rhodnost! IZREDNA STEVILKA, JUNU 1998 GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI TRZIN 21. junij -dan odločitve 'Lil LUC. ÉTv cv V petek, 12. junija 1998, vas vabimo na zbor krajanov krajevne skupnosti Trzinř ki bo ob 19. uri v dvorani KS Trzin. Na zboru boste lahko izvedeli vse o tem, kaj bo Trzinu přinesla samostojnost! VABLJENI! CW ^^ ^ 1 tó - WP ZEUZ* -icSg * V nedeijo, 21. junija, borno krajani Trzina na referendumu odločali o tem ali želimo svojo občino ali ne. GLASOVNICA m** Vprašanje, o katerem se bomo odločali na referendumu, se glasi: JL» Ali ste za to, da se naše referendumsko območje izloči iz občine Domžale v novo občino z imenom Trzin in sedežem v Trzinu? Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži besedo ZA ali PROTI. Pridite v čim večjem številu in tudi vi glasujte (^A^) ! samostojne poti se trzincem ni bati Se spomnite, kako ste se naučili voziti kolo? Bilo je precej obo-tavljanj, strahu, verjetno celo padcev in bušk. Kar niste si zaupali in se povsem spustili. Le iz želje, da bi tudi vi obvladali kolo, in zato, da se drugi ne bi norčevali iz vas, ste vztrajali in na lepem se vam je odprlo. Ko ste obvladali ravnotežje na dveh vr-tečih se kolesih, se vam je odprl nov svet. Nova svoboda. Vožnje s kolesom se vam ne bo treba nikoli več učiti. Tako nekako je z ustanavljanjem občine v Trzinu. Na referendumu, ki smo ga imeli pred leti, se nismo upali povsem spustiti. Le par odstotkov glasov jc manjkalo, da bi že takrat dobili občino. Vendar nismo vedeli, kaj bi to pravzaprav pomenilo. kako bi lovili ravnotežje, če bi bilo vse odvisno le od nas. Ko smo se vrnili v "varno" okrilje domžalske občine. smo šele začeli spozna-vati, da to ni materinsko, temveč mače-hovsko naročje. Iz bogatega proračun-skega kolača, za katerega tudi Trzinci prispevamo znaten delež moke in rozin, nam v Domžalah režejo zelo tanke, skoraj prosojne rezine, ob tem pn nam brez sramu gledajo v oči in zatrjujejo, da so vsi deli za občinske družine povsem ODSEV - glasilo KS Trzin Izrvdnu šlevilka Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Pri nastajanju te številke so sodelovali: Tone ipavec, Franć ek Reiter: Tone Peršak; Viki Kreća; Jožica V alenćak Tehnično urejanje: Emil Pevec Fotografije: Mojca Ručigaj, Mir Štebe Lektoriranje: Marija Lukan Tisk: Bavant Trading d.o .0., Ljubljana Naklada: 1200 izvodov Glasilo Odsev izhaja nkrat mesečno in ga dobijo brezplačno vsa gospo đinjstva in podjetja v Trzinu. ISSN 1408-4902 Po mnenju Ministrslva za kulturo Republike Slovenije šl. 415 395/97 kraj evni časopis Odsev spada med proizvode inform a tivnega 2naćaja iz 13. ločka tarifne èlevilke 3, za kelere s plačuje 5% davek od prometa proizvodov. enakovredni. Naj nam to dokažejo s štcvil-kamil Občine, ki so se pred leti izdvojile iz stare domžalske občine, zdaj doživljajo razevet. Prav vsak njihov občan vam lahko potrdi, daje bila tudi takrat na vsa usta oznanjana enakopravnost zelo zlagana. Šele zdaj kraji v lukovški in moravski občini dobivajo elektriko, telefone, asfalt in druge ugodnosti razvitega sveta. Če bi ostali v domžalski občini, se kaj dosti ne bi spremenilo. Kupček denarja, ki ga v proračunili zberejo v vseh občinah na območju nekdanje občine Domžale, ni bistveno večji, kot je bil takrat. ko smo bili vsi ena družina, le da se zdaj denar na tem območju drugače deli in drugače troši. Trzin sicer ni kraj, Ici bi se še moral razvijati. da bi dosegel raven drugih razvitih območij. Trzinci zdaj lahko že v večji meri razmišljamo o kakovosti življenja v našem kraju. Na tem potlročju pn nas caka še dosti delà. Ko trzinski predstavniki skušajo to pojasniti v Domžalah. redno nnletijo nn gluha ušesn. Domžalčani cnostnvno prav-ijo: "Saj smo uredili čudovit kulturni dom, snj bomo zgradili fnntnstično športno dvorano, snj bomo v Domžale pripeljnli visoke šolc, snj bomo naredili monumentalno pokopališče, saj bomo ..." Apetiti in želje Domžal so velikanski. Za Trzin jim ni dosti mar. "Saj lahko Trzinci hodijo na kulturne večere v Domžale, saj lahko Trzinci svoje potrebe in želje izpolnjujejo v našem mestu!" Ali je res tako? Zakaj bi morali po vse v Domžale, še zlasti, če je tisto v Domžalah postavljeno in urejeno tudi z lepim de-ležem trzinskega denarja? Cekini pobrani 7. dohodninami, davki in drugimi prispevki se pravzaprav ne vračajo v Trzin. V Domžalah zdaj govorijo: "Zgradili smo vam novo naselje. Naredili smo vam industrijsko cono, gradimo vam obvoznico, k šoli in vrtcu bomo naredili prizidke ..." To je Ie pešek v oči in zameglevanje dějstev! Novi priseljenci v Trzin so z denarjem, ki so ga plaćali za parcele, za hiše, za komunalne prispevke in drugo, krepko preplačali gradnjo novega delà Trzina. Isto velja za industrijsko cono, le da jc občina tam od njih pobrala denar, svojih obveznosti, ki jih je sprejela s podpisanimi po-godbami, pa še ni v celoti izpolnila. Pravi-jo, da tistega denarja zdaj enostavno ni več, ker naj bi ga porabili 11a celotnem območju nekdanje občine. Sedanja dom-žalska občina pa je po sporazumu 0 delit-veni bilanci z drugimi novonastalim! obči-nami nasledila večino lastnine in tudi obveznosti prejšnje občine. Med te ob- veznosti sodijo tudi nedokončane naloge pri urejanju industrijske conc. Sicer pa naj Domžalčani s papirji in računi dokažejo, koliko so vložili v industrijsko cono. Štiripasovna obvoznica še zdaleč ni le stvar Trzina. V precejšnji meri bo raz-bremenila promet tudi v Domžalah in koristila tudi Domžalčanom. To je projekt. ki šc zdaleč ne more biti le trzinski problem. Tudi rizidki k šoli in vrtcu. ki naj bi jili delno financirala občina Domžale, če bi ostali v njej, so nujnost, ki jo bo treba izpolniti. saj se v državi pripravljamo 11a uvedbo devetletne osnovne šole. Del denarja za to se namen-sko za področje varstva otrok in vzgoje vrne v občino z državne ravni. Več je v občini vrtcev ali šol. več tega denarja občina dobi. V Trzinu pa bodo prizidki k šoli in vrtcu nujnost tudi zaradi gradnje stanovnnjske soseske v bodočem centru Trzina. Bodočo stanovanjsko sosesko pa so Trzinu tako rekoč zakuhali v Domžalah. Trzinci smo želeli le prepotrebeii center naselja, ne pa tudi blokovskoga naselja z 900 stanovanji. Sedanja KS 11a tem področju ili imela prav dosti besede in tudi ni mogla ničesar narediti. Šele če bo Trzin postal občina, bodo Trzinci lahko imeli več besede pri odločanju tudi na tem področju. Šc bi lahko naštevali buške in udarce, ki jih prejemamo, ker se nismo spustili in samostojno zapeljali v svet. Vendar se Trzincem ni treba znova učiti vožnje s kolesom. upravljanja z občino. Trzin je že bil samostojna občina. Naši predniki so znali svojo občino samostojno in uspešno voditi vse do druge svetovne vojne. Ni vrag, dn je ne bi znali tudi zdaj. Med krajani Trzina je cela vrsta strokovnjakov, ki so se izkazali že 11a številnih področjih. Med nami je cela vrsta odličnih pravnikov, gospodarstvenikov, dol<-torjev, politikov, novinarjev, ljudi, ki znajo misliti in tudi delati. Brez dvoma imamo primerne ljudi, ki bodo znali umno voditi trzinsko občino. Za zgled jim bo lahko naš rojak Ivan Hribar, ki je bil prav gotovo eden najuspešnejših ljubljanskih županov v vsej novejši zgodovini naše prestolnice. Treba se je le spustiti in samostojno zapeljati svoji usodi naproti. Uspelo nam bo. saj se še vedno radi potrkamo po prsili in rečemo, tla smo Trzinci iz tistega testa, da se tudi težav ne ustrašimo tako hitro. Urednik i?P /' vprašanja za predsednika sveta ks toneta 1pavca o trzinsk1 občini 1. Zakaj se je Svet KS odločil za začetek postopka za ustanovi-tev svoje občine? Kmalu po izvolilvi smo ugolovili, da nas v mnogih pomembnih slvareli Občina kar zaobiđe. Zato smo preštudirali Zakon o lokalni samoupravi in Statut Občine in ugotovili, da Zakon sicer dovoljuje us-tanovitev KS, izrecno se pa o tem ne opredeljuje. Ko pa smo pregledali še Statut občine, smo uviděli, da so KS odvzete še liste minimalne pristojnosti, ki jih je KS imela v prejšnem obdobju. 2. Kolikšne pristojnosti, kolikšno moč, ima sedanja KS Trzin? Zelo malo pristojnosti in nobene moči! 3. Koliko v občini Domžale upoš-tevajo trzinske želje in potrebe? Formalno sicer nekaj našili želja razumejo, praktično pa se vsc zgodi po volji Občine. 4. Koliko denarja letno namenijo v občinskem proračunu za KS Trzin? V proračunu namenijo kar nekaj sredstev za potrebe Trzina, realizacija pa je minimalna. saj se vrti od I. 1996 za vse potrebe skupaj okrog 5 mio SIT lelno. 5. Koliko denarja po vaših oce-nah "odteče" iz Trzina v Občino in Republiko? Koliko denarja bo potem ostajalo v Trzinu in ali bo Trzin revna občina? Po podatkih, ki smo jih zbirali za Elaborat, prispeva Trzin več kot I mio SIT dnevno v proračun Občine, podatkov za Republiko pa nimamo na voljo, ker jih nismo zahtevali. Koliko denarja bo potem ostalo v Trzinu laliko vsak sam izračuna, osebno pa sem prepričan, da bo Trzin ena izmed najbo-gatejših občin v RS. 6. Ali Trzin izpolnjuje pogoje za svojo občino? Kaj je s pogoji, ki jih ne izpolnjujemo? Trzin izpolnjuje prav vse, po zakonu določene, pogoje za samostojno občino, razen dveh: ni nas še 5000, kar pa nas bo v nekaj letih ob načrtovani gradnji. Za pri-mestno občino povećanje šlevila prebivaleev sploh ni problem, saj v Ljubljani manjka stanovanj, še bolj pa prostora za individualno gradnjo. Drugič: nimamo svojega lastnega zdravstvenega doma, kar je po mojem prednost, saj bi za Trzin zadostovala ambulanta zdravnika s splošno prakso in koncesijo. Občina nam je lo našo željo že na samem začetku mandata kategorično odklonila, češ da imajo z mrežo zdravstvo v občini pokrilo, Če upoštevamo ugotovitve, da nas je okrog 4.500, da nas bo v bližnji příhodnosti 6.000, si po mnenju občine ne zaslužimo niti splošne ambulante, tako naj bi naši ljudje hodili še naprej po recepte in napotnice v Mengeš, Domžale, Črnuče in Ljubljano. Večina pa se specialističnih ambulant itak poslužuje v Ljubljani. 7. Ali bi bil Trzin lahko samostojna občina? Da, če bo takšna volja krajanov. 8. Ali ne bo le dodaten strošek Trzina? Prebivalci Trzina ne bi po sedanji zakonodaji plačevali niti tolarja več, pač pa bi za zadovol-jevanje potreb krajanov bilo na razpolago veliko več sredstev (za infrastrukturo, društva etc.). Sredstva, ki gredo v te namene na občino, bodo več kot zadoščala za potrebe Trzina. 9. Ali imamo v Trzinu zadosti sposobnih ljudi, ki bi lahko strokovno vodili občino? Imamo. 10. Koliko ljudi bo zaposlenih v novi občini? To vprašanje zanima večino krajanov, ven-dar s številko na to vprašanje ne boni odgovoril. Za začelek bi potřebovali le manjše število zaposlenih iti tudi če bi v prihodnje zaposlili več ljudi, nas to ne bi stalo loliko, kot danes plačujemo v občino. S Statutom KS smo se opredelili za 3 do 5 zaposlenih, težili pa bi k temu, da bi bili lo v glavnem Trzinci, saj se občina za njihovo zaposlovanje doslej ni preveč trudila. 11. Ali ne bo to pomenilo še več-je birokratizacije z ozirom, da bodo morali Trzinci hoditi urejati nekatere zadeve še vedno v Domžale? Pri tem moramo ločiti dve stvari: kaj ureja občina in kaj upravna enota. Če govorimo o birokraciji na občini, lahko v Trzinu poskr-bimo, da je bo bistveno manj, saj se skoraj vsi med seboj poznamo in tudi manjši prostor pokrivamo. Kadar pa govorimo o oprav-ilih, ki so v pristojnosti upravnih enol, lorej države (osebni dokumenti, davki itd.), takrat pa se moramo zavedati, da bodo te pristojnosti v příhodnosti v glavnem prenešene na sedeže pokrajin in da bodo le nekatere zadeve ostale kot dislocirane etiole v občinah. Tako ni izključeno, da bi tudi Trzin sčasoma dobil kakšno tako enoto. 12. Kaj bo nova občina přinesla Trzinu? Samostojna občina bo přinesla predvsem odločanje o problemili Trzina na raven Občinskega sveta, v katerega pa bi izvolili iz vsake ulice ali okoliša svojega predstavnika, ki bi v Svet prenašal želje in potrebe svojega okoliša. Načrtovali bi lahko skladnejši razvoj po posameznih področjih in skušali v kraju obdržati, za blizino ve- kraj, borno združevali ljudi v kulturno celoto, ki bo ponesla ime Trzina po všem svetu. Za primer naj služijo prireditve ob 725-Ietnici prve pisne omembe kraja. Samo poglejte, kakšen maj smo imeli, s koliko kulturními, športnimi in turističnimi prireditvami! Vse to zahteva denár, ki ga KS ninia, občina pa ga bo zagotovo imela. Tokrat je bilo vse narejeno izključno na amaterskih načelih, saj za organizatorje nismo imeli denarja. Takoj homo pristopili k reševanju zdrav-stvenega problema. Naj posebej omenim, da ves čas v Trzinu ni bilo zgrajeno niti eno družbeno stanovanje za mlade in sociálno šibke družine. Tudi to je ena izmed nalog samostojne občine, da bodo krajani Trzina lahko svoje otroke obdržali v Trzinu, ne da bodo morali svoje hiše graditi po vsej Sloveniji, silili pa bi jih stanovati v Dom-žalah ali Mengšu, Ljubljani. Tudi na po-dročju zaposlovanja bi morala nova občina poskrbeti, da bi čim več mladih dobilo zaposlitev v IOC v Trzinu in pri podjetnikih iz Trzina. Mnogo je še načrtov, od ureditve zelenega parkovnega pasu med cono in Mlakami, vključno s športno-rekreacijsko cono, za katero je lokacija že predvidena, do čim boljše povezave med vsemi deli Trzina, vendar je ta trenutek pomembno to, da Trzinci dojamejo pomembnost odločanja o svoji občini, da gredo v čim večjem številu na volišče in glasujejo ZA To drugo priložnost nam je poklonilo Ustavno sodišče in DZ, tretje priložnosti ne bo. likega mesta tako dragoceno, vaško obeležje kraja. Preprosto povedano, ne bi dovolili graditi velikih stanovanjskih sosesk i mestnim značajem. O lem, kaj bo nova občina přinesla, bi se dalo na dolgo in široko razlagati. Skratka: vsak bi se moral počuliti bolje, bolj bi bile zadovoljevane potrebe posameznikov kakor tudi skup-nosti, tudi denarja bi morali imeli več na razpolago za zadovoljevanjc teli potreb. 13. Ali ne bo vodstvo Trzina, ki bi ga v skladu s sedanjo zako-nodajo sprejeli po strankar-skem načelu, še bolj razcepi-lo Trzince? Smo mnenja, da se ne bi preveč opredelje-vali po strankarskem načelu. Že pred volit-vami naj bi skupina krajanov, sestavljena iz vseli strank, predlagala kandidatno listo z imeni najboljših strokovnjakov s posamez-nili področij, ki bi enakomerno pokrivali ves Trzin. 14. Ali bo Trzin dovolj močan, da reši vprašanja kanalizacije, odlaganja odpadkov, asfalti-ranja cest, cestne razsvetlja-ve, plinifikacije in drugih komunalnih ureditev? Vse to je v bistvu odvisno od sredstev, s katerimi bo razpolagala nova občina. Prepričani smo, da bo teli sredstev bistveno več, kol nam jili namenja sedanja občina, zato bodo tovrstne investicije realizirane z mnogo večjim zagonom, kot je to primer sedaj. Po drugi strani pa posebno velikih novih inveslicij na račun občinskega proračuna ni pričakovati, le obnovitve ob-stoječega se bo treba lotiti s čim večjim možnim tempom. Poleg tega imamo to prednost, da pokrivamo sorazmerno ma- jhen prostor in ni velikih potreb po novih investicijah v ceste, kanalizacijo, vodovod in podobno, kot je to navadno v teritorialno velikih občinah. 15. Kaj bo nova občina pomenila za šolo in vrtec v Trzinu? Vsekakor samostojna občina pomeni mnogo neposrednejšo povezavo s tema dvema ustanovama, kakor tudi to, da borno sposobni zagotavljati več sredstev, kot pa so jili ti dve ustanovi deležni sedaj. Tako vitalni ustanovi morata biti čim bolj vpeti v neposredno okolico in ne smeta biti odvisni izključno od odločanja od sedanjih dislociranih centrov oblasti. 16. Kaj bo nova občina přinesla društvom? Društva bodo v bistvu tista, ki bodo lahko pridobila največ, tako v fi-nančnem smislu kol v podpori s strani občine. Oboje sedaj boleče pogrešamo. 17. Kakšni bodo odnosi s sosednji-mi občinami? Odnosi v nobenem primeru ne morejo biti slabši, saj borno z občinami sodelovali na enakopravnih temeljili. Gojili borno prijateljske odnose z vsemi občinami na tem področju in prijateljstvo razširili še na širši slovenski prostor (Gorenjska, ljubljanska regija ...) 18. Kakšne bodo pristojnosti občine? Občina bo imela enake pristojnosti, kot jih imajo druge občine; skupaj z njimi pa si bonio prizadevali, da homo dobili še dodalno kakšno pristojnost od države. 19. Kaj bi se dalo z novo občino izboljšati v Trzinu? Kaj Trzin z občino pridobi? Delno sem na to vprašanje že odgovorii. Po mojem mnenju bo največja pridobitev v neposrednem demokratičnom odločanju širokega kroga ljudi o vseh vprašanjih, ki zadevajo naš prostor. S svojo občino borno tudi zagotavljali liitre-jši razvoj kraja v smislu izgradnje nove in rekonstrukcije obstoječe infrastrukture. S poživitvijo delà društev in ustanov, z njihovo med-sebojno povezanostjo in vpctostjo v MNENJA KRAJANOV TRZINA 0 USTANOVITVIORČINE TRZIN (Priimki vprašanih so razporejeni po abccednem redu) Nataša CHVATAL lastnica podjetja Ortosana Prav gotovo, da sem za samostojno občino, saj bomo lahko probleme Trzina bolje reševalí sami, samostojno. Ostalo nam bo več denarja, s katerim bomo lahko razpolagali in tudi gradili, če bo treba. Le tako bomo tudi kraja-ni imeli kaj od denarja, ki zdaj odteka iz naselja. Pričakujem, da bomo v Trzinu tako lahko pos-krbeli za kakovostno zdravstveno oskrbo, pa da bo kraj lepši, prijazno tirejen. Potrebni so prostori za mladino, ki se zdaj nima kje zbirati. Potřebovali bi kinodvorano ali kakšno dvorano za družabne prireditve, diskotéko. Želim si tudi, da bi se dalo kakšne stvari, na primer dovoljenja za gradnjo, urediti kar v Trzinu. Da nam ne bi bilo treba, kol zdaj, za vsako malenkost v Domžale. Kot podjetniea pravzaprav od nove občine ne pričakujem nič, čeprav bi bilo lahko tudi več sodelovanja občinskih oblasti s podjet-niki. Zdi pa se mi verjetno, da bomo nekateri podjetniki, če bomo Trzinci dobili svojo občino, pripravljeni z denar-jem in kako drugače pomagati pri gradnji posameznih ob-jektov v Trzinu. Menim, da i marsikdo želel vlagati v to, da bi bil Trzin bolj prijelen in prijazen. V tujini je to dobro razvilo. Če borno imeli svojo občino, se bo bolj čutila pripadnost kraju in občini, česar zdaj ni, ker smo mi tu, država je v Ljubljani, občina pa v Domžalah. Mimi COTMAN učiteljica na OŠ Trzin Seveda sem za to, da se osamo-svojimo! Trzinci veliko prispe-vamo v proračun občine Domžale, nazaj k nam pa se vrne dosti ma nj denarja. Strinjam se z mnenjem bolje poučenih, da od "pogače" sedaj dobivamo le drobtinice ... Če bi se osamo-svojili, bi denár ostal v Trzinu. In z več denarja bi se dalo več narediti! Pa tudi: Sami najbolje vemo, kakšne potrebe imamo. Za-kaj bi drugi odločali o naših življenjsko pomembnih vpra-šanjih!!? Nova občina, ki bi razpolagaia z več sredstvi, bi lažje in hitreje reševala probleme kanalizacije, cest, odpadkov, stanovanj, razsvetljave itd ... Morala bi poskrbeti, da bi Trzinci dobii svojo ambulanto in dovolj velik vrtec. Pred-vsem pa upam, da bo imela nova občina več posluha tudi za želje in polrebe naše šole, da bo moralno in finančno podpírala naše akcije, dejavnosti in projekte ... Rada bi opozorila, da se naši otroci nimajo kje igrati. Nuj-no bi potřebovali igrišče z varními igrali in peskovnikoni. Sedaj pred šolo sameva nekaj gugalnic in tobogan, ki ga je že načel zob časa. Igrišče WZ Žabica pa je v popoldanskem času tako ali tako zaklenjeno. Upam, da se KAJ MORAM VEDETI OB ODLOČANJU ZA NOVO OBČINO TRZIN? KAJ MORAM VEDETI ob odločanju za novo občino Trzin? Najbolj pomembno je vedeti, kaj občina kot temeljna lokalna samoupravna skupnost lahko stori zame kot občana oziroma kaj mora storiti; pa tudi to, česa ni v njeni pristojnosti in česa torej od nje ne morem pričakovali in zahtevati. V skladu z Ústavo RS iireja občina (vse) lokalne zadeve, ki jih lahko ureja, in ki zadevajo samo prebivalce občine, kar pomeni, da ne more urejati ničesar, kar bi lahko kakorkoli prizadevalo prebivalslvo drugih (npr. sosednjih) območij. NALOGE IN PRISTOJNOSTI OBČINE 1. Občina (občinski svet) sprejema statut občine, odloke in druge akte (pravilnike, resolucije, plane, strategije ter programe in npr. tudi poslovnik občinskega sveta). V manjši občini zlahka pride do prevlade posameznih ali skupinskih interesov, zato morajo biti postopki odločanja in razmerja med organi občine in občani in tudi med samimi organi zelo natačno urejeni in spoštovani (statut, poslovnik). Le tako je mogoče zagolovili, da bodo vsi interesi in vse pobude enakopravno upoštevani in obravnavani! 2. Občina sprejema občinski proračun in zaključni račun občine, předpisuje občinske davke, takse in denarne kazni za prekrške, s katerimi so kršeni predpisi občine. Pri tem mora občina v skladu z zakonom financirati zagotovljeno (javno) porabo (materialne stroške šole, vrtce, delovanje občinske uprave, javnih zavodov, komunalno infrastrukturo itd.), v ostalem delu pa financirati ali sofinancirati investicije na obmoćju občine, delovanje društev, političnih strank ipd., nadstandardně storilve na področju socialnega varstva itd. Občina předpisuje: dávek od premoženja, dávek na dediščine in dařila, davek na dobičke od iger na srećo, davek na promet z nepremičninami, takse in kazni iz svoje pristojnosti in določa najemnine in zakupnine v zvezi s svojim premoženjem. 3. Občina sprejema planske dokumente za območje občine. Gre za plan ali strategijo razvoja in za prostorske plane, pri katerih mora upoštevati zakonske okvire in omejitve in na osnovi katerih lahko sprejema prostorske izvedbene akte (zazidalne nacrte) za območje občine. sodeluje pri urejanju zadev v zvezi z lokacijskimi oz. gradben-imi dovoljenji itd. 4. Občina: - sestavlja premoženjsko bilanco občine; - upravlja občinsko premoženje (lokalne javne službe, javne zavode in javna podjetja, občinske javne površine in drugo javno dobro, lokalne cesle in javne poti); skrbi za evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, - pridobiva premoženje in sredstva za delovanje in razvoj KAJ MORAM VEDETI OB OOLOČANJU ZA NOVO OBČINO TRZIN? občine in razpolaga s tem premoženjem in sredstvi ter sklepa pogodbe o pridobivanju in odtujevanju premičnin in nepre-mičnin.o koncesijah in uporabi javnega dobra in druge pogodbe iz svoje pristojnosti; _ določa pogoje za oddajo objektov in drugega občinskega premoženja v najem; _ v skladu z zakonom vodi postopke za oddajo javnih del; _ v skladu z zakonom ustanavlja občinske sklade in ureja njihovo delovanje. 5. Občina: - ureja upravljanje s komunálními objekti (energetika, vodovod, kanalizacija, odlagališča); - ureja javne ceste in poti, rekreacijske in druge javne površine; - ureja javni red v občini in določa prekrške v zvezi s predpisi občine; - ureja občinske javne službe in zagotavlja njihovo delovanje; - ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem; - ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; - določa organizacijo in način děla v vojni ali izrednih razmerah itd. 6. Občina s svojimi ukrepi in sredstvi: - spodbuja gospodarski razvoj občine (pospešuje razvoj obrti, podjetništva in kmefijstva); - spodbuja delovanje služb socialnega varstva (predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, ustanov za začasno nastanitev in oskrbo ogroženih prebivalcev) in skrbi za sociálno ogrožene, invalide ter ostarele; - spodbuja vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, zdravstveno, informacijsko in dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost, šport in rekreacijo; - načrtuje, gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in poti, športne, rekreacijske in druge javne površine, komunalne objekte in naprave, stanovanja za sociálno ogrožene; - skrbi za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč, za delovanje civilne za-ščite, za požarno varnost, za opravljanje pokopališke dejavnosti, za varovanje človekovega bivalnega in naravnega okolja (za varovanje zraka, tal, vodnih virov in varstvo pred hrupom in urejeno zbiranje odpadkov) ter za osebno in vzajemno zaščito prebivalstva in blažitev posledic naravnih in drugih nesreč in za javna zaklonišča, kjer so obvezna, in - opravlja statistično, evidenčno in analitično dejavnost za svoje potrebe. 7. Občina odloča o svoji notranji členitvi (na krajevne, vaške, četrtne ali ulične skupnosti). 8. Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na: - javno zdravstveno službo in lekarniško dejavnost, - organizacijo dimnikarske službe, - oskrbo naselij s toplolno energijo in plinom, - vzdrževanje gozdnih cest, - pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine, MNENJA KRAJANOV TRZINA 0 USTANOVITVI OBČINE TRZIN S . bo v novi občini našel denar za otroško igrišče, kjer bodo naši otroci lahko varno in prijetno preživljali prosti čas, ne pa tako kol zdaj - na ulici. Menim, da bo nova občina tudi društvom dodelila več li-nančnih sredstev, kot jih dobivajo sedaj. V našem kulturnem domu bi se moralo še marsikaj posodobili, pa ludi tehnično opremljenost hi lahko izpopolnili. Upam, da bo nova občina občutneje podpirala kulturne prireditve. Mogoče bi lahko financirali menlorja za delo z otroki in mladinci?! Morda bi bilo dovolj denarja za olroške prireditve, recimo enkrat mesečno? Prepričana sem, da nam bo v novi občini Trzin bolje! Biserka ČIČEROV pravnica, Pelrol Sem za to, da bi bil Trzin občina, ker mislim, da bi polem veliko lažje reševali probleme, ki jih imamo krajani. Številne probleme, ki se kažejo zdaj, bomo lahko lažje in bolje rešili. Pri tem mislim na probleme z vodo, probleme s centrom, ki naj bi bil povezovalno jedro med novim in starim Trzi-nom, da se ne bi več ločevali. Če bi imeli občino, bi v Trzinu ostalo več denarja, saj je v naselju več močnih obrt-nikov in tudi veliko ljudi z visokimi plačami, ki plačujejo ' visoke dohodnine. Denarja, ki bi se tako stékal v občino, bi bilo neprimerno več, kot ga zdaj pride nazaj iz Domžal. Mislim, da Trzin izpolnjuje vse pogoje, razen števila prebivalcev, vendar se naselje širi in bomo v kratkem izpolnili tudi ta pogoj. Menim, da bi lahko bili ena najuspešnejših občin. Glede govoric iz Domžal, da bo treba vračati tislo, kar so vlagali v Trzin, mislim, da je občina res mogoče v prvem obdobju kaj vložila, vendar so Ijudje in podjetniki, ki so se naseljevali v Trzinu in tu ustanavljali svoja podjetja, preplačali vse domžalske naložbe in da je iz Trzina celo odtékal višek denarja, ki pa so ga porabili izven Trzina. Ves tisli pobrani komunalni prispevek je potem v domžalski občini nekaní poniknil in se ni vrnil v Trzin. Glede urejanja teli vprašanj imamo v Trzinu prav gotovo zadosti močne pogajalce, nenazadnje imamo tu precej pravnikov, od ustavnega sodnika dalje. Problem je v tem, da imamo vsi pravniki v svojih službah precejšnje zadolžit-ve in zelo malo časa. Verjetno bi vsak nekaj že pomagal, mislim pa, da bi bilo smotrno na bodoči občini zaposliti nekega profesionalnega pravnika, ki bi obvladal in poznal vse te stvari. Iva DOLENC Sem za občino! Želim, da bi se Trzin razvija! ludi drugače, ne le materialno. Da bi se Ijudje v njem na nek način bolj družili. Predvsem si želim, da bi se izboljšali odnosi med krajani, da bi se bolje poznali, da bi si pomagali in ne nazadnje, da bi se vsaj pozdrav- MNENJA KR A JANOV TRZINA 0 USTANOVITVI OBČINE TRZIN KAJ MORAM VEDETI OB ODLOČANJU ZA NOVO OBČINO TRZIN? Ijali. Ne vem sicer, kako naj hi to dosegli. Ali naj bi k temu prispevalo kako društvo, kaka dvorana, kjer bi se Ijudje družili. Ni mi za širjenje Trzina, saj mislim, da je že zadosti velik. Želim pa si, da bi Trzin rastel v duhovnom, kulturnom in sploh človeškem smislu. Pripravljena sem pomagati pri tom. Cc morem, zdaj priskočim na pomoč pri raznih šolskih akcijah. Želim si, da bi bilo v našem kraju tudi več prostovoljccv, Ici bi bili pripravljeni pomagati pri urejanju boljšega življenja v naselju. V Ameriki, n. pr., itnajo vse polno takšnih prostovoljccv, ljudi, ki so pripravljeni pomagali in kaj narediti za okolje, v katerem živijo. Mislim, da bi s pomočjo lastne občine lahko kaj naredili ludi na tem področju. Se zlasti če bo v Trzinu ostalo ludi več denarja. Ne vem, kam denar iz Trzina odteka - ali na republiko ali v Domžale, vem pa, da ga odteka izredno veliko. Mislim, da bi z več denarja in tudi večjo pripravlje-nostjo za delo za svoj kraj v Trzinu lahko dosegli marsikaj. Imamo veliko strokovnjakov, ki jili za zdaj še ne znamo izkoristiti. Upam, da borno v lastni občini to znali. Oamjam JEMEC kmet Za občino sem, ker računam, da bo boljša od sedanje. Da bo v iijej narejenega več za Trzin. Zdaj res preveč denarja odteče v Domžale, premalo pa ga přiteče nazaj. Ne poglajbljam se loliko v politiko, da bi vedel, kaj vse lahko pri-čakujemo od občine. upam pa, da bo za vse Trzince nova občina boljša kot sedanja. Ne rečem, da domžalska ne naredi nič za nas, kmete, mislim pa, da bi se dalo še več in da bo tr-zinska občina to ludi naredila. Sploh pa želim, da bi bila naša občina uspešna in bi dobro delovala. Borno videli, kaj borno naredili! Pri lem bi bil pripravljen sodelovati tudi sam. Iztok KADUNC podjetnik, Elpas Če borno imeli svojo občino, borno vsaj lahko kaj spremenili. Občina bo lahko v precej boljši meri kol sedanja upoštevala želje in interese krajanov. Kot prebivalec industrijske cone predvsem priča-kujem, da borno v samostojni občini lahko končno uredili cono, saj še vedno čakamo na dokončno asfaltiranje cest, na uredilev pločnikov, razsvelljave in druge-ga, kar smo že zdavnaj plačali. Predvsem pa si želim ludi, da bi polepšali izgled cone, vsaj s tištim, kar se še da narediti. Če nič drugega, bi lahko poskrbeli za zeleniće. Sedanja občina nam je po dolgih mukali priskrbela semafor, ki pa le delno zadovoljuje potrebe. Treba je poskrbeti za kakovstne prevoze delavcev, ki so zaposleni v coni. Pričakujem, da bi v novi občini lahko zagotovili tudi večji vpliv podjetnikov 11a politiko občine. Poskrbeti bi bilo - določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma, - določanje prometne ureditve in urejanje lokalnega in mirujočegř prometa, - urejanje pogojev za gradnjo stanovanj, - zagotavljanje javne službe za osebno pomoč in pomoč na domu, - ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine, - vođenje evidence volilne pravice in razgrinjanje volilnih imenikov, - volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet, - občinsko upravno nadzorslvo, - gasilstvo kot obvezno lokalno službo, - varslvo naravne in kulturne dediščine, ki ni v pristojnosti države, - zagotavljanje pogojev za uresničevanje pravic občanov do ob-veščenosti in dogajanju v občini - (zagotavljanje javnosti delà organov občine), - upravni nadzor nad izvajanje občinskih predpisov. 9. Občina odloča o povezovanju z drugimi občinami v pokrajino ali druge oblike povezavanja in sodelovanja. Tone Peršak ODKOD DENAR ZA DELO OBČIN ? Sistemski zakon, ki ureja financiranje občin, deli prihodke občin na priliodke za zagotovljeno porabo in na prihodke občin za financiranje drugih nalog. Med ocenjene prihodke za zagotovljeno porabo sodijo dohodki od: - dohodnine, - davka na dediščine in dařila, - davka na dobitke od iger na srečo, - davka na promet nepremičnin, - upravnih taks, - posebne takse za uporabo igralnih avtomatov. Prihodki občine za financiranje drugih nalog pa se zbirajo z: - davkom na premoženje, - nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča, - krajevnimi laksami, - komunálními laksami in drugimi prihodki za komunalno dejavnost, - odškodnili zaradi spreniemb namembnosli kmetijskili zeinljišč in gozdov, - odškodnili in riadomestil za degradacijo prostora in onesnaževanje okol ja, - prihodki uprave. Ključ razporeditve dohodnine za posamezno občino se izračuna na podlagi ugotovljenega razmerja odmerjene dohodnine zavezancev, ki imajo stalno bivališče v občini, in odmerjeno dohodnino v državi na podlagi podatkov za predpreteklo leto. Za leto 190S se občinam razporeja dohodnina po izračunanem ključu dohodnine, odmerjene po občinah, po odmernih odločbah za leto 1996 (za lelo 1997 smo davčne nápovědi za odměro dohodnine za lelo 1997 vložili do 31.3. 1998). Načeloma naj bi vsaki občini připadal 30 % delež dohodnine, ki je bila zbrana od zavezancev, živečih na njenem območju, vendar posebni ključ lo razmerje podre, tako da revnejše občine do-bijo več, bogalejše pa tnanj. KAJ MORAM VEDETI OB ODLOČANJU ZA NOVO OBČINO TRZIN? PRISTOJNOSTI UPRAVNIH ENOT Mnogi občani še zdaj ne razumejo razlike med občino in úpravno enoto, še tnanj pa jim je znana njima vscbina delà. Gre za vsebinsko različni Ivorbi, ki predstavljala po eni strani državo, na drugi pa lokalno samoupravo. V občinsko pristojnost spadajo lokalne zadeve, ki jih lahko ureja samostojno in zadevajo samo prebivalce občine. Za delà, ki zahtevajo dekoncenlrirano upravljanje, je država za posamezna območja organizirala upravne enote. Temeljna pristojnost upravnih enot je odločanje v upravnih zadevah na prvi stopuji. Upravna enota v Domžalah bo za občane bodoče občine Trzin tudi v bodoče upravljala následuje dejavnosti: - registracijo avlomobilov, - izdajanje novih in podaljševanje potnih listov, - izdajanje osebnili izkaznic, - izdajanje delovnih knjižic, - izdajanje gradbenih dovoljenj, - izdajanje dovoljenj za opravljanje dejavnosti kol: podjetnik, družba, zavod, - priglašanje prireditev, - urejanje davčnih zadev, - sprejemanje davčnih nápovědi. V zgornjem sklopu niso naštete vse dejavnosti, so pa tište, zaradi katerih bomo morali nekateri. vsaj enkrat na leto, na úpravno enoto. poqleó v ppeteklost Trzin je nekoč že bil občina. Trzinske občinske zadeve je do leta 1891 vodil rihtar z dvěma zapriseženima pomočnikoma. Ko so v drugi polovici 19. stoletja začele nastajati občine, je imel trzinski občinski urad že svo) žig s podobo krajevnega patrona sv. Florjana, ki z vodo iz golide gasi ogenj. Na prvih občinskih volitvah leta 1850 je bilo izvoljenih 12 odbornikov, z 11 glasovi pa ie bil za župana izvoljen Valentin Ložar - Kušar. ki je županoval vse do leta 1876, ko je na čelo trzinske občine přišel Janez Ložar - Žankar. Za njim so žu-panovali še Janez Kecelj - Ukan, Gregor Ložar - Žankar, Rok Florjančič - Smuk in kar čez 30 let Miha Colnar - Jezenski. Slednji je županoval od leta 1906 do okupacije, ko so Němci za župana postavili Slavka Strmoleta - Narobeta, vendar so Trzin kmalu priključili mengeški občini. Po vojni je oblast v Trzinu prevzel odbor osvobodilne fronte. Na prvih volitvah so izvolili odbornike krajevnega ljudskega odbora, ki je deloval vse do leta 1952. ko se je Trzin ponovno přidružil Mengšu in je vse do leta 1970 připadal tej krajevni skupnosti. Na 8. seji krajevne skupnosti Mengeš so se dogovorili, da se Trzin osamosvoji in postane samostojna KS, kar je še danes. MNENJA KRAJANOV TRZINA 0 USTANOVITVI OBČINE TRZIN treba za uspešnejši razvoj trzinske kulture, upam pa tudi, da bodo v manjši enoti bolj prišli do izraza posamezniki in njihovi interesi. Jože KAJFEŽ predsednik Gasilskega društva Trzin Če bi bil Trzin občina, bi se lahko hitreje razvijal kol se. V njem bi bilo lahko več narejenega. Za Trzince bo na marsikaterem področju bolj ugodno, če bomo občina. Veliko stvari bi se dalo resili, ki jih zdaj, ko smo KS, ne moremo. Med drugim, upam, bi občina lahko poskrbela za probleme mladih, ki se zdaj ni-majo kam dati. Verjetno bi lahko uredili vsaj športni park in kaj podobnega. Mislim, da bo precej bolje tudi za gasil-sko društvo. Z denarjem, ki ga zdaj dobimo od občine, svojih stroškov ne pokrijemo. V lastni občini bo več denarja ne le za gasilcc, ampak tudi za vse druge dejavnosti in verjetno tudi več posluha za naše nacrte in potrebe. Ko bomo imeli svojo občino, bomo lahko trzinski gasilci ostali v domžalski zvezi, ali pa se bomo osaniosvojili. Lahko bi se priključili mengeški zvezi. v kateri so poleg Mengšanov še Loka in Topole. S temi društvi smo prej zelo dobro sodelovali. Vse bo odvisno od tega, kakšne bodo razmere. Milan KLOPČIČ eden od najbolj zavzetih funkcionarjev v PD Onger Trzin in Slrelski družini Tinela Kmetiča Sem za našo lastno občino. V Franciji imajo pol inanjše občine, pa lepo delujejo. Upam, da boste v Odsevu predstavili vse, kaj občina pomeni. Predstaviti morate prednosti, ki jih prinese, pa tudi vse slabosti in probleme, ki jili bomo morali uredili. Ni Ireba, da bi pričakovali le vse na-jboljše. Ljudje tudi še ne ločijo povsem, kaj je občina in kaj je upravna enota. Predvsem pa bi se morali vsi zave-dati, da brez zavzetega delà, brez da bi zavihali rokave, rezultatov ne bo. Precej delà bo pri razdruževanju. Od sedanjc občine bomo morali zahtevati, da nam predložijo vse račune za OIC in pokažejo kakšne dobičke so imeli in kam je denar izginil, čeprav delà še niso končali. Precej ljudi se boji, da bi se Trzin spremenil v smetišče. Treba je povedati. da bomo, če bodo domžalski komunalci postavili previsoke cene, lahko našli ustrezne zamenjave. Lahko se bomo povezali z drygimi sosedi, na primer Mengšani ali pa tudi sosednjo ljubljansko občino. Med nalogami bodoče občine vidim predvsem ureditev zdravstvenoga doma, pok-pališča in še celo vrsto drugih potřeb. Menim, da bomo nalogam lahko kos, saj bomo končno razpolagali s svojim denarjem, v naselju pa imamo precej močno podjetništvo in že tudi industrijo. Tudi trzinska društva, na primer střelci, bodo v občini lažje prihajala do sponzorjev. Važno MNENJA KRAJANOV TRZINA 0 USTANOVITVI OBČINE TRZIN se mi zdi tudi, da bomo šele v svoji odločali o tem, ali se bo naš kraj še Igor KRALJ predsednik Športnega društva Trzin Trzin kol kraj bi potřeboval svojo občino. Mislim, da zdaj lovimo zadnji vlak in da bo nepopravljiva škoda, če letos ne bomo izkoristili priložnosti. V zadnjih letih je domžalska občina v Trzinu naredila tako malo, da je skrajni čas, da gremo po svoje, še zlasti, če gledani, kaj so naredili v drugih krajih. Za sam Trzin mislim, da bo to velik skok. Odprlih bo več delovnili mest, več denarja bo za potrebe kraja in krajanov, za infrastrukturo in tako naprej. Zdaj gre vse preveč denarja v Domžale. Kot predsednik ŠD pa upam, da bo samostojna občina pripomogla tudi k boljšim pogo-jem za razvoj športa. Prepričan sem, da bodo boljši pogoji za razvoj športa na vseh področjih, tako na področju rekreacije za vse sloje krajanov kot na področju tekmovalne-ga šporla. Upam celo, da bomo prišli do športne večna-menske dvorane, seveda, če bo za to zadosti denarja. občini Trzinci lahko širil ali ne. KAJ MORAM VEDETI OB ODLOČANJU ZA NOVO OBČINO TRZIN? KAJ JE DRUGIM PŘINESLA USTANOVITEV LASTNE OBČINE Ko lehlamo, ali naj se odločimo za svojo občino ali ne, je dobro pogledati tudi malo k sosedom, ki so šele pred kralkim dobili svoje občine. Izbrali smo nekaj novih občin, ki so primerljive s Trzinom. Podatke so nam v pretežni meri posredovali predstavniki Komende, ki so jih zbrali, ko so se 20. marca letos na referendumu odločali za lastno občino, nekaj pa smo jih zbrali tudi sami v uredništvu Odseva. Občina Moravče V občini Moravče živi 4.403 prebivalcev, torej je občina v lem pogledu v precej podobném položaju kot Trzin. Letošnji proračun moravške občine znaša 526 milijonov tolarjev (lani 435 milijonov). V upravi imajo pet zaposlenih, poleg tega pa občina iz svoje nialhe plačuje tudi vodjo kulturnega doma (skrbi za dom in prireditve) in dva režijska delavca, ki skrbila za urejanje okolja v Moravčah, pogrebno službo, obešanje zastav, posipavanje nekaterih krajevnih cest, vzdrževanje občinskih stavb ... Za plače so v letu 1997 porabili 23 milijonov. V občinskem svetu imajo 14 svetnikov. Za sejnine in druge honorarje so porabili 3.290.000 tolarjev. Občina je deljena na krajevne skupnosti, ki niso pravne osebe. Ko smo se pred časom z županom moravške občine Matjažem Kočarjem pogovarjali o novi občini Moravče, nam je, med drugim, povedal: "Ljudje so bili, ko smo ustanavljali novo občino Moravče, sprva nezaupljivi. Na zborili krajanov so bili proti temu, da bi imeli svojo občino. Tudi v prvem letu samostojnosti je bilo še precej nezaupanja, vendar so se kasneje pogledi naših občanov krepko spremenili in zdaj so vsi za. Do izraza prihaja celo zanimiv pojav, da občani vse bolj sodelujejo pri financiranju posameznin projektov v občini. To da smo samostojna občina, nam prinaša velike prednosti. Predvsem lahko sami oblikujemo koncept razvoja našega območja. Izdelali smo slralegijo razvoja območja na infraslruklurnem področju in širše. Statislike. ki smo jih naredili za občino. kažejo. da je zdaj razvoj našega območja petkrat hitrejši. kol pa v času, ko smo bili še v skupni občini Domžale. Za (isto, kar smo naredili v zadnjih Ireh letih, odkar smo samostojni, bi v slari občini rabili 15 let. Lelos smo imeli in imamo odprlih kar 19 gradbišč na cestah." V zadnjih treh letih so imeli kar nekaj lepih naložb: - krajevno telefonsko omrežje - 78 milijonov, - rekonstrukcija in izgradnja cest - 182 milijonov, - kanalizacija v Moravčah - 51 milijonov in pol, - obnova vodovodov - 162 milijonov, - obnova kulturnega doma - 10 milijonov in pol. Občina Lukovica Območje občine je pretežno kmetijsko in redko naseljeno. Kar 66 naselij je raztreseno po 75 km2 ozemlja, v njih pa živi 4.650 prebivalcev. Občina je deljena na osem krajevnih skupnosti, ki imajo kol ostanek preleklosli še status pravne osebe. V občini je registriranih 118 samostojnih podjelnikov in 30 podjetij. Andrej KRIŽMAN podjetnik slikopleskar Za politiko se ne zanimam preveč, vem pa, da bi bilo prav, da Trzinci dobimo svojo občino. Zdaj gre vse preveč denarja v Domžale, nazaj pa zelo malo. Za vsako malenkost moramo prosjačiti. Če bomo nova občina, menim, da se bodo stvari precej spremenile. Sicer ne vem, kaj bo to pome-nilo za podjetnike, vem da morajo nekateri, čeprav so v svojih občinah, še vedno hoditi v Domžale po nekatera dovoljenja, vseeno pa sem prepričan, da bo le lažje in boljše, če bomo sami svoji. Pavle KRT trzinski župnik Že dolga leta nazaj je bil Trzin občina, čeprav je bilo precej manj prebivalcev. Če se je občina obnesla takrat, bi se lahko obnesla tudi zdaj. Prizadevanja Trzincev za samostojno občino lahko podprem, čeprav se zave-dam, da bo samostojnost verjetno přinesla tudi določene težave. Mogoče bo šio za kadrovske težave ali pa sistemske, nenazadnje tudi lahko s prenosom arhivov. KAJ MORAM VEDETI OB ODLOČANJU ZA NOVO OBČINO TRZIN? MNENJA KRAJANOV TRZINA O USTANOVITVI OBČINE TRZIN Prevladuje gostinska dejavnost, ki je z Gostinskim podjetjem Trojane, v katerem je sto zaposlenih, znano tudi izven Slovenije. Planikin obrat Mojca v Lukovici s 120 zaposlenimi pa doživlja usodo malićnega podjetja Planika Kranj. Občina Lukovica je s sprejetjem novega prostorskega plana namenila več območij za izgradnjo manjših obrtniških con. Obrl in malo podjet-ništvo bosta namreč glavna razvojna stebra lukovške občine. V letošnjem občinskem proračunu so zbrali 419 milijonov tolar-jev - seveda pa vsega ne prispeva država. Vanj so vključena ludi lastna sredstva, saj občani radi sofinancirajo projekte kot so: vodovod, tele-fonija, ceste,... Imajo občutek, da njihovo delo in trud resnično ostajata njim. V občinski upravi imajo osem zaposlenih, zaposliti pa želijo še dva strojnika, ker imajo v občini preko 200 km cest in je ceneje, če jih urejajo s svojimi delavci in lastno mehanizacijo. Za plače, honorarje in sejnine so v lánském letu porabili 29 milijonov tolarjev. V občini so v obdobju treh let naredili približno po 10 km cest na leto, prej, ko so bili še v domžalski občini, pa so na njihovem območju na leto pridobili po 300 metrov aslaltnih převlek. Uredili so lokalni vodovod z lastno vrlino za sedem vasi. Komunala Domžale jim je za ta projekt poslala predračun 100 milijonov SIT, pa so sami zagrabili in porabili zanj le 60 milijonov in tako prihranili kar 40 milijonov. Telefonija jih je slala 440 milijonov SIT, polovico je zagotovila občina s sofinanciranjem krajanov, polovico pa Telekom. Po razširjenosti telefonskoga omrežja je bila Lukovica ob osamosvojitvi med občinami v Sloveniji na predzadnjem mestu, prihodnje leto pa bodo, kol zalrjuje župan Anastazij Živko Burja, prvi. Telefon bodo pripeljali v vsako hišo, telefonske centrale pa bodo uredili v Lukovici, Blagovici in na Trojanah. "Zdaj vemo za vsak tolar, kje je porabljen. Za prejšnjo občino tega nismo mogli reči. Govorili so nam sicer, da so k nam vlagali več, kot nam je pripadalo, vendar to těžko verjamemo, saj potem naša infrastruktura ne bi smela biti v takih zametkih. Ne bi smeli biti tako nerazviti. Izkušnje iz prejšnjega obdobja kažejo, da sredstva niso bila pravilno razporejena. Zdaj imamo nad tem precej boljši nadzor. Kljub težavam, s katerimi se srečujemo, moram reči, da so plusi večji od minusov. Kar se tiče Trzina, pa sem prepričan, da imate vi drugačne probleme, kot jih imamo mi. Prav gotovo pa boste s svojo občino pridobili već, kol imale zdaj," je zaključil župan Lukovice Živko Burja. Občina Cerklje Občina ima 6.160 prebivalcev, vendar imajo v občinski upravi samo štiri zaposlene. V občinskem svetu je 16 svetnikov, občina pa je prešla s krajevnih skupnosti na vaške skupnosti. Kot pravi župan Franc Čebulj, je vas bolj zaokrožena celota z njej lastnimi problemi, ki jili občinski upravi posreduje iz vaške skupnosti izbran vaški odbor. Taka organiziranost pogojuje smolrnejšo porabo sredstev in večjo preglednost območja občine. Vaški odbori so svetovalni organi. Občinski zaključni račun je za lansko leto znašal 420 milijonov tolarjev, za plače, vključno s tajnikovo, pa so porabili 12.600.000 tolarjev. V omenjeni znesek so všteti tudi honorarji za pogodbene delavce in sejnine svelnikov (2.015.000 SIT). V letih 1996 in 1997 so vložili v nakup slavbnih zemljišč preko 80 Brane LAP podjetnik, Tesarstvo in les galant Nisem še dosti razmišlja! o tem, kaj bi nam občina přinesla dobrega in slaboga. Slišati je bilo veliko argumentov za in proti. Sem pa za samostojno občino, ne toliko zaradi kritik na račun Domžal, saj sem z njimi zadovoljen. Predvsem da bi bila samostojna občina lahko zelo koristna za nadaljnji razvoj Trzina. Menim, da bi v lastni občini lahko prišlo do večjega sodelovanja krajanov. Ne bi pa želel, da bi ludi v trzinski občini prišlo do strankarskih spopadov. Temu odločno nasprotujem. Menim, da bi se morali v občinskem svetu, ne glede kateri stranki kdo pripada, posvetiti le življenjskim interesom kraja in jih tudi s skupnimi močmi uresničevati. Vsak del Trzina, na primer industrijska cona, bi moral v občinskem svetu imeli svoje predstavnike, ki bi potem usklajeno z drugimi skušali reševati probleme posameznih delov naselja. Marija LUKAN učiteljica na OŠ Trzin in lektorica Odseva Po vsem, kar smo v zadnjem obdobju slišali in tudi nenazad-nje napisali v Odsevu, mislim, da bi bilo že čudno, če bi bila proti trzinski občini. Slišali smo že toliko dokazov in utemeljenih argumentov za občino, da je prav, da gremo na svoje. Za Trzin v samostojni občini prav gotovo ne more biti slabše, kol je v domžalski občini. Odločno sem za! Gledam druge občine, na primer Mengeš, Komendo ... Svoje kraje so si tako prijetno, domaće uredili. To so lahko naredili samo ljudje, ki so dělali za svoj kraj, zase. Z ljubeznijo. Tega v Trzinu ni. V Domžalah ne čulijo za naš kraj. V Cerkljah so, kot sem slišala, kraja-norn zastonj dělili rože, da so olepšali kraj. Verjetno pa se to, da bomo imeli svojo občino, ne bo poznalo samo na zunanjem videzu. Mislim, da bomo lahko tudi drugače poskrbeli, da bo Trzin prijeten za bivanje. Kar se tiče šole, ne vidim, kaj bi se lahko v samostojni občini spreme-nilo. Načina financiranja šole ne poznam zadosti, zato ne vem, kaj bo občina šoli pravzaprav přinesla. Vsekakor pa bo občina lako bolje poskrbela za marsikaj v Trzinu. Frančiška LOŽAR upokojenka, kmetica Mislim, da bi bil Trzin spet lahko samostojna občina. Zdaj sicer ne vem povsem, kaj bi to v sedanjih razmerah přineslo, vendar je bil Trzin včasih že občina. Pa tudi Depala vas, kjer sem bila doma, je bila samostojna občina, pa čeprav je bilo takrat lam le 49 gospodinjstev. Takrat je bilo siccr vse bolj skromno, vendar je občina dobro delovala. Ne vem, zakaj tudi zdaj lega ne bi zmogli. MNENJA KRAJANOV TRZINA 0 USTANOVITVI OBČINE TRZIN Boris LUKNER Prej ko borno dobili svojo občino, bolje bo! Ce se ozrem na delo sedanje KS od začetka tega mandata, lahko ugotovim, da je bilo v kratkem času izredno ve-f. liko narejenega. Še zlasti po- membna pa so bila prizadevanja i za občino. Ta odločitev je bila po moje povsem pravilna in je bilo za njeno uresničitev res ogromno narejenega. Mislim, da bi bilo prav, če bi se 21. junija vsi krajani odločili za samostojno občino. Pričakujem, da bo v naši občini dosti več narejenega za kraj sam in sploh za naše območje, še zlasti kar se tiče družbenega standarda. Odkar smo se preselili sem, se je Trzin izredno povečal. Je trikrat, ne vem, mogoče tudi šlirikrat večji, in menim, da na vsak način zasluži svojo občino. Obiskal sem različne občine v tu-jini, na primer v Fraiiciji, ki so dosti manjše od naše bo-doče občine - ludi finančno so šibkejše, vendar so izredno uspešne in prijazne prebivalcem. Naša KS ima ogromno strokovnjakov, ki imajo zelo pestro izobrazbo - od tehnič-nih znanj do kulturnikov, ki delajo v Ljubljani in drugod. Menim, da se nam za kadre ni treba bati, vendar bi pou-daril, da v občini ne sme biti veliko zaposlenih. Njihov izbor pa mora biti prelehtan. Biti morajo sposobni Ijudje, poznavalci Trzina in izvrstni strokovnjaki. Ne gre za to, da zaposlimo kar največ profesionalcev. To se ne obnese niti v državni upravi. Bolj je pomembno, kako sposobni so. Franci MUŠIČ (Tomažičev Francelj) podjelnik in eden vodilnih mož v Strelski družini Trzin Normalno, da sem za trzinsko občino. Mislim, da bo občina lahko precej bolje poskrbela za ureditev kraja in življenje v njem, saj bo v Trzinu ostalo tudi več denarja. Pričakujem, da bo imela občina tudi za nas, střelce, več KAJ MORAM VEDETI OB ODLOČANJU ZA NOVO OBČINO TRZIN? milijonov tolarjev, lani, v letu 1907 so za komunalno infrastrukturo namenili še 130 milijonov SIT, za družbene dejavnosti pa 86 milijonov SIT. Občina Predvor Ima 3.560 prebivalcev, v občinski upravi imajo štiri zaposlene, občinski svet pa sestavlja 12 svetnikov. Občina je še vedrio razdelena na krajevne skupnosti. Lani je njihov proračun znašal 241.279.707,00 SIT, za plače pa so porabili 14.789.639,00 SIT, za sejnine in honorarje pa še 1.575.658,00 SIT. Za podružnićno šolo so namenili skoraj 32 milijonov in pol, preko 29 milijonov so vložili v obnovo in asfaltiranje cest, dobre štiri milijone so "potopili" v ureditev jezera Crnjava, za sistem KKS z 800 priključki pa so iz proračuna plaćali dobrih 16 milijonov SIT. Občina Šenčur V občini živi 8.100 prebivalcev, v občinski upravi pa je zaposlenih 5 delavcev, župan ob lem ni vštet. Občinski svet šteje 17 svetnikov. Imajo krajevne in vaške skupnosli, poudarek pa dajejo slednjim. Njihov proračun znaša 455 milijonov. V treh letih samostojnosti so uredili in asfaltirali preko 15 cest, glavna cesta skozi Šenčur jih je stala, z vso komunalno opremljenosljo: kanalizacijo, vodo, elektriko in vse, kar spada pod ceslo, 60 milijonov tolarjev. Vrtec so naredili v enem zamahu - zgrajen je bil v devetih mesecih, vreden pa je 185 milijonov SIT, od tega so 75 milijonov dobili od države, preostalih 110 milijonov pa so priložili sami. Župan Franc Kern ob tem poudarja: "Povejte Ijudem, naj se ne bojijo na referendumu napravili koraka, ki vodi v samostojnost, saj so občine te velikosti domaće, prijazne Ijudem. Ljudje se v njih dobro počutijo - občinska vrata so za vsakogar vedno odprta." Naj vas ne skrbijo ludi plače zaposlenih v občinski upravi. Država vam bo dala več denarja za plače uslužbencev, kot pa ga boste porabili žanje. Na 1000 prebivalcev država prizna in plača enega zaposlenega in enega funkcionarja (tajnika). Občina Vodice Občina Vodice ima 3.700 prebivalcev, v občinski upravi pa imajo pet zaposlenih. Občinski svet sestavlja 13 svetnikov. Občanom so predlagali delitev na vaške skupnosti, vendar zaenkrat za to še ni zadostnega interesa, krajevnih skupnosti pa nimajo več, saj pravijo, da so ostanek prejšnjega sistema in da so novému sistemu občin težko prilagodljive. Zaradi majhnosti občine se bolj nagibajo k vaškim skupnostim, ki naj bi jih v prihodnje ustanovili. Njihov proračun za leto 1998 znaša 315 milijonov tolarjev, pri tem porabijo za plače približno 20 milijonov SIT, od tega za sejnine 4 milijone SIT. Do zdaj so za ureditev treh novih oddelkov vrlca namenili 20 milijonov, za kanalizacijo in drugo infrastrukturo v Vodicah 50 milijonov in prav toliko za ceste. Oskrbi z vodo so namenili 20 milijonov in sanaciji šolskih objektov 35 milijonov SIT. Letos so začeli z deli za nov vrtec, za kar so v proračunu namenili 35 milijonov tolarjev. Blaž MUŠIČ (Blažev Blaži) upokojenec Seveda sem za samostojno občino, že pred leli bi jo morali dobiti. Kakšne korisli pa imamo od domžalske občine, kaj dobi-mo od Domžal? Nič! Kam pa gre zdaj trzinski denár? V dom-žalsko občino, nazaj pa ne pride. Kaj vse so že naredili v Domžaiah, kaj pa v Trzinu! Mislim, da bi samostojna občina lahko Trzinu přinesla veliko. Ne bojim se, da borno morali plačevati domače funk-cionarje. Saj bodo delali za nas, za Trzin. Če bodo dobro delali, je jasno, da si bodo zaslužili plačilo. Kaj pa zdaj naredijo za Trzin tišti, ki jili plačujemo v Domžaiah? Pa se Ijudje nič preveč ne pritožujejo, če borno imeli funkcionarje v Trzinu, jih pa moli. KAJ MORAM VEDETI OB ODLOČANJU ZA NOVO OBČINO TRZIN? MNENJA KRAJANOV TRZINA O USTANOVITVI OBČINE TRZIN Občina Osilnica (povzelo po Mladini, št. 12, 24. marec 1098) Osilnica - po šlevilu prebivalcev najmanjša občina v Sloveniji -šteje komaj 403 prebivalce, ki so poseljeni na 3.611 lia površine (le slabih 11 prebivalcev na kvadratni kilometer). Iz proračuna za zagotovljeno porabo dobi dobrih 55 milijonov tolar-jev na leto, pri čemer zaposluje enega poklienega funkcionarja (tajnika) in dva delavca v občinski upravi (računovodjo in delavca v režijskom obratu). Župan Anton Kovač svojo funkcijo opravlja nepoklicno, občinski svet pa sestavlja sedem svetnikov. Za sejnine sveta, odborov in komisij so lani porabili slabega pol odstotka sredstev. Pred štirimi leti je Osilnica izpolnjevala vse pogoje za ustanovitev samostojne občine, razen pogoja popolne osemletne osnovne šole in šlevila prebivalstva, ker pa je mejna občina, so kot izjemo upoštevali tudi manjše število prebivalcev. Vlada jo je po enem letu samostojnosti skušala vrniti pod okrilje Kočevja, a ni uspela. V nedeljo, 21. junija, bomo krajani Trzina na referendumu odločali o tem ali želimo svojo občino ali ne. GLASOVNICA Vprašanje, o katerem se bomo odločali na referendumu, se glasi: Ali ste za to, da se naše referendumsko območje izloči iz občine Domžale v novo občino z imenom Trzin in sedežem v Trzinu? Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži besedo ZA ali besedo PROTI. Pridite v čim večjem številu in tudi vi glasujte ZA! razumevanja kot domžalska. Tam smo narnreč takorekoč zapostavljeni. Upam. da bomo lahko, če bomo imeli svojo občino, prišli tudi do novih pros-torov, strelišča. Če bi čakali, da nam pri tem pomagajo Domžale, lahko čakamo še 50 in več let. Bolje bi bilo, če bi šli prosjačit na Tromostovje. Že sam način financiranja športa v občini je tako naravnan, da v glavnem financirajo samo tište domžalske Sporte, ki so že napol ali povsem profesionalni. Mi precej delamo z mladino, imeli smo tudi dosti tispehov in kakovostne razultate, pa od Domžal dobimo bore malo denarja. Plačujejo nam, kot da smo posamezniki in da imamo stroške le z uajemn-inami prostorov. Treningi, tekmovanja in sploh naša de-javnost pa je vse kaj drugega in za nas tudi velik strošek. Že če pogledamo cene střeliva, puške, pišlole in druge pripomočke ... Na enega strelca pride od 2.500 do 3.000 mark stroškov. Pričakujem, da bo občina Trzin imela precej več razumevanja za strelstvo. njHMH Ivo NEMEC I Že par lel nazaj, ko smo prvič I glasovali za občino, se mi je ideja -v^jbHI zdela zelo posrečena. Zdelo sc mi ^ft '^H je, da je Trzin ravno prav velika enota za občino in da je domžal-■PPP --J»., ska občina že prevelika za ures- ničevanje vseh osnovnih interesov, 1 ki se pojavljajo med njenimi pre- v^H bivalci. Referendum je žal propadel, sledil pa je proces razraščanja birokratizacije v državi. Pokazalo se je tudi, da sistem financiranja občin ni urejen, zato sem zdaj do us-tanavljanja novih občin skeptičen. Se vedno sem za lastno občino, čeprav nisem prepričan, da bo Irzinska občina bistveno drugače delovala kot druge. Mislim, da niti ne bo mogla, saj je sistem lokalne samouprave tako naravnan. Od občine Trzin vseeno pričakujem, da bodo v njej v večji meri upoštevali in uresničevali lokalne interese, na primer da bo rešila problem plinifikacije, da bo resila problem otroškega varstva. Veni, da bo nastopil problem šole. Uvedli naj bi devetletko, likrati pa naj bi v Trzinu zrasla nova soseska, v kateri bo tudi precej šoloobveznih otrok. Sola bopremajhna, vem pa, da v Domžalah za to nimajo posluha. Od nove občine pričakujem, da se bo z Domžalami povezovala tam, kjer bo treba, na primer na področju knjižničarstva. Potřebovali bomo sodoben in primerno velik zdravstveni doni. Problem je tudi oskrba z vodo, v novem Trzinu kanalizacija. V Mlakah nimamo otroškega igrišča, nimamo prostora, kjer bi otroci lahko mirno "nabijali" žogo, da ne bi motili drugih. V novi občini pa pričakujem enega profesionalnega tajnika, mogoče še eno zaposleno osebo, potem pa stop. Nobene birokracije več! Ne vem, kako je občina to sposobna zadovoljiti. Mogoče je tudi to boj proti brezposelnosti. Pa še to bi trs RAZMIŠLJANJE USTAVNEGA SODNIKA DR. TONETA JEROVŠKA Ip /il [{ifiBIMUiâiîflHElM poudaril. Odločno scm proti, da bi občina postala poligon za spopadc strank. Ivan OREL iipokojenec (nekdanji funkcionar KS Trzin) Seveda sem za našo občino. Navsezadnje ima Trzin že toliko prebivalcev. Obrl v kraju je zelo močna, v njej je zaposlenih precej ljudi in vse kaže, da se iz Trzina v Domžale steka zelo veliko denarja. Kolikan mi je znano, pa se ga zelo malo vrne. Mislim, da bi naša občina bolj upoštevala Irzinske interese, da bi bolje skrbela za urejanje komunalnih zadev, za uredilev industrijske cone, za smiseln razvoj posamez-nih delov naselja. Menim, da je v Trzinu dosti primernili kadrov za vođenje občine. Dosti je mladih, so pa tudi že i zkušení, starejši. Njihovo delo bo moralo temeljiti na poštenosti in interesu krajanov. Najti bo treba tište, ki so voljni delati. Veliko se pogovarjamo o tem, ali smo ali nismo za občino. Ocenjujem, da nas je večina za samostojnost, mislim pa, da bo priliodnje življenje v Trzinu precej odvisno tudi od tega, kako bodo stvari uredili poslanci v Državnem zboru. Ali bodo še stopnjevali centralizacijo ali pa bodo omogočili tudi decentralizacijo, da bodo več moči dali pokrajinam, občinam in lako aprej. Vera PERNE vzgojiteljica v vrtcu Žabica Trzin Za trzinsko občino sem, ker mislim, da bi se marsikaj spremenilo tako glede celotnega Trzina kot tudi za vrtec. Čeprav nam tudi zdaj ne gre tako slabo, upam, da bo še bolje. Precej sprememb na bolje pričakujem tudi pri vrtcu. Upam, da bomo lahko bolje uredili zunanje igrišče, da bomo dobili nova igrala za otroke. Računamo tudi na šir-jenje vrtca. Marsikaj bi se dalo narediti in izboljšati. Treba bo počakati, pa bomo videli. Verjamem, da bo referendum uspěl, saj je Trzin že tako velik. (I Jožica RIHTER I direktorica trzinske podružnice I LB Domžale I Seveda sem za trzinsko občino, ■ vendar naj to ne izveni kot brez-pogojno in nekritično odobra-^^^^ I vanje. Sem za trzinsko občino, če bomo znali lo izkoristiti za boljše delovanje kraja kol celote in to navzven in navznoter. Občina lahko prinese Trzinu precej plusov, so pa ludi ne-varnosti. Predvsem se ne bi smelo dopustiti, da bi se vse izrodilo v razcvet birokracije. Nova občina naj bi omogo-čila predvsem boljše gospodarjenje z denarjem, ki bi ga v občini zbrali. Menim, da bi občina lahko naredila precej za izboljšanje kulture življenja v Trzinu, med drugim bi lahko poskrbela za boljše pogoje za delovanje trzinskih kulturni- USTAVNI SODNIK DR. TONE JEROVŠEK: TRZIN BO LAHKO PRIJETIM OBČINA Ko je državni zbor v marcu zavrnil trzinsko zahtevo za referendum o ustanovitvi samostojne trzinske občine, se je nekaterim v vodstvu KS podrl svet, drugi pa so rekli, da imamo v rokavu še enega aduta - ustavno sodišče. Ljudje so prepričani, da je tam imel nekaj tehtnih besed pri končnem odločanju o odločitvi, da referendum v Trzinu bo, naš sokrajan, ustavni sodnik dr. Tone Jerovšek. Z njim smo se pogovarjali o pričakovanjih v zvezi z bodočo občino, podobno kol z všemi drugimi sogovorniki, ki so našteti v tej številki, nismo pa si mogli kaj, da mu ne bi postavili še nekaj podvprašanj: Ste za občino Trzin in zakaj? Seveda sem za. Občina daje Ijudem občutek skupnosti in jih povezuje z vzajemnimi interesi. Bolj ko je center odločanja in možnega vpliva oddaljen tudi geografsko, manj so ljudje med seboj povezani. Razvoj kraja je, takoj za družino, drugi pomemben cilj posameznika. Od občine in življenja v njej je v bistvu odvisna kakovost našega življenja. Nisem še slišal, da bi tam, kjer so izglasovali svojo občino, želeli njeno ukinilev, razen, če so kje kak kraj nerazumno priključili k nepravi občini. Te napake zdaj odpravljamo. Kaj pričakujete, da bo občina přinesla Trzinu? Najprej boljšo oziroma kakovostnejšo komunalno oskrbo in dejavnost javnih služb. Nalo popoln vpliv na urejanje Trzina. Preprečili bomo lahko tak razvoj, od katerega bi imeli največ koristi vsi drugi, razen Trzincev. Pričakovanja ljudi v Trzinu so mnogo večja od tega, kar imamo. Standard dostopnih javnih dobrin je pod nivojem primerljivih krajev. Recimo: kabelsko televizijo ima že zadnja vas. No, tu je treba omeniti še kulturno in družabno življenje. Tega pa ni in ga ne bo, dokler ne bo oblikovano občinsko arhitekturno središče. Trzin je zdaj kraj treh enot brez duše. V Domžalah je slišati glasove, da bomo, če se osamosvojimo, plaćali sanacijo ceste M 10 ter ureditev industrijske cone, šole itn. Trzin naj tega ne bi zmogel. Kdo bo moral komu kaj plaćati je prihodnja zgodba, ki me sploh ne skrbi. To bo si var delitvene bilance, če bo, in upam, da bo, referendum uspešen. Nisem pa slišal, da bi si Domžale gradile v Ljubljano svojo cesto. Predvidevam, da bodo uporabljali kar to, in to po vsej dolžini. Sicer pa je finančna konstrukcija taka, da ne more v ničemer bremeniti Trzina. Za cono pa bo treba zahlevati račune o lem, kam je šel denar. Cena kvadratnega metra je zelo visoka in mora pokriti več, kot je tam narejenega. Moja ocena je, da bo Trzin bogata občina in da bo zmogel več, kot bi nam želeli tisti, ki bi nas radi v teli dneh pred referendumom strašili. Sicer jih pa moramo razumeti. Če vidiš, da boš iz vprege izgubi! najboljšega konja, je strah upravičen. RAZMIŠLJANJE USTAVNEGA SODNIKA DR. TONETA JEROVŠKA MNENJA KRAJANOV TRZINA 0 USTANOVITVI OBČINE TRZIN Ali smo kadrovsko dovolj močni za samostojno občino? O lem ni nobenega dvoma. V Trzinu je toliko sposobnih, kreativnih in svetovljanskih ljudi, da bi lahko upravljali državo. Mislim, da ni nobenega področja, za katerega ne bi mogli oblikovati kar celega tima. Sicer pa je reklama za sposobnost in iznajdljivost že kar cona sama. Kakšne zasluge imate kot ustavni sodnik za to, da bomo imeli referendum in nato občino? Prav nobenih. K temu, da je Ustavno sodišče terjalo od Državnega zbora referendum za Trzin in za druge kraje, sem prispeval samo en glas. Pa še tega ne bi mogel dali, če ne bi Državni zbor dovolil referenduma krajem, ki so imeli celo mnogo slabše zakonske pogoje za občino kol Trzin. Gledano z ustavnega vidika pa seveda, če ne bi bil ovira zakon, ni prepreke za ustanovitev občine ludi v drugih primerljivih krajih, s tem, da so ta drugi krog nastajanja občin že za-mudili. V petek, 12. junija 1998, vas vabimo na zbor krajanov krajevne skupnosti Trzin, ki bo ob 19. uri v dvorani KS Trzin. Na zboru boste lahko izvedeli vse o tem, kaj bo Trzinu přinesla samostojnost! VABLJEIUI! SMO ZA SAMOSTOJNO TRZINSKO OBČINO! ^ O svojem kraju hoćemo odločati sami! Hoćemo, da se trzinski denar vrača in porabi v TrzinuI Želimo skladnější razvoj kraja, po željah in meri Trzincev! ^ Potrebujemo občino, ki bo prisluhnila našim potřebám in željam! ^ Svojim otrokom smo dolžni zagotoviti občino, na katero bodo ponosni in ki jim bo nudila prijetno življenje! © kov, šporlnikov in drugih interesenih skupin. Kraj bi bil lahko bolj prijazen za svoje prebivalce. Vse kaže, da bi bil Trzin kot občina bogat. ^^ Ivko RUČIGAJ Jfl^Pi^^ vodovodni instalater 1er dolgoletni bivši predsednik KUD Franc Kotar in poveljnik GD Trzin ^ Mislim, da bomo imeli od svoje ^^^ občine precej več koristi, kot pa če /iHH . ig&rt ostanemo pod domžalsko. V Trzi-I nu je veliko obrtnikov, podjetij in I zaposlenih, ki plačujejo davke, žalo bi več denarja lahko ostalo v Trzinu. Z več pod palcem pa bi lahko precej izboljšali komunalno ureditev kraja: njegovo infrastrukturo, pločnike, razsvetljavo in vse drugo, hkrati pa bi lahko izboljšali ludi samo življenje v kraju. Vsaka organizacija in društvo bo lahko od občine imela več koristi, kot jih imajo zdaj. Pričakujem, da bo bolje za-živelo tudi družabno in kulturno življenje v Trzinu. Mislim, da je lastna občina nujnost, še zlasti, ko bo v kratkem zra-sel načrtovani center Trzina. Tam se bo, kot pravijo, kar na lepem pojavilo še 300, 500 ljudi. Takrat bomo prav gotovo izpolnjevali tudi pogoj o šlevilu prebivalcev. Sicer pa je zdaj v Sloveniji kar nekaj občin, ki imajo manj prebivalcev, pa so občine. Živko SAVIČ lastnik podjetja Simps'S Mislim, da bi Trzin v primerjavi z domžalsko občino lahko predstav-Ijal došli bolj zaokroženo celoto, ki bi uspešno živela samostojno, zato sem absolutno ZA. Veliko ljudi bi lahko svoje potrebe in interese uspešno zadovoljevalo v naši občini. Dosti bolj samostojno bi se lahko odločali o potrebah in dejavnostih kraja. Trzin ima pač svoje specifične potrebe, ki niso vedno takšne, kot bi nam jih bili v Domžalah pripravljeni priznati. Upam, da bo vodstvo občine imelo pravi posluh za želje in potrebe krajanov, saj bo občina le tako lahko úspěšná. Po drugi strani pa moram izrazili določen strah. Občina zahteva odgovornost. Za dejavnosti, ki bodo zadovoljevalo potrebe ljudi, potrebujemo odgovorne in sposobne ljudi. Bojim se, da mogoče nimamo najboljših kadrov. Ne da ne bi hoteli delati, ampak mogoče da ne znajo, da niso dovolj izkušeni za potrebe, ki se bodo pojavljale v za-čctncm delovanju občine. Bojim se tudi, da bi bila priča-kovanja in želje krajanov prevelike, da jih ne hi mogli ures-ničiti. To bi lahko pripeljal do nezadovoljstva ljudi. Ne vem, mogoče je moj strah protírán, pač kor nimam zadost-nih informacij. Kljub vsemu mislim, da za glasovanje ni dílem. Mislim, da občina lahko veliko naredi za razvoj kraja in tudi industrijske cono. MNENJA KRAJANOV TRZINA 0 USTANOVITVI OBČINE TRZIN RAZMIŠLJANJE OBČINSKEGA SVETNIKA FRANCA REITERJA tĚmn Rudi SCHOSS predsednik PD Onger Trzin Absolutno sem za trzinsko občino. Eden od razlogov, zakaj sem za lastno občino, je tudi v tem, da so nam Domžale nekako vsilile industrijsko cono in jo zdaj imamo z všemi dobrimi in slabimi stvarmi, denár iz conc pa odteka samo v Domžale. Pričakujem, da nam bo občina Trzin přinesla bolj smotr-no gospodarjenje z lastnim denarjem. Mislim, da bomo majhna občina z velikimi prihodki. Vse to bo ugodno vpli-valo na življenje kraja in nenazadnje tudi na življenje po-sameznikov in trzinskih društev. Kar se tiče našega planinskega društva menim, da bomo prišli bolj do veljave, da bomo mogoče dobili ludi več denarja. Mogoče bomo celo lahko vplivali na delitveni ključ, česar v Domžalah ni možno. Tone ŠKRLEP «. eden najuspešnejših trzinskih športnikov - triatlonec Komaj sem čakal trenutka, da nam dopustijo, da se sami odločimo, ali hočemo svojo občino. Sicer moram priznati, da sem bil ob prvém j referendumu proti. Mogoče smo I bili takrat premalo obveščeni, zdaj I pa skrbno spremljam dogajanja v občini in občinsko zakonodajo in sem vse bolj za osamosvojitev. Menim, da je Trzin zaradi močne obrti in podjetnišfva nasploh zadosti bogat. Gledam na primer Mengeš, skozi katerega se vsak dan vozim, in vidim, kako se uspešno razvija. Menim, da imamo v Trzinu celo boljše pogoje. Prepričan sem tudi, da v Trzinu imamo primerne kadre za vođenje občine. Kot športnik upam, da bomo s svojo občino tudi na tem pod-ročju precej pridobili. Doslej smo se s športom Trzinci v glavnem ukvarjali le bolj posamično. Nekaj starih Trzinccv je bilo še vezanih na Mengeš, saj smo tja hodili v osnovno šolo, v zadnjem času pa se jih je precej preusmerilo tudi v Domžale. V Trzinu pa je bilo, razen v času razcveta ŠD Partizan, vse bolj prepuščeno posameznikom. Menim. da se bodo razmere izboljšale tudi na tem odročju in da bomo lahko uspešni. Jože STIH predsednik KUD Franc Kolar Trzin Seveda sem za občino. Samostojno bomo lahko upravljali z denarjem, ki ga zaslužimo v Trzinu. Zdaj je tako, kot če bi mi někdo z Doba določal, kaj naj delam s svojim denarjem v svoji hiši. Trzinci se med seboj bolje poznamo. Trzinski funkcionarji FRANC REITER (SKD) občinski svetnik Občine Domžale Ali ste za samostojno občino Trzin in zakaj? Sem za trzinsko občino in pozdravljam Irud Sveta KS Trzin za samostojno občino. Že za prvo pobudo za ustanovitev občine je bilo potrebno pridobiti več statističnih podatkov, na domžalski občini pa ni bilo moč dobiti nobene številke!? K sreči so se drugače obnašali na ministrstvu in statistiki. Gospod Ipavec je z njihovimi podatki lahko napisal prepričljiv elaborat za vlogo na Ministrstvu za lokalno samoupravo in za Državni zbor. Vendar se je lakrat razpoloženje v vrhovih spremenilo. Opazni so bili nenatlni vplivi. Trzin, ki je ime! sprva celo po mnenju ministra za lokalno samoupravo in mnenju državnega sekretarja vse pogoje za uspešno občino, nenadorna ni več zadovoljeval "kriterijev" in nenadorna naj bi bil skorajda nenaseljen. V občinskem svetu tako nismo dobili soglasja za nadaljevanje poslopka za lastno občino! S poizvedovalnim referendumom nam ponuja Ustavno sodišče edinstveno priložnost za uspeh, zalo bom glasoval "ZA". Kako lahko v sedanji občini prodrejo trzinske zahteve in potrebe? Ko se v začetku leta v občinskem svetu potrjuje občinski proračun, se vedno upoštevajo sorazmerni deleži investicij in vzdrževanja po kra-jevnih skupnostih. Ce bi vse, kar pride v proračun, uresničili, bi bili lahko zadovoljni. Toda po dveh ali treh rebalansih, ki se vsako leto zvrstijo, smo vsako lelo lahko ugotavljali, da predvsem v Trzinu v tekočem letu nikdar "ni bilo pogojev in možnosti" za uresničitev pro-jektov. Tako je vsako leto do Trzina pricurljal le majhen delček predvi-denega proračunskega denarja. Mnogo bolj dejavna in uspešna pa je bila (in je še) občina pri trženju s trzinskimi zemljišči. Kaj pričakujete od lastne občine? Z občinskimi dohodki, in s svojo zemljo, bomo lahko sami gospodarili. In prepričan sem, da bomo to dělali kot dobri gospodarji! Ozrimo se na sosednje odcepljene občine: Lukovico (katere KS so bile v prejšnji občini med manj razvitimi), Moravče in Mengeš. Vse gospodarijo zelo uspešno! Napredek v teh občinah je viđen in zavidljiv. V Trzinu imamo še boljše izhodišče. Zakaj ne bi bili optimistični? Ali pričakujete veliko težav pri delitveni bilanci? V celotni državi se vlečejo mnoge nezaključene delilvene bilance, kar pomeni, da je to zapleten postopek. Tudi v Trzinu se verjetno ne bo mnogo bolje godilo. Hoćemo dvigniti glave in odločati o svojem, o našem življenju in o usodi naših otrok! Nočemo gledati, kako gre razvoj mimo nas! Nočemo, da o nas odločajo drugi! GLASUJMO ZA SVOJO 0BČII\I0! Glasujmo za občino, da bo več denarja za naše ceste, za naš vodovod, kanalizacijo, razsvetljavo in drugo komunalno ureditev! V občini bomo Trzinci imeli več besede pri urejanju kraja, pri njegovem širjenju, pri njegovem izgledu! V naši lastni občini bo več denarja za kulturno in družabno življenje kraja! Trzinska društva bodo iz trzinskega občinskega proračuna dobila neprimerno več denarja, kot ga dobijo zdaj! •s? V trzinski občini bo lažje přišel do izraza glas Trzincev! To bo naša občina! To bo tvoja in moja občina! Domžalska občina: =» ne čuti trzinskih potreb, => ne sliši trzinskih želja, => ne upošteva trzinskih zah-tev, TROŠI PA TRZINSKI DENAR! MNEN JA KRA JANOV TRZINA 0 USTANOVITVI OBČINE TRZIN bodo bolj đostopni. kol pa so nam zdaj domžalski. Laslna občina bo přinesla vrsto prednosli. Trzin je podjetniško zadosti močan, da se bo verjetno dalo zbrali več denarja za življenje kraja, pa naj gre pri lem za kulturo, šport, šolo, vrtec in drugo. Vem, da se vse ne bo dalo uredili kar takoj. Prepričan sem, da bo zagon občine drag. Sprva bomo za samo občino zagotovo rabili precej denarja. Nekaj let bo težje, potem pa bo steklo in na dolgi rok bo na vseh ravneh bolje in bomo močna občina. Kar se konkretno tiče Kulturnega društva, pa ne pričakujem prav dosti. V Domžaiah naših uspehov ne priznavajo prav došli in mislim, da bo v Trzinu podobno. Naša gle-dališka skupina je sicer navzven zelo uspešna - o tem pri-čajo tudi številna vabila iz vse Slovenije in tudi vse već iz tujine. Vendar nam to v našem okolju neradi priznajo. Predvsem se bomo trudili, da bi v naše vrsle vse bolj vključevali tudi mladino in da bi imeli tudi dvoranske predstave, ne le ulične. Ivan VIRJENT podjetnik, Viplam Ne vem, ali imate mogoče slabe pogajalce, da se ne morejo z občino Domžale pogovorili, da vam vrnejo listi delež, ki vam pripada. Mislim, da bi bil lakšen dogovor z Domžalami ccnejša varianta kot pa nastavljanje lastne občine, z vsemi tistimi slroški in kadri. Če pa se z Domžalčani res ni mogoče pogovorili, potem seveda ne kaže drugega, kot cla se Trzin osamosvoji. Kot pravile, dogovor s sedanjo občino ni možen, zato verjetno ne kaže drugega, kot da greste v ustanovitev svoje občine. Treba pa je temeljito pretehtati vse koristi in ceno osamosvajanja. Jasno da sem za občino, će izračuni ka-žejo, da bo Trzin s tem pridobil. Zase vedno vem, z last-nim izračunom, koliko bom vložil in koliko pridobil. Enak izračun bi bi polreben za trzinsko občino. Če le nekaj profitiramo, potem se izplača. Gorazd ZAVRŠIMIK podjetnik, gostinec Sem za trzinsko občino! Predvsem zato, ker preveč našega denarja porabijo v Domžaiah. Če bo denar oslal nam, bomo lahko bolje poskrbeli za infrastrukturo, ceste, za športni park, igrišča in športne objekte. Vse bo lahko bolje. Če bomo imeli svojo občino, bo tudi lažje upravljali naše zahteve in potrebe, saj bomo občinske funkcionarje poznali. Zdaj niti ne vem, kdo so v Občini. Vsem Trzincem bi svetoval, naj glasujejo za občino. TO JE DRUGA PRSLOŽNOST, TRETJE BUE BOI ■ T se se začne in konča pri denarju, vendar I / denar ni vse! Ce ste prebrali, kaj menijo o ■ / nujnosti ustanovitve nove občine Trzin ne-V kateri naši sokrajani, ste opazili, da praktično vsak pravi, da moramo na svoje, da bomo lahko končno sami odločali o denarju, ki zdaj nenadzorovano odteka iz Trzina. To drži in to je eden glavnih argumentov, zakaj želimo na svoje. Če pa se poglobite v nadaljnje argumente, boste hitro opazili, da večina računa, da se bo z denar-jem, ki naj bi ostal v Trzinu, stvari izboljšale ravno na področju, ki se zdi njim najpomembnejše. Takšnih po-dročij in z njimi potřeb, kamor bi morali vložiti denar, pa je nešteto, skoraj toliko, kot nas je v našem kraju. Potrcb, ki kličejo po vlaganjih, je tako veliko tudi zato, ker se dosedanja občina za potrebe Trzinccv ni dosti brigala. Veliko stvari so potisnili pod preprogo in čakali, da čas zadeve reši po svoje. Trzinska občina se bo s temi stvarmi morala ukvarjati. Ker je zahtev zelo veliko, denar, ki ho na razpolago, pa omejen, bo treba sestaviti prednostno lestvico potřeb in jih nato reševati po vrstnem redu, glede na to, kako žgoči so problemi na posameznem področju. Za vse enostavno tudi v, kot upamo, bogati občini Trzin, ne bo zadosti denarja. Treba bo, kot žc opozarjajo nekateri, tudi krepko prijeti za delo. Upamo, da bomo za takšno delo lahko pritegnili kar največ Trzinccv, saj bomo dělali zase, za svoj kraj. Občina sama, še zlasti, če ne želimo, da bi bila draga. vsega ne bo mogla narediti. Naloga občinskega vodstva bo predvsem v tem, da bo organizirala in usklajevala delo in naloge, drugo pa bomo morali poskrbeti kar tisti, ki bomo najbolj zainteresirani, da se kak problem reši. Med Trzinci je opazen tudi strah, da bomo z novo občinsko upravo dobili dodaten birokratski stroj, ki bo po svoje požiral trzinski denar. Vodstvu nove občine bo treba na vsak način gledati pod prste, zaposleni na občini bodo delali za trzinski denar in za trzinske interese. Prav v tem pa je bistvo stvari. Zdaj se tisti. ki jih je strah stroškov nove občine, nc zmrdujcjo nad tem, da del njihovega denarja trošijo tudi za plačevanje zaposlenih na domžalski občini, pa tamkajšnji aparat zelo mačehovsko gleda na Trzin. Problem pa bo plačevati del občinskih uslužbcnccv, ki bodo delali in bodo morali dclati za Trzin. Če bodo dobro delali, bodo precej bolj upravičeni do plač iz skupne trzinske malhe kot zdaj nekateri (že prc.šte-vilni) uradniki na domžalski občini. Razlika med trzinskimi in domžalskimi funkcionarji bo tudi v tem, da jih homo praktično vse poznali, da nam bodo precej bolj doscgljivi, kot pa so nam tisti iz Domžal. Vsak Trzinec bo lahko stopi! v občinsko pisarno in kateremu od svojih znancev pojasnit, kako naj se za-vzamc za njegov problem. To zdaj prccej težje naredimo z uradniki v Domžalah. Ker bodo zaposleni v trzinski občini bolj poznani, se bodo tudi satni bolj zavedali odgovornosti. Zaposlenim ne bo všeč, čc bodo v očeh sokrajanov veljali za nesposobne in lenuhe. Bolj sc bodo zavzeli, da bodo delo dobro opravili. Prav zaradi majhnosti pa bo trzinska občina tudi preccj bolj prijazna do vseh nas. Veliko lažje boino reševali svoje probleme, ki so vezani za občino in lahko bomo tudi sami prispevali k temu. da bo naš kraj prijazen in doinač. Lahko homo cclo zaustavili prevelik dotok tu-jcev, saj se nc želimo izgubiti med reko tujccv, ki naj bi sc po domžalskih načrtih v prihodnjih letih zlila v Trzin. Prav zaradi tega ne smemo odlašati. Trzinska občina bo lahko šc kako pomembno vplivala na příhodnost našega kraja! Glasujmo torej ZA! Ne zamudimo priložnosti! Ne pustimo razvoju. da gre mimo nas! Ali smo Trzinci ali ne?! PRAVICO imamo do svoje občine.