Poštnina
paišalirana.
Uredništvo
in
upravnlštro lista Je v Ljubljani Breg St. 12. Telefon 119.
Štev. 14.
V Ljubljani, 8. aprila 1922
Leto II.
Celoletna naročnina 37 50 D
''lA,
Izhaja 'vsako soboto
«UI OZ
merno. — Pri malih oglasih beseda 25 p.
Za jugoslovansko zvezno državo.
V zadnjih številkah našega lista smo po našem mnenju dovolj jasno utemeljili in obrazložili potrebo, da si mora tudi naš slovenski narod kljub svoji maloštevilnosti in razmeroma ozkemu ozemlju, na katerem prebiva, postaviti že vendar enkrat svoj najvlšjl politični cilj, ki naj najde izraza v zahtevi po lastni narodni državi ali vsaj državnosti. Za slučaj, da si zgradimo v družbi s Srbi, Hrvati in Bolgari svojo skupno državno hišo, bo treba od nekaterih točk, ki spadajo k pojmu lastne države, na korist celokupnosti seveda, odstopiti (n. pr. od zahteve po lastni carinski meji, lastni armadi itd.), toda za slučaj, da bi razvoj zgodovinskih dogodkov skupno državno hišo oviral in preprečil, moramo takoj zopet seči po svojem najvišjem političnem cilju In naglašati zahtevo po svoji lastni državi pred vsem svetom. Od te zahteve ne sme slovenski narod nikdar končnoveljavno odstopiti, ampak kvečjemu le trenotno, kajti narod, ki se potrebe lastne države ali vsaj lastne državnosti ne zaveda, ni narod!
Zahteva po lastni državnosti srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda ni izražena samo od naše strani, in tudi ne šele danes, ampak je obsežena tudi v političnih programih nekaterih srbskih in hrvatskih strank, in sicer tistih strank, ki zahtevajo zvezno državo Jugoslovanskih narodov ali jugoslovansko federacijo. Beseda „federacija“ prihaja od latinske besede „foedus“ (reci: fedus), kar pomeni „zvezo“, v našem slučaju „zvezo držav", in sicer tako zvezo, v kateri si ohrani vsak zvezni del kolikor mogoče velik kos svoje lastne neodvisnosti.
Jugoslovansko zvezno državo ali jugoslovansko federacijo zahteva v Srbiji srbska republikanska stranka. V glavnem glasilu te stranke, v belgraj-skem listu ..Republika" z dne 26. marca 1922 čitamo sledeči program srbske republikanske stranke glede ureditve jugoslovanske države:
I. Mi si moramo priboriti republikansko državno obliko: 1. Ker je ta oblika boljša kot monarhija in je v današnjih razmerah edino mogoča oblika za skupno državo, in 2. ker republikanska oblika vladavine omogoča narodu, da vlada sam nad seboj in izključuje vsako nadvlado kogarkoli na drugimi.
II. Širiti moramo idejo jugoslovanstva, ker ona izraža narodno solidarnost in ne uničuje niti Srbstva niti Hr-vatstva niti Slovenstva.
III. Treba je oživotvorlti federalizem, ker ta najbolj odgovarja republikanskemu naziranju in jugoslovanski misli.
Jugoslovanska federacija predstavlja na zunaj eno državo. V kompetenco skupne države pa naj spada: vnanja politika, gospodarska politika napram ino-stranstvu (carina, trgovske pogodbe in tako dalje), prometna politika (n. pr. državne železnice), socialna zakonodaja, armada, finance (kolikor se tičejo sredstev za pokritje stroškov za zgoraj omenjene zadeve), državna banka itd., seveda vse to na podlagi sporazuma med državami, ki bi tvorile to zvezo. Državi naj načeluje predsednik republike, ki bi stal pod kontrolo skupnega parlamenta.
To je v glavnih točkah federalistični program srbske republikanske stranke.
Za jugoslovansko federacijo se je izrekla tudi ogromna večina hrvatskega naroda, ki jo danes zastopa „hrvatski blok“. Hrvatje so v veliki večini za republikansko državno obliko. V podrobnosti Radičevega programa se ne bomo spuščali, da se izognemo očitku, češ, da smo mi nekaka Radičeva filijala v
Sloveniji. V bistvenih točkah se politični program hrvatskega bloka krije z zahtevami srbskih republikancev.
Zahteva po federaciji ali zvezi ju-goslovanskih držav pa predpostavlja, da se morajo tudi že posamezni deli zavedati svoje lastna državnosti. Dokler nimam zavesti, da mi jo potrebna lastna državnost, tudi nimam nikakega interesa, da bi jo uveljavil v kakršnikoli zvezi.
Ali imamo tudi Slovenci to zavest? Ali čutimo tudi mi potrebo po lastni državnosti? Ali imamo tudi mi svoj najvišji politični cilj?
Mi smo že zadnjič omenili besede pokojnega dr. Kreka, ki jih je za časa gibanja za majniško deklaracijo nekje zapisal: „Narod brez lastne državnosti ni narod!“ Ne vemo, ali so naši politiki na te zlate besede pozabili, ali pa jih ovira kak drug razlog, da se jih nikjer ne spominjajo. Tega, kakor rečeno, ne vemo. Eno pa vemo: Politik, ki bi danes vstal pred slovenskim ljudstvom, ki bi povzel stari Krekov program o lastni državnosti in ki bi slovenskemu ljudstvu zaklical: Postavi se na lastne noge, da boš na svoji zemlji s£mo gospodovalo, tak politik bi potegnil vse ljudstvo za seboj! In ljudstvo bi mu bilo hvaležno, če bi našel pravo besedo za mišljenje, ki v ljudski duši že dolgo tli, pa ne najde izraza. Ali se bo našel tak politik? Hvaležna taka naloga v toliko sicer ne bo, ker „od zgoraj11 ne bo žel pohvale in bo mogoče tudi preganjan in zaprt, zato bo pa toliko hvaležnejša med — ljudstvom, med narodom.
Pa da se vrnemo k stvari. Tudi pokojni dr. Krek ni bil prvi med Slovenci, ki je naglašal potrebo po lastni državnosti.
V ravnokar izišli knjigi ..Politično življenje Slovencev11 (napisal dr. Drag. Lončar), čitamo na str. 84.: „Ivan Cankar je poudarjal v javnem predavanju v Ljubljani 12. aprila 1913. leta kot politični smoter južnoslovansko zvezno republiko štirih sorodnih narodov.
V isti knjigi čitamo na str. 82. o takozvani ..tivolski resoluciji11, ki jo je sprejela jugoslovanska socialno-demo-kratična stranka na svoji konferenci v ljubljanskem hotelu (odtod tudi ime resolucije) dne 21. in 22. novembra leta 1909. sledeče: „0 avstro-ogrskih južnih Slovanih je izjavila konferenca progra-matično, da smatra za končni smoter svojega narodno-političnega stremljenja popolno narodno združitev vseh južnih Slovanov v svrho avtonomnega narod-no-kulturnega življenja...
Dalje na isti strani: „Dne 7. do 9. januarja 1910. leta je bila balkanska konferenca socialno-demokratičnih strank v Belgradu, katere se je udeležil izmed Slovencev dr. Tuma, ki je ob enem s Srbi Lapčevičem, Topalovičem in Tuco-vičem razpravljal o balkanskem in juž-no-slovanskem vprašanju v „Naših Zapiskih11 1912. leta v smislu na konferenci sprejete politične formule: Balkan balkanskim narodom v federativni republiki."
Ameriški Slovenci pa so se oglasili, kakor čitamo v dr. Lončarjevi knjigi na str. 112., v takozvani „chicaški izjavi11, katero so sprejeli 29. junija 1. 1917. in katero je odobril 11. in 12. avgusta istega leta ustanovni občni zbor „Slov. republikanskega udruženja11 v Chikagu.. Temeljna načela te izjave so bila: »Upoštevajoč, da ima vsak Izmed južnoslovanskih delov svojo kulturo in literaturo, svoje šege in tradicije, je edino uspešna rešitev slovenskega in južnoslovanskega vprašanja v takšni politični združitvi vseh Južnoslovanskih delov, ki prepušča vsakemu delu avtonomijo v vsem, kar ni po svoji naravi skupno.
Smoter Je: južnoslovanska federativna republika..., v katero vstopijo vsi deli po svoji svobodni volji."
*
Ta kratek pregled nam kaže, da misel na federativno ali zvezno obliko
jugoslovanske države ni nova. V njej pa tiči tudi jedro misli na lastno državnost oziroma na lastno državo in zato smo smatrali za potrebno in koristno, da smo vsaj nekaj takih izjav zbrali.
Kraljeva civilna lista.
Odločen nastop Jugoslovanskega kluba.
Pretekli teden so objavili listi senzacionalno vest o nameravanem zvišanju kraljeve civilne liste. Civilna lista ali apanaža se imenuje svota, ki jo prejema vladar od države. Vladarji delijo namreč svoje premoženje na dvoje: na svoje čisto privatno premoženje in na dohodke, ki jim jih odmeri parlament kot letni dohodek iz državne blagajne, t. j. iz davčnega denarja.
Kraljeva civilna lista v Belgradu je bila doslej določena na 1 milijon in 200 tisoč dinarjev v zlatu. Pred vojno je bila ta svota enaka 1 milijon 200 tisoč dinarjev v papirju, ker ni bilo med papirnatim in zlatim denarjem nobene razlike. Kako so izplačevali civilno listo po vojni, nam ni znano. Če so jo izplačevali v „zlatu“, potem je seveda morala znašati v papirju izplačana svota mnogo več kakor 1 milijon, kajti zlati dinar je enak zlatemu francoskemu oziroma švicarskemu franku in 1 milijon dinarjev v zlatu bi bilo enako 15 milijonov dinarjev v papirju ali 60 milijonov kronam.
Novi zakonski načrt o kraljevi civilni listi pa je nameraval po poročilih belgrajskih listov določiti za kraljevsko blagajno letno okrog 240 milijonov kron. Ta denar pa se ne bo izplačeval le v našem denarju (v kronah ali dinarjih), ampak nekaj milijonov bi se izplačevalo v francoskih frankih!!
Ta zahteva je naravnost neverjetna. Pripominjamo, da krivde zaradi te zahteve ne zadene toliko kraljeve osebe kakor pa odgovorno vlado. Kaj si bo mislil tuji svet? Kako visoko bo stala naša valuta, če bodo v tujih časopisih brali, da se celo kralj kot vrhovni vidni reprezentant države brani plačilnih sredstev tiste države, kateri je vladar? V belgrajskem listu ..Republika11 smo čitali je pred nekaj tedni beležko — ponatisnili smo jo tudi mi —, da prejema kralj svojo ^lačo11 v francoskih frankih. Ta vest je ostala neovržena, bodisi iz malomarnosti vladnih krogov, bodisi vsled tega, ker je bila in je resnična.
Ostala pa je vendarle kolikor toliko neopažena. A kaj naj rečemo danes, ko vlada javno nastopi s takim nečuvenim zakonskim predlogom v parlamentu?!
Zato ni čudo, da je naletel predlog vlade na vsestranski odpor pri vseh ljudeh, ki so si ohranili še nekaj zdravega razuma. Uprle so se vladinemu predlogu razne stranke prvič zaradi nameravanega delnega izplačila civilne liste v frankih, drugič pa zaradi višine civilne liste. Današnja krona res ni več predvojna krona, ampak če jih je 240 milijonov, vendar še nekaj zaležejo!
Med parlamentarnimi strankami, ki so se vladnemu predlogu uprle, je odlično nastopil tudi Jugoslovanski klub. Klub slovenskih ljudskih poslancev je sklenil, da bo glasoval nele proti zvišanju civilne liste, ampak kot opozlcional-na stranka proti civilni listi sploh.
To je važen sklep in mi ga iskreno pozdravljamo in odobravamo. Ta sklep pomeni po našem mnenju dober korak „na levo11 od strani parlamentarnega vodstva Slovenske ljudske stranke in mi smo prepričani, da se vsa slovenska javnost z omenjenim sklepom in storjenim korakom Jugoslovanskega kluba popolnoma strinja. Ljudstvo zahteva odločno politiko in krepke poteze.
V vrstah parlamentarne delegacije Slovenske ljudske stranke sploh opažamo zadnji čas neko krepkejšo in sve-žejšo sapo. Spominjamo le na odločen nastop poslanca Sušnika za avtonomijo Macedonije. Profesor Šušnik je gotovo debro vedel, kakšno gnezdo bo zadel, če bo le izustil besedo ..Macedonija11. Kljub temu se ni ustrašil, povedati bel-grajski gospodi nekaj bridkih resnic, ki bi ga bile kmalu mnogo veljale. Ta nastop ni ostal neopažen. Zapomnili si ga niso le Srbi, ampak tudi slovensko ljudstvo, ki hoče odločnosti.
Če bo Jugoslovanski klub vztrajno zasledoval politiko energije, bo po našem prepričanju žel odobravanje vseh slovenskih volilcev.
Trgovski shod v Ljubljani.
V pondeljek so bile trgovine zaprte. Ljubljanski trgovci so na ta dan sklicali shod trgovcev iz cele Slovenije, da protestirajo proti silnemu davčnemu obremenjenju.
Poteka trgovskega shoda ne bomo na široko opisovali. Kdo je shodu predsedoval in kdo je govoril in kako dolgo je zborovanje trajalo, je za nas precej postranska stvar. Omeniti hočemo na kratko le dve, tri stvari, ki se nam zde zelo značilne.
Menda takoj prvi govornik se je pečal z našim zadružništvom in je vlado ostro napadel zaradi tega, ker dovoljuje zadrugam podpore iz davčnega denarja, ki ga plačujejo tudi trgovci.
Ta napad na zadružništvo smatramo mi za popolnoma neopravičen in ga odločno zavračamo. Zgodovina zadružništva in trgovine na Angleškem nam kaže, da brez vsake najmanjše težave prav lahko obstoji največja trgovina sveta poleg silno razvitega zadružništva in bo še zelo dolgo lahko obstojala. Ako se prav spominjamo, je pred leti vodila slovenska liberalna stranka v svoji kratkovidnosti jako oster boj proti „kon-zumom" in proti zadružništvu sploh, ker
so bile novo nastajajoče zadruge slučajno »klerikalne11 in besede, ki smo jih slišali v pondeljek proti zadružništvu, nas zelo spominjajo na one stare liberalne pesmice, ki pa niso mogle zadružništva niti ubiti niti omejiti ne takrat in ga tudi danes ne bodo. Po naših mislih je in bo v Sloveniji še dolgo vrsto let dovolj prostora za zadruge in za trgovce in zato smatramo, da je pogrevanje starih napadov na zadruge popolnoma odveč. Kar pa se tiče očitka, da daje država zadrugam podpore iz davčnega denarja trgovcev, bi mi skoro rekli, da trgovec navadno ne plača mnogo davka iz svojega žepa, ker trgovec lahko davek prevali na konsumenta. S trgovcem je navadno tako, kakor s hišnim posestnikom: On ne plača davka iz svojega žepa, ampak plačajo ga stranke. Gospodar davek samo nese na davčni urad. Napad na zadruge ni bil dober.
Drug zanimiv moment je politične vrste. Na shodu je govoril tudi vodja slovenske demokratske stranke g. dr. Kukovec. Doslej so veljali ljubljanski trgovci kot glavni steber in najjačja Qpo-ra liberalnega demokratstva v Slove-
niji in človek bi bil mislil, da bodo trgovci političnega voditelja svoje lastne stranke poslušali z napeto pozornostjo. Toda zgodilo se je drugače. Poročila vseh listov soglašajo v tem, da je moral dr. Kukovec s shoda pobegniti pred razjarjeno množico! To je čuden pojav, ki dokazuje, da se v trgovskih vrstah nekaj giblje in maje. Mi sicer ne pričakujemo kakšnega temeljitega preobrata v političnem oziru od strani trgovcev in smo uverjeni, da bodo trgovci prav kmalu zopet našli pot v demokratske vrste, ampak prvi znak, da trgovci ne marajo več slepo slediti in se pokoriti svoji stari politični komandi, je tu, in tekom let se utegnejo stvari razviti v novi smeri.
Na shodu trgovcev je nastopil tudi „klerikalec“ kot govornik in čudom čudo: govoril je nemoteno, ljudje so mu
A.	Domača politika.
Shodi v Sloveniji. Po raznih krajih Slovenije so začele različne stranke prav pridno prirejati shode. Zlasti se gibljejo slovenski samostojni kmetje in Slovenska ljudska stranka. Med obema se bije oster boj za prvenstvo v Sloveniji. Poročila o shodili, ki jih čitamo v listih so seveda vedno več ali manj prikrojena v korist lastne stranke in zato si mi ne moremo napraviti nikake jasne slike o poteku raznih shodov in o uspehih te ali one stranke. Tudi število obiskovalcev kakega shoda ne pove nič, ker se še vsi dobro spominjamo, kako je pred leti n. pr. „Slov. Narod“ vedno vedel poročati o tisočih poslušalcev, ki so prihajali poslušat „liberalne“ govornike, in si je od teh tisočev obetal sijajno zmago pri volitvah, ki so jo pa vedno odnesli — „klerikalci“! Mislimo pa, da ima v splošnem mnogo boljše iz-glede na uspeh danes vsaka opozicijo-nalna stranka kakor one stranke, ki podpirajo današnjo vlado. Ljudje ne bodo sledili nikomur, kdor belgrajskemu režimu preudano služi in ga zagovarja in brani.
Nova gospodarska stranka se snuje baje v Celju. Ako smemo verjeti celjski „Novi dobi“, je nova stranka plod zadnjega trgovskega shoda v Ljubljani. Drugi pa pravijo, da je naziv »gospodarska stranka11 le novo ime za staro demokratsko firmo, ki je v Sloveniji prišla že ob ves kredit. Ako se nova
Pod tem naslovom priobčuje „Slov. Narod“ od 5. aprila:
..Angleška revija Review of Re-views prinaša v letošnji januarski številki dva članka o naši kraljevini, katera prinašamo v celoti, da čitatelji vidijo, kako se zunaj v svetu sodi o nas, pa tudi, kakšno propagando razvijajo gotovi krogi v inozemstvu.
Prvi članek govori splošno o novih razmerah, ki so nastale po polomu av-stro-ogrske monarhije v Evropi. Spisal ga je M. W. Fodor. O novo nastalih državah pravi:
..Nezaupanje vlada med temi narodi. Bolgarski ministrski predsednik Stam-bolijski je vstrajno na delu za personalno unijo med Jugoslavijo in Bolgarijo, ki bo, za slučaj da se posreči, združila dve stoletni sovražnici. Jugoslavija misli in ne vem če ima prav ali ne, da je Horthijeva vlada na Madjarskem na potu sporazuma. Sicer pa Srbi gotovo precenjujejo velikost madjarske armade, kakor tudi iredentistično nevarnost. Nasprotno pa Madjari precenjujejo gibanje raznih plemen v Jugoslaviji, posebno Hrvatov in mislijo, da je proces razkro-jitve v kraljevini SHS bolj razvit, kakor je v resnici. Jugoslovanski politiki menijo po pravici, ali pa tudi ne, kakor vsi liberalci v Srednji Evropi, da sedanji britanski zastopnik v Budapešti podpira vladni teroristični sistem in da je pod Horthyjevo zaslombo.
Iz ekonomskega vidika pa še obstojajo stare zapreke. Preriniti se skozi carinarne češkoslovaške, madjarske, romunske in jugoslovenske meje, je naravnost trpinčenje. Jugoslavija izključuje tuje trgovce in ne pusti avstrijskim potnikom dostopa v deželo. Čudne določbe ovirajo promet in trgovino na rumunski meji.
Jugoslavija stoji ekonomsko slabo. Žetev je bila slaba. Izdatki za zelo ve-
ploskali in njegov govor odobravali. Tudi to je znak časa, ki ga je vredno zabeležiti. Če bi bil nastopil na shodu trgovcev pred kakimi 20 leti »klerika-lec“ kot govornik, kaj pravite, kaj bi bilo? Še ust ne bi bil mogel odpreti! Danes pa govori in govori in njegov govor odobravajo ljudje, ki so vsaj veljali kot glavni steber liberalstva! Kaj pomeni to? Po našem mnenju, da so ljudje liberalno klerikalnega boja in „po-bijanja klerikalnega zmaja“ siti do grla, ker jih tarejo hujše skrbi. In skoro gotovo se ne motimo, če trdimo, da je nastop „klerikalca“ na trgovskem shodu znak počasne, a stalno napredujoče likvidacije predvojnega političnega stanja. Ljudje iščejo to, kar odgovarja današnjim razmeram. Stare, pomešane obleke odlagajo in si napravljajo nove.
pregled.
stranka res ustanovi, bomo imeli v Sloveniji sledeče stranke: JDS, SLS, SKS, JSDS, JKS, NSS, SZS in GS to je: demokrate, klerikalce, samostojneže, socialdemokrate, komuniste, narodne socialiste zemljoradnike, in gospodarje. Ako bo še dr. Šušteršič ustanovil svojo stranko, kakor vedo povedati nekateri listi, bomo imeli vsega skupaj 9 strank! — Po našem mnenju je to cepljenje na stranke izraz počasne likvidacije predvojnega stanja.
Umrl je v Mariboru prošli teden mariborski škof dr. Napotnik.
B.	Vnanja politika.
Konferenca v Genovi, od katere so si evropske države mnogo obetale, se prične prihodnji teden. Ostala bo bržkone brezuspešna. Na konferenco ne bodo prišli: nemški državni kancler dr. Wirth, francoski ministrski predsednik Poincare, in tudi laški ministrski predsednik de Fakta ne. Glavno pa je, da Amerikancev ne bo na konferenco. Pač pa pridejo Rusi. Zadnje čase se tudi Pa-šič nekaj obotavlja in — boleha...
Konferenca v Rapallu. Jugoslovanska delegacija bo stanovala v Rapallu blizu Genove. Tam se bodo še pred za* četkom konference v Genovi vršila posvetovanja in pogajanja med našo in laško vlado glede izvršitve rapallske pogodbe.
Umrl je na otoku Madeiri v pro* gnanstvu bivši avstrijski cesar Karl.
liko armado so vplivali na- vrednost denarja, ki se slabša od dne do dne. To pa obratno vpliva na cene, ki so postale nevzdržne za srednje sloje. Vlada je še vedno odločno zato, da mora Nemčija plačati reparacijo, nakazano Srbiji. Davki so ogromni in popolnoma uničujejo trgovino. Razven carine je treba plačati dva odstotka davka za vsako blago, ki je uvoženo iz inozemstva.
Rumunija, ki je sicer bogata država, uničuje trgovino s svojo nepopisno korupcijo in podkupljivostjo."
Razven tega članka prinaša ista revija še drugega z naslovom ..Notranje težkoče v Jugoslaviji1*, ki pravi:
V	svojem pregledu politične situacije v Jugoslaviji daje dobro znani balkanski izvedenec v Niewe Rotterdam-sche Courant zanimivo poročilo o hr-vatski kmetski stranki. Razven te stranke, pravi pisec, obstoja opozicija v jugo-slovenski kraljevini in neodvisnih (dr. Trumbič), srbskih radikalnih disidentov (Protič in Ivanič), ki so dosedaj najverjetnejši nasledniki g. Pašiča, in dela bosanskih muslimanov. Program te skupine obsega eno glavno točko: revizija ustave, da se s tem konča nadvlada Srbov v kraljevini.
Republikanska kmetska stranka ima nad 3000 podružnic in nad milijon aktivnih članov. Duša te stranke je dr. Radič. Rojen je v Zagrebu, kjer je tudi študiral in postal dr. prava. Nato je študiral so-cijologijo v Pragi in politične vede v Parizu. On je izboren govornik v šestih jezikih v hrvaškem, francoskem, nemškem, ruskem, italijanskem in češkem. Spisal je mnogo brošur in izdaja „Slo-bodni Dom". Njegov vpliv na pristaše je ogromen. Ko so ga srbske oblasti aretirale z nalogom, da ga prepeljejo v Beograd, so iztrgali 40 kilometov železniške proge v eni noči.
Glavna točka tega programa je ustanovitev nevtralne Hrvatske Republike. Ta nova neodvisna država hoče ostati zvezana z Jugoslavijo, a imeti svojo neodvisnost predvsem v urejevanju zunanjih zadev. Dr. Radič ima prijatelje v ostalih delih kraljevine.
Dolže ga, da je monarhist in prijatelj Habsburgovcev. Gotovo je, da je stal s svojimi kmeti skozi deset let zvesto na strani podonavske monarhije. Še vedno obžaluje, da je avstro-ogrsko cesarstvo izginilo, kjer je hotel, da postanejo Slovani tretji in enakovredni člen. Brani se iti v Belgrad in prisostvovati delovanju skupščine, dokler vsi srbski uradniki in čete ne zapuste Hrvaške. Zahteva, da se jugoslovanska enotna država umakne jugoslovenski zvezni državi, h kateri hoče priključiti tudi Bolgarijo in Makedonijo.
Hrvatski izseljenci v Ameriki pa dajejo denarna sredstva za propagando.
K tem člankom pripominja poročevalec „Narodov“:
„Skoraj vse kar piše inozemsko časopisje o naši državi, je samo podčrtavanje najtemnejših strani naše notranje in zunanje politike in naše uprave. Go-
V	Sloveniji obstoji poleg drugih mnogobrojnih strank tudi ..zemljorad-niška stranka", katero je osnoval kot podružnico srbske zemljoradniške stranke znani slovenski pisatelj g. dr. Novačan. Stranka izdaja tudi svoje glasilo „Naša vas".. V zadnji številki tega lista (od četrtka) čitamo pod gornjim naslovom sledeče:
„V naši jožefdanski resoluciji smo svoje slovenstvo in svoje republikan-stvo povdarili zemljoradniki iz Slovenije.
S tem, da smo se izrekli za slovenstvo, se nismo še izrekli za nacionalizem v meščanskem kapitalističnem pojmovanju te besede. Mi smo Slovenci v toliko, v kolikor govorimo slovenski jezik, to je, v kolikor nismo Nemci, Italijani, Srbi ali Francozi. Mi se zavedamo, da je slovenstvo kulturna činjenica prvega reda in da se imamo zahvaliti slovenstvu, če hočemo biti danes suvereni del Jugoslavije in da nismo podjarmljeni del Nemčije ali Italije... Čemu bi se sedaj odpovedovali slovenstvu zavoljo nekakšne „troimenosti“ na ljubo belgraj-skih kapitalistov in framazonov, ki hočejo Veliko Srbijo? Da, priznajmo si, politična komitaša srbstva Pašič in Pri-bičevič hočeta Veliko Srbijo, zato sta nas vklenila najpoprej v centralizem vidovdanske ustave, nas vrgla v gospodarsko bedo prečanskega kulija, ki nas plačuje, dokler ne bo krvavi pot potil, ker bo po pauperizaciji, to je po popolnem obubožanju, mehkejši in volnejši, da sprejme vsako politično pustolovščino hegemonistične belgrajske buržuazi-je. Jugoslavija bo, ali centralistična, militaristična in monarhistična Velika Srbija, ali pa moderna konfederacija (Združene države) z jasno izraženo državnostjo Slovencev, Hrvatov in Srbov — in če je kaj pameti v nas tudi — Bolgarov.
Povdarili smo tudi, da smo republikanskega mišljenja. Zgodovina nas uči, da se je vsak narod, ki se je razvijal in napredoval, otresel prej ali slej
Eno glavnih načel moderne demo-• kracije je, da je izvor politične moči ljudstvo samo. Ni naš namen preiskovati, ali je to naziranje načelno pravilno ah v kakem verskem ali filozofskem sistemu opravičeno ali ne — zaenkrat naj zadostuje le ugotovitev, da to načelo danes splošno velja. Ker pa danes posamezni volilec ne more svoje politične moči izvrševati direktno, jo izvršuje indirektno potom volitev. Od ljudstva bodisi direktno bodisi preko zaupnikov izvoljeni poslanci tvorijo vlado, ki naj predstavlja kolikor mogoče jasen izraz ljudske volje, tako da tudi ljudstvo čuti in smatra svojo vlado za nekaj svojega. Po nazoru moderne demokracije mora tvoriti osnovo vsake vlade „sporazum med vlado in vladanimi" (Wilson).
Svoje politično udejstvovanje si olajšuje ljudstvo z opredelitvijo in z organiziranjem v politične stranke, ki družijo ljudi istih ali vsaj sorodnih si nazorov in mnenj. Tudi v strankah opa-
tovi elementi skrbč za to, da eden takih člankov sledi drugemu, danes v kakem francoskem dnevniku, jutri v kaki angleški reviji, pojutrišnjem v amerikan-skem ali nizozemskem tedniku; o italijanskem, madjarskem, avstrijskem in nemškem časopisju sploh ne govorim, ker bi bilo škoda besede. Žalibog pa naša vlada to vse dosledno ignorira in se ji še do danes ni zdelo vredno ustanoviti propagandnega urada za inozemstvo, ki naj bi ne samo paraliziral tako pisarenje in nanj točno odgovarjal, ampak se tudi aktivno in sistematično ba-vil z razširjanjem resničnih dobrih notic in člankov o naši državi."
«
Mi bi pa dostavili sledeče: Nam ne more pomagati niti najboljša in največja propaganda. In sicer zato ne, ker prihajajo Angleži sami k nam v deželo in gledajo na svoje oči, kaj je prav v naši deželi in kaj ni prav. Naši državniki naj začno vladati modro in pošteno, predvsem pošteno, in še enkrat pošteno, pa bo konec slabih poročil o nas in o naši državi. Prej ne.
in pomeni samovladje, vladanje samo ene osebe. Republika je latinska beseda in pomeni vlado javnosti, to je vlada ljudstva, ljudovlada. Mar je misel zadružne države res nezdružljiva z republiko? V vsaki monarhiji lahko zavlada dvorska kamarila, poganja globoke korenine militarizem, smrdi korupcija, cvetita ponižnosti in omejenost, a po pravicah in po imetju ljudstva steguje svoje ostre kremplje požrešni Moloh vladajoče kaste. V monarhiji zvodenijo zakoni v naredbe, samovoljne naredbe postajajo kruti zakoni, čut dolžnosti in odgovornosti se topi v servilnost (suženjsko občutje) podložnikov, a o svobodi se sme premišljevati samo v ječah. Medtem ko monarhija pozna samo podložnike, hoče in ima republika le svobodne državljane. V republiki je najvišji predstavnik naroda izvoljen od državljanov na neko dobo časa, je torej izključeno, da bi bila usoda ljudstva v rokah enega samega človeka neizpodbitno do njegove smrti. Mi zemljoradniki Slovenije se zavedamo, da je velika večina našega ljudstva republikanskega mišljenja. Zato smo brez strahu na levo in desno v jožefdanski resoluciji izjavili pred vsem svetom, da je naš ideal državne oblike republika, konfederativna republika Jugoslavija, za katero se bomo potegovali in borili z vsemi zakonitimi sredstvi." •
Tako piše „Naša vas" od četrtka. Doslej „Naša vas" ni pisala tako. Še tik pred praznikom sv. Jožefa, ko je dr. No-vačanova stranka zborovala v Celju, je izšla številka „Naše vasi", kjer ni najti še nobene besede ne o slovenstvu, ne o republiki. Pač pa je ravno pred praznikom sv. Jožefa izšel v ..Avtonomistu" članek „Naš politični cilj", ki ga naši naročniki dobro poznajo in skoro bi rekli, da je ta preokret med »zemljoradniki" rezultat omenjenega članka. Nam je to popolnoma prav in upamo, da se bodo našli tudi pri drugih strankah ljudje, ki bodo začeli o tej stvari razmišljati.
žamo podobno organizacijo za izražanje ljudske volje kakor v državni organizaciji: = v strankah organizirani volilci izražajo svojo voljo ali direktno ali pa preko svojih zaupnikov in od strank izbrana vodstva vodijo ljudi ne na podlagi diktatov, ampak na podlagi sporazuma med volilci in od njih izvoljenimi voditelji.
Človek pa obstoji iz telesa in duše. (Kdor ne verjame na dušo, naj bere »duše".) Telo predstavlja fizično moč, duša pa vodi in uravnava fizično telesno delovanje z razumom. Ta osnovna delitev dela je izražena v političnem življenju na ta način, da si ljudstvo voli kot svoje zastopnike navadno ljudi, katere smatra za pametnejše in razumnejše od drugih. Baš ta okolnost daje velik političen pomen narodni inteligenci in politično življenje se najlepše razvija tam, kjer delujeta ljudstvo in inteligneca složno, na podlagi sporazuma. Inteligent pojasnjuje in razlaga — nikdar ne diktira in ne
Politični
Angleška sodba o Jugoslaviji.
„Skwenstvo in republikanstvo.“
monarhije. Monarhija je grška beseda
Inteligenca in ljudstvo.
vsiljuje! — in uravnava ljudsko voljo, končnoveljavno odločuje pa uravnana ljudska volja.
Slovensko politično življenje je v glavnem tudi uravnano na zgoraj opisani način, ima pa posebno barvo vsled delitve narodne inteligence na dva dela, na prosvetno in duhovniško inteligenco. Slovenska posvetna inteligenca ima težko stališče v slovenski politiki vsled žalostne tradicije, ki jo ima za seboj med narodom. V absolutistični in fevdalni dobi so šolani slovenski ljudje le preradi pozabljali na svoj rod in na do-mašo hišo in so zvesto stali ob strani mogočnežev. Domača govorica jim ni šla rada iz ust in s svojim umom in razumom niso koristili svojemu rodu, ampak tujcem. To je zgodovinsko dejstvo in današnja posvetna inteligenca mora še danes bridko občutiti tradicionelno nezaupanje ljudske mase do nje.
Edini inteligenčni sloj, kateremu je slovensko ljudstvo zaupalo, ker je nanj lahko računalo tudi v dobi največje stiske, je bila duhovniška inteligenca, pred vsem „mali duhovnik". Mali duhovnik, t. j. župnik in kaplan, sta živela že od nekdaj v neposrednem stiku z ljudstvom, govorila sta ljudski jezik, ljudi sta učila in bodrila, dajala ljudstvu nasvete in branila ljudske pravice po svojih skromnih močeh. Mnogo mali duhovnik res ni mogel dati ljudstvu, ker je tudi on sam čutil in nosil vso težo vladajočega fevdalizma, ampak že za ono malo, kar .je mali duhovnik ljudstvu dal, mu je
ljudstvo hvaležno še danes. Zato je popolnoma krivo splošno razširjeno mnenje, da drži duhovnik ljudstvo na uzdi le s pomočjo „pekla in hudiča", ampak res je, da temelji zaupanje ljudstva do njegove duhovniške inteligence na stari tradiciji.
V	medsebojnem zaupanju in s sporazumnim delom sta ustvarila slovensko ljudstvo in njegova duhovniška inteligenca mogočno slovensko politično in gospodarsko organizacijo. To je bilo mogoče doseči edinole s složnim nastopom in delom obeh činiteljev: ljudskega dela in inteligenčnega vodstva. In dokler bo ostalo složno sodelovanje teh obeh činiteljev nedotaknjeno, bo šlo dobro. Težke čase pa bo doživelo ljudstvo, če bi se edini inteligenčni sloj, kateremu še zaupa, iz katerihkoli vzrokov od ljudstva oddaljil in izgubil ljudsko zaupanje.
Ne trdimo, da bo potem konec sveta. Toda ljudska masa bo ostala prepuščena sama sebi ali pa bo podlegla demagogiji polinteligence, ki bo ljudi za-peljavala od leve na desno in od desne na levo, ker bo ljudsko telo ostalo tako-rekoč brez duše. Zaupanja v posvetno inteligenco ljudstvo nima; če izgubi še vero v duhovniško inteligenco, kaj potem?
Slovenska mala duhovščina se mora te svoje važne tradicionalne vloge med slovenskim ljudstvom v polni meri zavedati.
Kakor nekdaj!
General Wrangel.
O generalu Wranglu so listi že mno-XO pisali in tudi mi smo že nekolikrat omenili njegovo ime. Ta gospod je zaslovel po svetu takrat, ko je začel s francosko pomočjo vojsko proti sovjetski vladi v Južni Rusiji. Sprva je dosegel nekaj vojaških uspehov, a ruska sovjetska armada je kmalu napravila njegovemu ..zmagovitemu prodiranju" temeljit konec. Wranglova armada se je razkropila na vse strani sveta. Največji del premaganih Wranglovcev je pribežal v Jugoslavijo, kamor je prišel sedaj tudi general Wrangel sam.
0 njegovem bivanju in delovanju pri nas so se pa začele kmalu po njegovem prihodu širiti čudne vesti. Obtožili so •ga, da organizira med ruskimi begunci novo akcijo proti sovjetski Rusiji. Zaradi teh vesti je interpeliral posl. Mos-Icovljevič vnanjega ministra dr. Ninčiča, naj pove, kaj mu je o stvari znanega. Na to interpelacijo je odgovoril vnanji minister dr. Ninčič, „da se Wranglu ne more pripisovati nikakega političnega značaja, ampak da je on samo ..imeniten begunec**, ki ga naša vlada nikakor ne priznava kot kakega šefa neke ruske vlade, naša vlada dalje ne more dovo-liti, da bi se na našem ozemlju pripravljal kak obkrožen napad proti Rusiji, ker hočemo ostati napram Rusiji nevtralni.**
1 ako se je glasil ministrov odgovor. Toda v resnici stoje stvari precej drugače. Poslanec Moskovljevič je namreč te dni vložil na ministra vnanjih zadev novo interpelacijo, kjer pravi med drugim:
..Ali je gospod minister slabo poučen, ali po stari diplomatski navadi noče povedati resnice. V istem času, ko je
minister govoril kakor je zgoraj navedeno, je potoval general Wrangel po naselbinah ruskih beguncev v Vojvodini. Za svoje potovanje je dobil od naše vlada na razpolago posebno ladjo in povsod so ga sprejemali z vojaškimi častmi kot glavnega poveljnika ruske armade. Naše oficirje je Wrangel uradno obiskoval. Vse to so poročali srbski li-. sti. „Politika“ pa je javno obdolžila nekaj ..voditeljev** med ruskimi begunci, da stoje v službi in v zvezi z nemškimi monarhisti. Danes imamo na razpolago točne podatke, da general Wrangel pripravlja napad na Rusijo in da njegovi pomagači neovirano delajo za našim hrbtom v korist skupnega nastopa z Nemčijo. Naša vlada delovanja teh ljudi ne ovira, ampak jim celo pomaga z denarjem. Ker je to početje v nasprotju z našimi državnimi interesi, vprašam g. ministra: „AU je gospodu ministru znano, da ruski begunci z generalom Wran-glont na čelu pripravljajo mobilizacijo za upad v Rusijo?"
Minister Ninčič na to interpelacijo še ni odgovoril. Kadar pa bo odgovoril, bomo gotovo brali kakšno mehko limonado, nikdar pa ne krepke, odločne in jasne besede, kakoršna bi bila potrebna. Ruskim beguncem z Wranglom vred bi bilo treba odločno povedati, naj žive na naših tleh lepo mimo kot gostje, katerim vsak privošči kos kruha, nikar pa naj ne spletkarijo in rujejo na naših tleh proti katerikoli državi, kar bi tudi nas utegnilo zaplesti v kake neljube vojne dogodke. Ako imajo s sovjeti kake račune, naj gredo domov in naj se zmenijo z boljševiki sami na ruskih tleh.
Dopisi.
Prejeli smo: »Blagovolite sprejeti moj sledeči odgovor na Vaš vseskozi stvaren članek „Naš političen cilj“:
Slovenci nismo „pleme“, kakor zatrjujejo zagovorniki »narodnega edin-stva“, marveč — narod, članek, ki je izšel v tem listu pod naslovom „Naš političen cilj“, je vidni izraz neutešljivega hrepenenja vseh iskrenih Slovencev. Negujmo vse želje in vsa stremljenja po lastni državnosti! Moj ideal je federativna republika Slovencev, Hrvatov,
Srbov in Bolgarov. Jugoslovanskega . vprašanja še do danes ni rešil nihče, reditev leži v rokah slovanskih narodov na Balkanu. Eshaezija ni izpolnjena, še manj pa za vse jugoslovanske narode sprejemljiva oblika skupne državne hi-So ljudje, ki pravijo, da Slovenci ^■smo zreli za ljudovlado ali republiko.
"Ta trditev je napačna in — poniževalna! Monarhija je ostanek srednjega veka. čehi so kljub svojim tradicijam posegli Po republikanski obliki vladavine, krono sv. Vaclava pa so pustili mirno v — mu-
zeju. Tistim, ki se sklicujejo na svetopisemski izrek: »Vsaka oblast je od Bosa‘*, pa odgovarjam: Samo tista oblast, je izšla iz naroda in ki uživa popolno zaupanje naroda, je resnično od Boga, vse drugo pa je na trhlih zakonih srednjeveškega nasilja sloneča zmota! Vse dotlej, dokler se Južni Slovani' ne otresejo raznih predsodkov ne bo na Balkanu miru! V Združenih državah jugoslovanskih ne bi mogel militarizem nikdar procvitati, ker bi ga posamezni narodi odklonili. V federativni republiki Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov bi se razvila blagodejno vplivajoča tekma na gospodarskem, kulturnem in so-cijalnem polju. Politika izžemanja, hegemonije itd. bi se umaknila pred politiko medsebojne solidarnosti, človečanstva in humanitete. Naloga vseh Slovencev je: združitev v oni stranki, ki bo delovala za republikansko federacijo Slovencev Hrvatov, Srbov in Bolgarov!
Republikanec.
Leta 1917. (Med vojno).
Točno ob 11. uri 32 minut dopoldne je dospel v Ljubljano dvorni vlak. Na slavnostno okrašenem peronu so čakali na Nj. Ces. Vis. presvetlega gospoda nadvojvodo predsednik deželne vlade, deželni glavar, prem. g. knezoškof, vojaški poveljnik in zastopniki naših najodličnejših kulturnih in prosvetnih korporacij in zavodov. Ko je nadvojvoda izstopil, ga je pozdravil g. predsednik deželne vlade s toplimi izrazi patrioti-čne udanosti. Nato je godba zasvirala cesarsko himno. Nato je nadvojvoda obšel častno kompanijo in izrazil vojaškemu poveljniku svojo Najvišjo zadovoljnost nad odličnim držanjem in točno izvežbanostjo vojakov.
Pred kolodvorom je čakala ogromna množica prebivalstva, ki je prirejala Nj. Ces. Vis. prisrčne, dolgotrajne in burne ovacije. V spremstvu g. deželnega predsednika se je Nj. Ces. Vis. odpeljalo v predsedniško palačo. Tam so bile avdijence, kjer je bil sprejet ta in ta, potem je sledil svečan obed, na katerega je bil povabljen ta in ta, potem večerja, kjer je jedel ta in ta, gledališče, kjer je igrala ta in ta in tako naprej.
Tako je bilo pred vojno.
Leta 1922. (Po vojni).
Iz lista „Radikal“ od 4. aprila t. 1.
„Točno ob 5. uri 18 minut popoldne je dopotovala rumunska kraljica Marija v Belgrad. Na kolodvoru so jo sprejeli: vlada z g. Pašičem na čelu, narodni poslanci pod vodstvom predsednika dr. Ribarja, belgrajski župan g. Mitrovič, zastopnice raznih ženskih društev: Kola srbskih sester in materinskega društva. Ko je stopila na peron, ji je kralj dal roko in jo poljubil. Godba je zasvirala rumunsko himno. Nato so se predstavili kraljici člani vlade, parlamenta, gene-raliteta itd. Po teh formalnostih je vstopila kraljica v avtomobil in se s kraljem odpeljala v stari dvor, kjer ji je bilo pripravljeno stanovanje. Pred dvorom jo je pričakovala masa sveta, ji priredila ovacije, a ona je ljubeznjivo mahala z rokama.
Ob 8. uri 30 minut je vstopila v jedilnico. Nj. Vel. kralj je vodil za roko kraljico Marijo. Godba je svirala rumunsko himno. Na večerji so bili: patrijarh, ministri itd.“
(Pripominjamo, da je ta prevod dobeseden. Mi nismo nič pridejali in nič izpustili.)
Tako je po vojni. Pravijo, da se je svet po vojni nekaj naučil. Kaj pa? Tak je, kakršen je bil!
Dnevne vesti.
Prihodnja številka »Avtonomista"
izide s prilogo. Tudi naklado bomo znatno povečali, na kar opozarjamo zlasti gg. trgovce in inserente, da ne zamude ugodne prilike. »Avtonomist** se čita danes zlasti na deželi kakor malokateri drugi list in roma iz rok v roke cel teden, kar je za oglasnike posebno važno.
Vse Je zbolelo! Pred par dnevi je prišla v Belgrad na obisk rumunska kraljica Marija, bodoča tašča kralja Aleksandra. Dan po njenem prihodu pa so javili listi: »Kralj Aleksander je obolel in v tem vremenu ne sme zapustiti so-be‘.“ — »Kraljica Marija odpotuje v Atene, ker je prejela brzojavko o bolezni njene hčere, ki je poročena z grškim prestolonaslednikom.** — »Tudi predsednik vlade g. Pašič je obolel.** — Kakšna nova bolezen je to?
Gledališče. Ob priliki velikega slav-lja v začetku junija meseca t. 1. bodo uprizorili v ljubljanskem gledališču znano Linhartovo igro »Veseli dan“ ali „Ma-tijček se ženi“. Igro uprizore v popolnoma novi uprizoritvi.
Poslanske dnevnice se bodo zvišale. Poslanec Jankulovič in tovariši so stavili vladi predlog, naj se spričo velike draginje zvišajo poslanske dnevnice za 60 dinarjev dnevno in sicer naj velja povišek od 1. januarja 1922 dalje. Potemtakem bi dobival vsak poslanec mesečno 7200 K več kot dosedaj, ali letno 86.400 K poviška. O predlogu bo narodna skupščina razpravljala in sklepala na jutrišnji seji. Da se vladnim poslancem v času »štedenja**, v času redukcije uradništva, ko stradajo železničarji in uradniki in tobačni delavci itd., tako mudi s tem predlogom, medtem, ko ima za druga vprašanja — »vremena,“ je več kot sumljivo.
Kam pojdemo? Po nesreči, ki ga je zadela na shodu ljubljanskih trgovcev, je rekel dr. Kukovec v neki družbi, v kateri je slučajno sedel tudi neki trgo-
vec: »Le še enkrat mi naj pride kakšen trgovec s kakšno prošnjo!“ — Na kar mu je navzoči trgovec baje odgovoril: »Pojdemo pa k Gostinčarju!“
Draga sol. Sol je monopolsko blago, katero sme prodajati samo monopolna uprava. Ta pa soli nima. Vsled tega se je obrnilo več trgovcev v Bel-gradu na monopolno upravo s prošnjo za dovoljenje uvoza soli. Prošnje so bile vse odbite. Sedaj pa se je izvedelo, da je neki trgovec Jurij Biba vendarle dobil uvozno dovoljenje in sicer že 4. sep-preteklega leta. Temu gospodu je mo-nolna uprava dovolila, da sme uvoziti iz Rumunije 400 vagonov soli, katero prodaja sedaj tako drago, da bodo on in pa banke, ki stoje ž njim v zvezi, zaslužili gladkih 16 milijonov kron čistega dobička! To je lep monopol! Sam nima nič. Pa ne, da bi razpisala uprava licitacijo, za pravočasno dobavo, ali da bi določila vsaj prodajno ceno — zakaj pa? Treba »zaraditi**! Kako pa naj gospodje sicer živč?!
Dr. Šušteršičeva brošura. Kakor
poroča »Slov. Narod** od 5. t. m., izide v kratkem brošura, ki jo je napisal dr. Šušteršič v svojo obrambo. »Narod** pravi, da smemo pričakovati za Veliko noč malo politično senzacijo.
Velika deputacija slrfVenskih trgovcev bo odpotovala prihodnji teden v Belgrad, da na merodajnih mestih ustmeno obrazloži želje in potrebe slovenske trgovine in industrije. Mi želimo deputaciji največ uspeha, toda mislimo, da bodo dobili pač mnogo lepih obljub, a izpolnil jih bo težko kdo. Danes mora tudi trgovec in industrijalec uvideti, da si bo mogel izboljšati svoj položaj edinole v državi, kjer ne bo centralizma. Zato se morajo trgovci odločiti, da politično podpro tiste stranke, ki se bore proti centralizmu, da tako praktično pomagajo ne le dotičnim strankam, ampak tudi sebi!
Gospodarstvo.
Ena krona — en vinar!
Navadno smo zadnji čas računali tako, da smo imeli eno krono za en krajcar. Kolikor krajcarjev je kakšno blago veljalo pred vojno, toliko kron velja danes. Povprečno se je stvar tudi ujemala, razen pri plačah javnih in privatnih nameščencev.
Danes se je po zaslugi vzorne vladne finančne politike to lepo in prijazno razmerje spremenilo v toliko, da je ena krona v praksi že enaka beri in piši: enemu celemu vinarju! Ena krona — en »ficek**!
Če greš po ljubljanskem trgu in začutiš lakoto, te vabi cela vrsta stojnic,
kjer prodajajo hrenovke. To so male klobasice, ki so včasih veljale 5 krajcarjev par. Danes stane hrenovka brez kruha 10 kron. Z drugimi besedami: 10 kron je 10 vinarjev ali: Ena krona — en ficek**!
Takih primerov bi lahko navedli še lepo število. Res je sicer, da na celi črti še ni izvedena ta najnovejša mera, ampak bližamo se ji z neko sumljivo naglico. Se en majhen sunek na borzi v Cu-rihu in stvar bo tekla čisto gladko: Ena krona — en »ficek**!
Sedaj pa poglejmo nekoliko na plače. Približno pred 30 leti so imeli nižji
uradniki na mesec po 50 fl. ali 5000 krajcarjev. Hrana opoldne in zvečer je veljala takrat (brez pijače seveda) 11 fl. na mesec, torej 1100 krajcarjev. Za obleko je ostalo uradniku torej 5000 —1100 = 3900 krajcarjev.
Kako je pa danes? Prvič, je jako malo uradnikov, ki imajo 5000 kron me-
sečne plače. Dalje ne dajo nikjer več kosila in večerje za 1100 kron mesečno. Zato tudi uradniku ne ostane 3900 kron (od 5000 kron) na mesec za obleko itd., ampak ostane mu — kup dolga, če hoče sploh živeti. Zakaj je tako? Zato, ker je: ena krona — en „ficek“.
V	času, ko so prodajali časopis po 3
krone (= krajcarje) za posamezen izvod, kar je bilo nekako pred 20 leti, je imel uradnik povprečno 100 fl. mesečne plače, nekateri nekaj več, drugi .nekaj manj. Odgovarjajoč razmerju, da je ena krona še en krajcar, bi moral tak gospod prejemati danes mesečno 10.000 K plače; ako pa vzamemo za podlago raz-
VILJEM TUEO
ARHITEKT IN STAVBENIK
Tj j M to Ija Ml £8,
prevzame vsa dela visoke stavbe, kakor adaptacije starih hiš In izvršitev novih stavb, sestavo načrtov in proračunov.
merje, da je ena krona enaka enemu vinarju, pa 20.000 kron. Kar ima nameščenec danes manj, to mora prezebsti in pristradati!
Lansko leto smo se škodoželjno smejali, ko smo čitali, da velja v Nemški Avstriji obleka 10 ali 15 tisoč nemških kron. Danes je prišla vrsta na nas in smejejo se nam Švabi. In če bo sedanji sistem še nadalje slavil svoje orgije, bomo kmalu rekli: Sto kron — en „ficek“! Le tako dalje!
Izdajatelj: ALBIN PREPELUH. — Odgovorni urednik: JOŽE PETRIČ. — Tiska: Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani.
IManufakturni oddelek Gospodarske Zveze
LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 29 ffT na dvorišču
Vilifca zaloga sukna za meške In ženske cblehr, najlipSa Ubira ssakoirstFiga spcdnjiga perila za moShe, ženski In stroke In lelika zaloga nsn]a, čevljev na drobno In detalo.
s Popolnoma varno na- j • ložite svoj denar v
j ^ Vzajemni ** I j posojilnici n Ljubljani j
[ poleg nnnske terkve r. z. z o. z. j
:	Hranilne	vloge	se	obrestujejo
j 4°lo I ■ ■
3 brez odbitka rentnega in invalid- S j*	nega	davka.
■ Hranilne vloge se lahko vplačujejo fc S potom poštno čekovnega urada, ■ j vlagateljem so položnice brezplačno j: 9 na razpolago. Posojila na zemljišča, ■ zaznambo na službene prejemke, S proti poroštvu itd.
»TEXTILlir.
trgovska in industrijska d. d.,
LJUBLJANA, Krenov trg št. 10. |
Delniški ksrpital K 12,000.000.	|
Največja zaloga češke in angl. manufakture, i
Telefon 177. Centrala b Ljubljana. Brzojav: ,Textilia‘ J
Samo na debelO!
Samo na d«b«lo S
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
prodaja Iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog 'fl
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo, kakor tudi
za industrijska podjetja in razpečava
la čehnslntaillu in angieShi koks za liuarne in domača uporabo, kovaSki smog in črni premog.
Naslov: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG 1. i Ljubljana, Hunska Bilca 1.
Zadružna gospodarska banka d. dr
Telefon št. 21.
'Telefon št. 21.
Ljubljana, Dunajska cesta št. 38/1.
(začasno v prostorih Zadružne zveze).
1,1 = Kapital in rezerve skupno z afilacijami čez K 50.C00.000.	....
Podružničen Pjafcovo, Maribor, Sarajevo. S*mbcr. Split, Šibemk. Ekapozitura« B»ed. - Interesna skup-nost z Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu ter z Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu^ in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.
BIBBIIBIIIHIHIIIBIIIBIIIBBIBBOBIDBIIIIIIIIIIIIHBBIBIDBOI
■BBIBIDfllHBDHHIBIBI
7 M ste se že naročili na 9 _ revijo »Novi Zapiski" S ■■■■■■■■■■■■■■ SUKNO
za moške In volneno za ženske obleke, belo In pisano platno, cefir in pisane kretone ter razno manufakt-turo kupite radi velikanskega in direktnega importa najceneje v veletrgovini in razpošiljalni R. Stermecki Celje it. 374 Vzorci proti delni odškodnini Din 10‘— pošti prosto.
Vplačana deln. glavnica K 30,000.000*—.
SLOVENSKA BUNKA
Ljubljana, Krekov trg 10, nasproti »Mestnega doma".
Telefon št. 567. Celi. račun št. IZ 205
Ie
Obrestuje najugodneje vloge na knjižice I Ima posebni amerikanski oddelek in prvo* in v tekočem račnnu.	I	vrstne	zveze z inozemskimi bankami.
Izvršuje vse bančne posle najlculantneje.
J
Gblačilnica za Slovenijo r. z. z o. z. v Ljubljani
pplpopoča ogled svoje zaloge manufakture
JSgT*- flgr^ Izključno češki izdelki!
Ravnokar prispeva blago o«i mnogih čeških tovapn. Prispela je tudi izbrana zaloga damskega blaga od znane brnske tvrdke Stiassny Sc Schlesingep. Glavno skladišče v »Kresiji«, I. nadstr. Poseben vhod iz Lingarjeve ulice št. 1. Detajlna prodajalna v Stritarjevi ulici štev. 5. Podružnica v Somboru.
ippitn: 1 8i.dio.ioq1 Slov. eskornptna banka »iimJ
■... JT5TSrt* PP, ŠeMiirpa ulica št. I.
Telefoni št. 146, 458 Brzojavke: ESKOMPTNA.
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje