RAZVOJ PREBIVALSTVA V MESTU MARIBOR V OBDOBJU MED LETOMA 1981 IN 2002 Uroš Horvat Dr., profesor geografije in zgodovine, docent Oddelek za geografijo Filozofska fakulteta Univerza v Mariboru Koroška cesta 160, SI-2000 Maribor, Slovenija e-mail: uros.horvat@uni-mb.si UDK:911.3:497.4Maribor''1981/2002'':314.18 COBISS: 1.01 Izvleček Razvoj prebivalstva v mestu Maribor v obdobju med letoma 1981 in 2002 V prispevku so prikazane značilnosti prebivalstvenega razvoja v mestu Maribor med letoma 1981 in 2002. Razvoj je sledil glavnim razvojnim tendencam v drugih večjih mestih v Sloveniji, vendar je bila v obravnavanem obdobju depopulacija najbolj intenzivna prav v Mariboru. V zadnjih letih trend zmanjševanja števila prebivalstva v Mariboru kaže na letno stopnjo zmanjšanja za okoli 1,2 %. Maribor ima med večjimi mesti v Sloveniji tudi najvišji delež starega prebivalstva in najvišji starostni indeks. Zaradi vpliva različnih socialnih in ekonomskih dejavnikov se demografske razmere razlikujejo po posameznih delih mesta. Ključne besede demografski razvoj, nataliteta, smrtnost, selitve prebivalstva, demogeografija, Maribor, Slovenija Abstract Population development in the city of Maribor in the years between 1981 and 2002 The article discusses the characteristics of the population growth in the city of Maribor between 1981 and 2002. The development basically followed the tendencies of other larger Slovene cities. However, the process of depopulation was most intensive in Maribor. In the recent years the tendencies of decrease in the number of inhabitants in Maribor indicate the annual rate of 1.2 %. Maribor has also, compared to other larger cities, the highest age index of population. Due to the influence of various social and economic factors, the demographic circumstances differ from one part of the city to another. Key words demographic development, natality, mortality, migration, demogeography, Maribor, Slovenia Uredništvo je članek prejelo 21.8.2006 Uroš Horvat: Razvoj prebivalstva v mestu Maribor... 1. Uvod Prebivalstveni razvoj v Mariboru je v drugi polovici 20. stoletja sledil glavnim razvojnim tendencam v drugih večjih slovenskih mestih, vendar je imel tudi specifične značilnosti in je v nekaterih elementih celo najbolj izstopal. V obdobju intenzivnega gospodarskega razvoja v 60. in 70. letih je na prebivalstveni razvoj in rast mest v Sloveniji močno vplivala predvsem velika selitvena mobilnost prebivalstva. Prevladujoča smer selitev je bila usmerjena iz vasi v mesta, kar je vplivalo na deagrarizacijo podeželja na eni in naglo večanje mest na drugi strani. K temu je dodatno prispevalo priseljevanje prebivalstva iz drugih republik bivše Jugoslavije, ki je bilo tudi usmerjeno v največja industrijska zaposlitvena središča. Tako so v obdobju med letoma 1961 in 1981 beležila rast vsa velika mesta v Sloveniji; npr. Ljubljana za 54 %, Celje 45 %, Kranj 56 % in Koper 115 %. Maribor je že v tem obdobju izstopal, saj je bila rast prebivalstva najnižja (le 29 %). Sredi 80. in v 90. letih se je v večini večjih slovenskih mest uveljavil obraten proces. Selitveni tokovi so se iz mestnih središč preusmerili na mestno obrobje in v okoliška naselja, saj se je prebivalstvo vedno bolj selilo v območja, ki so nudila boljše razmere za bivanje, delo in oddih. Na ta proces je vplivalo več dejavnikov, zlasti pa pomanjkanje ustreznih stanovanj v mestih, nižja cena zemljišč v obmestnih naseljih, želja prebivalstva po bivanju v lastni stanovanjski hiši, dobra prometna povezanost mest z okolico, razvoj sodobnih telekomunikacijskih sredstev, večja onesnaženost okolja v mestih, selitev proizvodnih in storitvenih podjetij iz mest v okolico, propad večjih industrijskih podjetij ter s tem povezana večja nezaposlenost prebivalstva v mestih idr. Preglednica 1: Indeks gibanja števila prebivalcev v večjih mestih v Sloveniji med letoma 1869 in 2002. Število Indeks Indeks Indeks Indeks Indeks prebivalcev Naselje 1869/1931 1931/1961 1961/1981 1981/1991 1991/2002 leta 2002 Ljubljana 265 172 154 104 96,9 258.873 Maribor 289 179 129 98 90,3 93.847 Celje 259 165 145 104 92,9 37.834 Kra nj 164 259 156 109 97,6 35.587 Koper 110 128 215 105 96,0 23.726 R. Slovenija 123 114 119 104 99,9 1.964.036 Vir: SURS, 2002. Proces suburbanizacije z odseljevanjem prebivalstva iz mest ter močno zmanjšana rodnost v mestih, posledično pa staranje mestnega prebivalstva, so povzročili, da je v večini velikih mest prišlo do depopulacije. Ravbar (2000, 28) ugotavlja, da so med letoma 1987 in 1998 slovenska mesta beležila negativni selitveni prirast v višini 27 tisoč prebivalcev, obmestja in urbanizirana podeželska naselja pa pozitivni selitveni prirast v višini 41 tisoč prebivalcev, kar je več kot ima prebivalcev tretje največje mesto v Sloveniji. V enakem obdobju se je iz mest izselilo celo več prebivalcev kot iz podeželskih naselij. Podatki zadnjih dveh popisov prebivalstva kažejo, da se je med letoma 1991 in 2002 število prebivalcev zmanjšalo v Ljubljani za 3,1 %, v Celju za 7,1 %, Kranju za 2,4 % in v Kopru za 4 %. Depopulacija je bila najbolj intenzivna prav v Mariboru, kjer se je pojavila že v 80., še povečala pa v 90. letih, ko se je število prebivalcev zmanjšalo kar za 9,7 %. Že leta 1989 je Kržišnik v predgovoru h Kusovi študiji Razvoj prebivalstva Maribora na prehodu v 21. stoletje (Kus 1989, 3) zapisal: »Prebivalstvo Maribora se naglo stara, priliv mladih generacij je vse manjši. Na pragu 21. stoletja je mariborsko prebivalstvo tudi na pragu demografske smrti.« Konec 80. let 20. stoletja se je namreč »rodnost v Mariboru zmanjšala za več kot četrtino« (Kus 1989, 17), »revitalizacije prebivalstva s priselitvami pa praktično tudi ni bilo več« (Kus 1989, 22). Novejši demografski podatki so potrdili te napovedi iz 80. let, oziroma pokazali še bolj kritične razmere, saj se je med letoma 1981 in 2002 število prebivalcev v mestu zmanjšalo kar za 12.266, oziroma za 11,6 %, kar je največ med večjimi mesti v Sloveniji. Neugoden prebivalstveni razvoj v mestih se kaže tudi v starostni sestavi prebivalstva, ki se je z zmanjševanjem deleža mladih, ob podaljševanju življenjske dobe in manjšem priseljevanju, pričelo intenzivno starati. Maribor ima med večjimi mesti v Sloveniji najvišji delež starega prebivalstva in najvišji starostni indeks prebivalstva (142; državno povprečje je 96). V obdobju med letoma 1991 in 2002 se je delež prebivalcev v starosti do 14 let zmanjšal s 17,5 % na 12,2 % (državno povprečje je 15,3 %). Zmanjšal se je tudi delež v starostni skupini od 15 do 34 let, medtem ko sta se nadpovprečno povečali skupini prebivalstva v starosti od 35 do 64 let (z 41,8 % na 44,2 %) in nad 65 let (z 11,9 % na 17,3 %; državno povprečje je 14,7 %). Starostna piramida prebivalstva Maribora ima tako vse bolj stisnjen spodnji del in vse bolj zaobljen vrh, najširša pa je med 45. in 54. letom. Preglednica 2: Delež prebivalstva v osnovnih starostnih skupinah v večjih mestih v Sloveniji leta 2002. Naselje 0 - 14 let 15 - 34 let 35 - 64 let 65 + Starostni indeks Ljubljana 13,6 27,8 43,0 15,6 115 Maribor 12,2 26,3 44,2 17,3 142 Celje 13,7 27,5 43,3 15,5 112 Kra nj 14,3 29,7 42,1 13,9 97 Koper 12,6 27,8 43,2 16,4 130 R. Slovenija 15,3 28,7 41,3 14,7 96 Vir: SURS, 2002. 2. Demografski razvoj v Mariboru V obdobju od sredine 19. stoletja do danes lahko demografski razvoj v Mariboru razdelimo v štiri razvojna obdobja (Pak 1994, 57-59; Počkaj Horvat 1997, 46-49): - obdobje od sredine do konca 19. stoletja - za katerega je značilna hitra rast števila prebivalstva, ki je celo presegala povprečno rast v drugih večjih mestih v Sloveniji. Med letoma 1850 in 1900 se je število prebivalcev povečalo z 5.700 na 31.300 prebivalcev. Rast sta pospeševali razvoj trgovine in nastajajoča industrija, ki se je razvila po izgradnji južne železnice med Dunajem in Trstom in obdravske koroške železnice. Poselitev se je pričela širiti tudi na desnem bregu Drave, kjer je v 60. letih 19. stoletja na Studencih nastala prva delavska stanovanjska kolonija, v 80. letih pa se je gradbeno začelo zapolnjevati območje Tabora med današnjo Metelkovo ulico, kadetnico in bolnišnico. - obdobje od začetka 20. stoletja do konca druge svetovne vojne -demografska rast se je umirila in zaostaja za razvojem v drugih večjih mestih v Sloveniji. V tem obdobju so bila zgrajena obsežna stanovanjska območja na desnem bregu reke Drave (Studenci, Tabor), levi breg pa je pridobil podobo meščanske četrti (Drozg, Pak 1994, 48). Leta 1931 je v Mariboru živelo okoli 46.300 prebivalcev. - obdobje po drugi svetovni vojni do konca 80. let 20. stoletja - za začetek tega obdobja je značilna nadpovprečna demografska rast, ki je bila povezana z intenzivno industrializacijo in priseljevanjem prebivalstva s podeželja. Mestu so bila priključena stanovanjska območja na vzhodu (Tezno in Pobrežje), največjo spremembo v prostorskem razvoju mesta pa pomeni širitev na jug (t. im. območje Maribor-Jug). Poleg večstanovanjskih je bila intenzivna tudi gradnja individualnih stanovanjskih hiš, tako v mestu samem kot na njegovem obrobju (Drozg, Pak 1994, 37). Med letoma 1948 in 1981 se je število prebivalcev povečalo z 62.700 na 106.100 prebivalcev. V sredini 80. let pa je proces klasične urbanizacije s priseljevanjem prebivalstva iz manj razvitih območij SV Slovenije in drugih republik bivše Jugoslavije postopoma pričel nadomeščati proces suburbanizacije z razseljevanjem mestnega prebivalstva v okolico Maribora, ki ga je še pospešilo zaostajanja v gospodarskem razvoju. Stagnacija je bila v Mariboru opazna prej kot v drugih večjih mestih v Sloveniji. Med letoma 1981 in 1991 se je število prebivalcev celo zmanjšalo za 2 %, predvsem zaradi zmanjšanja rodnosti. Preglednica 3: Število prebivalcev v naselju Maribor med letoma 1869 in 2002. Leto 1869 1900 1931 1953 1961 1971 1981 1991 2002 Število prebivalcev 16.006 31.337 46.251 70.815 82.560 96.895 106.113 103.961 93.847 Indeks (1981) 15 30 44 67 78 91 100 98 88 Vir: SURS, 2002. - obdobje od začetka 90. let 20. stoletja dalje - predstavlja obdobje močne depopulacije. Zaradi gospodarske stagnacije in propada velikih industrijskih podjetij ter družbeno-gospodarskega zaostajanja za območjem osrednje Slovenije se je najprej močno zmanjšala rodnost, nato pa tudi priseljevanje v mesto, obenem pa se je okrepilo odseljevanje (zlasti v obmestje Maribora, pa tudi širše). Nekaj prebivalcev je v mesto pritegnil razvoj visokega šolstva in razvoj drugih kvartarnih dejavnosti, ki je nekoliko zajezil odseljevanje visokokvalificiranih kadrov. Leta 1991 je v Mariboru živelo 103.961 prebivalcev, leta 2002 pa le še 93.847; kar pomeni zmanjšanje za 10.114 oseb (za 9,7 %). V primerjavi z drugimi večjimi mesti v Sloveniji izkazuje Maribor v tem obdobju največjo depopulacijo. Sredi leta 2005 je po podatkih Centralnega registra prebivalstva v Mariboru živelo 93.010 prebivalcev (opomba: podatki niso primerljivi z rezultati popisa prebivalstva). Odgovor na vprašanje, kateri demografski procesi so vplivali na zmanjšanje števila prebivalcev v Mariboru po letu 1981 (kar za 11,6 %) nam ponuja analiza naravnega in selitvenega gibanja prebivalstva. Preglednica 4: Naravno in selitveno gibanje prebivalstva v naselju Maribor med letoma 1982 in 2004. Naravni Selitveni Sprememba števila Leto Rojeni Umrli Priseljeni Odseljeni prirast prirast prebivalcev 1982 1.262 979 2.786 2.919 283 -133 150 1983 1.125 1.070 4.001 4.132 55 -131 -76 1984 1.138 1.031 3.855 4.059 107 -204 -97 1985 1.073 1.158 4.016 4.000 -85 16 -69 1986 1.013 1.151 4.211 3.892 -138 319 181 1987 1.009 1.103 2.922 2.928 -94 -6 -100 1988 1.053 1.147 4.084 3.658 -94 426 332 1989 976 1.010 3.519 3.101 -34 418 384 1990 904 1.037 2.223 1.796 -133 427 294 1991 905 1.014 1.621 1.631 -109 -10 -119 1992 827 1.091 1.191 1.868 -264 -677 -941 1993 777 1.058 931 1.611 -281 -680 -961 1994 795 1.048 903 1.290 -253 -387 -640 1995 791 989 880 1.267 -198 -387 -585 1996 811 1.009 854 1.402 -198 -548 -746 1997 768 1.043 786 1.628 -275 -842 -1.117 1998 703 1.026 752 1.552 -323 -800 -1.123 1999 649 992 841 1.630 -343 -789 -1.132 2000 734 1.083 774 1.597 -349 -823 -1.172 2001 700 993 805 1.659 -293 -854 -1.147 2002 710 991 925 2.071 -281 -1.146 -1.427 2003 741 1.024 778 1.531 -283 -753 -1.036 2004 672 1.057 908 1.709 -385 -801 -1.186 Skupaj 19821990 9.553 9.686 31.617 30.485 -133 1.132 999 19911996 4.906 6.209 6.380 9.069 -1.303 -2.689 -3.992 19972004 5.677 8.209 6.569 13.377 -2.532 -6.808 -9.340 19822004 20.136 24.104 44.566 52.931 -3.968 -8.365 -12.333 Na leto 19821990 1.061 1.076 3.513 3.387 -15 126 111 19911996 817 1.035 1.063 1.511 -217 -448 -665 19972004 709 1.026 821 1.672 -317 -851 -1.168 19822004 875 1.048 1.937 2.301 -173 -364 -537 Vir: SURS, 2006. Naravno gibanje prebivalstva je bilo v začetku 80. let še pozitivno (2,7 %o), vendar se je že močno zmanjšalo v primerjavi s predhodnim obdobjem. Kus (1989, 19) navaja, da je naravni prirast v 60. letih znašal okoli 8 %, v 70. letih pa okoli 5 %. Že leta 1985 je bilo v Mariboru število rojenih (1073 oseb) prvič manjše od števila umrlih (1158 oseb) in naravni prirast je bil po tem letu konstantno negativen (negativen naravni prirast se je na nivoju Slovenije pojavil šele leta 1993). V drugi polovici 80. let je znašal okoli -1,0 %, razlika med številom rojenih in umrlih pa je znašala okoli -100 oseb na leto. V tem obdobju je bilo selitveno gibanje prebivalstva veliko in še vedno pozitivno (okoli 4 %o; v mesto se je priselilo okoli 400 oseb na leto več kot se jih je odselilo). V prvi polovici 90. let se je negativni naravni prirast še povečal na okoli -2,7 % (razlika med rojenimi in umrlimi je v povprečju znašala že okoli -220 oseb na leto), temu pa se je v tem obdobju pridružilo tudi negativno selitveno gibanje (-6,5 %; razlika med priseljenimi in odseljenimi je znašala okoli -450 oseb na leto). Odseljevanje se je še intenziviralo v drugi polovici 90. let, ko je selitveni prirast znašal okoli -8,5 % (razlika med priseljenimi in odseljenimi je znašala že več kot -800 oseb na leto). Z vedno manjšo rodnostjo (le 650 do 800 oseb na leto) se je negativni naravni prirast v tem obdobju še povečal (3,5 %; razlika med rojenimi in umrlimi je znašala več kot -300 oseb na leto). Tako se je v drugi polovici 90. let število prebivalcev v Mariboru v povprečju zmanjšalo za več kot 1.100 oseb na leto. Slika 1: Število rojenih, umrlih, priseljenih in odseljenih v naselju Maribor med letoma 1982 in 2004. Po letu 2000 se je v Mariboru nadaljevalo intenzivno zmanjševanje števila prebivalcev. Negativni selitveni prirast se je gibal v povprečju na leto med 800 in 1150 osebami, negativni naravni prirast pa med 280 in 380 osebami. Tako se je med letoma 2000 in 2004 število prebivalcev zmanjšalo za 5.968 oseb oziroma v povprečju za 1.190 oseb na leto. V zadnjih 15 letih trendi gibanja števila prebivalstva v Mariboru kažejo na letno stopnjo zmanjšanja za okoli 1,2 %. S takšnim trendom bo v Mariboru leta 2010 živelo le še okoli 85.000 prebivalcev, kar je daleč pod napovedmi Kusa (1989, 79), ki je do tega obdobja v mestu predvideval stagnacijo prebivalstva. Na njegove, že za takratni čas zelo neugodne, ocene v drugi polovici 80. let je vplivalo negativno naravno gibanje prebivalstva ob še vedno pozitivnem selitvenem gibanju. Razvoj v zadnjih 15 letih pa je pokazal, da je negativno selitveno gibanje celo 2 do 3 krat preseglo sicer konstantno negativno naravno gibanje prebivalstva v Mariboru. Migracije prebivalstva so namreč zelo dinamičen proces in rezultat večjega števila dejavnikov, ki se lahko hitro spreminjajo in že v kratkem časovnem obdobju vplivajo tako na število kot na strukturo prebivalstva. Če je bilo v 60. in 70. letih zelo intenzivno priseljevanje v Maribor, zlasti zaradi gospodarske rasti in večanja števila delovnih mest, se je v zadnjih 15 letih le-to obrnilo povsem v nasprotno smer. Prevladala je suburbanizacija (vsa naselja v okolici mesta beležijo demografsko rast), zaradi gospodarskih razmer in pomanjkanja delovnih mest pa je tudi močno izseljevanje v druga območja Slovenije (tudi v Ljubljano, od koder se po študiju velik del diplomantov ne vrne). Podatki za obdobje med letoma 2000 in 2004 npr. kažejo, da se je iz Maribora v sosednje in druge občine odselilo kar 77,7 % vseh odseljenih, v tujino pa 5,1 % odseljenih. Slika 2: Naravno in selitveno gibanje prebivalstva v naselju Maribor med letoma 1982 in 2004. Na depopulacijo oziroma na odseljevanje prebivalstva iz Maribora kaže tudi dejstvo, da se je po letu 1991 v mestu pričelo zmanjševati tudi število gospodinjstev. To se je med letoma 1991 in 2002 zmanjšalo kar za 1.434 gospodinjstev oziroma 3,6 % (medtem ko se je njihovo število v Sloveniji povečalo). Preglednica 5: Število gospodinjstev v naselju Maribor med letoma 1948 in 2002. Leto 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 Število gospodinjstev 24.508 24.879 27.374 34.089 38.896 39.336 37.902 Indeks (1981) 64 64 70 88 100 101 96 Vir: SURS, 2002. Poleg števila gospodinjstev se je zmanjšalo tudi povprečno število članov gospodinjstva; z 2,68 člana leta 1991 na 2,45 člana leta 2002. Zaskrbljujoče je dejstvo, da se je zelo povečalo število gospodinjstev z enim (z 21,4 % leta 1991 na 28,3 % leta 2002) in dvema članoma, kar kaže predvsem na staranje prebivalstva na eni strani, na drugi strani pa mlada gospodinjstva zaradi odlaganja rojstev še nimajo otrok. Na manjšo rodnost kaže tudi zmanjšanje števila gospodinjstev s štirimi člani (z 20,6 % na 16,4 %) ter dejstvo, da je imelo leta 2002 kar 62,9 % družin z otroci le 1 otroka. Preglednica 6: Gospodinjstva po številu članov v naselju Maribor leta 1991 in 2002. Leto Skupaj gospodinjstev 1 član 2 člana 3 člani 4 člani 5 in več članov Število članov na gospodinjstvo 1991 (št. gosp.) 38.882 8.296 10.204 9.827 8.003 2.492 2,68 2002 (št. gosp.) 37.902 10.717 10.286 8.774 6.206 1.919 2,45 1991 (%) 100,0 21,4 26,3 25,3 20,6 6,4 2002 (%) 100,0 28,3 27,1 23,1 16,4 5,1 Vir: SURS, 1991, 2002. Preglednica 7: Družine po številu otrok v naselju Maribor leta 2002. Skupaj Brez otrok Z 1 otrokom Z 2 otrokoma S 3 in več otroci Število družin 27.572 7.524 12.620 6.604 824 % 100,0 27,3 45,8 23,9 3,0 Vir: SURS, 1991, 2002. 3. Demografski razvoj med letoma 1981 in 2002 po krajevnih skupnostih Zaradi vpliva različnih socialnih in ekonomskih dejavnikov se demografske razmere razlikujejo po posameznih delih mesta. Do leta 1994 je bilo območje mesta razdeljeno na 38 krajevnih skupnosti (v nadaljevanju KS), nato pa na 11 mestnih četrti. Za primerjavo s stanjem v letu 1981 in 1991 (Počkaj Horvat 1997, 59) je Statistični urad RS za potrebe te analize opravil preračun rezultatov popisa prebivalstva leta 2002 na raven krajevnih skupnosti iz leta 1994. Meje KS so bile prirejene območju mesta, zato so bila iz obrobnih KS izločena sosednja naselja: iz KS Počehova je bilo izločeno naselje Počehova, iz KS Prežihov Voranc naselje Vinarje, iz KS Košaki naselje Pekel, iz KS Melje naselje Meljski Hrib, iz KS Jože Lacko naselje Dogoše in iz KS Tone Čufar naselje Zrkovci. Popolne pokritosti mej med območjem mesta in območjem krajevnih skupnosti ni bilo mogoče zagotoviti, zato je bilo v analizo po krajevnih skupnostih zajetih 1.369 prebivalcev več kot jih je po popisu prebivalstva leta 2002 živelo v mestu Maribor (do razlike v višini 1,4 % prebivalstva je prišlo predvsem v obrobnih KS). V analizi se poleg imen KS uporabljajo tudi imena stanovanjskih območij, ki jih je opredelil Drozg (1997, 75). Ta se bolj ali manj ujemajo z območji posameznih ali več KS. Ugotovljena je bila pomembna soodvisnost med demografskimi gibanji ter vrsto in obdobjem izgradnje posameznega dela mesta. Preglednica 8: Krajevne skupnosti v mestu Maribor (po stanju leta 1994) in pregled izbranih podatkov za obdobje med letoma 1991 in 2002. Št. Krajevna skupnost 1 Število prebivalcev 2002 Indeks gibanja števila prebivalcev 19912002 Število gospodinjstev 2002 Indeks gibanja števila gospo-donjste v 19912002 Delež gospodinjstev z 1 ali 2 članoma 2002 (%) Število stanovanj 2002 Delež stanovanj zgrajenih med 19812002 (%) 1 Ob parku 2.803 82,8 1.196 89,9 59,3 1.345 16,4 2 Anton Aškerc 899 79,1 390 84,4 60,3 438 15,5 3 Heroja T. Tomšiča 1.539 83,2 686 89,4 62,2 770 3,6 4 Ivan Cankar 856 79,7 371 86,7 62,5 390 0,0 5 Boris Kidrič 1.039 78,5 456 83,4 60,5 630 38,6 6 Talci 1.694 75,3 641 79,7 46,2 736 36,3 7 Rotovž 1.796 74,6 714 73,7 56,3 836 15,4 8 Koroška vrata 4.536 81,0 1.986 86,7 62,0 2.282 10,2 9 Prežihov Voranc 2 3.513 84,6 1.561 90,9 64,6 1.723 1,7 10 Za tremi ribniki 279 76,9 102 84,3 40,2 117 46,2 11 Počehova 3 647 79,1 246 87,9 48,8 273 17,6 12 Koša ki 4 1.134 85,2 424 95,1 50,2 467 12,6 13 Krčevina 942 89,5 379 97,2 55,7 408 4,9 14 Melje 5 1.451 82,0 532 90,5 50,2 602 3,7 15 Moša Pijade 2.195 81,0 983 88,1 65,2 1.107 4,1 16 Miloš Zidanšek 1.634 78,2 757 94,0 65,8 812 0,0 17 Juga Polak 1.684 100,0 711 111,8 58,4 796 25,4 18 Maks Durjava 1.255 80,8 549 87,3 61,0 603 0,5 19 F. Zalaznik Leon 2.317 92,5 888 94,8 53,3 980 10,4 20 Pohorski bataljon 1.632 93,5 657 101,1 56,3 726 9,6 21 Heroja Šercerja 2.992 91,6 1.199 96,3 54,6 1.344 10,0 22 F. Rozman Stane 2.424 91,1 1.029 90,4 58,4 1.157 1,5 23 Angel Besednjak 1.904 78,8 890 89,6 66,7 976 1,1 24 Jožica Flander 3.332 84,4 1.443 90,7 61,7 1.588 1,3 25 Slavko Šlander 3.051 84,4 1.422 91,0 67,0 1.576 0,1 26 Proleterskih brigad 3.401 78,9 1.356 92,9 52,8 1.412 0,1 27 D. Kveder Tomaž 3.450 85,2 1.328 98,1 49,5 1.367 36,7 Preglednica 8: (nadaljevanje) Krajevna Št. skupnost 1 Število prebivalcev 2002 Indeks gibanja števila prebivalcev 19912002 Število gospodinjstev 2002 Indeks gibanja števila gospo-donjstev 19912002 Delež gospodinjstev z 1 ali 2 članoma 2002 (%) Število stanovanj 2002 Delež stanovanj zgrajenih med 19812002 (%) 28 I. Zagernik Joco 6.049 89,4 2.209 99,3 43,8 2.346 65,6 29 Radvanje 7.714 121,0 2.721 127,0 41,7 2.980 55,4 30 Greenwich 2.350 82,3 1.050 95,5 64,9 1.147 0,1 31 Avgust Majerič 1.977 94,0 811 103,3 59,9 903 16,8 32 Heroja Vojka 2.083 114,1 865 123,0 55,3 811 2,6 33 Slava Klavora 3.657 88,2 1.603 107,2 61,4 1.626 13,0 34 Martin Konšak 2.415 89,2 1.002 99,7 55,6 1.061 9,8 35 Silvira Tomasini 4.445 101,9 1.605 116,0 43,5 1.742 29,3 36 Draga Kobala 2.386 107,6 921 120,4 50,2 1.037 22,9 37 Jože Lacko 6 2.191 115,1 808 123,9 49,1 870 17,7 38 Tone Čufar 7 5.550 103,6 1.914 106,3 49,0 1.998 25,7 Skupaj 8 95.216 90,1 38.405 97,7 55,3 41.982 18,2 Vir: SURS, 2002. Opombe: 1 Številka KS na kartogramih, 2 iz KS Prežihov Voranc je bilo izločeno naselje Vinarje, 3 iz KS Počehova naselje Počehova, 4 iz KS Košaki naselje Pekel, 5 iz KS Melje naselje Meljski Hrib, 6 iz KS Jože Lacko naselje Dogoše, 7 iz KS Tone Čufar naselje Zrkovci, 8 zaradi drugačnega načina zajema podatkov (po KS) se število prebivalcev ne ujema s podatkom iz popisa prebivalstva za naselje Maribor. Že v obdobju med letoma 1981 in 1991 se je število prebivalcev zmanjšalo kar v 28-ih od 38-ih KS. Depopulacija je bila izrazita predvsem v središču mesta, na območju starejše gradnje na levem in desnem bregu Drave, kjer se je število prebivalcev v povprečju zmanjšalo za 11,3 %; to je v vseh KS, razen v KS Ob parku, KS Boris Kidrič in KS Talci (zaradi novogradenj ob novi avtobusni postaji). Izven mestnega središča se je število prebivalcev povečalo v povprečju za 1 %. Na levem bregu se je število prebivalcev povečalo le na območju Ribniškega sela in Počehove, najbolj pa se je zmanjšalo v Melju (kar za 37,1 %). Povečanje je bilo najbolj izrazito na desnem bregu, zlasti na območju novejše blokovske gradnje v soseskah S-23, Nova vas in Borova vas ter na območju Radvanja. Izstopajo KS I. Zagernik Joco, KS D. K. Tomaž in KS Radvanje, v katerih se je število prebivalcev povečalo za več kot 70 %. Na območju Tabora in Zg. Betnave ter na območju Studencev pa se je število prebivalcev zmanjšalo (v povprečju za okoli 12,5 %), podobno tudi v večini KS na območju Teznega in Pobrežja (v povprečju za 6,8 %). Večje je bilo povečanje le v KS Tone Čufar na Pobrežju. Za obdobje med letoma 1991 in 2002 je značilna močna depopulacija skoraj v celem mestu, saj se je število prebivalcev zmanjšalo kar v 32-ih od 38-ih KS. 80,1 - 85 85,1 - 90 90,1 - 100 Nad 100 Do 80 (Indeks) Slika 3: Indeks gibanja števila prebivalcev po krajevnih skupnostih v Mariboru v obdobju med letoma 1981 in 1991. Pomembneje se je povečalo le v treh KS, v katerih je bilo v tem obdobju zgrajeno večje število stanovanj v večstanovanjskih ali individualnih stanovanjskih hišah; t. j. v KS Radvanje (za 21 %) ter na Pobrežju v KS Heroja Vojka (ob Stražunu) (14,1 %) in KS Jože Lacko (Sp. Pobrežje) (15,1 %). Manjša rast ali manjše zmanjšanje je opazno tudi na ostalem območju Pobrežja, Tezenske Dobrave in Studencev, kjer so se z zazidavo zapolnjevale proste površine, oziroma večje individualne stanovanjske hiše omogočajo bivanje dvema generacijama, s čemer se lažje rešuje stanovanjski problem mladih družin. Depopulacija je bila najbolj izrazita v središču mesta, kjer se je število prebivalcev v povprečju zmanjšalo kar za 19 %; na levem bregu prav v vseh KS, na desnem bregu pa v vseh KS razen na Taboru v KS Juga Polaka, kjer se je zaradi gradnje in revitalizacije območja ob severnem delu Betnavske ceste število prebivalcev prenehalo zmanjševati. Na levem bregu Maribora se je v zadnjem obdobju število prebivalcev zmanjšalo tudi v vseh obrobnih KS, na desnem bregu pa zlasti v območju starejše gradnje na Taboru, Zg. Betnavi in ob Regentovi in Ljubljanski ulici (KS Jožica Flander, KS Slavko Šlander), kjer v večini delavskih stanovanj iz 60. let 20. stoletja živi starejše neaktivno prebivalstvo. Število prebivalcev se je močno zmanjšalo tudi v KS Proletarskih brigad (21,1 %). V obdobju med letoma 1981 in 2002 je prišlo torej do intenzivne depopulacije predvsem v gradbeno najstarejših območjih Maribora. V mestnem središču (najstarejši del mesta na levem in desnem bregu) se je število prebivalcev zmanjšalo kar za 27,3 %. Še posebej izstopajo območja Rotovž, Grad, Pod Piramido, Melje ter najstarejši del Tabora. Zmanjšalo se je tudi na celotnem levem bregu Maribora (za 28,6 %); poleg mestnega središča Slika 4: Indeks gibanja števila prebivalcev po krajevnih skupnostih v Mariboru v obdobju med letoma 1991 in 2002. Preglednica 9: Gibanje števila prebivalcev po treh vrstah značilnih območjih Maribora v obdobju med letoma 1981 in 2002. Območje Število prebivalcev Gibanje števila prebivalcev Indeks 1981 1991 2002 19811991 19912002 19811991 19912002 19812002 Skupaj (I, II, III) 1 108.010 105.688 95.216 -1.259 -10.472 97,9 90,1 88,2 Ia - Levi breg 32.384 28.512 23.128 -3.872 -5.384 88,0 81,1 71,4 Ib - Desni breg 75.626 77.176 72.088 2.613 -5.088 102,0 93,4 95,3 - Tabor, Studenci, Radvanje 46.145 49.697 45.034 3.552 -4.663 107,7 90,6 97,6 - Pobrežje, Tezno 29.481 27.479 27.054 -939 -425 93,2 98,5 91,8 IIa - Mestno središče 2 30.165 27.063 21.930 -3.102 -5.133 89,7 81,0 72,7 IIb - Obrobje mesta 77.845 78.625 73.286 1.843 -5.339 101,0 93,2 94,1 IIIa - Območje starejše gradnje 74.689 63.924 55.110 -9.702 -8.814 85,6 86,2 73,8 IIIb - Območje novovejše gradnje 3 33.321 41.764 40.106 8.443 -1.658 125,3 96,0 120,4 Vir: SURS, 2002. Opombe: 1 zaradi drugačnega načina zajema podatkov (po KS) se število prebivalcev ne ujema s podatkom iz popisa prebivalstva za naselje Maribor, 2 mestno središče na levem in desnem bregu (št. KS: 1-8, 15-18), 3 območje s pomembnim deležem stanovanj zgrajenih po letu 1981 (št. KS: 5, 6, 10, 17, 26-29, 35-38). tudi na območju Koroških vrat in severno od njih (Lebarje), pa tudi v širšem obrobju (Za tremi ribniki, Počehova, Krčevina, Košaki). Na desnem bregu Maribora je depopulacija značilna predvsem za območja večstanovanjske Legenda: | Do 70 (Indeks) I | 70,1 - 75 | | 75,1 - 85 I | 85,1 - 100 ] Nad 100 Prebivalstvo 1981 - 2002 Horvat, 2006 Slika 5: Indeks gibanja števila prebivalcev po krajevnih skupnostih v Mariboru v obdobju med letoma 1981 in 2002. 13 19 20 29 28 22 OjC '27 1 J1 T7 .18 / 15 17 31 247 32 14 30 25 33 38 36 '34 35 Legenda: I | 70,1 - 86 (Indeks) I I 86,1 - 92 I | 92,1 - 100 | | 100,1 - 110 I I Nad 110 37 Gospodinjstva 1991-2002 Horvat, 2006 Slika 6: Indeks gibanja števila gospodinjstev po krajevnih skupnostih v Mariboru v obdobju med letoma 1991 in 2002. gradnje iz 60. in 70. let 20. stoletja (Novi Tabor, naselje Jugomont, vzhodni del Nove vasi, Greenwich). Iz manjših pretežno delavskih stanovanj (povprečne velikosti 45-55 m2) se je odselila generacija (že odraslih) otrok, tako da je v teh območjih ostalo večinoma starejše neaktivno prebivalstvo. Povprečno v tem območju živita v stanovanju manj kot 2 osebi. V območjih s prevladujočo individualno gradnjo oziroma v območjih, v katerih so zapolnjevali vmesne površine z novejšo gradnjo, je depopulacija manjša. Na drugi strani pa se je v območjih, v katerih so po letu 1981 zgradili pomemben delež novih stanovanj, povečalo število prebivalcev za 20,4 %. To so območja v JZ (zahodni del Nove vasi, Borova vas, Borštnikovo naselje, Radvanje) in JV delu mesta (Pobrežje, Sp. Pobrežje, Tezno). Na intenzivno depopulacijo v gradbeno najstarejših območjih Maribora kažejo tudi rezultati analize gibanja števila gospodinjstev v obdobju med letoma 1991 in 2002. V mestnem središču se je število gospodinjstev zmanjšalo kar za 12,5 %. Na levem bregu Drave se je zmanjšalo prav v vseh KS, najbolj v starem mestnem jedru (med 15 in 26 %). Kljub nekaterim novogradnjam in sanacijskim posegom (npr. ob Mlinski ulici, Cankarjevi ulici, idr.) se v tem območju kaže močan vpliv terciarizacije in zmanjševanja števila stanovanj. Na desnem bregu se je število gospodinjstev zmanjšalo na celotnem območju starejšega dela Tabora vse do Maribora-Jug, na Studencih in v Železničarski koloniji. Izstopa le območje revitalizacije in gradnje novih večstanovanjskih stavb ob severnem delu Betnavske ceste. Število gospodinjstev se je pričelo zmanjševati tudi na območju Nove vasi in Greenwicha. V obdobju med zadnjima popisoma se je število gospodinjstev v Mariboru povečalo predvsem v območjih, v katerih je bilo zgrajenih več stanovanj. To velja zlasti za JZ in JV obrobje mesta na območju Radvanja, Sp. Pobrežja, Brezja, Ob Stražunu, na Teznem, kjer se je v nekaterih KS število gospodinjstev povečalo celo med 16 in 27 %. V primerjavi z rastjo števila prebivalcev v teh območjih lahko ugotovimo, da je bila rast prebivalcev in gospodinjstev večja v območjih s prevladujočo gradnjo večstanovanjskih stavb, medtem ko se je v območjih pretežno individualne gradnje število gospodinjstev bolj povečalo kot število prebivalcev. Za ožje mestno središče na levem bregu Drave je značilno največje zmanjšanje števila gospodinjstev. Vendar pa analiza deleža gospodinjstev z 1 ali 2 članoma kaže, da to območje z 32 - 35 % samskih gospodinjstev oziroma 55 - 63 % gospodinjstev z 1 ali 2 članoma ne odstopa bistveno od povprečnih vrednosti, ki veljajo v mestu. Izjema je območje med Gosposvetsko in Vinarsko cesto, kjer je delež najvišji. Najvišji deleži (35 - 38 % samskih gospodinjstev oziroma 63 - 67 % gospodinjstev z 1 ali 2 članoma) prevladujejo na desnem bregu v območju starejše večstanovanjske gradnje; zlasti na območju starejših delavskih stanovanj. V obdobju intenzivne gradnje v 60. letih so ta stanovanjska območja nastajala predvsem na območju starejšega dela Tabora do naselja Jugomont, v zahodnem delu Tezna in Pobrežja (Greenwich), to je v bližini industrijskih območij, ki so potrebovala delovno silo. Danes živi v teh stanovanjih, za katera je značilna tudi relativno majhna površina, večinoma starejše vzdrževano prebivalstvo, na kar opozarjajo tudi vrednosti starostnega indeksa prebivalstva, ki so večinoma višje od 200. Preglednica 10: Gibanje števila gospodinjstev po treh vrstah značilnih območjih Maribora v obdobju med letoma 1991 in 2002 in delež gospodinjstev po številu članov leta 2002. Območje Št. gosp. 2002 Indeks 19912002 % gospodinjstev 2002 1 član 2 člana 3 člani 4 člani 5 in več članov Skupaj (I, II, III) 1 38.405 97,7 28,2 27,1 23,2 16,4 5,1 Ia - Levi breg 9.684 86,9 31,4 27,1 21,4 15,1 5,0 Ib - Desni breg 28.721 102,0 27,1 27,2 23,8 16,8 5,1 - Tabor, Studenci, Radvanje 18.142 98,2 27,1 27,5 23,8 16,7 4,9 - Pobrežje, Tezno 10.579 109,2 27,1 26,6 23,8 17,1 5,4 IIa - Mestno središče 2 9.440 87,5 33,5 26,8 20,8 14,3 4,5 IIb - Obrobje mesta 28.965 101,5 26,5 27,2 24,0 17,1 5,3 IIIa - Območje starejše gradnje 23.439 93,5 31,6 28,6 21,1 14,1 4,7 IIIb - Območje novovejše gradnje 3 14.966 105,1 22,9 24,9 26,5 20,1 5,6 Vir: SURS, 2002. Opombe: 1 zaradi drugačnega načina zajema podatkov (po KS) se število prebivalcev ne ujema s podatkom iz popisa prebivalstva za naselje Maribor, 2 mestno središče na levem in desnem bregu (št. KS: 1-8, 15-18), 3 območje s pomembnim deležem stanovanj zgrajenih po letu 1981 (št. KS: 5, 6, 10, 17, 26-29, 35-38). Analiza demografskih gibanj je pokazala, da so le-ti v tesni povezavi z razvojem funkcij ter obdobjem izgradnje posameznega dela mesta. V območju mesta na levem bregu Drave prevladujejo starejše večstanovanjske hiše ter individualne hiše vilskega tipa, novejša večstanovanjska zazidava pa je zapolnila vmesne proste površine. Več kot tretjina stanovanj, v ožjem mestnem središču pa več kot polovica, je bila zgrajena pred letom 1945. Povprečna velikost stanovanj se v mestnem središču giblje med 65 - 70 m2, na obrobju med 70 - 80 m2, največja pa je na območju vil Za tremi ribniki (120 m2). V povprečju v posameznem stanovanju v mestnem središču živita le 2, v okolici pa do 2,5 osebe. V tem območju živi pretežno prebivalstvo, ki po izobrazbi in dohodkih sodi v zgornjo polovico socialne lestvice (Drozg 1997, 76). Na demografski razvoj v mestnem središču močno vpliva terciarizacija. Ta se iz srednjeveškega dela mesta širi proti meščanskemu delu pa tudi v najstarejši industrijski del na vzhodnem delu mesta. Nekatere novogradnje in sanacijski posegi v ožjem mestnem središču in okolici (npr. ob Mlinski ulici, Cankarjevi ulici, Koroški cesti) so sicer nekoliko zaustavili intenzivno depopulacijo, vendar pa je ta v zadnjih letih velika, predvsem zaradi vse večjega staranja prebivalstva v tem delu mesta. Legenda: I | 63,1 - 67 % 60,1 - 63 % □ 55,1 - 60 % □ 49,1 - 55 % □ 40,1 - 49 % Gospodinjstva 2002 Horvat, 2006 Slika 7: Delež gospodinjstev z 1 ali 2 članoma po krajevnih skupnostih v Mariboru v letu 2002. Legenda: 0 - 2 % ■ 2,1- 5 % □ 5,1- 15 % 1 1 15,1 - 30 % 1 1 30,1 - 65 % Stanovanja 2002 Horvat, 2006 Slika 8: Delež stanovanj zgrajenih po letu 1981 po krajevnih skupnostih v Mariboru v letu 2002. Preglednica 11: Stanovanja po letu zgraditve po treh vrstah značilnih območjih Maribora v letu 2002. Območje Število stanovanj 2002 % stanovanj do 1945 1946-60 1961-80 1981-90 po 1991 Skupaj (I, II, III) 1 41.982 23,7 12,6 45,5 13,0 5,1 Ia - Levi breg 11.017 37,2 17,4 32,5 8,3 4,6 Ib - Desni breg 30.965 18,9 10,9 50,1 14,7 5,3 - Tabor, Studenci, Radvanje 19.770 20,1 9,5 48,6 16,7 5,1 - Pobrežje, Tezno 11.195 16,7 13,4 52,9 11,2 5,8 IIa - Mestno središče 2 10.745 37,8 16,5 32,3 7,3 6,1 IIb - Obrobje mesta 31.237 18,9 11,3 50,1 15,0 4,8 IIIa - Območje starejše gradnje 25.760 28,7 14,7 49,6 4,3 2,7 IIIb - Območje novovejše gradnje 3 16.222 15,8 9,4 39,0 26,9 9,0 Vir: SURS, 2002. Opombe: 1 zaradi drugačnega načina zajema podatkov (po KS) se število prebivalcev ne ujema s podatkom iz popisa prebivalstva za naselje Maribor, 2 mestno središče na levem in desnem bregu (št. KS: 1-8, 15-18), 3 območje s pomembnim deležem stanovanj zgrajenih po letu 1981 (št. KS: 5, 6, 10, 17, 26-29, 35-38). Na desnem bregu Drave so razmere bolj zapletene in povezane s postopnim širjenjem mesta in razvojem funkcij. Analiza kaže, da se demografske razmere slabšajo v odvisnosti od starosti stanovanj. Izrazito izstopa območje s starejšimi, t. im. delavskimi stanovanji, ki so bila zgrajena pretežno v obdobju intenzivne gradnje v 50., 60. in 70. letih 20. stoletja na območju starejšega dela Tabora do naselja Jugomont ter v Z delu Tezna in Pobrežja (npr. Greenwich), to je v bližini industrijskih območij. Za ta stanovanja je značilna relativno majhna površina (med 45 in 55 m2), kar ima za posledico, da se je iz teh stanovanj v večini primerov odselila generacija odraslih otrok, zato so demografske razmere v tem delu Maribora najslabše. V posameznem stanovanju živita v povprečju manj kot 2 osebi (najmanj v KS Slavko Šlander). Tudi v tem območju so nekatere novogradnje in sanacijski posegi nekoliko zaustavili intenzivno depopulacijo; zlasti izstopa območje revitalizacije in gradnje novih večstanovanjskih stavb ob severnem delu Betnavske ceste in ob območju nekdanje tovarne Merinka. Med starejša gradbena območja sodi tudi območje ob Ruški cesti in na Studencih, kjer so stanovanja v povprečju velika med 65 in 70 m2, vendar pa v njih, zaradi slabše socialne sestave, v povprečju živi 2,2 do 2,5 oseb. Nova stanovanjska območja v Mariboru so se od 80. let dalje postopoma širila proti obrobju mesta. Najvišje deleže novozgrajenih stanovanj, posledično pa tudi demografsko rast, imajo stanovanjska območja v jugozahodnem (Borova vas, Borštnikovo naselje, Radvanje) in v vzhodnem delu mesta (Pobrežje, Brezje, V del Teznega). Na območjih večstanovanjske gradnje so stanovanja v povprečju velika med 65 in 70 m2, kjer prevladuje individualna gradnja pa med 70 in 80 m2. V posameznem stanovanju živijo v povprečju 2,5 do 2,8 osebe, kar je najvišja vrednost v Mariboru. - 55 m - 65 m2 - 70 m2 - 80 m2 - 120 m: Slika 9: Povprečna površina stanovanj (v m2) po krajevnih skupnostih v Mariboru v letu 2002. 4. Zaključek V začetku 80. let 20. stoletja je v večjih slovenskih mestih proces klasične urbanizacije s priseljevanjem prebivalstva iz manj razvitih območij Slovenije in drugih republik bivše Jugoslavije pričel postopoma nadomeščati proces suburbanizacije z odseljevanjem mestnega prebivalstva v okolico. Suburbanizacija ter močno zmanjšana rodnost v mestih, posledično pa staranje mestnega prebivalstva so povzročili, da je v večini velikih mest prišlo do depopulacije. Tako podatki zadnjih dveh popisov prebivalstva kažejo, da se je med letoma 1991 in 2002 število prebivalcev v Ljubljani zmanjšalo za 3,1 %, v Celju za 7,1 %, Kranju za 2,4 % in v Kopru za 4 %. Depopulacija je bila najbolj intenzivna prav v Mariboru, kjer se je število prebivalcev zmanjšalo kar za 9,7 %. Depopulacijo in staranje prebivalstva v Mariboru so napovedovale že izdelane projekcije demografskega razvoja iz konca 80. in začetka 90. let (Kus 1989; Jakoš 1994), ki pa so ocenjevale, da bo prišlo do v prispevku opisanega demografskega stanja šele leta 2010. Projekcije so pravilno napovedale vedno nižjo stopnjo rodnosti in počasno povečevanje smrtnosti (zaradi intenzivnega staranja prebivalstva), niso pa mogle pravilno napovedati migracijskega gibanja prebivalstva. To velja za izrazito dinamičen pojav, ki je odvisen od številnih dejavnikov, zlasti od družbeno-ekonomskega razvoja. Zaradi propada velikih industrijskih podjetij, stalno visoke stopnje brezposelnosti (zlasti v industrijskih dejavnostih) ter družbeno-gospodarskega zaostajanja za osrednjo Slovenijo, se je v drugi polovici 90. let močno okrepilo odseljevanje iz Maribora in odločilno prispevalo k vedno večjemu zmanjševanju števila prebivalcev. Negativen naravni prirast je v Mariboru prisoten že od leta 1985 dalje, selitveni prirast pa od leta 1991. Od sredine 90. let se je število prebivalcev v Mariboru v povprečju zmanjšalo za okoli 1.100 oseb na leto, kar predstavlja letno stopnjo zmanjšanja za okoli 1,2 %. Analize kažejo, da k zmanjšanju števila prebivalstva okoli 30 % prispeva negativno naravno gibanje, kar okoli 70 % pa negativno selitveno gibanje prebivalstva. Po letu 2000 se razmere še slabšajo in nadaljuje se intenzivna depopulacija ter staranje prebivalstva (starostni indeks v Mariboru je bil leta 2002 za 48 % višji od državnega povprečja). Negativni selitveni prirast se v tem obdobju giblje na letni ravni med 800 in 1150 osebami, negativni naravni prirast pa med 280 in 380 osebami. Tako se je med letoma 2000 in 2004 število prebivalcev zmanjšalo za 5.968 oseb oziroma v povprečju za 1.190 oseb na leto. Po dostopnih podatkih se je le okoli tretjina prebivalstva iz mesta preselila v okolico Maribora (v druga naselja nekdanje občine Maribor). Med preostalima dvema tretjinama se jih je del preselil v širšo Podravsko regijo, ki tudi doživlja stagnacijo, pomemben del pa tudi v Osrednjo slovensko regijo (v Ljubljano z okolico). Ta z delovnimi mesti, ki jih v Mariboru primanjkuje, privlači zlasti visokošolsko izobražene kadre. Na ta način se še povečuje gospodarska in socialna razlika med prestolnico in drugimi regionalnimi središči v Sloveniji. Na depopulacijo oziroma na odseljevanje prebivalstva iz Maribora kaže tudi dejstvo, da se je po letu 1991 v mestu pričelo zmanjševati tudi število gospodinjstev. V obdobju med letoma 1991 in 2002 se je njihovo število zmanjšalo kar za 1.434 oziroma 3,6 %, medtem ko se je v Sloveniji povečalo. Podobne so razmere tudi pri spremembi števila stanovanj. To se je v Sloveniji povečalo za 13 %, med večjimi mesti pa zopet najmanj v Mariboru; le za 5 %. Na drugi strani pa je bila stanovanjska gradnja posebej intenzivna v drugih naseljih v občini Maribor, kjer se je število stanovanj in gospodinjstev povečalo za četrtino. Tudi vse novonastale občine v obravnavani regiji beležijo porast števila stanovanj (od 21 do 28 %) in gospodinjstev (od 19 do 26 %). Velik porast števila stanovanj v suburbanem območju Maribora ne gre le na račun novogradenj, temveč tudi na račun dejstva, da so v preteklosti tu gradili velike individualne stanovanjske hiše v katerih se sedaj nahajajo dve ali celo tri generacije. Predstavljene demografske razmere prikazujejo povprečne vrednosti za celotno mesto Maribor, vendar se le-te, zaradi različnih socialnih in ekonomskih dejavnikov, razlikujejo po posameznih delih mesta. V obdobju v 70. in 80. letih 20. stoletja se je mestno prebivalstvo na obeh bregovih Drave razvijalo različno, kar kaže tudi na različno socialno topografijo mesta. Na levem, pretežno meščanskem bregu Drave, je število prebivalcev večinoma stagniralo, na desnem bregu pa se je močno povečevalo, zlasti v območjih novejše intenzivne večstanovanjske gradnje. V 90. letih pa se je depopulacija pričela intenzivno širiti tudi na desnem bregu Drave, zlasti v starejših delavskih predelih, ki so se v 90. letih v demografskem razvoju izenačila s središčem mesta. To so območja z najvišjim deležem ostarelega prebivalstva z dokaj nizko izobrazbo, kjer se število prebivalcev, zaradi staranja in odseljevanja mlajših generacij iz majhnih stanovanj, hitro zmanjšuje. V območju mesta na levem bregu Drave prevladujejo starejše večstanovanjske hiše ter individualne hiše vilskega tipa, novejša večstanovanjska zazidava pa je zapolnila vmesne proste površine. Na demografski razvoj v mestnem središču je močno vplivala terciarizacija. Ta se iz srednjeveškega dela mesta širi proti meščanskemu delu pa tudi v najstarejši industrijski del na vzhodnem delu mesta. Nekatere novogradnje in sanacijski posegi v ožjem mestnem središču in okolici (npr. ob Mlinski ulici, Cankarjevi ulici, Koroški cesti) so sicer nekoliko zaustavili intenzivno depopulacijo, vendar pa je ta v zadnjih letih velika, predvsem zaradi vse večjega staranja prebivalstva v tem delu mesta. Zmanjševanje števila prebivalstva na desnem bregu Drave pa je povezano predvsem z visokim negativnim naravnim prirastom v območjih z ostarelim prebivalstvom. V starejših blokovskih soseskah in soseskah enodružinskih hiš prevladujejo generacije v starosti nad 50 let, katerih potomci so se v fazi oblikovanja svojih gospodinjstev odselili od staršev, ponavadi na mestno obrobje oziroma v novejše stanovanjske soseske. To velja še zlasti za območja majhnih delavskih stanovanj, ki so bila zgrajena pretežno v obdobju intenzivne gradnje v 50., 60. in 70. letih 20. stoletja v bližini industrijskih območij na območju Tabora vse do območja Maribor-Jug, na območje Greenwicha, ob Nasipni ulici, ob JZ delu Ptujske ceste na Teznem. Nekatere novogradnje in sanacijski posegi so nekoliko zaustavili intenzivno depopulacijo; zlasti izstopa območje revitalizacije in gradnje novih večstanovanjskih stavb ob severnem delu Betnavske ceste in proti območju nekdanje tovarne Merinka. Najbolj ugodne demografske razmere so v robnih delih mesta, kjer je tudi največ mlajšega prebivalstva. V 90. letih je prebivalstvo naraščalo predvsem v jugozahodnem (Borova vas, Borštnikovo naselje, Radvanje) in vzhodnem delu mesta (Pobrežje, Brezje, V del Teznega), ki je bilo predvideno za območje širitve mesta in obsežno stanovanjsko gradnjo. Razmere so najbolj ugodne zlasti v območjih individualnih družinskih hiš, ki so pogosto dovolj velike za dve generaciji, tako da je odseljevanje manjše in demografske razmere v teh območjih niso tako kritične. Maribor se bo moral v prihodnje aktivno soočiti s problemom depopulacije. Sedanji razvoj namreč vodi v oblikovanje demografsko pasivnih območij in celo v socialno degradacijo in getoizacijo posameznih delov mesta. To pa je proces, ki ga v razvitih okoljih poskušajo omiliti in omejiti. Med možnimi ukrepi, ki zagotavljajo izboljšanje razmer v starostnem, socialnem in ekonomskem smislu je tudi ustrezna urbanistična politika. Demografska analiza je namreč pokazala, da so se demografske razmere v starejšem delu mesta izboljšale, če je prišlo do revitalizacije in gradnje novih stanovanj, ki so pritegnila zlasti mlajše prebivalstvo; npr. ob Mlinski ulici, Cankarjevi ulici, Koroški cesti in ob severnem delu Betnavske ceste. Viri in literatura: Drozg, V. 1997: Nekatere značilnosti ustroja Maribora. Geografski vestnik 69, str. 73-92. Ljubljana. Kus, Z. 1989: Razvoj prebivalstva Maribora na prehodu v 21. stoletje. Projekt Maribor 2000, Maribor. Pak, M. 1994: Razvoj in struktura prebivalstva Maribora. Maribor-Marburg, prispevek h geografiji prijateljskih mest v Sloveniji in Nemčiji, str. 57-78. Maribor. Počkaj Horvat, D. 1996: Demografske značilnosti mesta. Urbanistična zasnova mesta Maribor. ZUM, Maribor. Počkaj Horvat, D. 1997: Demografske značilnosti Maribora in njegova notranja členitev. Geografski vestnik 69, str. 45-72. Ljubljana. Ravbar, M. 2000: Regionalni razvoj slovenskih pokrajin. Geographica Slovenica 33, str. 9-81. Ljubljana. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 1981, 1991, 2002. SURS, Ljubljana. POPULATION DEVELOPMENT IN THE CITY OF MARIBOR IN THE YEARS BETWEEN 1981 AND 2002 Summary The population development in the city of Maribor between 1981 and 2002 basically followed the tendencies of other larger Slovene cities, but the process of depopulation, however, was most intensive in Maribor, where it started as early as in the 1980s and even increased in the 1990s. Negative natural growth can be observed Maribor reaches from 1985 onwards, while a negative migration growth has been present since 1991. From the mid 1990s the number of inhabitants in Maribor annually decreased by about 1,100 persons, which amounts to an annual rate of about 1.2 %. Analyses have shown that about 30 % of the decrease in the number of inhabitants in Maribor are the result of a negative natural growth, while about 70 % are the result of a negative migration movement of the population. Available data reveal that merely 30 % of the Maribor population migrated to the environs of Maribor. Of the remaining two thirds, one third moved to the wider Podravje region, which is also experiencing stagnation, and the other third into the Central Slovene region. The depopulation or migration of the population away from Maribor reflects also in the fact that the number of households in Maribor has been on the decrease since 1991. Between 1991 and 2002 the number of households decreased by 1,434, which is 3.6 %, while the number of households in Slovenia increased. Maribor has, compared to other larger Slovene cities, also the highest percentage of senior citizens and the highest age index of population. Due to the influence of various social and economic factors, the demographic circumstances differ from one part of the city to another. The present analysis demonstrates the situation in 38 local communities and indicates a significant correlation between the demographic movements and the development of functions, the type and period of building of the individual parts of the city. In the period between the 1970s and the 1980s the population on both banks of the Drava river developed differently, revealing also differences in the social topography of the city. On the left bank of the river, where the city centre is situated, the number of inhabitants more or less stagnated, while on the right bank it increased significantly, particularly in the areas where residential complexes had been built in the recent years. In the 1990s, depopulation began to spread also on the right bank of the river, especially in the older working class areas of residence. In the 1990s it reached the demographic development of the centre of the city. These are the areas with the highest percentage of elderly people with relatively poor education. Here the number of inhabitants is decreasing rapidly due to ageing of the existing population and migration of the younger generations from the small flats. The most favourable demographic situation is now on the outskirts of the city where the majority of the younger population reside. In the 1990s the population increased particularly in the southwestern (Borova vas, Borštnikovo naselje, Radvanje) and eastern parts of the city (Pobrežje, Brezje, Tezno), which had been intended as the area where the city should expand and numerous residences be built. In the future, Maribor, the second largest city in Slovenia, will be forced face the problem of depopulation and do something about it, since the current development is leading to the formation of demographically passive areas or even to social degradation and the getoization of individual parts of the city.