• tet •k*« «i m
Vi
aa knrlail dUlav-tlf*4etva. Dalav-•prft¥tl«il 4* kar prt^Mirti«.
T hl« P* par I« 4avoiad M ih« iat«rMti of th« w«rkin| «Um. Worker« ar« mihM t« ali tvhal Ihty
"^X.rz^JuTr.r&'VS:. r m--. 4m V. JI. itr., IN« IN
"Dclavd T*eh dežela, združite «e!
$TEV. (NO.) 518.
SLOVENSKO GLASILO JUCOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. .«- CHICAGO, ILL., DNE 24. JULUA, (JULY) 1917.
pazite;
na fttnvllk* ftkkf»)«. k« M nahaja pnlng ingn naalava. prllapUna
^•ttscÄ («•>
|n tiavllka . . tad*| vam • prth«4n|P it« v ilka naga «a Uata pn-ta^a naročnina. Praal-naa pnnnvlta |e HM«
LETO (VOL.) XII»
Avstrijski parlament odgoden.
Po kratkem zasedanju, ki ni pokazalo nič druzega, kakor da vlada v Avstriji enaka nesloga kakor pred vojno, le še do najvišje stopnje poostrena, se je avstrijski parlament odgodil na nedoločen čas. Tako pravi vsaj poročilo. Bolj pravilno bi bilo reči, da je bil odgoden, ker ni mogla vlada z »jim izhajati.
Pred to odgoditvijo je dal še ministrski predsednik von Seydler govoraneo od sebe, ki vnovič potrjuje, da je oficielna Avstrija popolnoma nesposobna, da bi se kaj naučila. Seydler-jev govor je bil tak, kakor da vlada mož v Sehmerlingovi, Taaffejevi ali |>a Whulischgraetz-ovi ddbi, ne pa leta 1917.
Najprej je Sevdier govoril o "nerazrušnem edinstvu med Avstrijo in njenimi zaveznicami.n Da je s tem razveselil avstrijske narode, tega ni-kakor ne verjumemo, ker ne pomenijo te besed^» nič druzega, kakor da ostane Avstrija v vojni, dokler bo tako hotela Nemčija. Iz številnih izjav parlamentarnih strank, izvzemši nemške nacionaliste, je bilo pa jasno spoznati, da so vse do grla site vojne za Nemčijo.
Potem je von Seydler nastopil s posebno »-menitno hinavščino. Dejal je namreč: 44Parlament dela za dosego cilja», za k^erega se bojuje Avstrija, za neprodajno, posvečeno pravico avstrijskih narodov, da določajo sami zase svojo notranjo usodo."
(4 temi besedami je Sevdier dokazal, da bi, kar se tiče hinavščine, latiko konkuriral s samim Stuergbkom. Na vsak način je to popolnoma novo razlaganje avstrijskega vojskovanja.
Zanimiva država, ki spozna šele po treh letih vojne, zakaj se pravzaprav vojskuje
Dunajski minister je izbral za%avoj govor tak čas, ko mu ni mogel nihče več odgovarjati. Sicer bi se mu bilo lahko postreglo z nekaterimi prav zanimivimi vprašanji.
Na primer: Zakaj so avstrijske vlade ves čas trdile, da je bila vojna neizogibna zaradi sarajevskega atentata!
{> se bojuje Avstrija za pravico svojih narodov, da sami odločujejo o svoji usodi, zakaj je tedaj iia v vojno? Te pfaviee ni jemal avstrijskim narodom nihče od zunaj ;pač pa jim jo je iavala — Avstrija sama.
Toda mi ne bi Seydlerja tako vpraševali. Ve-
mo namreč, da so njegove misli drugačne, kakor zvene njegove besede. Na naivnega človeka napravijo vtisfc," kakor da gre res za to, da niorf vsak avstrijski narod sam odločati o svoji usodi. Tega pa Seydler ne misli. Njegove besede pomenijo le, da hoče Avstrija samo komandirati s seboj. Tako je bilo od nekdaj, da je avstrijska vlada sebe zamenjavala z narodi. A če se vzame stvar tako, tedaj je jasno, da ne prizna narodom pravice samoodločevanja, anvpak narobe: Narodi naj plešejo, kakor žvižga avstrijska vlada.
Tako je vedno bilo. In če misli Seydler, da hoče Avstrija z vojno utrditi ta položaj ,mu radi verjamemo.
Potem je ministrski govornik nadaljeval:
*4Ta naloga bo nov korak v smeri častnega miru, ki ga hočemo zgradit na temelju pravičnosti, zmernosti in sprave — trdna združitev vseh civiliziranih narodov in njih soglasen odlok ,da se odpravijo tiste rafcmere s sveta, ki povzročajo vojne. Vsi hrepenimo po miru. Dotlej smo pa odločni, da vztrajamo v.trdnem sodelovanju med fronto in domovino."
Glej, glej! Avstrija hoče zvezo vseh civiliziranih narodov! To bi bila prav lepa reč, ako ne bi vsa zgodovina Avstrije in še zadnje zasedanje njenega parlamenta nasprotovalo tej trditvi.
Da, Avstrija je imela krasno priliko, da bi bila sveto podala sliko složnega skupnega življenja različnih narodov. Človek bi bil skoraj mislil, da jo je usoda nalašč postavila v sredo Evro-pe, kakor kvas, in jo ustavila iz narodov skoraj vse Evrope. Ali kdor govori v takem položaju o zvezi vseh civiliziranih narodov, ta mora najprej pokazati, da zna it svojih lastnih narodov napra* viti tako zvezo.
Avstrija ni tega storila pred vojno, in ne kaže niti sedaj take volje. Vsak poizkus, da bi se notranja vprašanja rešila v zmislu avtonomije narodov, je brutalno poteptana. Taki resni poizkusi so bili storjeni od socialnih demokratov, a vedno jim je vlada metala polena pod noge.
V sedanjem zasedanju so Cehi, Poljaki, Hu-sini, «Jugoslovani povedali, kaj zahtevajo narodi — kolikor je bilo,v vladajočih razmeran mogoče povedati"^— a niti drobtinica se nI izvršila v zmislu avtonomije.
Edino za slovo je dal Seydler poslancem par
besed, ki jih vsakdo lahko razlagal po svoje — če.hoče, za obljubo, če hoče, za vabo, če hoče, pa tudi /.a Lioememtvo. Dejal je, da so bili vsi prejšnji poizkusi za dosego enakih pravih vseh narodov brezuspešni, iii da je to vzrok notranjih te-, žav, ki povzročajo na videz, kakor da je Avstrija bolna.
V tem bi popolnoma soglašali s ScvdJerjem. Vsi poizkusi so bili brezuspešni, ampak Seydier je pozabil povedati, da so bile te brezuspešuosti največ krive vlade. Notranje težave povzročajo mnenje, da je Avstrija bolna; zopet je pa pozabil povedati, da je to utnenje trdno utemeljeno.
Ampak nadaljeval je:
44 Problem je ta, da se izvedejo reforme, ki omogočijo, da bodo vse narodnosti harmonično skupaj živele. Trefca je podati dokaz, da ni v Avstriji zatiranih narodov in da je vsakemu narodu zagotovljena pravica samovlade. Tedaj tudi ne bodo imele sovražne dežele več pretveze, da se vmešavajo v avstrijske zadeve."
Poznamo optimistična ljudi, ki se bodo naslajali ob teh besedah. Smatrali jih bodo za priznanje, da je Avstrija naposled spoznata svoje stare napake in da jih hoče sedaj popraviti z narodno avtonomijo.
Mi se ne prištevamo tako lahkovernim ljudem. Odpustili bi še Seydlerju, če govori o dokazih, da v Avstriji ni zatiranih narodov. To bi namrečvZ dobro '¿oljo lahko razlagali tako, da bo ta dokaz podan, kadtr bodo narodi avtonomni.
Toda kako se vjema to>Seydler govori o reformah, ki bi se lahko smatrale za avtonomijo, obenem pa — pošilja parlament domov. Kdo naj izdela reforme? Kdo naj sklepa o njih? Kdo naj jim da postavno moč?
Seveda je res, da ne bi imele tuje dežele pretveze /.a vtikanje v avstrijske razmere,? če bi narodi v Avstriji uživali pravice, ki jim gredo. To smo v stari domovini tisočkrat pravili. Nihče si ne bi želel i« Avstrije, če bi v njej bolje živel, kakor sosedi. Pa vendar so bili vsi avstrijski narodi, ne favzemši Nemcev, iredentistični.
Narodno vprašanje je bilo specifično avstrij-Nko vpraaanje. V prvi vrsti bi bila morala to rešiti v zmisln pravičnosti Potem pa M biW morala napeti vse strune ,da bi bila postala bolj demokratična in bolj socialna od vseh' svojih sosedov.
To^bi bila vez, ki bi bila držala vse njene narode skupaj in ki se ne bi dala pretrgati. Obenem pa bi bila Avstrija s tem postale gonilna sila za vso Evropo in mogočen faktor svetovnega napredka.
£ Aili prav tega Aivstrija ni noteia in zato so prišli narodi naposled do usodepolnega vprašanja: Ali so narodi zaradi držav na svetu, ali države zaradi narodov ? In odgovorili so, da se morajo obHke, ki ne ustrezajo potrebam, ampak jih ovirajo, razbiti.
Kad se tiče vtikanj "sovražnih" dežel v avstrijske razmere, je Seydler rabil prav neprevidno besedC Nihče se namreč ni toliko vtikal v avstrijske razmere, kolikor Nem^ij, in prav ta je — zaveznica. In zvezo z njo hoče Seydler vzdržati za vsako ceno. Ta zveza pa ni nič druzega, •kakor nemška komanda, in dokler ta obstaja, je iluzorno govoriti o narodni avtonomiji v Avstriji. / Ni se pa čuditi, da govori Seydler v takem tonu, ko se povzpenja še v mnogo višje višave. Saj govori o miru, ki ga hoče izvojevati Avstrija in ki naj odpravi vse vzroke vojn s sveta .
Ne vemo, če ima Seydler mnogo pojma o J vzrokih vojne. .Vemo pa, da ne bo vojna nevarnost odstranjena, dokler obstoji konkurenčni industrijski in trgovski sistem.
Aii se bojuje Avstrija za to, da ga odpravi? To bi pomenilo, da se bojuje za socializem. A če hi to bilo res, bi bilo neodputitno, da ne pove ministrski predsednik tega kar naravnost. Saj bi bila to skoraj tako velika reč kakor ruska revolucija. Tisti hip bi imela Avstrija prijateljstvo Rusije in do miru ne bi bilo več sto korakov.
Ej ne. Seydler #ni postal socialwt, Seydler hoče, da vztraja Avstrija do konca na strani Nemčije, kjer je pravkar zmagala reakcija. Seydler govori o trajnem miru in o zvezi narodov, ker je to postalo moderno, odkar je Wilson izrekel te besede. Te bi pa kdo vprašati, kako se more napraviti podlaga za zveao narodov, bi obstal z odprtimi ustmi in ne bi znal kaj povedati.
Da je Seydler govoril tudi o ljubezni do dinastije, ki baje veže vse avstrijske narode, je odveč omenjati. To je navadni zaključek vsakega avstrijskega ministrskega predsednika. A po tem ocvirku se lahko presodi, koliko so vredni njegovi šganci.
Novega kancelarja deviški govor.
UPI PLAVAJO PO VODI.
'Novi nemški kancelar dr. Miehaelis se je oglasil v rajhstagu. Poročila o njegovem govoru so sicer kratka, ali toliko se ze lahko spozna iz njih, da izprememba pri nemški vladi ni preobrat na bolje, temveč prej na slabše. To bo sicer presenetilo le tiste nepoboljšljive optimiste, ki že tri leta vsakih štirinajst dni na novo prerokujejo, da bo v najkrajšem času sklenjen mir in se iz vseh neštetih razočaranj še niso naučili, da se dogodki ne ravnajo po naših željah, ampak po trdih razmerah. Kdor je opazoval, na kakšen način se je reševala kriza v Nemčiji, ni mogel od njene rešitve pričakovati nič dobrega ne za mir, ne za demokracijo.
Ko je kajzer poklical kronprinca, da izreče »▼oje mnenje o krizi, je moralo biti jasno, koliko je ura bila.
Današnji Viljem gotovo ni več tisti Viljem, ki je nekdaj grmel, da bo prejanal socialiste, da jih bo pomandral in poteptal, tisti Viljem, ki je socialiste imenoval brezdomovince in sramotne ljudi..
Vojna ima svoj vpliv, to se me da zanikati. Tudi na Viljema ga ima. Njegova sodba o socialistih se je morala izpremeniti, ko je spoznal, kakšno ogromno število "brezdomovincev" je v zakopih in koliko velikih sitnosti bi mu bili rdečkami doma lah-ko naredili, če bi bili od začetka vete drugače nastopali, kakor so.
1 KAJZER IN SOCIALIZEM.
Mislimo sicer, da ne zna Viljem razmerja aied«sabo in socialno demokracijo niti danes prav presajati. Četudi pišejo nekateri nemški socialistični listi zelo čudno, kakor na primer "Ham-huraier Echo", ki pravi, da sta se cesar in narod ila, da se razumeta, kakor nikdar prej in da nihče mogel razdreti tega sporazuma, ven-le verjaanemo, da je večina nemških sociali-takega mnenja. Kajti to bi pomenilo, da so ►kli končnemu cilju in da vsled tega sploh
Oh Več socialisti, ni socializem in cesarstvo se nikdar ne moreta
Knns 1Sti P*** eno str<,ho» ker ne more bi,i t0f k*r fereneP*" v,a(Ja« v	družbi nič druzega,
popo|( l uprava. To pa samo po sebi izključuje vsa-Knns' «narhijo. Zato tudi ne more biti spot-aznma „(M|ni fconarhijo in socializmom, leži t- f yrT1«rj«	kajzerjem in pravimi sociali-
got' Ji* moglo izpremeniti le na ta način, da je , ejzet pod pritiskom potrebe izpremenil svoje s,. Ropanje proti socialistom in da smejo vsled 1 i tudi socialisti napram njemu uporabljati ga^no taktiko. Nikakor se pa ne morejo pojiti na stališče, da ostane Nemčija lalvko arhija, zakaj s tem bi se postavili zoper sam alizent.
Viljem je tekom vojne gotovo postal krot-kejši. In zopet je na to nedvomno precej vplivala ruska revolucija in padajoče upanje, da se vrne v Rusijo earizem. Da je osebno pripravljen na nekatere koncesije, je pokazal s svojim pismom o volilni pravici na Pruskem.
Vse to se ne sme precenjevati. Kajzer zaradi tega ni postal demokrat in na svoje koncesije se je odločil le iz strahu, ne pa iz demokratičnega prepričanja ali nagnenja. Ohranitev svojega trona in svoje dinastije je danes Viljemova glavna skrb.
KRONPRINC IN JUNKER8TV0.
Toda če je Viljem danes skromnejši, nego je bil včasi, ne velja to za kronprinca, ki je danes tak, kakršen je bil njegov oče še pred dvajsetimi leti. Element, na katerega se kronprine opira, so pruski junkerji in njegovo mišljenje je neomajno avtokratično. Kajzer morda ni več tako trdno prepričan o nemški zmagi; za kronprinca je tak dvom kratkomalo nemogoč.
Ako vzamemo še v poštev, da sta bila pri reševanju krize posebno odločilna Hindenburg in Ludendonff, tedaj je položaj s tem dovolj označen. Hindenburg je vojak, ki se noče dati pripraviti ob slavo zmage; Lndendorff je vodja vse-nemcev, ki sanjajo o nemški svetovni vladi.
Mož, ki je prišel po volji teh ljudi na krmilo nemške državne barke, ne more prihajati z oljki-no vejico. S tem se tudi vjema njegov nastopni govor.
Po došlih poročilih je dr. Miehaelis zopet kakor pred njim Bethmann Hollweg trdil, da je Nemčija nedolžna na vojni, ki ji je bila vsiljena. Mobilizacija ruske armade — pravi — je prisilila Nemčijo, da je pograbila za meč. Nemčija ne bi niti za en dan podaljšala vojne, Če bi mogla skle» nisti časten mir.
KANCELARJEV GOVOR.
/
"Kar velja za vojno — pravi Miehaelis — velja tudi za nase orožje, zlasti za submarinsko vojskovanje, katero nam je Anglija vsilila s svojo nezakonito blokado. Naše slabo upanje, da napravi Amerika na čelu nevtralnih držav konec angleški kršitvi mednarodnega prava, se ni izpolnilo, in naš zadnji poizkus, da 'bi s ponudbo častno zamišljenega miru napravili konec vojni in napravili porabo najestrejšega orožja nepotrebne, ni uspel. Nemčija je torej spoznala, da je prisiljena poalnžiti se tega orožja za svojo obrambo in za to, da poplača sovražnikom. Voditi moramo brezobzirno vojskovanje s submarinkami dalje, da sploh skrajšamo vojno.
"S submarinsko kampanjo snro dosegli vse in več kot smo pričakovali. Izjavljam s tem, d» je imela submarinska kampanja sijajen uspeh.
Veliko več ladijskega prostora je bilo uničenega, nego je bilo po naši cenitvi potrebno.
4Gospodarsko življenje Anglije, kakor tudi njeno vojskovanje prihaja vsled naših subinarin'» od meseca do meseca v večjo nevarnost, tako da bo Anglija kmalu prisiljena skleniti mir. Brez vsakega strahu smo opazovali optimistično razpoloženje v deželah entente, ko je Amerika vstopila v vojno. Treba je le navadne računske metode, da spoznamo, koliko ladijncgc prostora bi bilo Zedinjenim državam treba, da bi mogle vreči svojo armado iz Amerike v Evropo in koliko ladijski tonaže je treba, da bi se taka armada preživela in da bi bila opremljena z vsem, kar potrebuje. Francija in Anglija moreta že komaj pre v živi jati svoji lastni armadi, če nočeta svoje gospodarsko življenje ugrožati še bolj kakor d islej.
"Mi bomo s svojimi"submarinkami še nadalje obvladali položaj. To je naše čvrsto prepričanje in toirdno zagothovilo lahko damo. Mi in naši zavezniki torej lahko gledamo mirno in s čutom popolne varnosti v bodočnost.
Naj kočiji vejic vprašanje, ki nam teži srca, je: Ktfko dolgo bo še trajala voji.af To vprašanje je danes glavna točka naših posvetovanj. Nemčija ni hotela vojne, ni stopila vanjo zaradi pod-jarml;enja in zato je za pod je rml jen je ne ho vodila ne en dan, kadar bo mogla skleniti časten mir.
44 Nemci so pripravljeni kot zmagovalci skleniti mir, kot zmagovalci,, ki so dosegli svoj cilj in dokezali, da so nepremagljivi.,
"Eden naših mirovnih pogojev je nedotakljivost nemškega ozemlja. Pogajanje o miru se ne more pričeti z našimi sovražniki, dokler vztrajajo na odstopanju nemškega o/.cmlj.i.
"Mir mora dajati podlago za trajno pomir- j jen je narodov. Kakor je v Vaši resoluciji izrečeno, mora zabraniti narodom, da bi bili z gospodarskimi blokadam^ vrženi v novo sovraštvo in dajati mora garancijo, da se vojna zveza naših sovražnikov ne izpremeni v gospodarsko napadalno zvezo zoper nas.
44Ti cilji se lahko dosežejo v mejah Vaše resolucije, kakor jo razumem jat Miru pa lic moremo mi več ponuditi. Enkrat smo lojalno ponudili svojo roko, pa nismo dobili odgovoril. Toda ker soglaša ves nemški ttarod, vsa armada in njeni voditelji s to izjavo, misli vlada, da bomo lahko častno in mirno poslušali, kaj imajo naši sovražniki reči, ako se odreko svojemu osvo-jevalnemu in podjarmljevalnemu po/clenju. Do tega časa pa moramo mrrno in potrpežljivo vztrajati."
Na nekaterih mestrh so kancelarjeve besede izzvale burne 14 HochM.klice.
VOJNI GOVOR.
En sam odstavek Michaelisove govorauce bi zadostoval za dokaz, da novi kancelar ni govoril za mir, ampak za vojno. Kdor razglaša, da so Nemci 14kot zmagovalci" pripravljeni skleniti mir, ta govori za podaljšanje vojne, pa naj so sicer njegove besede kakršne koii.
Miehaelis se poziva na mirovno ponudbo, ki jo je Nemčija podala pred božičem. Ves svet ve, da je ostala ta ponudba največ zato brez uspeha, ker je Nemčija tudi takrat nastopala v zmrgo-valski pozi in z grožnjami.
Sedaj se ponavlja ta hinavska igra. Michaelis je seveda novinec na svojem mestu. Toda kdor je imenovan za kancelarja in sprejme to imenovanje, mora imeti toliko v glavi, da bi znal pretehtati ,kakšen vtisk morejo in morajo napraviti njegove besede.
"Pripravljeni smo kot zmagovaloi skleniti mir" se pravi: Pripravljeni smo skleniti mir, če se naši nasprotniki podvržejo.
Kdo pa more po t a koh i besedah pričakovati, da bodo nasprotniki ponudili mir, ko je jasno ds bi se taka ponudba seveda smatrala za prošnjo in za priznanje, da so poraženi?
Kajti to razume .vsak otrok: Ce pravi Miehaelis, da so Nemci zmagovalci, tedaj bi Anglija, če bi na to ponudila mir, priznala zmago Nem* čijc in s tem svoj poraz. Oe pa niso zavezniki pred božičem hoteli sklepati miru na tej podla*gi, jc logično, da bodo hoteli sedaj še manj, tem manj, ker se je od tistega časa tudi bojni položaj pre-cej izpremenil.
Naglašanje zmage ima večji pomen, kakor o-šabnost in bahanje z besedami. Kdor priznava zmago nasprotnika pred vstopom v mirovno pogajanje, mu priznava a tem tudi gotove predpravi-ce. In Miehaelis gotovo ni tak otrok, da ne »i vedel, kaj pomenijo besede o zmagi, namenjene na adreso nasprotnikov.
V interesu miru je to naglašanje zmage naj-nesrečnejša točka v Michaelisovem govoru.
NEPOŠTENE ZVIJAČE.
Ne bomo se več ha vili s kancelar je vo trditvijo, da Nemčija ni hotela vojne, ampak da ji je bila vsiljena. Te se Miehaelis sklicuje na rusko mobilizacijo, ne bi smel pozabiti, da je Avstrija pred to mobilizacijo napadla Srbijo, in da je Avstrijo baš Nemčija naščuvala. Bilo bi nam razumljivo, če bi nemški državnik dejal, da ni Nemčija edina kriva vojne; ampak to naglašanje nemške nedolžnosti je brez meje nesramno.
Toda Miehaelis ponavlja tudi drugo brezob-raznost, da je bila Nemčiji submarinska kampanja vsiljena, človek bi res mislil, da je novi kancelar naiven otrok, če pravi, da je Nemčija upala,

. PROLETAREC
Novega kancelarja deviški govor
da ustavi Amerika na Čelu nevtralnih dežel angleško vojskovanje.
To ne pomeni nié manj, kakor da naj bi bile nevtralne države s Ameriko na čelu očitno stopile na stran Nemčije.
Dejstvo, da je danes .skoraj vea svet nasproten Nemčiji, če tudi niso vse države v vojni, pa kaže vendar, da sodi skoraj ve« svet o nemških dejanjih drugače, kakor dr. Mieoaelis.
Baš submarinsko vojskovanje pa je bilo tisto, ki je napravilo med nevtralci največ sovražnikov Nemčiji. Nihče se ne bi mogel razburjati zaradi subiuarinskega vojskovanja samega. Če bi Nemčija potapljala sovražne ladje In tudi nevtralne ladje ,ki vozijo kontrabant, kadar se prepriča, da je na njih kontrabant, ji ne bi »nogel živ krst očitati tega. Kar je povzročilo splošno razburjenj*, je takozvano brezobzirno submarinsko vojskovanje, potapljanje ladij brez obzira na to, če je na njih kontrabant ali ne, potapljanje potnikov, odraslih in otrok, brez svarila, brez prilike, da bi se rešili pred potopom ladje.
Iz tega, da je eela vrsta držav prekinila di-plomatiëne stike z Nemčijo, tako da kmalu ne b'» v Berlinu nobenega tujega poslanike več, bi Miehaelis pač lahko spoznal, da ne obsojajo brezobzirnega vojskovanja s submarinkami le sovražniki, ampak takorekoČ ves svet.
Miehaelis se pa zopet baha s tem vojskovanjem in obljubuje Nemeem, da bodo s submerin-kami zmagali.
Razumljivo bi bilo tako govorjenje, če bi se vodila debata le o submarinskem vojskovanju in bi ga moral kaneelfer zagovarjati pred rajhsta-gom. Toda Nemčija je pričakovala od Michaeli-sa miroven govor. A če bi bil novi gospod nameraval govoriti o miru, je moral ves vtisk pokvariti s svojimi besedami o submarinkah.
Miehaelis pravi: "Naše subrnarin-ke prisi.i-ja Anglijo na kolena. Kmalu ne bodo imeli Angleži in Francozi kaj jesti. V par mesecih bo morala Anglija prositi za mir"
Ali more trezen človek, pričakovati, da b) Anglija na take besede res hitro ponudila mirt
Oe bi bil Miehaelis vsaj majhen psiholog, ne bi mogel pričakovati tega.
Tudi odstavek o submarinskem vojskovanja dokazuje, da ni novi kancelar govoril za mir, ampak za nadaljevanje vojns.
ČASTEN MIR IN POGOJI.
Prišli bodo seveda zopet dobri ljudje, trgali posamezne stavke iz Miehaelisovega govora in do-kazovali, da je Nemčija naklonjena miru.
Saj je Miehaelis dejal, da ne bi Nemčija niti en dan nadaljevala vojne zaradi podjarmljenja, če more skleniti časten mir.
Toda kaj je to: Časten mir?
Fraza je, ob kateri si človek lahko misli, kar si hoče.
' Ča bi hotel Miehaelis mirovnim interesom storiti uslugo, bi moral vsaj v splošnem povedati, kakšen mir bi Nemčija sklenila.
On pravi: Eden naših pogojev je nedotakljivost nemškega ozemlja.
Eden naših pogojev l Toda kakšni so drugi pogoji t Kaj je z reftmi, za katere vpraftuje svet
že skoraj tri leta T
Ruski socialisti so oznanili svoje pogoje zelo jasno: Nobena aneksijs; uobena vojna odškodnina; pravica vsakega naroda, da. sam odloči o svoji usodi.
Predsednik Wilaon je označil podobno ameriške mirovne pogoje. ..	y
Zakaj ne more biti Miehaelis vsaj toliko jasen t — Zato ne, ker mu ne dovolijo kron princ, Hindenburg in Ludentlorff. A dokler ni oficielna nemške izjave, ki poda jasnost, se mora mislit da ima to, kar zatajuje Nemčija, opraviti z auek-sijami in odškodninami.
POMIRJEN JE NARODOV.
Kako težko se je sporazumeti z ofieielno Nemčijo, kažejo še nekateri drugi odstavki v kaneela*
jevem govoru.	,
Dr. Miehaelis pravi prav lepo: Mir mora dajati podlago za trajno pomirjen je narodov. 4 To so besede, s katerimi se popolnoma strinjamo. Mir, ki se sklene le za toliko časa, da ,sl more kdo — na primer Nemčija —.nekoliko oddahniti, pa zopet planiti po drugih narodih, ni piškavega oreha vreden.
Toda kako naj se narodi pomirijo!
Z dr jem Michaelisom ne bomo govorili o socializmu, ker o tem*.menda nič ne razume. Brc/, socializma pa vendar ne bo garancije za trajen mir.
AH govorimo o miru, ki bi bil vsaj za do gledno dobo, recimo za dvajiet let zgotovljen. V tem času je po sedanjih razmerah prav lahko mogoče, da postane socializem dovolj močan, da prepreči nove vojne in postavi človeško družbo na novo podlago.
Vpraša se le, kakšen mora biti mir, ki zagotovi vsaj toliko trajnosti.
Dr. Miehaelis govori o pomirjenju narodov. Ali pa more misliti, da bodo pomirjeni narodi, ki bodo po sili živali pod tujim gospodstvom!
Ruski socialisti zahtevajo za vsak narci pravieo, da sam odločuje o svoji usodi. Tega ne zahtevajo zgolj iz sentimentalnosti, ampak ker vedo, da je podjarmljenje narodov večna vojn.i nevarnost. To izkušnjo so imeli v Rusiji in t j opazujejo drugod po svetu.
Toda nemški kancelar ne ve o tem nič in v svojem govoru je popolnoma prezrl to pravico narodov. Pač pa je govoril o "nedotakljivosti nemškega ozemlja," s čimer ni mislil tistega ozemlja, ki je v resnici nemško po svojem prebivalstvu, ampak tisto, katero ima Nemčija pod svojo oblastjo.
NARODNA VPRAŠANJA NEMČIJE.
Ali Nemčije se dotika v glavnem dvoje zelo važnih vprašanj, ki se križata z "nedotakljivostjo nemškega ozemlja." To je na eni strani alza-ško-iorensko, na drugi poljsko vprašanje.
Kar se tiče Alracfje in Lorene, bi se morala dobiti poštena metoda, da bi se spoznalo, kaj želi prebivalstvo. Zdi se pač, da bi se rajši ločiko od Nemčjje, kakor ostalo pod njo.
Ulede na Poljsko pa ni nobenega dvoma. Poljaki na Nemškem kakor na Ruskem in v Avstriji žele obnovitev Poljske. To se pa na noben način ne more spraviti v soglasje z "nedotakljivostjo nemškega ozemlja."
Poljaki so dostikrat naglašali, da je njihovo vprašanje internacionalnega pomena. In to je res. Sedaj je to postalo še veliko bolj res, kakor pred vojno.
Sicer je že pred vojno poljsko vprašanje povzročilo dosti vznemirjenja. Porodilo je nekoliko revolucij, manjših rabuk pa brez števila.
Sedaj je delna neodvisnost Poljske gotova reč. Ali nova Poljska lahko postane zalog mirt, lahko pa tudi Velikanski povod stalnega vznemirjanja. Prvo se zgodi, če se zedini vsa Poljska. Ue pa doseže samoutalnost le ruski del, nemški in 1V-strijski pa ne, tedaj ne bo poljsko vprašanje d.%-lo miru. Za avstrijske in nemške Poljake bo sa-mostalnost sedanje ruske Poljske le večno vzpodbujanje na I Ki j za osvoboditev in neodvisni Poljski bodo pripotovali moralno dolžnost, da jim pomaga v tem boju.
Naj sodi kdo o nacionalnih vprašanjih kakor hoče, prezirati jih ni mogoče, dokler obstajajo. Človek se lahko postavi na tisto stališče, ki je po njegovem mnenju morda najvišje in razglaša, da ni narodov, ampak le eno edinstveno človeštvo. Toda merodajen ni njegov nazor, temvefl resnično mišljenje in čustvovanje narodov.
ftaš kar se Poljakov tiče, vidimo, da je njil» narodni čut nepremagljiv. Ni je poljske stranke, ki ne bi šla za neodvisnostjo Poljske. Davno pred vojno so poljski socialisti zahtevali od Inter-nacionale, da jim prizna to pravico, in «o to tudi dosegli. V sedanji vojni so se prostovoljno bojevali z orožjem v roki. To je nepobiten dokaz, da se Poljaki ne pomirijo, dokler ne dosežejo neodvisnosti vse Poljske.
A dr. Miehaelis govori na eni >trani o pomirjenju narodov, na drugi pa o nedotakljivosti nemškega ozemlja*
To se ne vjema, in dokler govori tako, ne pospešujejo njegovi govori miru.
TOLAŽBE ZA NEZADOVOLJNO LJUDSTVO.
Mn-haeRsu ni šlo za to, da bi pospešil mir. Kronprinc, Hindenburg in Ludendorff mu niso dali takega mandata. Ampak Miehaelis je bil v nekoliko težavnem položaju, ker je bilo v rajh-stagu nekoliko punta in ker je moral govoriti za militariste in za ljudstvo obenem.
V deželi bi bilo gotovo napravilo najslsbši vtisk,.če bi bil nsravnost izjavil, da vlada ne misli na sklepanje miru in da računa Hindenburg še vedno s tako zmago, ki omogoči Nemčiji diktiran je pogojev. Zakaj v nemškem ljudstvu ni tiste zadovoljnosti, ki jo skuša Miehaelis slikati, in. treba ga je bilo zopet nekoliko potolažiti.
H tega stališča kaže kancelarjev govor pač precej spretnosti. Za nezadovoljne Nemce so na-menjeni tisti odstavki, v katerih slepomiši Miehaelis ,da noče Nen>čija podaljševati vojne, če more skleniti časten mir. Popolnoma nedoločene besede, da ni Nemčija začela vojne zaradi pod-jamnljevanja, ki pa vendar ne pravijo, da ne gre Nemčija sedaj za aneksijami, naj bi pomirile radikalnejše elemente, ki se ogrevajo za mir brez auefesij.
GOvni M ichaelisov aparat je pa nova obljuba, dajbo vojna kmalu končana. Submarinke jo bedTTltončale, ker izstradajo Anglijo in Franci-'jO in potisnejo zlasti Anglijo na kolena.
•Na Nemškem so namreč že precej siti vojne. Seveda ne le na NeiuAkent. Anupa'k Miehaelis bi rad sugeriral svetu, da se Nemci lahko bojujejo in da imajo voljo za boj bodisi do sodnega dneva. Ali medtem, ko se krčevito trudi, da bi nare-dil tak vtifck, ve, da ni mišljenje na Nemškem ta •ko. Zato mora deklamirati, da bo vojna te še kratka, ker Nemčija kmaki zmaga.
Ne vemo, kakšen učinek doseže kancelar v resnici pri ljudstvu. Včasi se je opečen otrok vs-roval ognja. In Nemci so bili že opečeni. Po prej-šnjih prerokovanjih, zajetih iz enakih virov, bi že moral biti konec vojne. Saj je tudi BethmanL Hollweg pravil, da prisili submarinska kampanja AngKjo v treh mesecih na kolena.
Je li bila kriza nemške- vlade potrebna le za to, da pride enako blufanje sedaj iz drugih ust! . Ali so mislili, da bo nemško ljudstvo staro laž rajse verjelo, če jo izreče nov mož!
Mogoče je, da zaleže zvijača še enkrat. Da bi večno pomagala, je pa skoraj nemogoče verjeti. Kajti ta<ko servilen, kakor si žele junkerji, vendar ne more biti nemšiki narod in človek bi moral misliti, da mu mora po tolikih prevarah vendar zavreti kri.
Za ves svet bi bila rešitev, če bi se to zgodilo. Nemška revolucija bi bila začetek miru. lirez nje ni normalno misliti na konec vojne, dokler se Nemčija ne vda. Kajti delavstvo v zavezniških deželan ne bo podvzemalo nobenih revolucij za nern&ki, za Hindenburgov mir. Nikjer ne bo delavstvo vstalo le v ta namen, da utrdi najmočnejšo avtokracijo, ki obstoji danes v Evropi. (Nasprotno pa bi bil padec te avtoikracije signal za mir, in sicer za demokratičen, še več: za revolucionaren mir, ki bi imel toliko trajnosti, da bi socializem medtem gotovo dosegel svoj cilj. Oči so uprte v Nemčijo.
Kerenskii ministrski predsednik.
Rusija je zadnji teden zopet preživela hudo krizo, ki je za enkrat končana z znatnimi izpre-membaimi v provizorični vladi in s pooblastilom, da sme vlada poraibiti vsa sredstva za vzdrževanje reda in za obrambo dežele.
Zadnja kriza je pravzaprav obsegala dve različni krizi, ki pa sta se časovno sesli in tako še povečali težave položaja.
V ministrstvu so nastali nesporazumi zaradi ukrajinskega vprafianja. Malorusi zahtevajo avtonomijo za Ukrajno. Na načelno stran ni bilo . med ministri nasprotij v tej zadevi. Toda dva socialistična ministra, ki sta bila odposlana v Kijev, sta odobrila načrt, izdelan sporazumno z Ma-lorusi za ukrajinsko avtonomijo, medtem ko so izjavljali kadetski ministri, da bi se morala defi-nitivna rešitev tega vprašanja prepustiti narodni ustavodajni skupščini. Socialistični ministri in ministrski predsednik Lvov so soglašali z zunanjim ministrom Tereščenkom in po&tnim ministrom CereteMjekn, ki sta vodila razprave z Ukrajinci, in vsled tega so finančni minister Singarov, učni minister Manujlov in načelnik javnega podpornega urada Šakovskij resignirali.
Sočasno so pa prifile vesti o novih nemirih v Petrogradu. Vršile so se demonstracije proti pro-vizorični vladi, na drugi strani pa zanjo, in demonstranti so streljali drsg na drugega.
Prvim nemirom so sledili drugi. Skupina boljševikov, kakor se imenujejo ejtstremni socialisti, se je baje hotela polastiti Kerenskega. ftest oboroženih avtomobilov se je pripeljalo na varšavski kolodvor, odkoder se je Kerenskij imel odpeljati na fronto. Prišli so pa prepozno, ker se je bil vlak z vojnim ministrom le odipeljal.
Demonstrantom so se pridružili vojaki nekaterih polkov, ki so se po nalogu vojnega ministra Kerenskega imeli razpustiti, ker niso hoteli izpolnjevati svojih dolžnosti .Vr&ili so se ostri boji, v katerih je bilo mnogo mrtvih in ranjenih. , Svet delavskih in vojaških delegatov je izdal proklamacijo, ki pravi:
"Gotove neznane osebe so Vas poklicale proti spltiftni volji — ne rzvzemši socialistično stranko — da pridete z orožjem na ulice in tako protestirate zoper razpuščanje regimentov, ki so zločinsko zatajili svojo dolžnost napram revoluciji.
"Mi delegati revolucionarne ruske demokracije izjavljamo, da je razpust teh polkov sklenil vojaški odbor in ukazal vojni minister Kerenskij, ki je bil od njega izvoljen. Vsled tega je vsak akt olirnmbe razpnščenih polkov dejanje proti Vašim bratom, ki prelivajo svojo kri na fronti.
"Upozarjamo Vas, da se ne sme nobena vo« jaška enota brez posebnega dovoljenja pokazati
oborožena. Kdor prestopi ta ukaz, bo označen za izdajalca in sovražnika revolucije. Vse korake storimo, da se ta ukaz izvrši.'*
Medtem je resigniral tudi justični minister Perevejzev. Za vzrok navajajo, da je vztrajal na tem, da se objavi pismo generala Brusilova, v katerem pravi, da je znani Iienm v nemški službi. Ministra Tereštenko in Njekrasov sta nasprotovala objavi, ker po njiju nazorih dokazi zoper Lenina ne zadostujejo.
Zadeva z Leninom je ta. Ruski lajtnant Jer-molenko je bil izpuščen iz nemškega vjetništva, kjer so mu rekli, naj se vrne v Rusijo, pa naj tam dela za separaten mir. V ta namen naj stopi v dot i ko z Leninom. 'Na to izjavo je dotični poročnik prisegel.
Stvar je seveda sumljiva, toda socialistični ministri imajo prav, če izrekajo, da to še ni dokaz za Leninovo izdajstvo. Nemške oblasti lahko smatrajo Lenina za svojega prijatelja, tudi če ni z njimi v zvezi, kajti njegovo delovanje naposled res ne koristi nikomur drugemu, kakor Nemčiji.
Vsekakor sta pa delavsko-vojaški svet in provizorična vlada sklenila bolj energično nastopati proti nemški propagandi in njenim pomaga-čem. Izjave pravijo, da je vsa Rusija poplavljena z nemlškimi agenti, katerih glavar je neki Ma-šta K oslovski j. ¡Nemški denar se pošilja v Rusijo po posredovanju nekega uslužbenca nemškega poslaništva v Stoclkholmu.
Protirevolucijska propaganda jc bila zanesena tudi na fronto, kjer je provzročila, da je sijajna ru^ka ofenziva začasno popolnoma ustav-ljena in so Nemci brez najmanjšega truda dosegli velike pridobitve.
To je popolnoma jasen dokaz, komu koristi takozvano radikalno gibanje. Fraza, da pospešuje to mir, je navadna sleparija, Če bi se to nadaljevalo, bi pospešilo edino nemško zmago in utrdilo kajzersko avtokracijo tako, da bi zastokal ves svet.
Ministrska kriza se je medtem razširila. Kn:z Lvov je odstopil od predsednifctva v začasni vladi, in na njegovo mesto je delavski in vojaški svet imenoval A. F. Kerenskega, ki je pa obdržal portfelje vojnega in mornariškega ministra. Ce-reteli je poleg pošte in telegrafa prevzel začasne posle notranjih zadev, ki jih je doalej vršil Lvov; Nekrasov je preveel justično ministrstvo namesto odstopivšega Pereveija. Ta ministrska mesta bodo izpraznjena toliko časa, dokler jrh ne izpopolni vseruski delavsfco-vojaški in kmečki svet na generalnem kongresu, ki je sklican na 28. t. m.
Lvov je resigniral po vro&i debati na seji kabineta, ki je trsjsla vso noč med petkom in so-boto. Kerenskij je ostro kritiziral kadetske mi-
nistre in vojaške oblastnike v Petrogradu, ki niso energično nastopili proti povzročiteljem izgredov; zlasti je kritiziral generala Polovceva, poveljnika mestne garnizije, katerega je hotel od -staviti. Ministri so nato priznali, da so oni odgovorni z«a situacijo in da hc je Poloveev pokoril njihovim ukazom. Nato je knez Lvov resigniral in Kerenskij je bil takoj izvoljen za začasnega predsednika vlade.
Kerenskij je naložil justienemu ministru Ne-krasovu, da morajo biti takoj aretirani vsi agitatorji, ki imajo kriminalne zveze z Nemčijo. Začetek je bil storjen z voditeljima "lw>ljšcvikov" Zi-novjejem in Steklovini, katerima se očita, da sta iskala stike s sovražnikom.
Kmalu nato je oddelek vojakov in mornarjev aretiral 36 boljševikov, ki so imeli namen iti k baltiškemu mornarištvu in ga nahujskati na upor.
»Novi minister Kerenskij je od vojaškega in delavskega sveta pooblaščen, da se sme poslu/riti vse sile za ustanovitev reda doma in na fronti Provizorična vlada ima naslov "Vlada narodne varnosti".
'Kerenskij jc izdal armadi in mornarici manifest, v katerem razlaga:
1.	Da se razpusti ccntralni odbor baltiške mornarice in izvoli nov.
2.	Naj se naznani vsem oddelkom baltiškega mornarištva, da želim odstranitev vseh oseb, ki so na sumu, da ščujejo na rušitev discipline in nasprotujejo naši ofenzivi; vse take osebe se naj pošljejo v Petrograd in postavijo pred sodišče.
3.	Voajški oddelki v Kronštatu in moštvo bojnih ladij "Petropavlovsk", "Republika" in "Slava ', katerih imena je postopanje protirevo-liicionanjev onečastilo, naj v 24 urah aretirajo voditelje upora in jih pošljejo v Petrograd, ter tako dokažejo svojo zvevdobo do provizorične vlade.
Obveščani kronštatske vojaške oddelke in moštvo bojnih ladij, če se ne izvrši ta ukaz, da IhmIo sniatrnni za izdajalce dežele in revolucije in da bodo proti njhm izvedeni najstrožji ukrepi.
Sodrugi! Izdajstvo je privedlo deželo na rob propada. Nemška armada je na nafši fronti pod« vzela ofenzivo. Vsak trenotek lanko sovražno brodovje izzove odločilno akcijo, ki lahko izrabi in doseže uspehe, vsled naših trenotnih honiatij. Drastični uerepi so takoj potrebni, da se napravi konec tem zmedam. Armada je že storila svojo dolžnost v tem ozim in niornarištvo ji mora slediti."
V brzojavu mornarjem v Revalu, Helsing-tV>rsu in drugih lukah pra^i Kerenskij, da so zadnje nemire v Petrogradu provoerrali nemški agenti. Doslovno pravi:
"'Nad vsak sum je bilo dognano, da so ne-
mire v Petrogradu organizirali nemški agenti. lTpori so sedaj popolnoma potlačeni in nadaljujejo se aretacije voditeljev onih, ki so prelili kri •svojih bratov in izvršili zločin proti vladi in revoluciji. Aretacije se vtiše tudi med mornariškim vojaštvom, ki je ravnalo proti svojim meščanskim in vojaškim dolžnostim.
4'Apeliram na vse zveste sinove demokracije, naj se zberejo okrog provizorične vlade in demokratičnih organizacij po vsej ruski ^ržavi in obvarujejo Rusijo in revolucijo njenih notranjih in zunanjih sovražnikov.n
Kerenskij sam je odpotoval na fronto.
Vlada je izdala proklamacijo, v kateri pravi:
Državljani 1 Usodna ura Rusije bije! Armada nemškega kajzerja je prodrl afronto naše narodne revolucionarne vojske.
Ta strašna operacije je bila omogočena z zločinsko nemarnostjo in slepim fanatizmom enih, ter z izdajstvom drugih.
V tem usodepolnem trenutku, ko lahko skrite sile protirevolucije, izrabljajoče splošno zmedo »dvignejo glavo, se provizorična vlada popolnoma zaveda svoje težke odgovornosti. Toda popolnoma iti trdno zaupa v silo velikega ruskeg» naroda in v hitro ozdravljenje političnega živ-ljenja, sedaj, ko se je nalezljivi strup, ki je ugro-žal organizacijo naroda, sam sežgal v akotni krizi.
Vlada trdno veruje, da bo kriza vodils k ozdravljenju, ne pa v smrt. Močn^ v tem zs«P®-nju, je vlada pripravljena ravnati s tisto energijo m odločnostjo, ki jo zahtevajo razmere.
Vlada siyatra za svojo prvo in glavno nalogo, da porabi vso silo v boju zoper zunanjega «o-vražnika in za obrambo novega režima zoper vsak anarhistični in protirevolucionarni poizkus, in se ne bo obotavljala, da se posluži naj odločnejših pj-edstev, ki so ji na razpolago.
Obenem naglaša vlada, da se ne bo prelils ne ena kaplja krvi rnakegs vojaka za kakršnekoli tuje namene, kakor smo že naznanili vsemu svetu.
Soglasno z izjavo z dne 19. maja bo vlada povabila zaveznike na konferenco meseca avgusta, da se določi splošna označba zavezniške zunsnje politike in ds se njih dejanja postavijo v soglasje z načeli, ki jih je razglasila ruska revolucija. Ns tej konferenci bodo Rusijo zastopali, pol«* dipio-matov tudi zastopniki ruske demokracije.M
.Narodna ustavodajna skupščina je napovedana za 30. septembra.
Nova vlada je torej sestavljena popolnoma is socialistov in ima vso podporo delavsko-vojaške-
ga in kmečkega sveta.
Vsak odkritosrčen socislist ji mors želeti p«> |H>ln uspeh.	i ki
"P* :r


8 'Slovenskim Hvetom' polemizirati je prav tako, ka'kor govoriti z ludijaiicem kitajako. Govorite mil» kar mu hočete, on vaa ne razume. Ce noče ali če ne more razumeti, je pri tem vseeno; rezultat je v vsakem slučaju ta, da ae z njiui ne morete sporazumeti.
"S. H." nam neprenehoma prihaja s frazo, da "hi Irilo smešno zahtevati, da ae uredi dom, preden je zgrajen." Ljudje, ki se poslužujejo takih besed, mislijo, da so strašno modre...Pa je ravno narobe. Na vse vprašanje o jugoslovanski združitvi sodijo kakor sedlo ua kravo.
» Kadar se gradi doni, se mora pač misliti tudi na ureditev. Kajti hiše se menda ne grade le za to, da bodo stale hiše, ampak morajo imeti kakšen namen. Če bi delal tako, kakor priporočajo naši nasprotniki, pa zidal hišo tjavendan, hi lahko doživel, da bi mi bila kuhinja premajhni, spalnica prevelika, v kleti pa bolj vroče kakor pod streho.
Če govorimo o Jugoslovanski republiki, tedaj ni to vprašanje notranje ureditve doma, ampak vprašanje načrta za stavbo. Ta je pa potreben, preden stoji dom in preden ae aploh začne zklati. Ne le smešno, ampak naravnost idiotično bi bilo zgraditi hišo in jo potem, kadar je že mlaj na strnili, od temelja predelavati.
Z be«edo "Jugoslavijo hočemo", ni prav nič povedano. V Jugoslaviji je lahko svoboda, v Jugoslaviji je pa tudi lahko hujše tiranatvo, kakor v Avstriji. V Jugoslaviji je lahko najlepša pravičnost, v Jugoslaviji je pa tudi lahko skrajna krivičnost. Če naj gradimo Jugoslavijo, nam torej ne more zadostovati, da "zgradimo nekaj," an\*ak vedeti hočemo, kaj gradimo.
Slovenci niso v tem vprašanju delavci, ki jih kdo najame, da delajo po njegovem načrtu in po njegovih ukazih; ampak delati hočejo po svojem spoznanju in po svoji volji, torej tudi po svojem naertu in za svoj cilj.
"S. S." pravi,da se niti naš narod, niti naša narodna vojska v Rusiji ali na Balkanu ni izjavila o obliki naše bodoče vlade. Naš narod živi v Avstriji. Kako naj ta narod sploh govori o jugoslovanskem vprašanju! Največ, kar more zahtevati, je avtonomija v Avstriji, kajti vsaka beseda preko tega pomeni veliizdajstvo in amrt. Da ne
morejo Slovenci v Ljubljani govoriti o jugoslovanski republiki, je jasno kakor beli dnu; ali iz tega ae vendar ne more izvajati, da ao pristaši kakšne monarhije.
Naša "narodna vojska" za tistih par slovenskih prostovoljcev je malo preošahna beseda. Faktično je sedaj največ ležeče ua ameriških Slovencih; in če želimo mi, da bi se Jugoslovani re-publieansko združili in imamo možnost, da to izrečemo, tedaj bi storili prokleto neumnost, če bi molčali.
i
'Zopet prihaja člankar v "S. S." s frazo, ki smo jo tudi že naštetokrat čitali: "Nnjprej svoboda in ujedinjenje na vsak način". V tem stavku je zopet igra z besedami. Kaj je svolmda! Priti izpod Avstrijci Ne, g«»spodje! To ni še nikakršna svoboda. Izpod dežja se pride lahko pod kap, mi pa hočemo pa suho.
Zdi se, da smatrajo ljudje v taboru "S. S." "ujedinjenje" samo na sebi že za svobodo. To je pa v najboljšem slučaju velika zmota. Narodna združitev Jugoslovanov id nič druzefra, kakor pogoj za njih boljši razvoj v bodočnosti. Ampak ne edini pogoj, temveč le eden izmed mnogih. V internacionalni politiki pomeni združitev Jugoslovanov od ift ranite v problema, ki je ugrožaval mir. V tem zinislu postane Jugoslavija lahko element svetovnega miru. Obenem bo Jugoslavija eden tistih stavbinskih kamnov, iz katerih se zgradi zveza narodov vsega sveta.
, Toda zdi se nam, da ti problemi ne belijo kaj posebno glav naših ljubeznivih nasprotnikov. To pa zato ne, ke rso nacionalisti, in sicer samo nacionalisti in nič druzega ne.
Treba je pa jemati ravno internacionalni pomen našega vprašanja v pošte v, če se hoče kaj doseči. Ustanavljati bodočo Jugoslavijo na ljubezen alt naklonjenost kogarkoli, se pravi graditi hfeo na pesku. Kaj silni želimo ,za to se ves svet prav malo briga, če ne spozna, da je sam pri tem prizadet.
Na ugodno rešitev jugoslovanskega vprašanja nimamo računati zato, ker je naša združitev opravičena, ampak zato, ker lahko dokažemo, da je taka rešitev v interesu vseh, ki žele mir na trdnejši podlagi kakor doslej.
V
Pri vssm tem se pa ne sjue govoriti, da imamo "zagotovila in potrdila" od Rusije in Amerike, od Anglije in Francije, da se bo zgodilo tako in tako. Te fraze so uničevale Ligo, Zakaj medtem ko je londonski odbor trobil ,kakšne mogočne garancije iina od te in one vlade, je vsakdo lahko izvedel resnico, da je aiigfška vlada prav tako kakor carjeva podpisala znano pogodbo zlt*-lijo in da je Pašič priznaval "supremacijo Italije na Jadranskem morju" in oblji/bovai, da ne bo Srbija ovirala italijanskih interesov.
Faktum je, da ni prav nobenih zagotovil. Ničesar druzega ni, kakor ruska zahteva, da naj vsak narod odloča o svoji usodi, Wilsonova nota o ameriških vojnih ciljih in Lloyd Oeorgevâ izjava, da je Anglija pripravljena revidirati prejšnje vojne pogodbe.
To so ugodni momenti; ampak nikakršne ga rancije niso. In garancij ne more sploh uibče dajati, ker še živ krst ue ve, kdaj in kako ae bo vojna končala.
Zato protestiramo, da bi sc ljudstvo zopet farhalo s takimi frazami o potrdilih in zagotovilih. Ostanimo pri resnici. Upanje, da se bo jugoslovansko vprašanje ugodno reišklo, se je povečalo. In nobeno mencanje ne pomaga nič: Storila je to največ ruska revolucija, ker se ne bi bile brez nje pogodbe z Italijo nikdar revidirale.
To se lahko pove. In ker se je upanje povečalo, s mora tudi ljudstvu povedati, da je prišel čas, ko je tret>a raznovrstnega dela, da se pospeši rešitev v zmislu naroda.
<"c pa kdo poziva ljudstvo na kakšno delo, mu mora tudi povedati, za kaj da gre. Slovenci v Ameriki niso čreda ovac, da drve za koštrunoin. Oni zahtevajo jasnost in so opravičeni do te zahteve. Zato jim pravi izjava: Delajmo za jugoslovansko federativno republiko.
Ako bi delali tako kakor S.M: "Le "ujc-dinjenje"! Potem pride že vse drugo" — bi nas vsako lahko zavrnil in nam dejal, da sleparino. Oe smo najprej "ujedinjeni" brez vsake garancije, glasujemo lahko vsi Slovenci od prvega do zadnjega za federacijo, torej za avtonomijo vsake narodnosti; a Če nas večina nadglasuje, nas ta večina lahko ttu?I pogoltne.
IM o va Kitajska
Zadnji poizkus monarhične reakcije, ki se je hitro končal in ne le rešil Kitajsko samo velikega nazadka, ampak obenem izrekel glasen memento reakcionarjem po vseh deželah, je zopet obrnil pozornost vsega sveta na to deželo, ki je veljala tako dolgo v očeh evropskih velesil za drugo Turčijo, za deželo, ki se prejalislej razdeli med "edino kulturne" kapitalistične države.
Kitajska je bila res dolgo pasivna dežela. Toda odkar se je otresla monarhije, kaže toliko Jutranje moči, da .strmi svet, ki je ni poznal.
Leta 1912 je pokazala Kitajska naenkrat nepričakovano iniciativo. Neverjetno ae je zdelo, ko se je strmoglavila Mandžu dinastija ter je vstul kakor ptič Feniks državni ustroj republikanske Kitajske.
Leta 191 .'I je dobila ta kitajska republika značaj trajnosti z izvolitvijo Junašikaja za predsednika nove republike. Zapadni svet pa najbrže ni zrl povsem resno na to republiko.
Leta 1915 se je uprizorila sramotna igra, ko se je ponudil Juanšikaj od strani par priliznjen-cev cesarski prestol in so ga povabili, naj prevzame vlado cesarja. Juanšikaj je že sprejel krono, ali hitro jo je odložil, ko so vstale južne države na noge za republiko.
Zadnji čas jc kazalo, da pade Kitajska zopet pod jarmem dinastije Mandžu.
Posegli pa so vmes dogodki z naravnost presenetljivo naglico. Kitajsko javno mnenje je bilo takoj proti nameravani izpremembi položaja. To ljudi^ko razpoloženje je vredno analize.
Javno mnenje je tako stalno kakor Kitajska sama. Pri številnih krizah v kitajskih zadevah je našlo javno mnenje svoj izraz v bojkotu. Bojkot je orožje pasivnega odpora. Vse evropske oblasti, ki so imele svoje interese na Kitajskem, so občutile ostro rezilo tega orožja in sicer več kakor ob eni priliki. Najbolj pa ga je občutila Japonska.
Razorožena kot je bila vtded pacifističnega razpoloženja, vsled katerega je prišel vojak na najnižjo socialno stopnjo, je Kitajska kljub temu zopet in zopet povzročila veliko škodo svojim nasprotnikom s tem, da jc o»b gotovih časih prekinila vse trgovske zveze z enim ali drugim teh narodov. Narod, ki je zaničeval profesionclno vojaško obrt, je udaril, in sicer močno udaril z orožjem trgovine. Kitajska je rekla svojim sovra-f žnikoni: "Nočem tržiti z vami." Ta pretnja pa sv je izvedla tako soglasno in tako popolnoma, da je bilo iz te popodnosti lahko sklepati na veliko or-ganizatorično zmožnost kitajskega naroda.
Bila je to sila javnega mnenja, ki se je kazala v naravnost presenetljivi luči, ko se je vpri-zoril od strani pristašev Juanftikaja poizkus, da ga proglase za cesarja. Pokrajina Junan je bila voditeljica proti temu nazadnjaškemu koraku. Sledile so druge južne pokrajine in meseca metra leta 19^6 se je Juanšikaj uklonil povelju javnega mnenja. Objavil je nato, da je kitajska republika zopet ustanovljena, oziroma obnovljena.
Ista sila javnega mnenja, ki je prisilila Juan-šikaja, da se je odpovedal prestolu, je uničila tudi drugi poizkus, da se zopet ustanovi, oziroma obnovi cesarstvo. Pred par dnevi sc je poročale, da so se izjalovili poizkusi, da se zopet posadi m prestol mladi cesar Hsun-Tung, ki jc leta 1912 izgubil krono. V tem času pa je bila naloga veiiko lažja, kakor pa je bila takrat, ko je bil nastopil Juanšikaj.
Zatrdilo, tla bo kitajska republika obstoje 15 še naprej, jc dogodek svetovnega pomena. To jc namreč zagotovilo moralne sile kitajskega naroda.
Prebivalstvo Kitajske se eeni na 40() miljo-nov duš. To je štirikrat toliko, kolikor znaša prebivalstvo Združenih držav, devetkrat toliko koii-kor prebivalstvo Anglije in Irske in skoro osemkrat toliko, kolikor znaša prebivalstvo Japonske.
Etbin Kristan.
Savičev pesimizem.
V tem trenutku sta dami postali. Mlajša je pogledala na žepno uricoo, potem sta se obrnili — £>edaj odideta! mu je blitfknilo po glavi. Ako ne porabiš tega trenotku, je morda vae izgubljeno. Seraj moraš, moraš!
Oh, ta trenotek! Kaj bo mislila, ako jo aedaj nagovori tako razburjen! Vsi živci po životu so mu drgetali, grlo mu je bilo atiinjeno, rad bi ae hil delal ravnodušnega, hladnega, a lice mu je bilo tako vroče, kakor h» bil ves dan serel ob raz-freljeni peči in srce mu je utripalo, kakor bi ae M hotelo odtrgati.
A premišljevati ni smel več. Ona mu prihaja naproti, sedaj jo sreča zadnjikrat in če ostane sedaj neumen, je morda ne bo videl nikdar več.	,
Dami sta stopali počasi, kakor bi mu hoteli dati čaaa, da sc ohrabri. Približevali ata se bolj-inbolj. Dušilo ga je, kakor bi mu ftekaj tičalo v «rlu, kar mu je zapiralo sapo. Šiloma je požiral imaginirani klopčič v goltancu, a ni ae ga mogel rešiti. —
Napoeil je odločilni trenotek. Dami sta bili le ae dva koraka oddaljeni. In sedaj je zbral vso •vojo eneržijo ter se odkril.
X>ami sta odzdravili in bilo je, kakor bi §e
bili za hip ustavili.
Havič se jc napol obrnil in s tresočim glasom dejal:
—Ali dovolite, milostlivi, da se--•
—	Izvolite, gospad, izvolite, je rekla mlajša hitro. Ako vam je všeč, naju lahko spremite. Saj ste sam, kaj ne!
—	Da, milostliva, sam sem.
Kaj zdaj! Kaj na reče! Saj sicer ni neumen, a sedaj res ne ve (kaj bi govoril. In nekaj mora govoriti, drugače pomislita dami, da jc res tepec.
M1lajša mu jc priskočila no pomo£.
—	Vi gotovo niste DunajčanT
—	Ne mislostliva; Slovenec sem.
—	Ah, Slovenec! Kje pa prebivajo Slovenci!
Navič se je moral nasmehniti.
—	Na Kranjskem, milostliva, tia južnem Štajerskem, na Koroškem in na Primorskem.
—	A, torej v naši dišavi! Ali so Slovenci sorodni Čehom! •
Da, milostliva. Oboji so Slovani.
—	Pa Črnogorcem tudi!
—	Tudi, tudi« — Pa Rusom!
TVidi Rusom. '	•
To prebivalstvo pa je človeški inaterijal prve vrste. Japonsko delo je dobro, a kitajsko delo g» še močno prekaša. Kitajski kmet je neumoren delavec, kitajski rokodelec pa je naravnost Čudo, kajti z veliko vestnostjo in vnemo je zaposlen po štirinajst do šestnajst ur na dan in to 965 dni na leto. Kitajski umetnik kaže veliko individualnost ter poleg tega šc neizmerno potrpežljivost in zmožnost prilagoditve.
č« se doda še velika potencijelna industrijal na sila naroda ter veliki materijalni viri dežele, premog, petrolej, železna ruda, bombaž, baker lil cink, je lahko umevno, kakšen razvoj čaka Kitajske v kratkem Času.
Skladi železne rude v Tajeh, nahajajoči se v bližini llankova, so med najbogatejšimi na svetu Premogovni rudniki Waiping proizvajajo na dan 5000 ton premoga. V &emsi in gorenjih pokrajinah ob Jangtse so našli petrolejske zaloge vsled katerih je postala Kitajska neodvisna od ameriške Standard Oil družbe. '
To pa je le materijalno orodje narodne sile, kurivo za proizvajanje eneržije, železna ruda, di se izpremeni v stroje in neomejena zaloga dela. V«e to troje pa je najti v eni sami deželi. Velikanske prednosti take skupnosti vseh virov je najbolje razumeti, ee se pomisli, da mora Anglija importirati surovi bombaž za svojo cvetočo industrijo v Lancashire iz prekmorskih krajev, da mora Japonska importirati svoj premog in železo iz Kitajske, da so vse velike industrijalne dežele v Evropi prisiljene importirati del svojih živil i? Amerike in Rusije.
Z edino izjemo Amerike je Kitajska edina dežela na svetu, ki je lahko navezana sama nase ter ni v ničemer odvisna od drugih. Če bi se zaprlo vsako pristanišče ter vse meje Kitajske, bi imeh slednja v okrožju svojih lastnih meja vse, kar potrebuje za svojo narodno eksistenco.
Pri združevanju ne sme biti nobenega ntajo-riziranja. Kolikor je delov, ki se hočejo združiti, toliko mora biti svobodnih odločitev.
Iz tega logično fiedl, da mora v&ak del povedati svoje (Mhgoje, kadar se opravlja združenje, ne pa kadar je že izvršeno. In naši pogoji ao republika in federacija.
Člankar v "8. 8." bi rad tako predstavil stvar, kakor da Slovenci beračijo, naj jih Srbija sprejme. Pravi namreč: *'Srbija >ii vprašala nas Slovencev in Hrvatov, aH se hočemo združiti z njo, pač pa smo jo mri vprašali, da se naj združi z nami."
Ne vemo, kako se s tem vjemajo neštevilna poročila, po katerih so vsakovrstne srbtke rflei-elne ose'be, zlasti mladi gospod Aleksander Ka-ragjorgjevič, izjavljale, da ae *bojuje Srbija za o-svoboditev Jugoslovanov. To aicer ni bilo "vpra-ftsnje" — člankar pravzaprav misli "prošnja"— ampak pomenilo je vendar, da gre Srbija po ilr-vate in Slovence.
Sploh je nezmiselno modrovati, kdo "vprašuje" in "prosi" za združitev. Če ni v vseh deli it volje, da se združijo, tedaj nima vsa stvar nič pomena. Ije v skupni volji vseh delov je združitev opravičena. Ta volja se je večkrat pokazala, toda pri ietii je treba vzeti v pdštev, da je združitev dobiček za vse dele. Slovenci potrebujejo Srbe, ampak tudi Srbi potrebujejo Slovence, in prav tako je s Hrvati.
Če je pa položaj tak, tedaj mora priti vsak del s svojimi pogoji in ponudbami na dan. In mi smo to v širokih potezah storili v svoji izjavi, na kateri vztrajojamo, pa če je ljudem pri "S. S." všeč ali pa ne.	? 1
Vemo, kaj se skriva za grmonk Gospodje si ne morejo misliti nobene akcije brez oficielnega pečata. Tega pa ne bi mogel na Jugoslavijo pritisniti nihče drugi kakor Srbija. In ta je monarhija, njen regent in oficielni reprezentant jc princ. Zato mislijo gospodje, da se ne smejo žaliti monarbična čuv*tya teh velikanov. Nam pa ni prav nič zanje, ker nanï gre za ljudsko akcijo, ne pa za kakršnokoli kraljevsko.
To mora biti jasno in zato je bila chicaška izjava potrebna.
—	To je zanimivo. Torej ste pravzaprav naš sovražnik. To je pikantno. Ali ste idealist!
—	Idealist! Morda sem, morda ne. Zdi se rili prisiljeno, ločiti ljudi v idealiste in realiste in v podobne skupine. Ideale imam, mislim in živim pa jako stvarno.
-i- Torej ste vendar idealist.
—	Ne oporekam.
—	Zanimiv človek ste. Ali študirate na Dunaju !
—	Da, milostliva.
—	Kaj pa!
—	Filozofijo.
—	Ah, filozofijo !To mora biti zelo zanimivo. Torej poznate vse modrosti starega in novega sveta.
—	To baš ne. Filozofični nauk ni. tako te-
—	Pa prosim vas, kaj pa je pravzaprav filozofija! To je vendar modrost, kaj ne! Veste, jaz mislim, da mora biti najzanimivejši študij. Jaz sem namreč jako neumna. Imela se nidonta učitelja, a zdi se mi, da sam ne nič znal. Tako smešen je bili Menda je mislil, da morajo dekleta hiti neumna. Vsak čas sem ga kaj vprašala, a nič mi ni hotel povedati. In sedaj ne znam ničesar. Samo kar čitam v časopisih. Pa tudi ne n-u\em vaega. A propos. Ali ste čitali de Amicisovo "Srce"! Kaj ne, to je knjiga!
—	Kraana.
—	Pa Vrchlfokegs "Pobarvano črejinje"T
Organizacija človeških in materijainih virov Kitajske bi imela posledico, da bi se ustvarila najbolj mogočno industrijalns enota na svetu, kar jih je kdaj obstajalo ali jih bo.
Ali se bo dala Kitajska še nadalje izrabljali od belega moža in od podjetnih Japoncev! Ali bo še nadalje neomejeno trpela monopolizacijo rudninskih skladov v Tajeh v korist Jsponskif Ali bo dovolila še nadalje, da bodo Angleii izrabljali premogovnike KaipingT
Dokaz sile demokracije z uničenjem zadnjega nazadnjaškega gibanja bi morda kazal, da se je Kitajska prebudila, da je pričela pod vplivom za-padne civilizacije spoznavati možnosti svojega velikanskega razvoja. Drevo demokracije se je globoko zasadilo v kitajsko zemljo. Sadovi tega drevesa pa bodo taki, kakršni so bili v vseh demokracijah, spoznavanje samega sebe ter konec vsskj zunanje kontrole.
Prebujena in čuječa Japonska je sanjala si- ' jajen sen industrijalnih osvojitev. Tekom zadnjih petindvajset let so japonski državniki proglašali, da je obvladanje Kitajske od strani Japonske bistveno za zgraditev velikega gospodarskega in industrijalnega poslopja Japonske. Japonska niti ne skriva svojih namenov,da hoče mobilizirati 400 miljonov kitajskega naroda ter neomejene rudninske zaloge Kitajske v japonske svrhe.
AH se bo Kitajska mirno vdala temu načrtu Japoncev! Ali pa bo morda proglasila novo Monroe doktrino: "Kitajska za Kitajce!"
ftadnji dogodki v zgodovini Kitajske kažejo, da se je uvedel nov element v rešitev kitajskega vprašanja. Ta element pa je Kitajska sama.
Dočim gubanči stari svet belega moža svoje čelo v naporu, da reši kitajsko vprašanje, je Kitajska na najboljši poti, da ga reši sama zase. Rešila pa ga bo na način, ki se ne bo tikal le Azije, temveč tudi ozemlja in sveta belega moža.
—	Seveda sem jih čltal. Jako lepe so.
—'Pa Liliencronove pesmi mi tudi jako ugajajo.
—	Liliencronove! Vi torej mnogo citate!
—	Da, kar mi prihaja tako pod roko, Samo kuhinjskih knjig ne maram.
Glasno se je zasmejala, da je kar odmevalo naokoli.
—	Ali obiskujete opero!
-- VČasi, gospica.
—	O, jaz ljubim opero. Sinoči so peli "Bo-
heme".
—	Ah, sinoči ste bili v operi t	»
—	Da. Zakaj!
—	Ker vas nisem videl na Ringu.
—	Ah, kaj ste me čakali! To me veseli.
Kako se mu je srce nasmejalo 1 Veseli jo, da
jo je čakal! Kako dražestno, naivno pravi to! In on se jo je bal nagovoriti!
Od Karntneriee so zavili v postransko ulioo. Pred visoko moderno palačo so se ustavili.
—	Tukaj stanujemo. Lahko noč gospod dijak. Počakajte nas še kaj na Ringu, če Vam je naša družba vseČ.
(Dalje prihodnjič.)
Rajhatag v Berlinu je pred odgoditvijo brez debate sprejel vojni kredit v znesku treh miljard mark. Edino manjšinaki socialisti so glasovali proti.
PROLETAREC
UST SA IMTBSB9 K DKLAVSKBGA ¿ LJUDSTVA.
un AJA VS4 Ml TOREK*
— LMtei* la MaJtitUi —
Jegttlmatka MmU tiikeiai éiitti
f	llllMIS.
M»tnina: Za~Anuriko $1.00 aa colo bto. 91.S0 m pal Uto. Z» Evropo Pjb ss -to toU 11.» sa pol If.
Oglasi pa do gov § t ». Pri spremembi (ivaliffa je poleg navega naanamiit tudi tiari naslov.
Narodno bogastvo Zedinjcnih Držav.
foe prftošbe g lodo nerodno ga poAillaaje «MA to dnifft narodnosti, j« poèiljati
"im drulb«
1844 S. Racine Ave. IU.
PR@LETARIAN
Mk M WiriuMa'l NMH( tMfNI
»ii___ m:__u
M IM|li BIWW._ .
SeSecrtption ratee: United Stotoe and SST^OO a yew, IMP for half aper. Foreign eeuntriee $S.t0 a year,
KS
fer half year.
Advertising raies on agreement.
WASLOV (ADDRESS):
«PROLETAREC*9
W. »I. STBLBT. CHICAGO. ILLINOIS
SOLITER IM KRUH.
Vojni tajnik Baker je podal i/ javo, da zgradi vlada svoje lastne tovarne za izdelovanjejMilitra. Zi to potrebna svota se ceni na 4 mi Ijone dolarjev. Soliter bodo pro-ducirali iz zraka.
8 tem namenom bi bili popol nouia zadovoljni, če bi le videli ne koliko več eneržije za nacionalna podjetja aploh. Vlada se je naj brže odločila za !astno režijo v tem slučaju, ker je soliter v seda* njem času važen produkt. Potre buje se namreč pri izdelovanju municije.
Toda mi vemo se za mnogo drugih produktov, ki so tudi vaŽVi, med njimi za take, ki so važnejši od solitra m ki so važni ob vsakem času. Kaj naj bi se na primer reklo o kruhu f
Ob samem kruhu živeti je hudo. Ali nedvomno „ spada kruh med najvažnejša živila,, zato je priiel celo v molitev. V evropskih deželah so napravili s kruhom zelo bridke izkušnje, odkar je vo; na. Tupatam so vpeljali posebai krušne karte. Povsod, eelo v nekaterih nevtralnih deželah, so na ckmirali kruh, to se pravi, določili, koliko ga sme posameznik na dan povžitL Ko se je vojna raztegnila, so morali zmanjšati, krušne porcije, in kakor je znano, so na primer na Nemškem zaradi tega izbruhnile revolte.
S kruhom ima tudi ljudstvo v Ameriki svoje izkušnje. Lani se je kruh podražil. Prvemu podra ženju je sledilo drugo. Pred kratkim bo uvedli pravilo, da ne jem ljejo peki več neprodanega kruha od branjevcev nazaj, vsled eeaar ne morejo siroinaSnejsi sloji več kupovati starega kruha, s čimer so si prej nekoliko pomagali.
Kaj bo ie, če se vojna podalj ša, ne more nihče povedati. In vendar so v Ameriki razmere take, da ne bi bilo treba nobene la kote in nobenega pomanjkanja Žita se pridela dovolj in z dobro organizacijo bi se ga lahko pride lalo Se veliko več. A če že vlada ne more, ne zna in se ne upa izvesti velike agrarne reforme in če mor da čaa za to res ni ugoden, ne hi bilo nobene reane zapreke, da bi vlada sama sporazumno z država mi in občinami ravnala z žitom in z njegovimi nadaljnimi produkti od tistega časa, ko zapusti predi lek farmo.
Če je mogoča vladna tovarna za soliter, tedaj ne bo nihče n.c gel dokazati, da ne bi bili mogoči vladni mlini in občinske pekarne, vsled tega pa tudi zadostna mno Žhia kruha za zmerno ceno.
Ukvarjajo se s problemom, kako bi se preprečila žitna spekula cija in včasi jo prepovedujejo. A li to je taka reč kakor prepoved truatov. Na papirju se vse to Ostrico prepove; kako naj ae prakt* čno prepreči, kar se lahko doseže po ovinkih, če se ne more po glavni poti, je pa drugo vprašanje.
Vsa špekulacija, z žitom bi w pa hipoma preprečila, če bi vzel k vlada žito v svoje roke, torej Špekulaciji iz rok.
' Nikar naj se nam ne pravi, da gre za eksistenco pekov. Vidinr, kako se vsiljuje prohibieija, ki vzame tisočerim in tisočerim delavcem gospodarsks tla izpod nog. A Vdo se ozira na to t .S peki j>a nI v aanjah tako hudo, kakor z delavci. Tiati, ki največ štejejo i-majo še davno nliko, da gredo
Če bi mogli zložiti vse kontinente in otoke naše zemlje v eno celoto, bi dobili kos kupnine, ki •bi meril približno uiiljonov četvornih milj. Od tega bi odpadlo nekaj več kakor ena šcatnajatin-ka na Zedinjene države.
Dežela strica Sama pa ni le velika, aiupak iuia,-kar je zelo važno, jako ugoden geografičen položaj. (Njeno ozemlje sega v tako raznovrstna podnebja in je s planjavami in hribi in vodami tako dbdarjeno, da se na njem» prideluje lahko skoraj vse, kar zemlja sploh rodi. V resnici zraste na ameriških tleh toliko raznovrstnih pridelkov, da ne zadoetujejo živila le za vse domače prebivalstvo, ampak se razvažajo daleč okrog po svetu.
Trgovino podpira lega Zedinjcnih držav med dvema svetovnima morjema, uied Atlantikom iu Pacifikom, kar omogoča zveze z vsemi deli sveta.
Ogromno je mineralno bogastvo Zedinjcnih držav; ogromen je že imetek, ki se je izčrpal iz tega zemeljskega bogastva. Ta imetek se ceni na 220 miljand dolarjev; pravi pojm o njem se dobi, če se pove, da znaša to celo četrtino vsega svetovnega bogastva.
Uradna poročila naznanjajo in naglasa jo te številke, hoteča s tem dokazati, d^ vojno posojilo, takozvano posojilo svobode, ni veliko. In faktično res ne bi bilo veliko, če bi zanj prispevali kapitalisti, ki so lastniki večine vsega tega bogastva. Ae več. A ko bi se bilo posojilo svobode naložilo kot davek kapitalistom, ne bi bilo v tem niti najmanj krivice in komaj bi občutili ta izdatek.
Zedinjene dniave so nakopičile tako ogromno bogastvo, dasi je njih razvoj še v začetku. Sedaj se bo ie veliko bolj gledalo na to, kako bi se razne vrste prirodnega bogastva čini bolje uveljavile.
Glavni povod za tc je seveda vojna. Kakor smo že nekolikokrat omenili, se ne more v človeški družbi zgoditi nič tako groznega, da ne bi imelo tudi nekaj dobrega v sebi.
iNaj s primerno ponižnostjo omenimo, da s tem ne odobravamo vojne. Kajti vidimo jih že na preži, dobre prijatelje, pravoverne kritike, izurjene v zaaukavanju besed in v falsificiranju pomena, ki bodo z jezuitskim pogledom zaklicali: 14Ajia! Proletarec zopet poveličava vojno!" -
Nič ne poveličavanio, ampak le konstatiramo dejstvo, da nimajo vladajoči razredi sveta tako v rokan, da bi ga mogli sukati po «voji volji. Tudi njihova navidezna mogočna volja je zelo omejena in odvisna od razmer. Če to konstatiramo, smo popolnoma v soglasju z materialističnim nazira-njem zgodovine, ki je temelj modernega socializma.
Vojna sili Zedingene države, da se veliko bolj kakor doslej zanimajo za sistematično izrabi jen je svojega prirodnega bogastva, ker je vodstvo vojne in njen izid od tega zelo qdvisen.
«* Najvažnejši vir ameriškega bogastva so far«, me. Kljub presenetljivemu razvoju industrije je 'Amerika še zelo agrarna delela, kar je že posledi-.ca njenega ogromnega obsega.
Lanskega leta se jc s farniarstvom doseglo 14 milja rd dolarjev dohodkov, to je za dve in pol miljardi več, kakor v najboljšem letu pred teru. Ali to ne pomeni, da je bil pridelek za toliko večji, temveč da je bila prodajna cena pridelkov za toliko večja.
Tudi to je bila pretežna posledica vojne. Veliki deli Evrope so postaji glede na raznovrstna živila skoraj popolnoma odvisni od Amerike. To je seveda mogočno pospešilo špekulacijo, ki preži na vsako ugodno priliko. Podraževanje je pa v takih razmerah vedno posledica špekulacije.
Vladni poljedelski oddelek misli, da bi se pridelki farm lahko podvojili. O tem ni dvoinitk Če se vzame ogromna ploha še neobdelane zemlje, ki hi se pa lahko obdelala, v pošte v, tedaj je podvojitev še zelo nizka kalkulacija. Seveda ni dovolj, da je veliko zemlje na razpolago, ampak treba je tudi računati, kako se more obdelati. Za to je, kakor se splošno ve, treba ljudi, živine, opodja in strojev, semena in gnojil.
Možnosti v vseh teh ozirih so omejene. Ali na vsak način bi se pridelek lahko ailno pomnožil, če bi sc poljedelsko delo onravljalo po najboljšem sistemu. Verjamemo, da bi naš poljedelski oddelek rad dosegel to, kar je |>o njegovih nazorih najboljši «istem. Toda po našem prepričanju ne more prit» vlacja do resnično najboljšega sistema, ker stoji na podlagi sedanjega družabnega reda.
INaj boljši sistem bi bil tudi za poljedelstvo socializem.
Slišali Hin o pač že tisočkrat, da je socializem morda primeren za industrijo, ampak da jc za poljedelstvo in kar je z njim v zvezi, popolnoma
Kupi zlata.
nemogoč, češ, da je obdela vanje zemlje vseskozi individualistična rec.
Ta uazor je zelo kratkoviden. Gotovo so med industrijo in agrikulturo razlike; saj se tudi v industriji sami razlikuje jeklarstvo od premogar-stve in premogarstvo od lesne obrti. Ali te razlike ne segajo do temeljev, na katerih stoji gospodarstvo.
Socializem bi bil za poljedelstvo najboljši sistem, ker bi bilo le v njem mogoče zanesljivo kal-knlirati potrebo poljedelskih produktov in urediti delo tako, da bi se čimbolj dosegli baŠ tisti pridelki, ki so potrebni in prav v tistem raamer-ju, v katerem se potrebujejo. Najbolje bi se socialistično uredila melioracija zemljišč, kanalizi-ra nje in drenaža; le socialistično bi se mogla prometna sredstva urediti, da bi najbolje služila svo-jiiuMiainenoni. Socialistično bi se ne le najbolje nabavljala, ampak tudi najbolj metodično izrabljala delovna sredstva, orodje, stro¿i, živina i. t. d.
Ugovor proti taki ureditvi je zopet lastninskega značaja. Socialisti — se pravi — niso le nasprotniki kapitalistov, ampak tudi nasprotniki farmarjev, kdterim hočejo vzeti vso zemljo.
To je le relativna resnica. Zemlja je pro -(tuktivno sredstvo in po načelih socializma ne more nobeno produktivno sredstvo biti privatna lastnina. Če morajo tovarne postati last vse družbe, to je vsega (Vrganiziranega ljudstva, ne more zif zemljo veljati nobena izjema.
Toda večinoma se pozabi, kakšna velika razlika je med lastnino ¿n posestjo. To nista le dva izraza za en pojm, auipak vsaka izmed obeh besed ima poseben pomen.	________i
V socialističnem zniislu ne more noben posameznik, nobena družina, nobena skupina biti lastnica zemlje. Toda vsak krnet je lahko posestnik takega kosa zemlje, kakor ga saA ali pa s svojoi resnično obdeluje.
Na ta na^in ne more človek, ki si je prisvojil celo pokrajino, biti lastnik te zemlje, pa živeti v mestu in v letovjščih, se nikdar ne dotakniti pluga, ne vedet», kako se krompir sadi, pa vendar imeti svoje bogate dohodke, ker obdelujejo drugi njegovo zemljo, pa mu morajo oddajati njene plodove, ker so njegovi vsled njegove lastninske pravice nad zemljo.
Po socialističnem načelu ne more farmar, ki je s|>oeoben, zapustiti zemlje svojemu neeposob -nemu sinu. Po njegovi smrti, oziroma v sociali- -stični družbi tisti trip, ko preneha delati in gre v pokoj, pripade zemlja zopet družbi in ta jo odda drugemu farmarju, ki jo bo obdeloval, v posest. Ta drugi farmar je lahko njegov sin, ni pa treba, da bi moral biti. •
I»T> okoliščinah in potrebi dobe take poscati akupno organizacijo za čim racionalnejše delo. Posestnik pa se mora podvreči skupnim interesom in potrebam ; on ne more aaditi bombaža, če ga treba ni, iflnpak mora sejati plenico, ako se' v ki i, d a je lo jÁtrébno.
Takega preobrata v poljedelstvu pač ne bomo doživeli od sedanje vlade, ki veruje v indu -strijalni kapitalizem in obenem v agrarno privatno laatnino. Vendar se pa ne bo mogla izogniti uredbam, ki napravijo veliko luknjo v svetost absolutne privatne láatnine. Že v tem sistemu se s smotrenimi refbrnfaini lahko doseže, da se agrarna produkcija podvoji.
To bi seveda bilo v interesu vsega prebivalstva. Naravno je, da ne bi imel pridelek dvojno ceno, kajti s pommožitvijo produktov postanejo produkti cenejši.'	N
• liani so bile cene poljedelskih pridelkov nezaslišane. Farmarji na jugu so dobivali po 20 centov za funt bombaža in farmarji na severu po poldrug	buš^j pšenice. Za vsakega iz-
med teh dveii^ridplkov so dobili po eno mil jardo več kakor lete. 1915. Seíaj uporabljajo svoj kapital za ponmoiitev letine. Mnogo jih je, ki rabijo avtomobile za hitrejši dovoz na trg in gazoli-nove stroje za pranje.'	„ f
Dejstvo je, da se prideluje na ameriških farmah toliko, da se mora človek čuditi, zakaj niso živila po ceni, «Jaita 1916 je znašala letina ameriškega žita šest nrtljard bušljev, tako da je odpadlo na vsakega prebivalca povprečno po 60 buš-ljevr na povprečno obitelj po 300 bušljev. .
Od tega pridelka je bik) skoraj 300 mdljonov bušljev koruze, fci je izvrstna hrana za človeško telo. Večina tega ptods> se prideluje v Ameriki in 150 bušljev poprečno je odpadlo na obitelj.
I*ta 1915 *e je pridelalo največ pšenice vsega sveta v Ameriki; po 50 bušljev poprečno je od-, padlo na obitelj, cena je pa znašala $1.50 za bu-šel. Pšenica je imela trikratno ceno zlata, kar se ga je tififrTleto dobilo po vsem svetu.
V New Yorku so prešteli žlato, ki je tam vloženo v vladni blagajni. Pravijo, da je to največji kup rumene kovine, kar je je bilo kdaj naložene na enem proatroru. Tam je angleški, francoski, ameriški zlat denar, poleg tega pa vlito zlato, v približni vredno.iti 765 mil jenov «jolarjcv.
Po končanem Metju je bila podana izjava, da ne manjka niti eehia.
"Zlato se je tukaj večinoma na-kupičilo kot krvava vojna deča, s katero so zavezniške države plačevale orožje, municijo, žitfež in druge vojne potrebščine* Jlazuri toga je ameriška trgovina prinesla mnogo zlata v deželo .
Verne M. Bovie, predstojnik newyorike blagajne, pravi, da je ta množina zlata desetkrat tako velika, kakor je bila v New Yorku v normalnih časih. Pred vojno ji Inla največja množina, ki. jc bila kdaj dosežena, 80 miljonov do larjev. Leta *914, prav pred začetkom vojne, ga je li'.s tain za 57,300.000 dolarjev.
Vsakovrstne misli obhajajo človeka ob takih poročilih. Teh 765 miljonov V newyorški blagajni seveda" oddaleč ni v«e premoženje strica Sama. Vlada ima še v drugih blagajnah lepe kupčke zlata, ne glede na to, da ni zlato njeno edino bogastvo
Vendar pa dajejo že te številke nekaj pojma, da smo bogati. Zlasti kažejo, kako hitro smo obogateli. Desetkratna množina zlata v e-ni vladni blagajni pomeni, da se je moralo tudi privatno bogastvo silno pomnožiti, in kakor vemo po raznih finančnih poročilih, se je res pomnožilo.
Žalosten je povod te pomnoži-tve. Zdaj po jo že davno vrabci na strehan, da jo je povzročila vojna. Iz tega seveda ne sledi, da vojna normalno ponmof.uje bogastvo. Ona lahko spravi zlato iz e-ne dežele v drugo, bogastvo pa amariauje s tem, da uničuje velikanske vrednotiti in ovira izdelovanje takih vrednosti, ki so trajnejše, kakor vojne potrebščine.
Izdelovanje municije mora le nekatere posamezne ljudi oboga-teti, in sicer na račun drugih. Na rodnega ali družabnega bogastva pa ne more pomnožiti uiti za cent. Kajti strelivo se ne more u-živati ne materijelno ne duševno, in tudi ni poraben kot sredstvo za ustvarjanje novih vrednosti. S stališča ljudstva je to iz njegovega žepa vzet in skozi okno vržer. denar.
Iz tega sledi, da je človeška družba dandanes nepopolna.in nespametno organizirana. Kajti dokler mora na tak način uničevati miljarde, se ne more govoriti o pametni uredbi, kaj še o popolni. A kakor vidimo, mora res take postopati. Njena organizacija, njen "red", njena gospodarska načela, njena trgovska konkurenca in vše, kar je z njenim redonl v zvezi, jo sili, da vodi vojno.
Če je res, da porajajo enaki vzroki enake posledice — in to j»-tako res, kakor da mora biti dvakrat dva v vsakem slučaju štiri— tedaj je tudi res, da bo obstojal* vojna nevarnost, dokler bo obstojal gospodarski red, v katerem tiče njeni vzroki.
Že iz nalogov ,bi morala družba izpremeniti svojo organizacijo, Hn hi odpravila vojno, ki uniči v treh letih neznansko več, nego se je v treh desetletjih ustvarilo.
Ali tukaj se zopet kaže resničnost socialističnega nauka, *da
lahko privatizirati in žive od obresti svojega kapitala. Kdor no*e tega, postane lahko vodja v vladni ali občinski tovarni, če ima sposobnost za to. Če pa ni sposoben, pa itak nima pravice, da vleče velikanske profite iz industrije, katere niti ne razume.
Če govore gospodje resnico, bi jim moralo biti pravzaprav ustreženo, ako bi vlada storila ta korak. Saj neprenehoma pojo, da i-majo silne izdatke, same skrbi, da ne morejo izhajati in kdovc kaj še ne. Torej bi „morali biti pravzaprav veseli, če'bi bili rešeni teh skrbi.
Sicer je pa merodajno to, da bi bili ljudski interesi na tak način podprti, in to bi moralo odločat', tudi pri vladi.
Odločalo bi gotovo, če bi bila v Washingtonu primerna porcija socializma. Ke> ga ni. kolikor je mo-goče, obenem se pa pripraviti, da
bodo pri prihodnjih vol ve jasnejše, nego »o bi njih.
Če je soliter važen, jc \ruh t ti» di važen. In kadar bi bilo\o do* gnano, bi se kmalu spoznalo, da je še več takih važnih, zelo' nlh reči.
H "karakteristiki Napoleona I. podaje nov zanimiv podatek .»no« minsks knjiga J. Elsnerja, ki je bil v Napoleonovi dobi ravnatelj varšavske opere. Elsner je kompo-niral glasbo za "Andromedo," ki se je koncem leta 1«06 igrala v Varšavi na čast Napoleonu. Junak glasbene drame Perseus je pravzaprav personificiraf Napoleona samega in. spomini na zadnje zgodovinske« »dogodke so bili očitni. Wvi teden leta 1807 je Napoleon, ki je bil takrat v Varšavi ,posetil opero in je hfl od začetka do krft*' ja navzoč pri uprizoritvi Andro-*
mede. Nato je poslal vodstvu gledališča 600 napoleondorov (12,000 frankAv) za dar; «kladatelju ir. avtorju teksta, ki je bil "zadnji poljski klasik" Osinski, pa ni p v slal niti cfcnta.
Narodna zveza trgovcev s sir*»-vim maalom, kokošjimi jajci i » perotnino je vložila pritožbo pri meddržavni trgovski komisiji pro-ti Želzniškim družbam, da računi-jo vzhodno od Misrissippija nepravično tovomino. Zahtevajo tudi, da železniške družbe nosijo t roške ra led v železniških vozovih.
Z lepimi toložbami prihajajo nr. dan trgovci za ljudstvo, ki imajo vpogled v današnji trgovski si-«tem. Frank B. White, ki se peča n perotnino in trži z njo, je na zborovanju perotnlnarjev v Chi-cagu rekel, da bodo kokošja jaje* kmalu po dolarju tucat,
mora biti socialna revolucija, to ' se pravi fondamental na ¡sprememba družabnega reda le delo delavskega razreda.
Vojna uničuje ogromna nacio-nalua bogastva. Koliko ga je sedanja vojna že uničila in koliko ga še uniči, se bo natančneje izvedeta, šele kadar se vrne mir. Da j« uničevanje kolosalno, se* pa pač ie sedaj lahko pravi na podlagi poročil, kar jih je doslej podanih.
Toda kapitalistov, ki profilira-jo od vojne, ne skrbi zmanjšanje nacionalnega bogastva. Njihovo privatno bogastvo se çri tem množi, in vrednost njihovega imetja je celo večja, če je splošno premoženje manjše. Oni torej tudi iz tega ozira nimajo razloga, da bi bili nezadovoljni z obstoječim ie-dom.
Res je, da ne učinkuje vojna e-nako na vse kapitaliste. Dočim prinaša nekaterim nezaslišna bogastva, spravlja druge na l>?ra-ško palico. Toda kapitalističnem razredu so merodajni le tisti, ki o-stanejo kapitalisti. Kdor bankro-tira, ne šteje več.
Oškodovan je od vojne delavski razred. To namreč ne izpreme-ni dejstva, Če ima posamezen dela- " vec ali pa poaamezna delavska skupina slučajno korist od vojne. Ko so prišla iz Evrope ogromna vojna naročila v Ameriko, je bilo gotovo marsikateremu delavcu pomagano, ki je dobil v municij-aki tovarni razmeroma dobro delo, dočim je bil prej brezposeln. Toda kaj šteje to, še se vzame v pošte v vsa beda, ki jo je navaliU vojna masi evropskega deJavatva?
Brez obzira na politične motive in efektf vojne se torej lahko pravi. Z gospodarskega stališča je kapitalistični razred interesi-ran na tem, da se vodijo vojne, nasprotno je delavski razred inte-resiran na tem, da se zavaruj« mir. Interesi delavskega razredi se v tem ozira vjemajo z interesi družbe.
se delavstvo bojuje za tak gospodarski red, ki odpravi vzroke voj in s tem vojne same se bojuje za družbo. A
Na drugi strani nam kličejo začetkom navedene številke v spomin, kako smo bogati.
Teoretično je to popolnoma rr-snično; prafktično je pa to krvava ironija. Družabno bogastvo vsega človeikega plemena je ogromno; narodno bogastvo Zedinjenih držav je veliko. Toda večina tega bogastva je v rokah male peščice privatnih ljudi, dočim nima večina ljudstva nič ali pa skoraj nié. In tudi tisti del narodnega Soga stva, ki ga upravlja družba, organizirani narod, država oziroma vlada, je le majhen zlomek fakti- . čnega narodnega bogastva, ki je popolnoma izven dosega vlade in družbe.
A kar je hujše^ Sredstva za ti-stvarjanje bogastva so v roknh o-menjenih maloštevilnih privatnikov, vsled česar so oni že sedaj gospodarji vseh tistih • bogastev, ki bodo šele uatvarjena.
Tako je teni posameznikom izročena večja moč kakor vsej družbi, in kdor priznava, tla so interesi družbe višji od posameznikovih, mora razumeti, da je organi-' zacija sedanje družbe napačn.i.
Organizacija, ki bi dala družbi njene pravice in v njej pravično poskrbela za interese vseh posameznikov, je sijfializem. Narodno bogastvo postane šele v socialistični družbi res narodno bogastvo
Sekta lenobe.
Kijevski časopisi javljajo, da eksistira tam čudna verska sektu. Njend glavno načelo Je lenoba. Član i in sekta sama se* imenuje po svojem utemeljitelju, nekem Malevaningu, "Malrvančina." Ta prorok je prišel pred daljšim čn-som iz norišnice in je takoj začel oznanjati avojo novo vero. Osnoval je svoj nauk na besedah svetega pisma: nP<*gl*jte lilije na pr-Ijtt in ptice pod nebom, ki ne se-jejo in ne Žanjejo, a nebeški oče jih oblači in živi." Zato odklanja malevančina vsa ko delo razun dO mačega, nosi grobo temno obleho in se omejuje v hrani, je sadje fn najcenejše poljske pridelke. Pravijo, da ima ta č.idna sekta dovolj pristašev.
Ustanovitelj je prišel ii norišnice. To ni čudno, ker diši vsa sekta po noroati. Pa vendar se aklicuje na sveto pismo. In tiste beeede, na
katerih osniva ves svoj nauk, stoje res v svetem pismu in pripisujejo jih celo ustanovitelju kršči • stva Jezusu Nazarenskemu.
Krščanske cerkve pa vendar ni bodo hotele priznati ne te .sekti ne njenega načela, kajti v kapitalistični dobi potrebuje tudi eer kev bogastva, brc* katerega ni moči. A če bi se ljudstvo držalo načela lenobe oziroma vpravlja'o le domače delo, ne bi moglo ustvarjati vrednosti, od katerih hi mogla cerkev dobiti svoje dele^.
Nevarno je, pozivati se na sveto pismo? Kajti kdor išče, najd^ v njem vse, kar mu je všeč. Vsi cerkveni nauki se lahko podkrepc s svetim pismom ; wd cerkveni nauki se lahko pobijejo s svetim P'*" mom. Zato je nezinisel, če se trdi, da je sveto pismo božja bet®" da. * „	• k
km».,
P. ..LETA»-,,-
Oderuštvo in patriotizem
Če ne Ameriško delavstvo kuj pobriga, kaj da delajo njegovi zastopniki v najvažuejieai zakonodajnem zboru te dežele, namreč v kongresu, tedaj mora »poznati, da je storilo lani pri jesenskih volitvah napako, katere si nikakor ne more odpustiti. Kakšen je bil rezultat teh volitev, je splošno znano. Delavstvo se je dalo speljati na limani-ee, ki sta mu jih nastavili obe kapitalistični strnu-ki a brezprimerniiu huinbugom.
Volilna kampanja lanskega leta se je uprl-zorila teatralno, kakor malo katera v Zediujenih državah. Kapitalistično časopisje in agitatorji kapitalističnih strank so z bobni in trobentami ».a-glušavali volilce in na vao moč hoteli napraviti vtiak, da je vse odviano od tega, ali bo izvoljen Hughes all Wilson. Napravili so med ljudstvom umetno mrzlico. Nihče sicer ni znal jamo povedati, kaj je vse odvisno od tega, če zmagajo de-inokratje ali republikanci; toda tega ui bilo niti treba, ker ni skoraj nihče vprašal, kakšen ho tisti paradiž, ki ga ustvari priporoča ui kandidat, če zmaga, in kakšen pekel nastane, če propade.
Jasnost bi bila Škodovala vsaki kapitalistični akciji, kajti vsaka določena označba republi-čanskih in demokratičnih ciljev bi bila morala delavskemu ljudstvu pokazati, da so resnični programi in nameni obeh nasprotni delavskim interesom.
Toda delavstvo je storilo napako, da samo ni zahtevalo jasnosti. Kljub temu, da je bilo že neštetokrat opeharjeno, se je dalo zopet opajati i velikimi frazami, ki so sicer močno donele, a niso imele nobenega jedra. Svaril i socializma, ki je hotel ljudstvu pokazati, kaj tiči. za lepimi, od kapitalističnih strank postavljenimi kulisami, so pa ' ostajala glas vpijočega v puščavi.
Sedanji kongres je po volji ljudstva, in pretežno po volji delavstva, demokratično-republi čanski. Razun sodruga Heyer Londona ni ne enega ,aocialista v njem; v senatu pa nima razredno zavedno delavstvo sploh nobenega zastopnika.
Vedno je slabo, če se da delavstvo na tak način zvoditi; več kakor ulabo pa je, če se to zgodi v času, ki je tako kritičen kakor sedanji. Pri tem ne more služiti za izgovor, da ni bila Amerika v jeseni še v vojni. Tri četrtine ««veta se je že vojskovalo, Amerika sama pa je že imela toliko konfliktov, da nikakor več ni bilo odvisno od volie kakšnega posameznika, če ostane dežela v miru ali ne.
Na vse to je socializem uprozarjal. Mi srmo neštetokrat naglašali, da se veliki interesi v našem času ne dajo več zagraditi z mejami te ali on«» dr žave, ampak da segajo čez vwe Htajske zidove. Včasi so imeli veliki dogodki lokalen pomen: A-meriki se ni bilo brigati za to, kar se je zgodilo kje v Evropi ali na Kitajskem: dandanes vplivajo razmeroma majhni dogodki na ves svet.
Sedaj je prišla vojna tudi v Ameriko, ne ho* slep slučaj, ker ni "slučajev" v zgodovini, ampak le vzroki in učinki. Prišla bi bila prav gotovo tudi, če bi bil izvoljen Hughes za prezidenta. Prisegati ne moremo niti, da je ne bi bilo, če hj bil izvoljen socialističen predsednik Zediujenih držav, kajti vojna ni odvisna le od ene strani, ampak od dveh; to je pokazala Belgija, ki gotovi ni hotela vojne, pa jo je vendar dobila.
Ali danes ne gre več za vprašanje, če bi bil mogel drug prezident preprečiti vojno ali ne. Sedaj jo imamo in moramo računati z njo. In čo se delavstvo v tem položaju, kakršen je, ozre, tedaj nikakor ne more biti zadovoljno z rezulta-tom, ki ga je samo pomagalo doseči.
Kakor vojna sama, tako stara je pesem, da
apada vprašanje živil v vojni dobi uied najvažnejše in najtežavnejše probleme. Zadnja tri leta so pa morala največjemu Tomažu pokazati, da tc je to vprašanje v sedanjosti šc neskončno poostrilo.
S pravega demokratičnega stali&ča bi v*aks .vlada v prvi vrwtl morala skrbeti za blaginjo avo-jega prtoivaktva; da, to bi niorala biti takorekoč naloga vaeh nalog in vsi ostali posli, vlade bi morali biti podrejeni temu namenu. Toda o pravi in popolni demokraciji bi danes zaman govorili; čc bi že obstajala, se ne bi bilo treba socializmu bojevati zanjo. Na današnje vlade npeliratl v zinialu demokracije, kakršno zahtevamo sami, bi bilo torej brezplodno, ker nas niti najboljše med njimi ne bi razumele.
Ali vlade imajo včasi hote ali nehotč v nekaterih rečeh enake interese kakor ljudstvo: To velja prav posebno za vprašanje Živil v vojni dobi.	v
Vsaka dežela, ki je v vojni, gre za teui, da zinaga. To nima nič opraviti z vprašanjem, če je njena vojna pravična ali ne in če prinese ujenn zmaga ljudutvu korist ali škodo. Zmaga je na men pravične in krivične vojne.
Ali zmaga ni odvisna le od dobrih in slabih generalov, od kanonov in subuiarink, od infan-terijake in artilerijske municije, ampak tudi od sposobnosti ljudstva, da vztraja in premaga težave, ki jih vojna nujno ustvarja.
Ta sposobnost ljudstva je pa v veliki meri odvisna od njegove prehranitve. Da se more ljudstvo tako uspešno preživeti, da lahko do konca kljubuje vojnim bremenom, je treba, da je v deželi dovolj živil, da je njih razdeljevanje racionalno in da ao ljudstvu dostopna za tako ceno, ki jo zmore brez šktxlc.
Vlada bi morala biti neozdravljivo slepa, če ne bi bila tega razumela takoj ob izbruhu vojne. Zgledi evropskih držav so jo pi morali poučiti, da se rešitev teh velikih vprašan; ne more prepustiti slepi sreči, ampak da je nadvse nujna dobra organizacija.
To je hotela doseči z živilsko predlogo, s katero naj- bi se važna vprašanja prehrane regulirala. Ko je bil načrt predložen kongresu, je bi?o gotovo, da ni do skrajnosti idealen; vendar pa jc .bila v njrtn jako dobra podlaga, tako da bi se z nekaterimi izpremembami lahko izdelal izvrsten zakon. Ker so v treh letih vojne evropike države napravile celo vrsto eksperimentov In ker niso njih rezultati ostali tajni, ne bi zboljšanje a-meriŠkega zakona zahtevalo mnogo časa, ampak le nekoliko pridnega dela in dobre volje.
Danes pa vidimo, da ni prvega dovolj, dobre volje pa jc še manj. Odkar se je sedanji kón-gres sešel, iina živilsko predlogo ua dnevnem redu; rešil je doslej še ni, in kakoj da namenoma Zavlačuje stvar, dela sam sebi čnndalje več te*V|.
Prva velika napaka je bila, da se je vprafri-nje živilske kontrole spojilo z vprašanjem prohl bieije. To je bil trik prohibicionistov, ki izrabljajo vsako priliko, da bi izsilili uresničenje svojih idej, tudi če zadržujejo s tem vsako delo, nuj je k^likorkoli nujno. .
Če je res tako važno, da se baš v vojni d<jb» rešujejo alkoholna vprašanja, tedaj bi morala bi ti ta reč ločena od drugih. Prohibicija je v Ame riki veliko bolj stvar strasti, kakor pa stvar resnega študija. Strast suhačev, ti je zašla v skrajen fanatizem in je popolnoma slepa in gluha za we argumente nasprotnega mnenja, izziva strast na drugi strani. Med suhači in mokrači vidimo valed tega nezaslišano zagriženost.
Vprašanje živil pa zahteva popolno treznost, hladnokrvnost in znanstveno*!, da se more uspešno rešiti. Zato bi morala biti ta zadeva povsem ločena od fanatizma, torej tudi od prohibieije. \ Boj z^ in proti alkoholu je močno zadrževal živilsko predlogo. Po dolgem uatezanju se je zdelo', da je ta težava vendar premagana in sicer tako, da bi se žganju napovedal pogin, ostalo bi pn pivo in vino, oziroma predsednik bi imel pravico, da dovoli izdelovanje in prodi.jo teh pijač.
Toda ko je bila ta velika ovira premagana, so rasle nove iz tal kakor gobe po dežju. Zadnja perioda teh razprav je prinesla oseben boj pro*i Herbertu C. Hooverju, katerega je bil predsednik določil, da bi vodil kontrolo živil, oziroma bil. kakor nekateri pravijo, živilski diktator. Nenadoma je bila proti- njemu izreče a obdolžitev, d«« je izrabil svoj položaj, ko je bil član ameriška komisije za podporo Belgijcev, za špekulacije
Mi seveda ne vemo, če je na tem kaj resnice. Prav posebno verjetna se nam ta obdolžitev pač ne zdi, in ljudje, ki so imeli vpogled v vso akcijo za podpiranje Belgije, so zelo odločno protestirali proti tej obtožbi.
Toda če bi bilo res v utvari kaj pozitivnega, se človek vendar ne more iznebiti suma, da gre v bivatvu vendar le za novo zavlačenje živilske predloge.
Recimo, da ima obdolžitev Hooverja res kakšno atvarno podlago. Tedaj bi se bila morala že davno »zreči, kajti ljudje, ki pravijo, da vedo to reč, so jo morali pač že prej vedeti in bi bili imeli dolžnost, da bi bili takoj nastopili.
Toda Hoover je že nekaj časa opravljal dela, ki so v zvezi s poslom, za katerega je bil določen. Hoover jc stal pred kongresom in je priporočal živilsko predlogo z zelo stvarnimi argumenti. Pri tem je pač izvrfil velik grdi; z veliko brezobzirnostjo je namreč napadel kapitalistične špekulante in pokazal, za kakšne ogromne svote so že le v svojem profitarskem interesu olajšali a-meriško ljudstvo.
Njegovi nasprotniki se sklicujejo na "demokratična načela", ki bi baje bila poteptana, če bi se UKtvarila kakršnakoli "diktatura". Vendar pa kaže skoraj vse, da se ne vodi boj proti Hooverju toliko zaradi blaženih demokratičnih načel, kolikor zaradi njegove brezobzirnosti napram kapitalističnim oderuhom.
Ako bi bila demokratična načela gospodom res tako pri srcu, kakor trdijo, jim ne bi bilo treba * njihovim nastopom čakati doslej. Določbe ži-vihike predloge so jim že davno znane, in če bi bili tako silno zaljubljeni v demokratična načela, bi bili morali davno spoznati, da se ne more kontrola živii*po njihovih principih prepustiti nobenemu posamezniku in imenovanje kontrolorja živil ne predsedniku.
O teh rečeh bi se gotovo lahko govorilo. Sicer se funkcija živilskega kontrolorja ne inore i-menovati diktatura; kajti taka neomejena oblast mu ni prepuščeno in tudi tako brez odgovornosti ni, da bi bil ta naslov opravičen. Toda bolj simpatično bi bilo tudi nam, če bi bila za tako «kontrolo določena komisija ali odbor ali kaj takega; tudi ne bi nič ugovarjali, če bi se imenovanje funkcionarjev prepustilo kongresu- Sami smo že davno upozarjali na te momente.
Ali zakaj niso gospodje, nastopili s temi zahtevami pred tedni T Zakaj so z njimi čakali doslej, ko bi morali biti že vsa živilska predloga pod streho?
Ne moremo si pomagati, ampak človeku se
vsiljuje misel, da gre vendar za aaičito kapitalističnih interesov, zlasti za to, da se oderulii čim dalje obvarujejo udarcev živilske predloge.
Pri zakonih, kakršen je živilski, ne gre le za to ,da se sklenejo,ampak tudi za to,da ae sklenejo pravočasno. Če atopi postava po vojni v veljavo, tedaj nima sploh nobenega pomena In vsak dan zavlačenja pomeni podaljšanje odiranja, ( as žetve se približuje. Ča ne bo zakon dotlej učinkoval, tedaj bo špekulantom, ki medtem pokupijo letino, desetkrat teže priti do živega. Tudi če poda postava sredstva, da ae nastopi proti njim, bo delo bolj komplicirano in valed tega dražje. A Strrške l»o zopet moralo plačevati ljudstvo, ne glede na to, da mora medtem plačevati špekulantom oderuške cene in gospodarsko pešati.
Če je to postopanje breaobrrzno napram ljudstvu, za katero bi viorali njegovi zastopniki v prvi vrsti skrbeti, je pa tudi s čisto vladnega stališča vse graje vredno in kongres, ki kontrolira vlado, bi ga že zaradi tega moral preprečiti.
V	mnogih slučajih, rko so stopili delavci . v stavko,da si vpričo nezaslišane draginje zagotove .dohodke za vsakdanji kruh, smo slišali ogorčene
proteste in plamteče apele na patriotizem delavstva. Če ne izdelujejo reči, ki ao v sedanjem času nujno potrebni, pomagajo a tem sovražnikom A-mer.ke — se je reklo.
To je bilo izkrivljeno, zakaj če je to pomoč sovražnikom, so jo zakrivili kapitaliati, ki ovirajo delo s svojo trmo.
Ali koliko večja pomoč sovražnikom je v tem, če se ves narod sistematično odira in slab;, Č31 se z domačim izkoriščanjem ustvarjajo razmere, ki' bi jih mogla povzročiti le tuja uspešna blokada?
. Zatiranje živega človeškega materijala je naj- V hujši greh v mirnem in v vojnem času. A v vojni dobi stoji to na enaki stopinji kakor izdajstvo. O-derufli ameriškega ljudstva »o v dejanju kajzer-jevi zavezniki.
Ako delavstvo vse to predari, tedaj mora spoznati, da je pri jesenskih volit vato grešilo in da se sedaj hudo pokori za svoj greto. Res da po svojih organizacijah ni bilo tako močno, da bi bilo moglo osvojiti večino kongresa. Takega skoka nismo pričakovali, Toda če bi bilo izvolilo le petdeset kongresnrkov in recimo trideset senatorjev, ne bi bil to nikakršen čudež, a stvari bi se sedaj vse drugače sukale. To število delavskih zastopnikov ne bi bilo moglo iz Zed ujenrh držav napraviti socialistične republike. Ali njih glas bi Ml tako mogočen, da bi vplival na ves kongres in preprečil tako obotavljanje, kakršno opaiujemo baš pri živilski predlogi.
Iz napak preteklosti se je treba učiti za bodočnost. Vaeh dni nI konee kljub sedanjemu kongresu in kljub vojni. Zopet bodo prišle volitve, in tedaj je treba popraviti nekdanje napake.
V	ta namen se pa morajo pojačati in pomnoJ žiti naše organizacije in iz novih članov ae mora-ja napraviti pravi, zavedni socialisti.
Posredno pomaga to tudi že pred volitvami. Ako spoznajo gospodje v Washingtonu, da jih zapuščajo črede in da postajajo iz njih razredno zavedne trume, bo to nanje vplivalo kakor resno svarilo; če ne iz ljubezni do ljudstva, bodo iz strahu za mandate izpremenili svojo taktiko.
Klic v organizacijo je bil vedno važen; v sedanji dobi ae je njegova važnost še podeseteri-ia. Pomen socializma se je pomnožil, kakor še nikdar ne, in naloga vsega zavednega delavstva je, da pospeši razvoj, ki je jasen pred našimi o-čmi.
in protišpionaža
Pred kratkim je šla po vsem časopisju vest, da je bila v Rimu obsojena dolga vrsta nemških špionov, in da je bil med njimi tudi papežev ko-uiornik Monsignore von Gerlach.
Da ni vojne brez špionaže, a da ima Nemčija posebno široko razpreden in izvrstno urejen ftpio-nažen sistem, s ksterim je v zvezi tudi splošna pronemška agitacija, je že zelo stara reč, o kateri so se pa razne druge vlade šele^tekom vojne tako prepričale, da verjamejo vanjo. Prvenstvo je prvenstvo, naj je tudi na polju špionaže, in sovražniku se vedno nekam nerado priznava, da jc boljši mojster.
Toda če je dvom o temeljitosti neltiške špionaže vendar tako izginil, da se ni nihče čudil, ko »e je poročalo, da so v Italiji izsledili celo trumo vohunov, je bilo vendar precej presenečenja v tem, da je bil med njimi visok cerkven dostojan stvenik.
Italijanski dopisniki poročajo sedaj nekatere podrobnosti te afere. Povesti se ne morf odreči, da je precej romantična.
.Nekega dne meseca aprila — tako se pripoveduje — so ljudje v Rimu, ki čitajo tudi še kaj drugega, kakor edino vojna poročila, zapazili malo poročilo z Dunaja, v katerem se je poročalo § o tatvini v neki hi«, nagajajoči se tik nemškega poslaništva v imenovanem mestu. Velikanska blagajna, ki je kljubovala umetnosti v**ke<rn vlomilca, je bila narezana kakor kos sira in vzela se je iz nje velika svota denarja. Tako je vsaj poročal dotični list. Če se je vzelo šc kaj druzega kot denar, o tem seveda molči zgodovina.
Mesec ali dva pred omenjenim časom sta bila ušla dva zelo glasovita in izurjena italijanska blagajniška vlomilca iz ječe. Ta stvar se nč ni aplošno razširila in dala na veliki boben. V samem se ni po* večal a tema dejstvu nikakršna posebna pozornost, razven pri ljudeh, ki jih je najti v vsakem mestu in katerih glavni posel je zasledovanjpe, zločinov in poročil v listih.
Vse kaže, da je bila le ena oseba v vsem Ri-ura, ki se je rea živo zanimala za dunajsko titviuo
in ta oseba je bila zakopana v notranji palači Vatikana. To jc odločeno in duhovno zavetišče, kamor skoraj ne morejo dospeti poročila o intrigah in zločinih navadnega sveta.
Monsignore von Gerlach, papeški komornik in mojster papeske garderobe, pa je bil tako presenečen valed te tatvine in poročila o njej, da jc par ur potem zbežal ne le iz Vatikana, temveč tudi z italijanskega ozemlja. Ko je vdrla poli-cija dve uri po monsignorovem begu v njegove sobe, je našla, da je bilo stanovanje napolnjeno z obtcžilnim materijalom, katerega ni mogel uni-čiti, ker ni imel dosti časa za to, in ki je kazal, da je bil papeški komornik glavar nemškega špio-nažnega sistema v Italiji.
Potrudimo se par korakov nazaj v potek dogodkov. Vemo, da bi mojstri v intrigah kot je C. Phillip Oppenheim, drugače pričeli s to po -vestjo ter jo nadaljevali na drugačen način. Ker pa smo le amaterji v tem oziru, hočemo zaradi tega ugotoviti le dejatva.
Treba je vedeti, da je italijanska policija že dolgo časa skušala pojasniti celo vrsto'skrivnostnih dogodkov, med katere je šteti izgube dveh italijanskih bojnih ladij " Benedetto Brin" in " Iieonardo da Vinci". Na ta ali oni način se je izvedelo, da se nahajajo tozadevni dokumenti v privatni hiši nemškega poslaništva ua Dunaju.
Kaj pa z blagajno?!
Tu se pričenja resnična povest. Blagajna je imela vse priprave, s katerimi je mogoče prekaniti vlomilce. Bila je električno spojena z vsako policijsko postajo na Dunaju ter sestavljena tako, da bi, na nepreviden način odprta, puhnila i/, sebe cH oblak onih omami jajočrh plinov, ki širijo v sedanji vojni tako velik strah v zakopih. Če h. ti plini izpuhnili, bi obležali vlomilci brez življenja in njih smrt bi podajala jasen doka/, njrh zločina.
. Italijanskih detektivov pa ni bilo mogoče zadrževati na ta način. Na skrivnem so izposlovali, da je bilo iz ječe izpuščenih nekoliko italijanskih najbolj izurjenih in občudovanih ' bligajniškili
svedrovcev. Opremili so jih z maskami proti plinu, jim obljubili 10 thoč dolarjev nagrade za vsakega ter odpust kazni za pretekla hudodelstva in ti umetniki na polju modernega vloma so navr-tali dotično blagajno z največjim uspeiiom.
Listine, katere so na ta način dobili, so ka-zalt, .a jc Monsignore von Gerlach, — bivši bavarski armadui častnik, — in zelo prikupljiva osebnost, kakršni morajo biti sploh vsi uspešni j.pioni, glavar nemškega špiouažnega sistema v Italiji, l osluzil se je svojega dostojanstva v Vatikanu in ga izrabljal, da je širil na podlagi tega dostojanstva svojo propagando in špionažo. Izdelal js ogromen špionažni sistem ter celo dopisoval z Nemčijo pod okriljem Vatikana, katerega diplomat ičua korespondneca je bila seveda prosta vsake cenzure.
. Posledica razkritij, ki jih je podal vlom v blagajno in listine v stanovanju von Gerlacha, je bila taka, da so bila italijanska sodišča zaposlena cele tedne.
Na obtožno klop jc prišlo skoro !MK) oseb. Izrekla ae je smrtna kazen za nekatere, dočim so se naložile drugim dolge zaporne kazni. Dobri Monsignore von Gerlach je bil obsojen na dosmrtno ječo, a ker je izginil iz vidika ter ne veljajo še nadalje izročilne pogodbe z Nemčijo, so se morala italijanska sodišča zadovoljiti z obsodbo samo, ne da bi se mogla izvršiti izrečena kazen.
Če se vzame v poštev, da so v drugih krajih nemški cesarski •atašeji opravljali podobno službo, da je bilo ceh» par poslanikov zapletenih v afere, ki so špionaži zelo sorodne, da so v Ameriki živeli nemški uradniki in častniki, katerim so še dokazale zarote v interesu kajzerja, tedaj ni tako presenetljivo, da ima tudi katoliški duhovnik v visokem položaju svoj delež v špionaži.
Pri tem bi bilo celo napačno pometati špunie in podobne ljudi m$ni nič tebi nič med nepoštenja ke. Gotovo se najdejo med njimi o*ebe, ki opravljajo ta posel kakor vtaknga drugega — za denar. Drugi so med njimi, ki so ponosni na svojo "umetnost" in jih poglavitno vodi pusto-
lovska želja. So pa tudi taki med njimi, ki hočejo enostavno služiti deželi ali stvari, za katero se bojuje in ki jo smatrajo za svojo.
Špionaža raste z vojno na enem drevesu; tisti sistem, ki poraja vojne, tudi brez špionaže ne more izhajati. In kdor obsoja vohunstvo in o-gleduštvo, ae ne sme ustaviti pri tem obsojanju, ampak mora pomagati v boju zoper sistem, ki je oče vseh takih metod.
Poročila iz Kodanja pravijo: Filip Scheidemann ,vodja večinskih socialistov, je takoj po Michaekisovem govoru izjavil, da napoveduje socialistična stranka novemu kan-eelarju neraprosen boj. Dejal je, da silno obžaluje, ker ni M"ichaelis ničesar omenil o notranjih reformah v Prusiji in ni obsodil submarinske kampanje, ki je po njegovem mnenju prinesla Nemčiji več škode kot dobička.
Ameriško posojilo zaveznikom se približuje miljardi dolarjev. Zadnji teden je zvezni zaklad-ničar McAdoo odštel Srbiji tri mrljone dolarjev. Skupna posojila zaveznikom anasajo. zdaj 923 mi-Ijonov dolarjev. Srbija dobi tri miljone v treh mesečnih obrokih in denar je namenjen za popravo in gradnjo Železnic. Italija ne dobi ničesar ta mesec.
Brzojav iz Haaga pravi: Rapidno padanje vrednosti nemške marke silno vznemirja nemške finančne kroge. Vrednost nemškega denarja je zlasti padla v Švici in Holandiji, kjer kupuje Nemčija živilne potrebščine. To pomepi, da se potrebščine vedno bolj dražč. "Frankfurter Zeit-ung", vodilni finančni organ v Nemčiji, pravi, da pada nemška marka zaradi tega, ker je Amerika vrgla na trg vse nemške prednostne delnice. .
< asopisje v Rio de Janeiro poroča, da je rai-ruševalee "Matto Grosso" odkril skrivno opori« «če nemških submarink na brazilski obali blizo Sen t osa Baza je bila naravno takoj uniČepa*

V T? W • *
• • > » •

V \
AI » V KMT ftftlMJBNT
SLOV. DELAVSKA
tlMHMtlU« émm M. »<
IV.
PODPORNA ZVEZA
Uk
K
« éilav« P»m
Sedet: Conemauflh, Pa.
OLAVNI URADNIKI:
Franc Wočko, b. 462. V »i * Bndgei*>rt. O. He|a vsako prvo nedel jo'ob H. url do
Cid ne, v dvorani druitva sv. Barbare, y«Javill«, Okio.
Darrsfh. Fa., M. 89. — Predsedniki
Joftef Haupt man, b. 140) tajaik: Ivan
Babor, b. 116; blagajnik: Ignac Zaloi uik, b. 4.19. Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
•'Oral", itv. 46. West Newtna. Ps
Predsednik: Andrej Povirk, B F. D. ! b. 27: t h j n i k - Andrej Ogrin, H F. I) 2, b. «4; hing, j Jo krt Zor k o, b. ftO.~ V ni v West Newton, Pa. — H« ja vsako četrto nedeljo dopoldne ca prihodnji mesec.
•Jutranja Zvesda", itv. 41, Cleve
BLAGAJNIK: Josip lele, 6508 Bt. Clair Ave., Cleveland, Okio. POMOŽNI BLAGAJNIK; Frank Pavlovčič, b. 647, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
I. nadsornik: Ivaa A. Kaker, 207 Haaover Bt., Milwaukee, Wis I. nadsornik: Nikolaj Povla, 1 Craib Bt, Numrej Hill, N. 8. Pittsburgh, Pa. 9. nadsornik: Frank Kaučič. b. 73. Dunlo. Pa.
PHKDSKUNlKt Ivan Proator. 6120 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. POPI'BEÜMKDNIK: Josip Zorko, R. F. D. 2, bos 113 West Newton, Pa.
TAJNIK: Blas Novak, «0 Main Bt., Conemsugh, Pa.	Ohio — Predsednik- Joief Bist
POMOŽNI TAJNIK: Andrej Vidrich, 170 Franklin Main St., Conemsngk, Pa. 1 Bik, 3M| E. Mad St.; tajnik: Joief
~ "	1	Va/lnjal, 3547 E. 78th'st., blagajnik:
Frane Kokotee, 6103 Mnrble Ave. Vai v Cleveland, O. — Beja vaako drugo nedeljo v dvorani rojaka Tomaiina.
"Mladi Slovenec", Itv. 4S, Ogleshv, 111. — Predsednik: Louis Klopf i«; tajnik: Joief Menein, b. 197; blagsj.s Kristins Nadveinik, b. 401; vel v Ogleaby, 111. Seja -sako prvo nedeljo.
U porotnik: Anton I>avrii, bos 8, Yukon, Pa.	L-ÄKi 4tJ'	t* »T
2. porotnik: Fraak Bavdek, «303 OUssAve., Cleveland, Ohio.	^ .it.	w s'iT^St k."
Antou W.lly, h„, 53. «„p^or, P».	^ÄJft
. VRHOVNI ZDRAVNIK:	age, Pa., R. F. D. 1, b. 5. — Beja vsako
P. J. Kern, M. D. 6*02 Bt. Clair Ave., Clevelaad, Ohio.	«JJU* ^ ^ ^ ^ ^
POMOŽNI ODBOR:
Martin Jager, Conemangh,^Pa. Ivan Ornnčner, 546 Bossel Ave., Johnstown, Pa. Htelan Zabric, Conemaugh, Pa. Ivan Buhadilnik, Box 253, South Fork, Pa. Iguac IVčjak, 287 Cooper Ave., Johnstown, Pa. Franc Pristave, Conemauf h, Pa.
GLAVNI URAD v hiii it. 20 Maia St., Conemaugh, Pa.
Uradaa Glasilo: P ROUST A RSC, 4008 W. list St., Chicago, ni. Oenjeaa društva, o si roma ajih uradniki, ao uljudno proieai, pošiljati vse
dopiao naravnoat na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar na se pošilja i	. 1Q- ... . . . ... . .
edino potom Poštnih, Expresnih. sli Bnnčmh denarnih nakaznic, nikakor pa ne	to: .7' ai; au ki	i
dopise naravnoat na glavnega tajnika in nikogar drugega. D«nnr naj se pošilja	,,	\ iV
(Mitom privatnik čekov. Nskazniee naj se naslovlja: Blas Novak, Conemaugh	K. F' V' \Altu,» Ar* —
HTÄ	» ^ In Uk° nM,0V,jen° POŠiljA ' m^Dim	47, Avila,
v opMijo drrltveBi ujnik'pri ^^fUrnega uinika kake
snjkljivoeti, aaj ta nemudoma naaaamjo uradu gUvnega tajnika, da aa v pri j^pfc Kamins, b. 164; vsi v Avella,
1 Predsed.: Alojzij Vidmar, b. 235, Cliff Mine, Pa. tajnik Frane Pivk, b. 15, Cliff Mine, Pa.; blagajnik: Joief Bi vec, b. 73, Imperial, Pa. Beja vsako drugo nedeljio
"Mirni Dom", št. 45, Johnstown Fa. — Predsednik: Mat. Poijak, 217 Cos persdale Ave.; tajniki Gregor Hroššak, 407 Eigkth Ave.; blagajnik: Martin Klinar, 708 Chestnut St. Vsi v Johns town, Pa. — Sejs vsako drugo nedeljo I v dvorani Sv. Cirila in Metoda.
"Jaftai Premofsr", štev. 46., Ali», Arkansas. — Predsednik: Matk. Star-
HM SPBJH
Oster, b. 44. Alix, Ark.; blagajnik: Ju
pomanjkljivosti, koda je popra,!.
IMENA IN NASLOVI URADNIKOV DRUŠTEV & D. P. Z. ZA LETO
1917.

BorttaU. štev. I, Coaemaugk. Pa. —
Predsednik: Fr. Dremelj, 518 Cheetnut St.; blagajnik Vid. Kovnniek, Cherry St.; tajnik John Skufca, 505 Main Street. — Vsi v Conemsugh, Pa. — Reja vsako prvo nedeljo v mesei-u v dvorani Sv. Alojxija.
"Pomotnlk", št. 2., Johnstown, Pa.
— Predsednik: Joief Budns; tajnik John Grnčmnr, 546 Rossel avonu»; blagajnik: Joseph Thompson, R. F. D. 3. b. 54; vsi v Johnstown, Pn. — Heja vsako prvo nedeljo v dvorani dr. Triglav.
"Zaveznik", štev. 3., Franklin Cone
maugh, Pa. Predsednik Andrej Urbas 324 Oak St.; tajnik Louis Krašna, b. 218; hing. Anton Cuk, b. 705; vsi v Co
Nad**
Pa. — Seja vaako drago nedeljo. "Slovenski Mladeniči", št v. 48. A o
rora, 111. — Predsednik: Ivan Ojster, 62 7 A u rora A ve.; tajnik Martin Jurkas,
št. 20., Hutington, Arkan
Pre^lsedoik: Martin Pucel b. 17;	" AitronT " Are*?" ' b lagân i k ~ "ivnn
tajnik in blagajnik: Ivan Marši, b. 54.	R-¿krtvl, Auropa Av¡ v.i v Au Vsi v Huntington, Arkanaaa. — Seja vsako prvo nedeljo.
Baškovič, 613 Aurorn Ave. Vsi v Au
rors, III. — Sejs vsak drugi četrtek
a* «t „t . m- i > ob 8. uri zvečer v dvorani na Haukei štev. 21., West Mineral,
««oievelandske Slovenke", it. 49, Cleveland, O. — Predsednica: Ivana Smrdel, 3552 E. 82. St.; tajnica: Ana Bmre
kar, 3%51 E. 80. St. E.; blagajnica: Mary Martinček, 3559 E. 81st Bt. E.—
Sokol
Ksns. — Predsednik: Mihnel Fine, Stone City, Ksns.; tajnik: Louis Zupančič, b. 4, Mineral, Kans.; blagajnik: Fran Speiser, b. 136, Minernl, Ksn-sas. — Seja vsako četrto nedeljo.
a-M*-p5ITEÄ 3Ä Vmv c*v""d- - **
101 Mnin St.; tajnik: Ignac Jordan,
R. F. D. 24, Box 32 a; blagajnik Franc GvegoriČ, 101 Main St. Vai LaSalle, III. — Seja vsak prvo nedeljo.
"Slovenski Bratje", štev. 23., Coke ton, W. Va. — Predsednik: Franc Kotnik, box 144, Coketon. W. Va.; taj-nik: Frnnk Kocian, box Sfl; Coketowa, W. Va.; blagajnik: Ivan Koalevčar, box 472, Thomas, W. Va. — Seja vaako

"Dirija", štev. 24, Iselin. Pa. —
Zavedni• Slovenec' št. 4, Lloydell,, Predsednik: Ivan Turk, box 241; Uj-
Pa. — Predsednik: Franc Meglič, Bea verdate, Pa.; tajnik: Anton Gerboc, box 35, Lloydell, Pa.; blagajnik: Matija Hribar, b. 3 Lloydell, Pa. Seja vsnko prvo nedeljo.'
"Avstrija", it. 5., Ralphton, Pa. — predsednik: Mihael tibert, b. 34; tajnik: Anton Resnik, box 91; bla-
nik in blagsjnik: MstijZ aadravec, b. 211; vsi v Iselin, Pa. — Seja vsako X. nedeljo.
Seja vssko 1. nedeljo.
"Delavec, štev. 25., Ro^k Springs, Wyo.—Pred.: Wsl. Jugovich,; tsj.: Fr. Verhune, 244 M. St.; blag.: Valentin Stalik, 240 M. St. Vsi v Rock Springs,
R
gajnik: Martin Koroiee, box 205. Vsi Wyo.—Seja vsako drugo nedeljo v Slo-▼ Rahphton, Pa—Beja vsako tretjo ne- venskem bomuM daljo.
"Zvesti Bratja", «t. 6.—Predsednik: Anton Istenié; tajnik in blsgsjnik: John Kralj, b. 227, Garrett, Pa. — Sejs vsako prvo nedeljo.
"JadlBoat", it. 7.—Claridge, Pa. — Predsednik: Michael Praanik, b. 411; tajnik: Alojsij Jeni«, b. 411; blagnj. aik: Josip Pivie, box 28. Vsi v Claridge, Pa — Seja vsako drugo nedeljo ob 2. pop. v 8iov. Narodnem Domu.
"Planinski Raj", štor. 8., Dawson, N. Méx. — Predsednik: Josef tagàr, tajnik: Mich. Selan, b. 1015; blagajnik Mihael Krivec, b. 106. Vsi v Dawson, N. Méx. — Seja vsako tretjo nedaljo.
"Zavedni Atajare", itev. 9., Johns town. Pa. — Predsednik: GaAper Oalez; tajnik: Fred. Horvat e. o. Memorial Hospital; blagajnik: Jakob Puntar.— b. 54, R. F. D. 7. Vsi Johnstown, Pa.— Beja vsak tretjo nedeljo v Celîso, Pa.
"Jaanaja Poljana" št. 10., Brown-field, Pa.—Predsednik: Urban Pucel, tajaik: Edvard Zalokar, box 6, Lemont Furnace, Pa.; blagajnik: Jobn Stritar, box 72, Brownfield, Pa.—Seja vsako prvo nedeljo v Uniontown, Pa.
"Zarja Svoboda", št. 11., Dunlo, Pa.
—	Predsednik: Louis Strie; tajnik: Franc Kauété, b. 73; blsgsjnik: Ivnii Dales, b. 214. Vsi v Dunlo, Pa. — Sejs vsako prvo nedeljo.
"Danica", štev. 12., Heilwood, Pa. —Predsednik: Mihnel Rlaskovif; taj nik: Lonis Kitt, b. 85; blagajnik: Frane Korele, b. 74. — Vsi v Heilwood, Pa. Seja vsako prvo nedeljo.
"Vačarnlca", št. 11., Bsggaley, Pa.
—	Predsednik: Frane 8eguls, b. 34, Hostetter ,Pa.; tajnik: Ivan flalmich, b. 57, Whitney, Pa.; blagajnik: Anton Knk, b. 53. Hostetter, Pa. — Beja vsa. ko drugo nedeljo ob 2 h. pop.
"MoJ Dom", Štev. 14., Orient, Pa. — Pred.: Anton Crnologar, b. 102; tajnik Frnnk Grame, box L'06; blagajnik Ant. fTnolrtgar, b. 102. Vsi v Republic, Pn. Seja vsako 2. nedeljo v Republic, Ps.
"Stavamštev. 15., Sopris, Calo — Predsedniki Silvester Berentin, box 102: tajnik: Louis Jahn, box 106; bla gainik: Joseph Rubnieh, box 106, vsi v Sopris. Colo. — Sels vsako 1. nedeljo v prostorih sobratn Ivan Koncilja, v Piedmont, Colo.
"BratatTO", štev. 1«., Buxtoa, Iowa. Predsednik: Anton ToiniW, R. 2, Albia, Iowa., tajnik: Frank Raspitnik, b. 68.1; blagajnik: Franc Rnapotnik, jr., b. 683. Vsi v Buxton, la. Seja vsnko prvo hede Ijo v prostoru sobrata Anton TomAita.
"Zora", štev. 17., Akron, Mt«h. — Predsedniki Gašper Volk; tajaik: Anton Novsk, box §8; blsgsjnik t John Volk; vsi v Akran, M i ek.—Seja vsako prvo nedeljo.
"Zvon", itev. 18., Braddoek, Pa. — Predsedniki Laajak Josip, 1111 Wood W*v; tajnik: Jacob Zalaznik, 1013 Tatiuit ave., rear: blagajnik: Frnnc Po n4kvar, 1013 Tafbot ave., rea t; vsi v Brsddoek, Pa. — Seja vsako 1 nedeljo.
"fláruisal Slovenec", it. 19., Caro aa, Knnsaa.—Predsednik: Al. Zupančič; tajnik In blagafnlk: Frane Zupaačfč, |>f a«, — Vsi v Carona, Kansaa.—Seja vaako drugo aedalj« «b 10 url dopoldne.
, it. 26., Export, Pa. — Predsednik: John Kern, Box 100; tsjnik: Frank Trebeč, box 45; blngaj nik: Alojsij Zupshčič, b. 136. Vsi v Ex. port, Pa.—Beja vsako prvo nedelio.
"Mlroljub", itev. 27.. Dinmondville, Wyo.— Predsednik: Alojsij Kralj, b, 16; tajnik: Tom. Pegnn, b. 124, Oakley, Wyo.; blagajnik John Stremfclj, b. 111, Dinmondville, Wyo. — 8eja vsako prvo nedeljo v društvenem domu v Diamand-ville, Wyo.
"Habšburskl 8inovi", štev. 28., 8 Brownsville, Ps. — Predsednik: Anton Kovačič, b. 458, Republic, Pa.; tajnik: Ivaa Erjavec, box f>2, Orient, Pa.; bla-jnik Josip Zupančiš, b. 318, Republic,
Seja vsako 2. nedeljo. | Jutrsnja Zarja", št. 29., Meadow Lands, Pn.—Predsednik: Anton Azmnn, b. 60; tajnik: Andrej Posega, b. 275; blagajnik: Josip Bizjak, b. 253, Men dow Lands, Pa.—Seja vsako prvo nedeljo.
"Trpin", itv. 30., Breezy Hill, Kans. — Predsednik: Ivsn Pečnik, R. R. 2, b. 222; tajnik: Msrtin Juinik, b. 63; Breezy Hill, Kans.; blagajnik: tfosip 2i-bert, box 54, Breezy Hill Sta.; vsi v Mulberry, Ksns. — Seja vsako 3 .nedeljo.
"Dani aa", it. 31., Roslyn, Wsah.— Predsednik: Msrtin Smolinik, b. 935; tsjnik: Anton Adsmich, b. 16; blagaj nik: Franc Horvat, b. 34. Vsi v Roslyn Wash.—Seja vsako prvo soboto v mcs.
"Zeleni Vrt", itv. 32, Palisades, ua-lo. — Predsednik: Anton Snjn, b. 821; tnjnik: Ivnn Zupančič, b<fx 766; blag.: Jakob Trojar, b. 744. Vsi v Pali
nedeljo v mesecu.
"Froletarec", itv. 80. Fraaklia,
Kans. — Predsednik:" Joief Pechnik Arms, Ksns.; tnjnik Frank Wegel, box 38, Franklin, Kans.; blagajnik: Ivan Apnar, P. O. Franklin, Kans. — Sejn vsako tretjo nedeljo.
• Delavec", itv. 51. Clavelsnd. O. — Predsednik: Frnnc Mikše, 1163 E. 61st St.; tajniki Ed. Braniael, 1173 E. 61st St.; blsgsjnik: Frnnk BudiČ, 1306 E 55th St. Vsi v Cleveland, O. — Seja vsnko. drugo ned. v mes. ob 9. uri dop. v Birkovi dvorani.
"LJnbljaaakl Orad", št. 52., DvKalb, 111.—Predeednik. Pnvel Košir. 1409 State St.; tajnik: Frane Keriič, 1317 Market St.; blagajnik: Franc Prebil, 114*2 Market St. Vsi v DeKslb, III. — Heja vssko drugo nedeljo pri sobrntu Fr. Keriič.
"Slovanski bratja", it. 63, Rick-wood, W. Va. — Predsedaik: Matija Simšič; tajnik: Alojsij i^elas; blagaj nik: Frnnc Koas. Vsi b. 729 v Rich wood, W. Va. Seja vsako prvo ne deljo v mesecu.
"Karol Ufteksr", itv. 54, Roekwood, Ps. — Predsednik: Joief Hočevar, b. 184; tajnik: Anton Hočevar, box 184; blagnjnik: Mikael Hočevar, b. 184; vsi v Roekwood, Pa. -p 8eja vsako prva nedeljo v mesecu ▼ prostorih sobrata Ant. Hočevar.
"Vrh Planin", itev. 55, Crabtrea, Pa. — Predsednik: Frane Trnfila, b. 95; tajnik in blsgsjnik: Andrej Jereb, b. 92; vsi v Crsbtree, Ps. — Beja vsako drugo nedeljo v prostorik sobrata Andrej Jereb/
"Skala in Balkan", it. 56, Pitts burgh, Pa. — Predsednik: Anton Hor-vat, 531 Suisman St.; tnjnik: Ivan Si-mončič, 1132 Fabyan St.; blagajnik: Franc Vilhar, 814 Carpenter Alley. Vsi v N. S. Pittsburgh, Pa.—Seja vsako 1. nedeljo v K. 8. D. v Pittaburgh, Pa.
"Oaven", itv. 57, Carrolltoa, O. — Predsednik: Martin Cermel; tajnik: Ciril Stibil, b. 404; blag.: Joeip Dovgan. Vai box 404, v Carrollton, O. —» Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Martina čermelj.
"Rudar", itv. 68, Canmara, Alta, Cnnndn.—Predsednik: Anton Polutnik, b. 185; tajnik: Joeip Sribar, b. 201; blagajnik: Fran Kralj, b. 171; vai v Canmore, Alta, Canada. — Beja vsako drugo nedeljo ▼ prostorik sobrata Frank Kral, ob 9 popoldne.
'Ikrvanakl Fantje", it. 09, May
nnrd, Ohio. — Predsednik: Joief Bai. Ä ,	„ . .	dn, b. 55; tajnik: Franc Bregar, b. 647;
sades, Colo. — Seja vsako drugo ae- blagajnik: Fr. Spendnl, b. 243. Vai
deljo
«w
v Mnvnard, Ohio. — Seja vsaho dru ,i-fl0ITka	i! "i	I fo nedeljo v dvorsni g. Jos. Hrsbsk-a.
"	"Moonrunaki Trpia", Štv. 60, Moon
Woael, b. 1*2 Jenny Lin^ Ark.; tsj R Fa.-Predsed nik i Fr. Dolinnr, b.
nVV	t	« f'	Anton ^rovčM. b. 134;
' Af'	* ~ J" blsgsjnik: Anton iPntar, b. 204, Moon
^•"iSlft0^! uri fK,,K>ldne. , Rua, Ps. - Sejs vsako tretjo nedeljo "BdiJiort", itev. 34.—Jukon, Pa. - v re^ca ^ ^ uri do|>oldin v dvV-■edsednik: Frane Sedmlnek, b. 69;|^n| §v g^^ar®
tajniki Anton Lavrič, b. 8; blsgsjnik: i ^jfapt^ai aiovsacl", Št 61 Oarv Joief Koročki, b. 8^ Vsi v Yuhop Pa	George Laileh. 1106
Seja vssko prvo nedeljo ob 10. uri dop. Jffffr„on Ht>. taAik: Ñiek Vukilnick,
b. 3C; blag.: Matija Lasich, 1106 Jef ferson St.; vsi. v Gsry, Ind. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Ivsn Ivanič. ftentko društvo "Sokol". Itev. 9t
"Planinski Raj"« štv. 36, Loraia,
Ohio. —. prod««*<lnik: Jakob Hlepčar, 1639 E. 31 St.; tajnik: Anton MigHČ, 1740 E. 29 St.; blagajnik: Ivan Pri-moiič, 1712 E. 31 St., Lorain, Ohio. —
Seja vsako drugo nedeljo v prostorih	Clevelsnd, Ohio.—Predsednice: Zofijs
g. Virsnts.	Birk, 1143 E. 63 St.i tajnica: Fran
' ZdruiltalJ", it. 36. South fer*. Pa.	člšks Trbešnik. 60H Bonna Ave.; bla
Predsednik Frsne Mršnik. 110 Maple	gajaiea: Frančiika Lauie, 6121 St Clair
St.; tajnik: Jaeob Rupert, 611 (Thurrh	sv«.| vse v Clevelsnd, O. —'Beja vsaki
St. Blagajniki Msrko H«vor. b. 807. Vsi	prvi torek v .nesecn. v So Fork, Pa. — Sejs vsako tretjo •• Adami« in Lundar", itv. «3. Pob-
,	blns, Pa. — Predsednik: Ivan Trojar,
"LJablJaaa", it. 37., Barberton, O.	b. 76; tajnik: Franc Mejak, b. 97;
—	Predsednik: Jakob Fink. R. F. D.	blagajnik: Joief Kamat, b. 51. Vsi 34. l»r. 192 F.j tsjnik: Andrej Repsr,	v Yohoghany, Pa. — Seja vsako prvo 1109 4fh St.; blsgsjnik: John Zuper,	nedeljo.
IKK) N. Ith St. Vai v Bsrbertrm, Ohio. "Bratoljub", itv. 64, Mllwaukee,
—	Seja vssko drugo nsdeljo flb J h.	Wis. — Predsednik: Ivsn Sem, 440 So.
pot», na 1109 N. 4th St.	Pieree St.. tajnik: Ivsn A. Ksker, 342
f«1---- 1— -■ - - - -	— - •
Dobri Bratja", it. 38., Bridgeport, Ohio. — Predsednik : Martin Potnik, R F. D. t., b. It s; tajnik: Frnnk An droina, R. F. D. t., b. It at blagsinik:
Florida St.( blngsjnik: Frnnk ftlebnik, 393—7th Ave. Vsi v Milwniikee. Wis. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorsni Frsak Beada, 479 National av.
•JiC^a tu . '	IU
Predsednik: Ivan Mostar, b. 351; taj
aik in blagajnik: Otefan Flere, R. F. I). Boa IM* Val v Btanntoa, IIL Seja vsa
ko tretjo nedeljo v mest-« u. *
"Frana Bchuhmeler", it. 66, Yale
Kansas — Predsednik: -; tajnik: I
lotet Kotnik; blagajnik: Martin Ko <uh. Vsi U. R. *f Pittabnrg, Kansas Aeja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
"Narodna Sloga", «t H7. Heminole. I Fa. — Predsednik: Mihael. Buretič; tajnik: Niek Zvonarii-, b. 30; blagujuil Aleks Ostojič, b. 63. Vai v 8emiaole,Ps Seja vaako prvu nedeljo v cerkveni dvorani.
*'Zdruieni Balkan", itv. 68, Clin
ton. Ind. — Predsedniki Frank Hregnr, >. 757; tajnik: Anton Prjmaiáé. R. R 3, b. 5; blsgsjnik: Ignse Muaar, boz 449; | vsi v Clinton, lad. — Beja vsako drugo nedeljo ob 9 dopoldne pri Crist Pasa vsnto.
"Zvesti bratje", it. 70, New Perry, Pennsylvania.—Predeednik: Ivnn Prot», box 41; — tajnik: Jakob Pinosa, boz 75; blagajnik: Jakob 8kofi.', b. 5. Vai v New Derry, Pa.—Seja vaako 1. nedeljo i v prostorih sobrsta Jakob Pinoza ob 9| uri dopoldne.
"Delavec naprej", itv. 71, Besse
mar, Fa. — Predsednik: Frsne Mohoro-vičič, b. 39; tajaik t Joief Kalčič, b. ! 12; blagajnik: Louis Hribnr, b. 171; i vsi v Be semer, Ps.—Beja vaako prvo ! nedeljo v proatorih sobrsta Msrtin M osi v Bessemer, Pa.
"Koacainako," itv. 72, Bsnkhead, Alta, Csnada.—Predsednik: Joief Spie wak, b. 547; tajaik: Karol Ksnik, P O. Box 537; blagajnik: Peter Kubany b. 40. Vsi v Benkhead, Alta, Canada.— Seja vaako tretjo nedeljo v mesecu.
"Fad Triglavom", itv. 73, Smith fiold, Pa. — Predsednik: Josip Btrls, b. 63, R. F. D. 7; tajaik: Ivan Erion, B. F. D. 7, V M9; blagajnik:: Lorene Zupan. R. F. I). 2, b. 156. Vsi v Smith-field, Pa.—8eja vsake drugo nedeljo.
"Kranjaki prijatelj", štv. 74, Falls
Croak, Fa. — Predsednik: Jernej Oorjup b. 484; tajnik Alojzij Hlsk, b. 61; bis-• gajnik: Jnnez iurgn, b. 261.. Vsi v> Falls Creek, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Alojzij Slaka.
"Naprej do Zmaga", štev. 75, Fits
Henry, Pa. — Pred.: Joief Ansberger, tsjnik: Anton Boltič; blagajnik: An ton Jevievar. Vsi v Fits Henry, Pn. I box 106. ~ 8eja vsa)to prvo nedeljo j ob 9. uri zjutraj v Italijanski dvorsni sv. Barbsre.
"Slovenska Cvetljica", štev. 76, A-damsburg, Pa. — Predeednik Frank Go-lobič; Adomsburgh, Pa.: tajnik: Frnnk Mennrt, b. 135, Adsmsburg, Pa.; blagajnik; Pnvel Dnnkovfc, b. 137, Darrngh, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v meseeu.
"Sarami Premog ar", štev 77, Superior, Wyo.—Predsednik: Ivsn Gliniek, b. 129; * tnjnik Lovrenc Znjec, b. 286; blagajnik Ivan Apes, b. 286. Vsi v Su perior, Wyo. Heja vsako drugo nedeljo) o deseti uri dopoldne.
"Slovenija", Mir. 7\ Miller Run. Pa. — Predsednik : Primo*. Tomsiin, tajnik in blagajnik: Joiof Gačnik, b. 3, Miller Run, Pn. '— Seja vaako prvo nedeljo v mesecu pri sotoratu Jakob Radman.
"Bonairaki Slovenci", itev. 79, Bon
Air, Ps. — Predsednik: Frsne Turiič, i b, 153, Conemaugh, Pn.; tajnik: Anton Jakobe, R. F. I). 2, Johnstown, Pa; bla ! jnik: Ft. Svete, b. 122, Conemaugh, . Vsi v Bon Air, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo ob 2 uri popoldan v lastnem domu v Bon Air, Pa.
"Sloga", itev. 80, Philadelphia, Pa. Predsednik: Ivan Petnn, 253M Salmon St.; tajnik: Mihnel Omerzu, 2723 E. Huntington St.; blagajnik:. Joeip Kosole, 2555 Salmon St. Vsi v Philadel phis, Pn. Seja vsako drugo nedeljo v
niftičT u.
"Prvi maj", štv. 81, Bishop, Pa. Predsednik: Andrej Ronko, Cecil, Pa.; tnjnik: Mihnel Ko^evsr, (Veil, Pa., b. 92; Blngajnik: Ivnn Zupančič, McDonald, Pa., R. F. U. 2, b. 185.—Seja vsako tretjo nedeljo pri sobrntu Ivan Zupančič.
"Jeaero", št. 82, Radley, Kansas. — Predsednik: Frane DremÀek, R. R. 4. b. 268, Girard, Kansas; tajnik: Ivan Goriek, b. 195, Radley, Kans.; blag.: Martin Kuder, b. 68, Riago, Kans. — Seja vsak drugo nedeljo v mesecu.
"Terbanska dolina", it. 63, Clevo land. Ohio. — Predsednik: Jakob iVni logsr, 1027 E.'61st'St.; tnjnik: Ivan S. Zupančič, 1027 E. 61 st St.; blagajnik: Anton KaiiČ, 1002 E. 61 st Ht. Vsi v Clevelsnd, ,Ohio. Seja vsako drugo nedeljo v meseeu, v hiči it. 1027 K. 61st St.
"Radnlcl naprej" it. 84, Farming
ton. W. Va. — Predsednik:. -; taj
nik in blngajnik: Jurij Koeumič, box 623, Farmington, W. Va. — Seja vsako tretjo nedeljo v meseeu.
Bkldmore, Kans., it. 86. — Predsed nik: Simon Repovie, R. R. 1, Weir, Ksns.; tsjnik in blagajnik: Ivan Zn-k raj Ac k, R. 3, b. 57, Columbus, Kans. Seja vsako drugo nedeljo v meseeu.
Livingston, IIL, it. 86. — Predsed nik: Franc Teme; tnjnik: Frnnc Krek; blagajnik: Mihael Strašič. Vsi b. 667, Livingston, 111. Seja vsako drugo ne deljo v meseeu ob 2h |>ofi.
"Rudečl prapor" it. 87, Bentley-vllle. Fa.—Predsednik : Jofcef Milanieh, Bentleville, Pa.; tajnik: Alojzij Humar; blagajnik: Joief Milanieih. Vsi b. 208 Ellsworth, Pa. Seja vsako dru go nedeljo v mesecu pri sobr. Jos. Mi-Isnich-n.
"Naprej", Nokomis, 111., it. 88. —
Predsednik: Ivsn Miklant; tajnik: Iran Krsjnc; blagajnik: Ifcnac VerbiČ. Vsi b. 242, Nokomis, 111. — Seja vssko t>retjo nedeljo v mesecu.
• Slovenec", it. 89, Eckhart Mina, Md.: Predsednik Anton Crbas. b. 26. Valle Sumit, Md.; Frene Poaenel, R. F. Bt 1; blagnjnik: Anton Komne. Vsi Eckhart Mine, Md. Seja vsnko drugo nedeljo v meseeu.
"Slava" ,it. 90, Acosta, Pa. —Prod sednik: Frnne Zupnnčič, b. 2; tajnik: Franc Kitak, 1». 8; blagajnik: Frane Zupančič, b. 2. Vsi Acosta, Pn. Sejs vsako drugo nedeljo v meseeu.
"Oorjanaki hrib", št, 91, Greens burg. Pa.—Predsednik: Filip Krsaek, b. 510; tajnik: Florljnn Avsee, R. F. D. 7, b. 12; blag.: Mnrtln Jordnn, R. F. 1». 7, b. 13. Vsi v Greensburgh, Ps. Heja vsako zadnjo nedeljo v mes. ob 2. uri pop.
OPOMBA: Tajnike tistih društev, ki
znpszijo kakino pomoto, iatotsko tistih ksteria druitveno poročilo je pomanj kljivo, prosim, da ml nemudoma «r>o-ro/c. da se nedostntki v imeniku, ki ialde drugič, popravijo.
B aebratskim por d rs vom
BLA i NOVAK, tajnik S. D. F. Z
Dopisi:
Maadow Landa, Pa.
Malokdaj ae kaj aliii u te pri
jazne naaelbine. Kar ae tire dela v akih razmer, ne morem nii po voljnega poročati. Večina pi^tnogo kopov v tukajšnji okolici obratu je iki tri do pet dni v tednu Vzrok tega je menda pomanjkanje železniških vozov za premog V tukajinji okoliei je naaeljenih že precejinje atevilo Slovencev in živimo lepo v alogi med ael>oj. A-ko ae pa sklepa za k a kiten skupen nastop, za kakino skupno stvar, gre pa seveda bolj počasi in težko.
Nekako pred enim letom je bila sklicana skupna seja vseh tukajšnjih podpornih dru&tev, da bi zgradili nekakšen skupni društveni dom ali "Slovenski Narodni Dom,M katerega H?no jako potrebni in bi bil vsem tukajšnjim Slovencem v veliko korist. V tukajšnji naselbini ¡meno štiri podpor-na društva, ki spadajo k raznim jednotam in zvezam in slov. socialistični klub štev. 182. Vsa . ta društva obdržavtjo sedaj seje in prirejajo veselice v tujih dvoranah. Toda radi nealog* ae je wie razdrlo. Ako bi pa imeli svojo lastno dvorano, bi se ne bilo treba zatekati v tuje proatore in bi se lahko zbirali v lastnem prostoru. Razven tega bi si ae lahko o-mislili čitalnico, katera bi nam bi-
1 i (si izkoriščevalcem, zlasti na dan
volitve, bi ae zgodilo kakor ae j* v fluni ji, kjer ae je dela vat vo združilo in ima iedaj Wvo besedo v deželi. Tukaj je pa Še tiata prokle-ta nesloga, da že začno nekateri delavei podirati in to že pri temelju, ako začne kdo kaj zidati. In radi tega ae vsaka stvar takoj v začetku ponesreči. Kdaj bo še dela vat vo izpregicdalof Kdaj pride oni čaa, ko bo vihrala rdeča zastava po vesoljnem svetu, kakor sedaj vihra v Rusiji. . .
Tukajšnji alov. soc. klub št. 18*J je priredil avojo plesno k vejelieo dne 4. julija, in je bila jako dobro obiskana. Radi tega ae člani kluba najtopleje zahvaljujem«/» vsem udeležencem, poaebno pa slovenski godbi "Aleksander"'iz Ca-nonsburga, sodrugom kluba štev. 118, društvu "Poatojnaka jama" in sodrugom iz Lawrenca, Sy*en in Bishop, kakor tudi vsem rojakom iz Meadowkndsa In okolice. Ravnotako ae tudi lepo zahvaljujemo onim, kateri ao nam želeli nasprotno.
Tony Semec.
ZA JUGOSLOVANSKO
republiko.	ve
V izjavi "Slovencem v Ameriki" smo čitali navodila, kako naj ae zaanuje nase delovanje. Ker niso mogoče ¿e vai na jaanem, hočemo povedati nekoliko podrob-
neje, da ne bo kakega neaporazu-
la tudi v veliko korist in sicer go- tna ali zamere.
tovo bolj, kakor pa "zabava" pri Prva točka govori o centralizi
bari.
Pred par meseci se je tukaj u-stanovil aoc. klub št. 182 in u-pam ,da mu. je obstanek zagotovljen,, ker je že precejšnje število
rojakov, ki se zavedajo svojih de-jpo določbah svojih pravil, lavskih dolžnosti. Toda obenem je I Ker imamo Slovenci več orga
ranih organizacijah. To »o organizacije, ki imajo avojo centralo in avoja društva kot ao postavim naae podporne organizacije. Te volijo po dva zaatopnika in sicer
pa tudi Še nekaj rojakov, ki »e ne zavedajo tega in nimajo še nikakršnega pojma o socializmu in sicer ravno zaradi te^ra ne, ker premalo čitajo delavske časopise. Ako vprašam koga, zakaj da ne pristopi k soc. klubu, odgovori, da ne bo plačeval tisti kvoder na mesec, ker ne dobi nobene podpore. "Saj sem socialist, saj ne verjamem v Boga! itd."
nizacij, ki ne spadajo pod take organizacije, ki bi pa vseeno mogoče rade sodelovale z nami, smo sklenili, da ima vsaka taka organizacija pravrco voliti po enega zastopnika v centralni odbor. Vsa naša neodvisna podporna druitva, vsako društvo, ki spada h tujim organizacijam, vsako slovensko pevsko, politično, dramatično, ali kako drugo kulturno dru-
für
Toda njaki, tak odgovor je pr^-|*tvo >»>* t»rej pravico do enega sneto slab. Tak človek ni noben' zastopnika, socialist, ki le -.ahavlja *ez veroj Ker nain ni mogoče vedeti za in duhovne, na dan volitve pa vo- vsa taka slovenska druatva, se o-li kapitalistične kandidate. Socia-I »»račanjp t«"» potom do vseh m lizem se ne bon proti veri, ampak jih prosimo, naj volijo svojega proti nje zlorabljen ju v politične! zastopnika in poiljejo ime in na-name«ic. Radi tega je jako nesmi | »1<>V začasni odbor, sel no in tudi bedasto, ako kdo go-l Ker je v interesu stvari same, vori in zabavlja čez vero in se da začnemo čim prej z delom, že-pri tem pridušuje: "Jaz sem naj-M""®. <*» kolikor mogoče kmalu boljši socialist," «oda ko pride dan | volite svoje zastopnice, da bo pr-volitve, pa lepo glasuje za kapita-j " »etanek resničen reprezentai.t listične kandidate. Pravi aaeialkt v«efa slovenskega naroda v Ame-ne bo nikdar zabavljal čez vero,|r^*-
ampak nasprotoval pa bo vedno, Prosimo tudi vse centralizira-ako severa zlorablja v politične »e organizacije, da kolikor kmalu namene. Kajti v*ra nima nobene-¡pošljejo imena in naslove svojih ga stika s politiko, vsaj tukaj v odbornikov. Zedinjenih državah ne. Radi tega bi imel vsak sod mg bolj hvaležno drlo, ako bi mesto zabavljanju pojasnjeval svoje,nu tovarišu pomen socializma r. mirno in trezno besedo in pridobival rojake zanj.
Ako nekaterim rojakom priporočaš delavske č.uopise, odgovarjajo, da mu list nc bo nič koristil bornike v namen, in da mu ne ho nič dal, ako ne ba	bl videl1' da hl **
delal. Toda nobena stvar ni tako Prvi skuPni »«tanek kolikor mo-koristna delavcu, kakor so ravno *oče kmalu in zato prosimo vse
Obračamo se tudi do vseh na-ftih listov, ki podpirajo našo akcijo, da kolikor mogoče kmalu pošljejo ime in naslov svojih repre-zentantov .
Nekatere velike organizacije, kot »MPJ. SSPZ.j kakor tudi ne-kaj listov je že volilo svoje od-
pravi delavski čnsopiai. Kdor pozne prebira delavske časopise, bo kmalu prišel do spoznanja, kakšne krivice mora prenašati od strani kapitalizma in podučil rte bo, na kakšen način se Viajlož*» reši kapitalističnih verig. Radi tega priporočam vsem rojakjmi, da si naroče delavske časopise in jih pridno bero. In ako se boste tudi ravnali po tem, kar vam priporočajo in ako boste izpolnili na dan
merodajne faktorje, naj re«ijo to zadevo kolikor mogoče hitro.
Proahno tudi, da ta poziv ponatisnejo vsi slovenski listi, ki se strinjajo z našo akcijo, da se tako inforimije vsa naiša javnost, da ne bo nobene skupine med nami, ki bi ne bila reprezentirana na pr-vem našem setanku za svobodo naše nekdanje domovine. ' Za prijave in informacije se o-brnite na predsednika začasnega
volitve svojo dolžnost, se bodo 8«»-iiH^ora'
Frank KerŽe,
2711 S. Millard ave., Chicago, 111.
danje raamere takoj predrugači
le.
Sicer je dolžnost vsakega delav- Najvišji zvezni sodnik Brandis ca, dn je naročen na delavaki ča-|je dovolil na podlagi "error «rita", da predložita anarhistka Kmma Goldman in anarhist Berk-
sopis in da ga podpira. Poglejte kapitalistične časopise In kapitalste. Kako kapitalisti podpirajoi man uvojo stvar najvišjemu zve¿-
svoje časopise, ki vedno pišejo v njih korist, koliko pa skrbe delavci za svoje časopise t Veliko delav-
nemu sodišču. D ikler ne pride zadeva pred najvišje zvezno sodišč*, sta prosta, če položita poroštvo
cev je Se, ki mesto da bi si ga na- Najvišje zvezno sodišče se ne sni« ročili in ga podpirali, še zabavlja-¡de pred oktobrom in najbrž»»
jo in še druge avtje tovariše odvračajo od tega. Ali ni to zaslep
mine leto, preden pride zadeva pred sodeče.
lienost! Na ta način lahko kapita- Obsojena sta bila, da sta hotela lizem izkorišča delavstvo, ker vi-j tarotH^kim potom preprečiti iz-di, da ni fcnlidarnt in da proleta-j vedenje zakona za registracijo.
rlat Se takorekoč,indiMctno pod |	--
pira to izkoriščanje. Ako bi bili| Zvezna veleporota v Indianapo-delavci ta*kn solidarni, kakor no lia, Ind., je obtožila štiridcaet kapitalisti, bi bile razmere dru-l neatnih buržnaznih političarjev, gnčne. Ako bi se vsi delavei zdnt- ker so ae v letu 1914 dogodile ve-žili in odločno nastopili proti avo-|like volilne ¿deparija.


Tajnikom Jugotl. klubov na *na-nje.
Tajniki, ki so dobili od 'okrajnih ali državnih tajnikov pole za nabiranje obrambnega fonda, naj te pole zadrže in naj ne zbirajo noveev tako dolgo, dokler ne dobe enakih pol iz urada tajništva J. S. Z. Kajti vse te pole in novee je poslati gl. tajništvu J. S. Z. in sikamor drugam, ker gre del te avote za iste namene v blagajno J S. Z.
Tajništvo J. S. Z.
bi Amerika oficielno prisostvovala na evropskih Konične urah, ki se
direktno ne tičejo ameriške vojne.
Sedanja pariška konferenca je po vesteh iz zaupnih virov večinoma vojaškega značaja; razpravljali bodo menda o bodoči kampa nji na Balkanu In sodelovanju (irske v tej kampanji. Amerika pa i ni pri tej kampanji prizadeta.
Peroêllo o razpetanJh zaimkih J. S. Z.

■MB t*	S.:;
v mesecu juniju 1917.
Mesto
i II il
Ark.
t<
Ind.
JUOOBLOV. SOCIALISTIČNIM KLUBOM NA ZNANJE.
Glavni odbor J. S. Z. je na sej! dne 14. julija t. 1. pretresal dospele resolucije in preJlogc, ki se tičejo cepitve »J. S. Z iiv Izključitve posameznih čhtnov ter prišel po daljši razpravi do zaključka, da se vse tozadevno resolucijo suspendi rajo. Ker ni ¿noge! najti drugega izhoda, je sprejel v načelu predlog, da se Zve«4 razdeli zopet v avtonomne sekcije, ki naj imajo skupnega tajnika, V to svrlio je izvoljen odbor treh, ki bo izdelal iniciativni predlog za splošno glasovanje*,
4* V ta odbor so izvoljeni sodrugi Kristan, Horvat in Ži ;ič. Toliko klubom na znanje, da se vedo ravnati.
Gl. odbor J. S. Z
živilska predloga, močno prede • lana, je bila po petih tednih spre- M. jeta v senatu /. 81 proti t» glaso- , vom. Konferenčni mlbor pojde ♦ ' * ta teden na delo, da izravna dife-| ] renče med senatom in kongresno! <
zl>ornieo.	(
i
Po senatni predlogi pridejo po 1 vladno nadzorstvo - živils, krma, | 1 kurivo, petrolej in gasolm. Predloga določa, da upravlja odbor, obstoječ iz treh članov, življenskel potrebščine, daje pravico določati i cene za premog, minimalno ceno] za pšenico in sicer ne manj kot $2! za bušelj najboljše" pšenice ni; prvem trgu.
Če ostane $2 kot minimalna cena za bušelj pšenice, potem sploh ni treba živilske predloge.
Cena za moko oo padla mogoče! na $10 do $11 za sod. Ponovno je, 44 pa bilo dokazano, da se moka po- j M stavi lahko po $8 sod še z velikim j 44 dobičkom na trg, če bi farmarji; jrejeli $1.50 za bušelj pšenice. i •« Proti predlogi so glasovali sena- " torji: France iz Marylanda, Hard- [[ wick iz (Jeorgije, Penrose iz Penn- « sylvanije, Reed iz • Missourija, Sherman iz IlKouiaar Southerland j „ iz West Virginije.
PROTESTI
Glencoe, Ohio.
Jugoslovanski socialistični klub it. 2 v Glencoe, Ohio, protestira proti predlogu hrvatskega kluba št. 14 v St. Louis, Mo. Naš klub št. 2 je proti vsaki izključitvi slovenskih sodrugov oziroma naših vodilnih članov kakor sta sodrugr. Petrich iti Kristan; to bomo že mi slovenski socialisti sami znali soditi, kdo je kriv in kdo ni kriv. To si mi slovenski socialisti pridržiai > zase in ne potreouiemo nikakega predloga od strani sodrugov kluba št. 14. Naj pridrži svoj predlog zase, mi ga nepotrebujemo.
Odobreno na klubovi seji dne 15. julija 1917.
Ignac Žlemhorger, predsednik. .	i -Frank Čeraazar, ta j.*'
Med delavskim departmentom n železu, vojnim svetom se vrše | logovori zaradi uvoza 50000 Porto j ričanov za prožno delo na železni-j cah. Že večkrat so delavski listi in voditelji strokovno organizira-! nega delavstva povdarjali, da v Združenih državah ne primanjkuj je delavcev. Železniški kralji naj plačajo tako mezdo, da bodo delavci lahko izhajali z njo, in imeli bodo še preveč delavcev na ponudbo.
Huntington ....	11
Ft. Smith............80
Whiting ..............16
Clinton ................9
Gary ....................60
W. Frankfort ...	43
Staunton, 110...	27
" Waukegun ..........54
" La Salle................67
" Lincoln ........	46
" Springfield ..........25
" Chicago, 20..........60
44 Seaaer..................6
" Chicago, 1............60
" Nokomia..............40
44 Witt ................22
44 Johnaton City ..	9
Chicago, 6............100
" Chicago, 60______60
" Benld ..................14
Kana. Stone City..........16
" Radley ..............7
" W. Mineral..........12
M Skidmore ............11
M Mulberry ............60
44 Ediaon ................32
" Frontenac ..........8
" Kanaaa Sity________11
Mich. Detroit, 114________60
44 Detroit, 61............200
Mo. St. Louia..............60
Mont. Klein ..................8
44 Bear Creek..........23
44 Red Lodge..........34
Wadaworth ________20
Blaine..................43
Glencoe ................18
Steubenville ....	10
Piney Forh ..........12
Youngatown, 18.	76
Bellaire ..............20
Maynard ............20
Cleveland, 71...	70
Lorain ................26
Yorkville ............12
Cleveland. 27...	60
Steubenville ________30
Glencoe ..............12
Broughton ..........46
K. Pittsburgh ...	100 Conemaugh Atlaaburgh . Reading . . Johnstown . Lawrence . .
Wyana ...............10
Moon Run .....
Ellaworth ......
Herminie, 63____
Meadow Landa ..
Whitney .......
Canonsburgh ...
20 4
30.66 80.65
10
60
t
7.30
11.60 2.60
3.26
7.10
12.60 2.60
3.25
20
Pa.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Zaradi pomanjkanja prostora tmo morali nekaj dopisov odloži-i. Kar jih je porabnih, pridejo.
Zbornična avijatiška predloga, ki določa $640.000j000 za avijati ške namene, je bila sprejeta v senatu. Senator Ilardvvick je predlagal, da se briše v predlogi sekcija, ki določa, da dobe letalce no obveznem vojaškem zakonu. Predlog je bil oklonjen s 66 proti 12 glasovom. Senatorja La Follette in Grontia sta zagovarjala predlog. Ko podpiše predsednik predlogo, prieno z gradnjo zračnega brodovja. V prvem letu zgrade najbrž 3,000 letal.
Delavci v delavnicah Ročk Island železnice, so izvojeva'i osem um! delavnik in povišanje mezde. Povišanje mesde znaša «MfC na uro za strojnike; 7c zi pomaga če in 7c za delavce, ki popravljajo vozove. Do sporazuma je prišlo brez stavke.
Združene države ne bodo zastopane na pariški konferenci zaveznikov, kjer se bo razpravljalo o balkanskem vprašanju. Vlada je mnenja, da zdaj se ni potrebno, d.j
Tndustrijalna komisija je kaznovala Ilamps Development kompa-nijo v Montfortu, Wi*. , s petnajstimi odstotki več odškodnine nad navadno odškodninsko lestvico vsled nezgode, pri kateri sta ponesrečila John Kiicolm in Har-r Smith, Peterson je bil pa ubit.
Delavci so ponesrečili pri eksploziji kompanijske barake zn smodnik. .
Herminie, 69.
Sygan ........
Pittsburgh ----
Woodlawn
Primroae .....
McKeea Ročka . .
W. Newton____
McKeeaport . .. S. -8. Pittaburgh. New Brighton. .
25	
36	.. ..
16	.. . .
23	. . . .
21	.. ..
19	5
57	•. ..
30	0 2
13	e o e -e
6	o e e* e
9	• e e e
38	e e e o
24	9
2&	• 4 M * *
30	6
15	. . 10
9	.. • ..
30	.. » •
8	.. ».
20	.. ..
20	
40	.. *.
40	.. . .
18	•. 1 .
30	. . 10
Kdaj je Bi. mark užival zdravila.
Lord Odo Ruaael, angleški poalanik v Berlinu, in knez Biamark sta bila najboljša prijatelja. Ko je nekega dne lord Ruaael obiakal Bismarka, se je ta pritoževal, da mu obiski včasih vzamejo jako mnogo časa, ter pripomnil: Dogovoril aem se a svojo že-no sledeče: "Če vidi, da me kakšen obiskovalec predolgo nadleguje, naj vstopi kar hipoma a ateklenico v roki v aobo ter reče: Toka Oto, zdaj je Čaa, da že enkrat vzameš svoje zdravilo.*' Komaj je Biamark to rekel, je vatopila kneginja a ateklenico v roki v aobo ter ponovila omenjene beaede. Knez Biamark in lord Ruaael ata se jela tako amejati, da je bila kneginja vaa izven sebe. Toda tudi ona ae je amejala, ko ata ji vbo zadevo pojaanila.
44 Large ......... 18
44 N. S. Pittsburgh. 120
44 Lawrence ...... 29
44 Farrell ........ 75
44 So. View....... 81^
Waah.Cle-Elum ...... 12
44 Roalyn ........ 30
Milwaukee ..... 73
W. Allia....... 43
Kenoaha....... 60
Cumberland ... 7
Cambria ....... 24
44 Rock Springa ... 28
44 Superior....... 12
Organiz. N. 165........
Organit. N. 71........
Organiz. N. 176........
Organiz. N. 60------ ..
Totals.......
20
Wia.
44
Wyo.
V
10 15
2.20 ..........
6.00 $ 2.06 9 2 06 6.06 ..........
2.30 .........
10.00 8.75 3.75
10.00 ..........
6.40 ..........
10.80 ..........
16.95 ..........
9.20 ..........
6.24 ..........
12.00 ..........
1.00 ..........
16.30 ..........
8.30 ..... ......
4.93 ..........
ISO ..........
20.00 ..........
10.00 2.90 3.00 14.0 2.40 3.23 11.25 6. 2.
3.82
10.00 40.00 10.00
1.74 4.60
, 6.80 6.70 16.98 3.88 2.10 2.52 16.95 6.46 4.20 14.70 11.25
2.59 12.60
6.20 3.12 11.60 20.00 5.00 8.76 3.20
4.75 .4.44
3.86 11.40 6.00
3.05
2.06 1.80
7.60 4.80 6.60 6.00 ,4.75
1.80 6.00 1.60 4.00 4.00 9.00 8.00 3.80 6.00 3.60 24.00 6T.60
15.75 ..... . * •.. 7.00 51.16 61.15
2.40 .........
6.00 2.10 2.10
14.60 ..........
8.60 ..........
10.00 8.30 8.30
1.80 ..........
6.00 ..........
6.30 . ..;......
2.40 3.56 3.65
1.35 ..........
200 ..........
.40 ..........
.24 ..........
21.86 29.48
• «»#••»■*•%. i»»-»''
.2696 28 205 $651.40 $148.46 $156.58
p rsJ
1.10 3.00 8.46 1.40 5.00 6.70 2.70 5.40 10.25 4.60
2.74 6.00,
.90 10.00 4.30
2.75 .90
10.00 6.00 1.60 1.60 .70 1.20 2.13 6.26 3.44 1.20 2.72 5.00 20.00 5.00 .94 2.30 3.40 3.50 12.60 1.80 1.00 1.20 7.50
3.26 2.00 7.00 8.60
1.27 6.00 6.00 1.80 7.10
10.00 2.50 6.26 1.60 2.45
2.34 1.96 6.70 3.00 1.76 1.85
.90 3.80 2.40 4.00 3 .00
3.25 .90
3.00 .80 2.00 2 00 6.00 4.00 2.00 3.00 1.80 12.00 3.60
8.26 3.50 1.20 8.00 7.30 4.30 5.00 1.10 2.60 3.50 1.20
1.35 2.00 '.40
.24 $346.37
I&ČEM
svojega brata Jožefa Žnebel. Doma iz Markovfiine pri Podnovem-gradu na Primorskem. Cenjene rojake prosim, če kdo ve za njegov naslov, da naj mi to javi, ali pa naj se sani oglasi na naslov: John Žnebel, 3616 E. 81. St., (4x)	Cleveland, O.
Vabilo na veliki "Izlet" (Piknik)
katerega priredi
DRUŠTVO "NARODNI VITEZI" St. 39, S.W.P.J.
SE.. ..........1 I
V NEDELJO DNE 29. JULIJA 1917
v Garden City Orovu, v Elreraide, IIL (ravno tam kot lanako leto).
r Zadetek ob 10. uri dopoldan in bo trajal posno v noč. Igrala ho izvrstna linijska godba; dobra in točna poiitreiba v vsakem oalm; prave domače KBANJHKE KLOHA8B bodo za prigrizek na raz-
)H»tago.
I Mih« se bodo nagrade najboljšim kcglaveem in sicer $3.00, $2.00, $1.00 in Ae več..drugih tekeai in mnogo kratkočasno zabave.
8TOPNICE V PEEDPEODAJI 15c, PEI VHODU 26c.
Najuljudneje vabimo vse «lovence in Hrvate is Uhlcage in blilnje okolici», itn ne mnn^oAtevilno vdeleifc tega piknika.
/a dobro postrežbe hode skrbel	ODBOE.
, Opomba: Vzeugte vsako karo na aapad »n se preeedite na Ogden karo d« .VJ. Aveaue in tam pa na Berwya-Lyosia karo, ter izstopile dva bloka pred Desplaincs Kiver. Tam boste vidri I na* napi« in kažipot vas l*»de Spremil v krasni vrt.
Znamk na roki dne 1. junija......
Dobljenih od stranke v juniju....
Razpečanih v .. uniju ......................
Na roki dne 30. junija................«.....
Izjemnih znamk na roki dne 1. junija.......,.
Dobljenih od atranke v juniju.................
0
Dano klubom v juniju.......................
Na roki dne 30. junija ....................
Dualnih znamk na roki dne 1. junija...........
Dobčjenih od atranke v juniju...............
Dano klubom v juniju . Na roki dne 30. junija
2,528
2,500
6,028 2,969
2,069 423 15
28
645 296 600
796 205
..... 691
Tajalitvo J. S. Z.
= IIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIII||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||I:
VABILO
j ne velik javen elovenski shod,
E	ki ga priredi
| društvo "Postojnska Jama" št. 138, S.N.P.J.
H	•	▼ «vojl dvorani v Oanonsburg, Pa.
v nedeljo, 29. julija, ob dveh popoldne.*
E	SPOEED:
= Oodba igra: 44 Hej Slovani" — 44Star Rpangled Baaner" — 44 Mar-i	zeljezo". j	g
£ Otvoritev shoda in predsednikov pozdrav, g GtOVOEI:
Dalton Olark: Vojna in delavatvo. F. S. Tavčar: Organizacija in delo.. Etbtn Kristan: Jugoslovanako vpraAanje.
Eventualna vpraianja zborovalcev.
IS OODBA ; S PEOSTA ZABAVA.
Vsa slovenska druAtva in aociaiietičae klube ia blMnjih naselbin jg ¡5 vabimo, naj se )>o1noAtevilno udelefte tega shoda, ki obljubuj« že po S 5 »vojem sporedu, da bo zanimiv. Zlasti ieleti, da dobi slovensko'de 5 lavstvo jasno siiko o naAem staliiču glede na jugoslovansko vpraAanje. 5 Za največjo udobnost cenjenih ii«leleAencev l»o skrbelo
druAtvo It. 138 S. N. P. J.
= tllllllllHIllllllMlllItlltlllltllllllllllllllllllllllllllllllMIlllllllMIIIIIIIIIUMIHIIHIIIIIlr
Idilno milo.
Milo ta toaleto, obraz ali kopelj mora vsebovati sledeče kakovosti: Biti mora ¿isto, zdravilno, antiseptično in nerazdrailjivo.
\
Skin Soap
■	Polac ul» m dobe tudi
druga s4r»vila ia to«Istu* prtpranie tsdstans ta ki m
(Severovo Zdravilno milo za kožo) SÄ^SiKimka ^SSie-vssbuje vse to. Je izvršno za otroško kopelj in ja pravi materin prijatelj. kErMt mpoVio.i. 6* üt> Mnogo družin ga rabi vsaki dan.	GJTÄäfW SS?-
Cena 25 centov. .o«t ud
W. F. SEVERA CO^ CEDAR RAPIDS, IOWA
bvin'! Antisepeol
je antiseptična tekočina za notranjo in vna-rabo. K.biti bi ga morali vsak dan kot ustno izpirala f rgraio in kot krajevno nadevalo. Cena 26 cen to*.
Seven's Foot Powder
(Severov Pralek za nogs) ia znan kot an-tiaeptitno prepraiilo zopernega duha in olajlilo za potna, ote-kie, pekode in razpo-kane noge.
Cena 26 centov.
s
Razširite svoje znaffet Poučite ae o aocializmnt Razvedrite ai duha! "Proletaree" ima v avojî književni aalogi aledeče kajige in brošure. Poélji-t* naročilo le danea:
MMtslm Oorkl: Mati. mehka veaba...............................9100
Upton Elaclair (poslov. Joa. Zavertnlk ia Iv. Kaker): Dtaagel. Povest
ia chieaiklli klavnic .......................................................................5
Earico Ferri: Socialiaem la moderna veda ..........................60
Prolétariat . • . • . . ......•••...••••.•«•••••••••••••••••••••••••••
Kdo uničuje proizvajanje v malem ................................ «10
Socializem.......................................*.............. '10
Socialistična knjižnica. 2 zvezka in 44 Nafta boga ta t va" .............10
KapitaUiatičal roizred . . . . .	...............•..*•........**.. >1$
Pref. Wahrmund (poslov. ▲. Kristan): Katollžko svetovno nazi ran je . in avebodna znanost ..................................................................-25
O konaumnlh društvih............................................ .10
Zadružna prodajalna ali konaam ..........................•• ••••••••••...* 05
Katoliška cerkev in aocUliaeaa .....................................10
■poved papeža Aleksandra....................»....................10
Vse te knjige ia- breftare pošljemo poštnine presto. PEOLETAEEO. 4008 W Slst It.	CHICAGO, ILLINOIE.
fVa|vfc|i slovenska zlatarska trgovina
FRANK ČERNE
Q 6033 St. Ci&ir Ave., : Cleveland, Ohio Q
Ure, verižice, prstane, broške, zaprstnice, medaljonške, itd. Popravljamo ure po nitki ceni.
Podružnica Coiumbia Gramofonov in gramofonskih plošč slovenskih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
¡JIZJL
Pišite po cenik, kateri so Vam poilj« brezplačno. Najboljše blago.	Najaižjo cone.
3E1I=
DL
0C
=lfj
1EII
PAZITE IN HRANITE
Narodni ižrek pravi: "Pazite na vaš beli dennr zn črne dneve." To pomenja toliko kakor prvo pazite in hranite dokler ste Se zdravi in mladi, da boste imeli nekaj za Stara in onemogln letu.
Vsak Človek mora paziti in hraniti, ke le to je edina pot, ki vas vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga date nastrnn, se lahko eeni kot itemeljni kamen poslopja za katerim vsaki stremi. Dobro je vedno imeti na pumetu narodni izrek ki pravi: "Zrno do zrna pogaja: kamen na kamen paWa".- Najtežje je početek ali brez početka ni nikdar ničesar. Zatorej pričnite vlagati vaft denar še dnnes, nrapuk pazite, da ga nalagate v gotovo in varno bnnko. Z \logo onega dolarja dobite Vašo bančno knjižico.
Mi sprejemamo denar ,na hranilno vlogo in plačamo po 3% obresti od njega.
Pošiljamo denar v Italijo, Ruaijo in Francoako.
Prodajemo prve posojihie mortgage (markeče) in dajemo v na jem varne hranilne predale.
Hprejemo upise za parobrodno potovanje v ataro domovino po
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Avenne, Ohlcago, I1L
« Kapital, vloge in prebitek znaša nnd $0,000,000.
8TAEOST IN USPEŠNOST.
Ljudsko izročilo pravi, da je aedem-deset let skrajna meja človeAkega življenja. To dolgost človeAkega življenja je treba razdeliti v tri časovne dobe, vštevii pripravljanje, uspeAnost in propad. Olede atletov in rokoborcev je stvar Ae veliko bolj stroga. Govori se, da ima malo moi v starosti petintrideset let dosti rezervne vitalnosti ali življenjske moči in vztrajnosti, da bi se mogli kosati z moAkim v starosti petindvajsetih let. Vsled tega je nekako predpisnno, da ae morajo atleti v starosti petintridesetih let umakniti bolj
v ozadje ter prepustiti tekmovalno delo drugim, mlajAim silam.
Nimamo pa nobenega znanstvenega dokaza, da hI bilo to v resnici potrebno, — pravi "Popular Rcience Monthly". fMovoAko telo je čisto priprosto skupina celic, katere j«» treba vzdršati aktivne, ne da bi se prenapenjale, ter jih hraniti, ne da bi se mastile. To ima namen, da se morejo ustavljati naj>adom mikro-skopičnih sovražnikov, ki povzročajo bolezni in razpad človeAkega sistema. Pod ugodnimi razmerami bodo iivele te celice neskončno, ne da bi kazale kaj znamenj starosti ali izgube živ1jen)ske sile.
Vsled tega pride znanstvenik do sklepa, da ni doba sedemdesetih let nikakor določena |h> naravnih |>ostavah, temveč da je posiediea ra/raer, v katerih šive
ljudje, in navad, katerim se vdajajo. Bo rilec ali atlet, ki živi pod najboljAimi higijenskimi razmerami ter se drži po stave zmernosti v vseh stvareh in ob vsakem času, bi moral biti trden na svojih nogah, kolikor časa bi ae mu poljubilo.
Navedena izvajanja pa Aepajo v številnih ozirih, ker se ne vzamejo v po-Atev reči, ki so pri dolgostih in upešr nosti ČloveAkega življenja glavne. Med te je šteti podedovane lastnosti, konatl-tucijonelne hibe, slabi Živčni ustroj in neAtete druge stvari, ki pridejo vedno bolj v poAtev, čim bolj se stnra človek in v čim razburljivejši sferi živi in deluje. Ntnrost in uspeAnost v starosti je individualna zadeva ter je ni mogoče opredeliti al! aplicirati na sploAnost.
Ali ste zapazili, da Vam Je, ali da Vam bo v kratkem potekla naročnina? „
Pri prehladih
vdrgalto m» Ia prsa, kakor tudi stepala a
a Or. Rte nt er >)evein
PAIN-EXPELLER
Uêlakaje takoj olajšljlvo la prijetno.
ledine pravi i varatffno znamko sidra.
3Äc In aie v Ukaroah Ia nsrsvaost od F. AO. RICHTf?* A CO.
aew Vert, N. V»

•f
PK
OL
I VER JE*
f
ARBO
Is K udinja poročajo:
Zdaj je znano, da bo novi kAneelar »iedil svo-jemu predniku Bethniauu Hollwefru e edino izjemoma bo ie boij služil junkerje«n>, kakor prejšnji kaneeiar . Michaeli* je odločen nasprotnik miru brez anekaij in odškodnin in trdno veritje, da bodo submsrinke prinesle Hindenburgov mir.
V Valeneiji na Španskem so bili krvavi boji med štrajkarji in jbndarji, ko so zadnji hoteli razkropiti zborujoče delavee. Več oael> je bilo ranjenih.	.
Takoj so se raz&rili boji po mestu. Civilisti to streljali na žandarje s streh in hišnih balkonov. Dva vojaka »trije ¿andarji in šest civilistov je obležalo težko ranjenih.
Iz Berlina javljajo» <ja je bil državni rbor odvoden do 26. septembra.
Berlinski listi, ki to objavili Michaelisov govor, so ie razumljivih vzrokov zamolčali velik del debate, ki je sledila kancelarjevemu govoru v petek. Hanuburski Usti prinašajo obširnejše vesti in med njimi je tudi govor soeislista Hsaseja, ki je zopet zahteval, da Nemčija postane republika. Haase je napadel vladno zunanjo politiko in zahteval, da se izpusti Ksrl Liebknecht iz ječe. Ostali socialisti manjšine so upili, da hode vlsds umoriti hiebkne#ita s stradanjem. Te besede so povzročile velik vihar v zbornici.
Filip Srtieidemann je vehementno napadel suhmarinsko vojno,, katero je po njegovem mnenju porodilo demago&tvo. Norčeval se je iz Hey-debrauda, voditelja konservativcev, ki je dejal meseca marca, da bodo nemftke submariuke končale vojno v dveh mesecih. Scheidemann je spravil zbornico v smeh, ko je sarkastično zaklical: "He.vdebrand, Vaša submarinska ura se je iztekla ; navijte jo še enkrat!"
Predlog za ločitev Finske od Rusije in popolno neodvisnost prve je bil sprejet v finskem par-la men 111 s 104 proti 87 glasovom. Takoj nsto je senst, ki je finsko ministrstvo, sporočil zbornici, da hoče resigni?arti. Predsednik senata, socialist Tokoj, je izjavil, da senat ne more biti več odgovoren ljudstvu za posledice, ki nastsnejo vsled ffclepu zborniee. Predsednik ztoornice je zsvrnil resignscijo. Sklep finske »bornice je odvzel guvernerju Stsnkoviču vsako funkcijo v imenu ruske vlade.
Zmernejši Finci se boje, ds pride do kon -flikts z Rusijo, toda socialisti izjavljajo, da ima provizorična vlada v Pet pogradu polne roke dela z zadevami v Rusiji, vsled česar nims časa misliti na Finsko. Finei res nimajo nobene armade za slučaj oboroženega konflikta, toda socialisti upajo, da imajo na svoji strani delavsko-vojsški svet in ruske socialiste sploh, ki so se že izrekli za ne-25* odvisno finsko republiko.
Privatna poročila iz Španije govore, da je vla\a z oboroženo silo zabranila »bo rova nje vsta-ških katalonskih poslancev v Barceloni. Separatni parlament je imel zborovati v mestni hi&i, toda poslanci so nalšli kordon vojaštva okrog poslopja. Nato so se podali proti umetniškemu mu-
zeju, a tudi tam je bila vojaška straža. Sploh so bila zastražena in zaprta vsa večja poslopja.
Centralni odbor delavske svese je pozval vse delavske organizacije na generalni štrsjk. Mnogi vojaški polki se sopet puntajo, ker so dobili pre. malo obljubljene plača.
Na shodu v proslavo belgijske neodvisnosti je Lloyd George govoril o «javi nemttkega kan-celsrja v rajhsjsgu, in je rekel:
"Anglija ne bo sklenila miru s kajzerjeun in njegovo vlado v Berlinu. Mir je mogoč le tedaj kadar bo v Berliau nova vlad*, demokrataka vlada, nove demokratične Nemčije!
"Kaneeiar je hidirektno nsznsčil", je dejal Lloyd George, 44da bo Nemčija anektirala vse nsokrog sebe. če bo zmagovita, in to pomeni, ds bo militaristitoa avtokracija še bolj trdno v sedlu, kakor kdaj peprej. Nemška vlada je s tem naznanila svetu, da ji še ni dovolj vojne. Želim, da bi se nemtko ljudstvo otreslo vseh iluzij in predvsem velike ijuzije, da bo Velika Britanija premagana in da bo prosila kajzerja za mir. Ne! S sedanjo avtokratično vlado v Berlinu je mTr' nemogoč. £daj je jasno, da je vojna konflikt med dvema skupinama držav s določnimi idejami in konflikt se bo nadaljeval, dokler ne zmags demokracija. Zagotavljam vam, da ne bo dolgo, ko nastopi kaneeiar v Berlinu z drugačnifn govorom in to bo govor, na katerega čakamo."
Lloyd George je dejal, da je čital Micnaeli -sov govor trikrat in drugega nt našel v njem, kakor sleparsko neodvisnost za Belgijo, sleparsko demokracijo v Nemčiji in sl«|>arski mir za ves svet. Dalje je dejal, da imajo aaveaniki že zasi-gurano zalogo živeža za bodoče leto 1918. Glede na submarinsko kampanjo je dejal,, da se nemška vlada zelo moti, Če upa na izsiljen je miru s pod -morsko kampaiyo . Anglija iaia vedno boljti sistem za protekcijo ladij, in izgube ae manjšajo. Novih ladij bodo letos sgraditi štirikrat več ka -kor lani; v zadnjih dveto mesecih je bilo zgrajenih toliko ladij, kolikor ▼ lanskem letu. ,
<Llogd George je tudi zavrnil kaneeiar ja glede na Ameriko. Michaelis je namreč dejsl da Amerika nima armade niti ladij za prevoz čet. Lloyd Gorge je dejal, da Nemčija ne pozna Amerike, kakor ni posnala Anglije v prvem letu vojne, ko Se je širokoustil Hindenburg, da je "angleška armada zgolj drhal, katero bodo zapodili v morje pri prvem spopadu."
Lloyd George je tudi pohvalno omenil Keren-skega, briijantnega državnika in voditelja ruske demokracije. "Xeniiki vojak na iztoku m za padu se mora zavedati« da umira za avtokraeijo v boju zoper svobodo narodov."
Vojni department je dobil zanesljive irtfor-ms* i je, da je kajser odgovoril na žrebanje narodne ameriške armade s dekretom za mobilizacijo dveh miljonov fantov, katerim še precej manjka do dvajsetega leta. Novi rekrutje bodo menda sposobni za fronto prihodnjo spomlad, torej ob času, ko bodo nove ameriške armade odhajale na Francosko. .
Tudi to je znamenje, kako "dela Nemčija za
POZOR!
Zalim ae seznaniti a Slovencem, ki je »nožen pekarske obrti, bodi si ocenjen aH pt Mamee.
Za daljin pojasnila obrnite se na:	Louis Korošec,
1011 K. Routt ave. (3*)	Pueblo, Colo.
Najnavadnaja sitnosti današnjih -	dni
S» j veste, kaj mislimo: želodoč ne nerede. Imen imajo neštevilno. Včasih je treba tfglisbiti eet sistem, v drugih slučajih moramo IsnaŽiti popolnoma redil ni kanal. Zdravilo, ki se je vedno izkazalo kot najbolj zadovoljivo, je Triner-jav Amerikanski filiksir od Grenkega iVna. Ono isčisti drobje in jc ob jednem okrepi, popravi tek in pomaga prebavi. Pri zapeki, glavobolu, nervoznosti, splošni oslabelosti itd. se lahko zsnesete na to zanesljivo zdrcvilo. Cena $1.'M). V leksrnah. — Ali potrebujete idravilo za preteg ljenja izpahu j--njs .otekline, trde členke, revma-tizem ali nevralgiof Ali iščete za okrepčilo za izmučene kite a j noge! Zelo boste zadovoljni z vspehi, ki jih bost o dobili od Tri-nerjevs Liniments. Cena 25c in 51* v lekarnah, po pošti 35 in BOe.
V lekarnah. Cena $1.00. Jo*. Triner, izdelovalec, 1333—1339 S. Ashland ave., Chicago, 111.
"6M"
je edina slovenska revija v Ame-riki. "Čaa" prinaša lepe povesti, koristne gospodarske in go-spodinske nasvete, znanstvene zanimivosti, pod učne in narodu potrebne razprave, mnogo mičnih slovenskih pesmic in poleg tega ps prinaša lepe in umetniške slike.
List shaja mesečno na 32 straneh in stane samo $2.00 na leto, za pol leta $1.00. Naroča se pri "Čas", 2711 So. Millard Ave., Chicago,111. v Clevelandu In okoli-ei pa na 60(13 Rt. Clair ave.
CARL STROVE»
Attorney at Law
ftstsps as fssh ssMIk.
bpecialist za tožbe v odškodninskih zadevah. *t soba 1009
m «f. WASIINCT0N STREET
•CHICAGO, ILL. Telefon:
Prirspen po načina, ki ga
n* ra
M
bil star moder menih
S O R O L
Central Holel
Conemauofa. Pa.
Fred. Moseb&rger,
Ali veste za letovišče Martin Potokarjat Seveda. To je "VILLAGE INN" s prostornim vrtom za izlete.
Vodnjak z studenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici.
Ogden Ave., blizo cestne železniške postaje, Lyons, 111. Telefonska Številka 224 M.
LASTNIK.
Dr. W. C. Ohlendorf, KL D
LOUIS RABSEL
SHAJALIŠČE SLOVENCEV. II 4SI Mili IVI., KEIN». VIS
Telefon im
se je izkazal čudovito uspešnem m kri« i.I odeu in trebuhu, bole nvrnt, naduho, glavobol, izgubo teka, preklad v glavi, itd. itd.
Prir«<!i i« lita kompMlit, ko d.ta .lavni "Pain Kx-pvller" itaro vrtdno ar.d-■tvo xa vdriMnJ«. Pam.tMi ¿lov.k ima .no •t«kl.nku v «i no pri rokak Sle in «ie v v Mrk lekarnah. II pa pri F. AD. SICHTES CO. 74-IS Wa.hlneton 8tr««t. NKW YOKK

MODERNA KNIOOVBNIOA.
Okusno, hitro in Vrpalne dsl« za privatnike in druftva. Bprsja mamo naročila tudi iavssi
Imamo modsrma stroja, cene In poštena poilrsfka.
HEAT JE MOLAR, ltM Bhse Uftaa* iva,
(Advar.l	QHmm> K.
8L0VEN0I
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PORNI JEDNOTI.
POD-
Naročite si devnik -"Proave-ta". List stane za celo leto $3.001 pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 So. Lawndale Ava. Chicago, m.
illa Uredaje ad 1 id t Ae S «relee lavas beletai aa| piAej»
mir.
M».
PREMOG.
Med produkti, ki igrajo v ljudskem življenju veliko vlogo, je premog. O njegovi važnosti v hič-nem gospodarstvu ni treba besed. Očividno je tudi, kako važen j-; za industrijo. Važnost premoga čuti sedaj tudi vlada v neprimerno večji meri kakor prej. Ogron»-\ ne množine ga potrebuje za lal-je, pa tudi za svoja tovarniška podjetja.
M Prav zato, ker je potreba velika, bi pa kapitalisti radi čini bolje Izrabili položsj. Tisti kapitalisti, ki očitajo delavcem takoj ¿etičnost, brezobzirnost in pomanjkanje patriotizma, čim zahtevajo par centov priboljška, se prav nič ne ienirajo, ¿e vidijo, da bi bilo mogoče iz potrebe dežele izpreša-ti težke miljone. '
Od mornariškega tajnika Dani-elsa so zahtevali take cene, ds jih je sam moral spoznati zs oderuške. Zato je iijavil, da se bodo ce ne določile, kadar bo njih opra vičenost preračunana. Potem se jt reklo, da bo vlada najbrže pisala po tri dolarje za tono.
Proti temu je protestiral guver-ner držsve Indiana Ooodrich, ki je senatovemu odseku za meddržavno trgovino izjsvil, da bi bilo tri dolaTje za tono premoga ravno za sto odstotkov preveč plača-no.
Guverner Goodrich priporočs. da naj kongres sprejme postave.kl določjo ceno premoga, ali pa pooblasti kakšno komisijo, da izvrši to dalo. Guverner pravi, če kon-gres ne stori nič v tej zsdevi, ds skliče sam državno legislsturo na izredno zasedanje, ds ursvna cene za premog v državi.
Treba se je namreč res spomniti, da ni premog le zadeva vlarle, { • ampak tudi ljudstva. Če se vlada pogodi * magneti,* po čem bodo prodajali premog njej, ni s tem ŽI |e nikakor rečeno, da velja ta ee na tudi sa ljudstvo. Ako aa ne u
teli izprešati iz ljndstva ves tisti profit, ki so ga pričakovali od vlade in ki ga ne iobe. Tedaj bi cene premoga lahko lepo izgledale! Kdor nima županske ali pa vsaj sodnijske plače, bi lahko prezebal vso zimo in topla soba bi mu postala neznano ruzl.ošje kakor sedaj prestolna dvorana v kakšnem cesarskem gradu.
Ahuolutno nuj 10 ja torej, da se določijo cene za premog tudi za navadno prodajo in da se prepreči vsako odiranje.
Posvetovslni odsek za produkcijo premoga v Chusfi In državni obrambni svet sta na skupni konferenci izdelala načrt, za ocenitev premoga in pomnožitev njegove produkcije.
Pravijo, da so cene pri rudniku in transportni t roški že uravnani, zdaj pa priporočajo, da naj svez ne oblasti uravnajo še profit trgovcev. ki prodajajo premog na drobno.	'
Videti je torej, da je odborot odsekov, svetov in konferenc na kupe. Kljub temu ni nikjer videti pozitivnega uspeha in človek se ne more ubraniti vtisku ,da so na delu tajne sile, ki namenoma zavlačijo vse te reči: Nič ni čudnega, da se med ljudstvo vsled te-gs boljinbolj širi nezaupanje.
Bili so momenti, ko je znal kongres pokazati kaj eneržije. Pri tem vprašanju je pa ne vidimo nič, in vendar bi bila prav tujcaj nadvse potrebna. A najradikalne i« ša rešitev, pa tudi najbolj smotre-na in najbolj pametna bi bila slej-koprej nacionalizira nje rudnikov.
Kongres vendar ni odgovoren rudniškim baronom in menda ni odvisen od njih. Torej bi bil tudi lahko radikalen napram njim, kadar gre za tako velike interese.
PREISKAVE.

Iz Washingtons, D. C., poroča jo : Francia i. Heney iz San Frau krvne kaj postavnega, je popolno-! cisca prične preiskavo, da dožer.!, Sna nravno, da bodo magnati ho če obstoji trust za živila. Henc*
je znan kot neizprosen zasledovalec trustov. ]
Heney prične s preiskavo v Chi-cagi in najprvo pride na vrsto mesna industrija.
Predsednik je naroČil zvezni o-brtni komisiji, da poišče kompaiii je. in posameznike, ki so se združili, da izrabijo položaj za prof; tarstvo. Preliminarna preiskave bo samostojna in ne bo v stiku z justičnim departmentom. Če pre-isksva dožene, da postojc zločinski stiki, ki so kaznjivi po Sher-manovem protitrustovskem zakonu, tedaj sledi obtožba preiskavi.
Heneyju bo pomagal pri preiskavi komisar Davies, ki dobro pozna manipulacijo trustov.
To je vse lepo, ampak zdi s? nam, da so preiskave draginje i?i špekulacij taka reč, zs katero se kmalu nihče vec ne bo zmenil. Mislimo namreč, da je že aama beseda "preiskava" kompromitirana, kajti doslej je -bilo podobnih preiskav že na kuoe, resultsts p. takorekoč nobenega ne. Tiste drobtine, ki so se isvršile, niso v nikakršni primeri s številom pro-iskav, z njih dolgotrajnostjo in 2 njih stroški/
Ena stvar je vendsr popolnima jasna: V deželi je velika draginja; ki Še neprenehoma narašča, in ta draginja je neopravičeno. Treba jo je torej potlačiti in ** bodoče preprečiti. Vprašanje, kako je to mogoče, ne more delati posebnih težav tistim, ki so se problemom že kaj bavili.
Dve glavni poti vodita k rezu! tatu. Preračunajo ue produktivni stroški, na njih podlagi se pa določi maksimalna cena za prodi;«) na debelo in na drobno. „
Druga, rsdikalnejš* pot je na« i-onslizirsnje produkcije in proda-je.
Dejanj je trebs. Potem lahko vodijo preiskave, kolikor jih h> čejo Ampak preisksve in napo vedi breg dejanj so brez cen ljudstvo se jim se sedaj smeje -— s bridkim smehom.
m-
LtKIMTV ČLANEK O NADZOROV A V JU BANKE EV ANE "CLEA&INO HOU8E". Kaj to pooMnl sa ljudstvo, Ce Je banke pod sadsorstvom "Clearlag Hosaa".
V»e banke, ki imajo sveto • Chicago Clearing Hoiiae, eo podvrfteae etrogenu aedeorovaaja od uradnikov tega «avoda. ' Pregledovanje računov ia imetja »e mora vrftiti najmanj enkrat aa leto. Isvedeasl natančno proiičejo. stanje vsake banke. Vao gotovino prettejejo, pregledajo vte note, vnričine, vknjižbe ia drugo vrednostne listine, se prepričajo o fondih, ki so nnloieni v drugih bankah ia pregiednjo knjige in račune. Ce najdejo itvedenci kake slnbe ali {gomljive vrednostne listine, se te ne \\ Štejejo več kot imovina banke. Ako se je skrčila vredaost bančnega premoSe-nja, mora banka kazati pravilno vrednost v svojih knjigah. Če bankn drzno Špekulira ia se ji pride aa sled, mora to takoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri-skirnno, se mofa takoj odstraniti in nadomestiti s boljšim. Če vsega tega banka hitro ne popravi in stori, izgubi vse nadaljnje ugodnosti in praviee, ki jih vlivajo banke, katere so združene v Clearing House.
Kedsr se odvzamejo kaki banki te ugodnosti sli če ni sprejeta v Clersiag House ima slednja za to dober vzrok. Na drugi strani pa je o banki, ki je članica te zveze, io to dovolj jssen dokaz, da ims dobro imovino, da je njen kredit dober in da vodi svoj densrni promet po predpisih, varno ia sigurao.
Načrt sa nadsorovnnje bsnk potom Clearing Housa je bil isdelan v Chicagu pred desetimi leti, od katerega časa nn-prej ni baakrotirala niti ena baaka, ki je bila v svesi s tem Clearing Housom. Ako jo ftlo na ali drugi bsnki «lsbo vslod paaike ali vojske, no Ji tskoj priskočile na pomoč druge Clearing House banke U ji pomagale, dokler se niso povrnile Sopet normalne Tssia«re. Ta Clearing House andsorovalnl načrt se je pokasal tako vspeien, da so povsod, kjer koli se nahaja kak Clearing Bouse, sprejeli ta nsflrt.
American Btats Baaka je v svesi s tem Clearing Housom, je pod njegovim nadsorstvom in ima vse privilegije te bsnke, kateri poda vsako leto pet po-polaih računov.
American Btate Banks pa je tudi pod drlavnim nadsomtvom in odda vsako leto pot detajlirsnih računov o stsnju Bsnking Departmenta države Illinois.
Naprsvite NAftO bsnko sa VAftO banko ia Val denar bo vasen in ga lnhko dvignete, kedar ga telite. ,
VpraSajte sa sesasm naiih First Oold hipotek. Kakor tudi sesnnm *100 00 in $.100.00 slntih hipotečnih bondov.
Naivečia dnvanska tiskarna v Ameriki je
=Narodna Tiskarna=
Islam« A v
CUcnge, lla.
Mitiakamo v Slovenakem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi ▼ Angleškem in NemSkem jeziku. Naia posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" ae tiska v naši tiskarni
sseeees
...........MM.....................S.......
I tfADAR potrebujete društvene po-'	trebičine kot zastave, kape. re-
galije, uniforme, pečata in vaa drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South Mlllard Avenue.
CHICAGO, 1LL.
Cenike prejmete zastonj. «t- Vsa delo garantirana. .....................................................
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARET1NČ1Č SM BMJ)} STREET Tli. 1475 JOHNSTOWN, PA.
predsednik. ¿ffmmikww DRŽAVNE BANKE
Blue Island Ave., vogsl Loomis ia 18. cesta
V teli dne vili
velike draginje
bi se moral vsakdo varovati pred boleznijo, ki pomeni velike izdatke za hišo. Popolna resnica je v pregovoru. 44 Forewarned is Foresrmed". Slsba prebsva glavobol, z guba okusa, splo&na slabôst, vsi taki' znaki vas opozorujejo, da iščete zanesljivega zdravila — malo pozornosti vašim crevain, bo vam pomoglo preprečiti sitne neprilike.
Trlnerfovo Ameriško Zdravilno Grenko Vino,
je tisto zdravilo, katerega potrebujete v takih, slučajih. Isto i/čisti čreva, odstrani zbrano neporabno tvarino, v kateri se rode in množe razni bacili, pomaga prebavi, povrne okus in ojači kri in želodec, ki so potem vstanu braniti se pred večino napadajočih bacilov. aZ gori označene slučaje, nadalje za ner-voznost, želodčne neprilike pri ženskah ob času življenske pre-membe, kakor tudi pri premogarjih v premogarskih okrajih, itd., je priznano to zdravilo za najboljàe izmed vseh enakih pripravkov. Jo vino je pripravljeno iz grenkih zelišč, koreninic in lubja, ki imajo znane zdravilne moči in iz čistega, naravnega, močnega rdečega vina. Isto je dobro tudi za najbolj občutljiv želodec. Cena #1.00. V lekarnah.
Trlner)ev Uniment
vam prinese v hi&o pravo drpžinsko zdravilo. Je nepreskoljiv za revmatiiem in nevralgijo, je izvrsten pri ponesrečenju, r.a zvijenje, otekline, okorel vrat, itd. Je jako poživljajoč sa utrujene miftice po težkem delu ali dolgi hoji. Cena 25 in .r>0c v leksrnah, po posti 35 in 60c.
Triner|ev Cough Sedative
je najbolj zanenljivo zdravilo zoper prehlade in kaSelj, hrips-vost, vnetje sapnika, naduho, itd. Cena ista kakor za liniment.
Trinerjeva zdravila so dobila najvi&je mogoče nagrade na mnogih mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zalta ko-lajna—Ran Francisco, 1915, Grand Prix—Panama, 101H.
JOS. TRINER
ok«., m
kemik ladekmüee,
USS-1SS9 Ss. Ashland Ave.