaka - LD Jamnica
(park KGZ Prevalje)
-	Ponudba: SRNIN GOLAŽ
10. do 24.00 - Družabne igre, Trio VORNŠEK - Gostišče RIFEL
-	kantavtorja TEX in ZIH - PAGAT
ČETRTEK, 18.09.1997
-	DAN OTROŠKEGA VESEUA
Dopoldan: interesne dejavnosti Osnovne šole Franja Goloba in WZ Prevalje
16.00	-DISCO POPEK-Družbeni dom
16.00	- Prelet jadralnih padalcev z Uršlje gore
18.00	- Zabava - gostišče RIFEL
18.00	- Kantavtor Milan Kamnik - MAX - PAGAT
20.00	- DENAR Z NEBA (komedija) “Moje gledališče” - Ljubljana
Igrajo: Iztok Valič, Janez Škof, Josip Puh, Urška Hlebec,
Andrej Kurent..
DRUŽBENI DOM - Predprodaja vstopnic: MK Ravne, KS Prevalje
PETEK, 19. 09.1997
18.00	- John Wayne country rock show - PAGAT
20.00	- Ansambel VORNŠEK, plesna skupina KARMEN - gostišče RIFEL
20.00	- ROCK PARADA - ŠANK ROCK, ADI SMOLAR, BIG FOOT MAMA,
ABADON - Družbeni dom
SOBOTA, 20. 09.1997
18.00	- Lindvern country rock - PAGAT
20.00	- Show program - ansambel VORNŠEK - gostišče RIFEL
NEDEUA, 21.09.1997
16.30	- Nogometna tekma I. zvezne lige NK KOROTAN - NK OLIMPIJA
19.00	- Ogled kratkih amaterskih filmov - humanilarna akcija - Družbeni dom
50 ® E ® S K,® P
®S» (D®o = <3® OS» ®9o 0©©Ž?
OVEN: Zdaj lahko pospešite delovni ritem, zlasti če vas zaposlujejo kakšni dolgo odlagani “možganski vozli”. Imenitno vam bo šlo od rok in znali se boste otresti vseh odvečnih opravkov, razmišlanj in negativnih čustev. Tudi ljubezenska gorečnost bo postavljena na stranski tir in bo do nadaljnjega le tlela. Torej - ne drezajte v žeijavico. Selekcija je ta čas vaš adut.
/•»tóT BIK: Imenitni dnevi za začetek šolskega leta - že zdaj se lahko na prijeten način hitro spoprijateljite s študijskim gradivom in si tako zagotovite lagodnejše nadaljevanje. Kak pesimistično obarvan dan boste tako najlaže prebrodili, še posebej, če boste umsko delo dopolnjevali z intenzivno družabnostjo. Tudi ljubezensko življenje je zdaj obsijano s soncem- vznemirljivo in naporno bo.
/CVaJ DVOJČEK: Z obema rokama ste zagrabili podopustniške obveznosti, še ] .hej tiste, ki Vi?/ vam bodo doma prinesle nekaj moralne zaloge za kasnejši čas, ko vas bo Mais izpustil iz rok. Če ste v ljubezni malo zanihali in ste nasploh še bolj nemimi kot običajno, boste našli trdno oporo pri zaupnem prijatelju. Morda vas bo presenetil s podobno zgodbo.
Dobro razpoloženi, zgovorni in radovedni - torej ravno prav za začetek šolskega leta in nasploh za obdobje, ko se večina astroloških sorodnikov spopada z meglenim razpoloženjem. Marsikateri “slab” dan jim boste lahko razvedrili. Doma in v dražbi bo vaš nasmeh nalezljiv. V denarnih zadevah mislite bolj na prihodnost kot pa na trenutni navdih.
LEV: Še vedno si lahko več harmonije in samozadovoljstva obetate doma in povsod tam, vv kjer imate urejene odnose. Zato se raje izogibajte mnenjskim spopadom in dvomljivim
ponudbam. Kot osamljeni jezdec zjasnim ciljem boste prišli najdlje. Kalkulator bo veijet-no vaša priljubljena in koristna igračka. Sredi meseca se za trenutek ustavite in si odpočijte.
/Ja\ DEVICA: Vaše “zlato” obdobje se kar nadaljuje in ker od vsega najbolj prezirate ner-azumno zapravljanje česarkoli že, tudi priložnosti, se lahko ob divjem delovnem tempu preveč utrudite. Privoščite si drobne spremembe, urico samo zase, za predah, da boste zmogli sicer prijetni vrvež med sorodniki in prijatelji. Starim dolgovom se ne boste mogli izogniti.
/viTEHTNICA: Ljubezen je v zraku in vi to dobro čutite. Še vedno pa bolj verjamete starim ''rjy izkušnjam kot pa trenutnemu navdihu. Morda je tako prav - kratek pogled nazaj vas lahko spodbudi, da se boste poskusili otresti slabih navad. Ko jih boste natančno prepoznali, bo šlo samo od sebe, če jih boste preprosto odmislili in se “zaposlili” s pozitivnimi čustvi.
ŠKORPIJON: Morda si boste namerno zastavili visoke cilje, tudi v ljubezni. Pot navzgor v??/ ali navzdol vas vselej vznemirja. Bojevitost in strast bosta vaši septembrski spremljevalki, ne utišajte ju za vsako ceno. Lahko boste modro uravnavali svoje instinkte in preprečili, da bi se sprevrgli v maščevalnost, ljubosumje ali glavobol. K takšnemu ritmu se prilega -šport!
STRELEC: Ko je mera polna, je vsaj začasno najboljši - umik. Zvezde so se nad vami postrojile tako, kot da vam hočejo nagajati v sporazumevanju z zunanjim svetom in s samim seboj. Vedno isti ljudje in isti problemi vas utrajajo - umaknite se, privoščite si tudi kak ventil - seveda ne na cesti. Saj poznate vrsto prijetnih “muk” za dušo in telo...
^ZOROG: Morda bo vaše razpoloženje občasno zanihalo tudi navzdol in ne boste V—y opazili, da vam gre pri zdravju, v ljubezni in pri delu odlično. Najbrž se ne morete otresti
večne previdnosti in dvoma in se prepustiti življenju, ko se le-to dvigne nad materialno otipljivost. Poskusite raziskati manj oprijemljive razsežnosti in se razvajati s katero od duhovnih tehnik.
<!
VODNAR: Vse, kar ste doslej spoznali dobrega in lepega, vam lahko zdaj utira pot. Hočete se uveljaviti in slutite, da boste to najlaže in najbolj pošteno dosegli s pozitivnimi sredstvi. Zakaj bi zapravljali energijo za nenehno kritiziranje napak in za poučevanje. Zaposlite “grešnike” z dobrimi idejami in sebe - z dobrimi dejanji.
'irqà RIBI: Če ste se ob začetku šolskega leta ali nasploh znašli v povsem novi situaciji in se vam zdi, da vam nič ne gre prav od rok, izkoristite vaše komunikacijske sposobnosti in intuicijo. Zvezde jih trdno podpirajo: sprašujte, razpredajte osebne mreže, iščite dobre zglede, načrtujte... in ko bo čas, boste dodati še svoj “garaški” delež. Poskrbite najprej zase.
NAŠA ZBORNICA NA CELJSKEM SEJMU
Območna obrtna zbornica Ravne na Koroškem združuje obrtnike občin
v
Ravne-Prevalje, Mežica in Črna na Koroškem.
Na jubilejnem 30. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju se bomo predstavili na lastnem razstavnem prostoru v HALI A, št. 08.
Na sejmu se predstavljajo obrtniki - člani zbornice:
Josip Ivančič - krčilni odkovki, mehanska obdelava odkovkov Friderik Tratnik - notranje razdelilne omarice, razvodnice
N/
Seval Gračič, Silva Gerdej - Trgovina DASS - notranji materiali, barve,
orodje za slikopleskarstvo
Mirko Radilovič - elektropriključne merilne omarice, noži za tekstilno industrijo Ivan Marošek - specialna rezila Janez Pavlak - brusni trakovi Drago Hudopisk - orodje za obdelavo lesa Branko Topler - svetila, lestenci Darko Oder - orodje za lesno predelavo
VABLJENI !
OOZ Ravne na Koroškem Janeče 4, tel. 0602 287-320
PROSTOVOUNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA
ZDRAVJE JE PREVEČ DRAGOCENO,
DA BI TVEGALI.
V letu 1997 poteče vaše PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE pri ZAVOD-u ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE. V treh letih so zavarovani pri Zavodu nemoteno uveljavljali zavarovanje pri osebnem zdravniku, zobozdravniku, v bolnišnici, pri specialistih in v lekarnah. Zavodu tako zaupa 1,2 milijona zavarovancev. Ne zaradi propagande, ampak ker je zanesljiva in varna zavarovalnica.
PREDNOSTI ZAVODA
•	SPECIALIZIRANA ZAVAROVALNICA ZA PODROČJE ZDRAVSTVENIH
ZAVAROVANJ
• STABILNA IN FINANČNO ZANESLJIVA ZAVAROVALNICA • UGODNA ZAVAROVALNA PREMIJA
•	ZAGOTAVLJA, KOT DO SEDAJ, NEMOTENO UVELJAVLJANJE PRAVIC
•	VSE V ZVEZI Z ZDRAVSTVENIM ZAVAROVANJEM LAHKO UREDITE
NA ENEM MESTU
• STROKOVNO USPOSOBLJEN KADER • PROMOCIJSKI POPUSTI ZA NEKATERA DODATNA ZAVAROVANJA
UGODNI ZAVAROVALNI POGOJI
MESEČNA PREMIJA S 40% POPUSTOM* JE 1.440 TOLARJEV LETNA PREMIJA* JE 15.246 TOLARJEV MESEČNA PREMIJA* ZA KRVODAJALCE, KI SO DAROVALI KRI NAJMANJ
20-KR AT, JE 1.200 TOLARJEV
*Popust se prizna ob izpolnjevanju določenih pogojev. Možnost posebnega dogovora.
Vaše zdravic in zdravje vaših najbližjih je neprecenljivo bogastvo.
Zavarujete to bogastvo pri stabilni in zanesljivi zavarovalnici.
Zavarujmo bogastvo zdravja.
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
Odprto vsak dan! Ob petkih in sobotah pizze do ŽS11!
Študijska knjižnica
DZ 05 PREPIH
TRGOVINA SALON KOPALNIŠKE GRAD ORAD	OPREME IN EDIKA TRGOVINA NA
Javornik 13, Ravne	KERAMIKE KOROŠKEM Z GRADBE-
tel.: (0602) 28 71 80 Janeče I, Ravne NIM MATERIALOM, KI fax: (0602) 28 71 81 tel.: (0602) 20 759 JE ODPRTA TUDI
OB NEDELJAH!
opa m prodaja Poslovna hiša F, Janeče 1 Telefon: 0609 62 88 77
UPRAVA, d.d.f DRAVOGRAD tel.: 0602/83-641, 83-652
Tel.: 0602 42 551, 42 553; Fax: 0602 42 214 VELEPRODAJNO SKLADIŠČE, Celjska 33, 2380 Slovenj Gradec Tel.: 0602 41 157, 41 267; Fax: 0602 42 404
izihn: