Štev. G GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO LJUDSKA IN 62250 TUUIJSKA KNJIŽNI Junij 1974 ______PTUJ Trg svobode 1 Todo Kurtović nas obiskal NA ROB DVEH BORBENIH PRAZNIKOV: „Čuvajmo svetle tradicije NOB“ 13. junija je obiskal naše podjetje Todo Kurtović, sekretar v izvršnem komiteju predsedstva centralnega komiteja ZK Jugoslavije. V tem času je bil na obisku v ptujski občini. Visokega gostia so spremljali: Alcsjiz Briški, član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS, Slavko Soršak, sekretar medobčinskega svetia ZKS Maribor in predstavniki političnega aktiva občine Ptuj: Alojz Goijčič, sekretar občinskega komiteja ZK Ptuj, Branko Gorjup, predsednik SO Ptuj, Franjo Gniilšek, dipl. ing., predsednik izvršnega sveta SO Ptuj, predsednik občinskega sveta sindikata, predsednik občinske konference zveze mladine, podpredsednik občinske konference SZDL in predsednik zveze borcev. V našem podjetju so Toda Kurtovića sprejeli: glavni direktor Milan Krajnik, dipl.. oec., Peter Gegič, namestnik sekretarja sveta osnovnih organizacij ZK, Anton Kurilič, predsednik tovarniške konference sindikata TGA. Glavni direktor ie gosta nato vodil po našem podjetju. V TOZD Glinica je Jože Kuzma, dipl. jng., direktor TOZD, seznanil gosta s proizvodnim procesom, V TOZD Aluminij je pa to storil Vojteh Rajher, dipl. jng., direktor TOZD Aluminij. Po Oiglledu podjetja je bil organiziran dk-upen sestanek s tov. Kurtovićem in njegovim spremstvom. Na ta .sestanek so bili povabljeni tudi vsi direktorji TOZD našega podjetja, predsednik delavskega sveta TGA, predsedniki delavskih svetov TOZD, predsedniki osnovnih organizacij sindikata in sekretarji osnovnih organizacij ZK. Sestanek je bil organiziran v restavraciji. Najprej sta Toda Kurtovića seznanila z družbenopolitičnim in gospodarskim razvojem ptujske občine Alojz Gojčič, sekretar komi- teja OK ZKS Ptuj in Branko Gorjup, predsednik ptujske občinske skupščine. Peter Gegič, namestnik sekretarja sveta osnovnih organizacij ZK v našem podjetju, je gostu obrazložil delo zveze komunistov in aktivnost, predvsem po zadnjem kongresu. Seznanil ga je 'tudi z delom drugih družbenopolitičnih organizacij v tovarni. minijske industrije rešljivi tudi s sporazumevanjem med proizvajalci. Todo Kurtović je nato posebej podčrtal potrebo po odpiranju m nadaljnjem povezovanju /gospodarstva in 'tudi drugih področijl — tako na ravni občin kot republik. Takšno povezovanje ima v sebi tudi vse elemente krepitve bratstva in prijateljstva med na- Glavni direktor pojasnjuje Todu Kurtoviću problematiko proizvodnje aluminija v elektrolizi B Glavni direktor je potem temeljito razčlenil pereče probleme celotne jugoslovanske a-luminijske industrije, katero tarejo najrazličnejše težave, predvsem pa energetske, surovinske in tržne. Poudaril je, da bi te probleme lahko reševali s sistemskimi rešitvami, ki pa bi morale biti mnogo hitreje uresničevane. Todo Kuirtoviić se je zahvalil za prisrčen sprejem. Nanizal je vrsto nalog, ki čakajo ■komuniste in vse delovne ljudi naše 'skupnosti po X. kongresu ZKJ. Osnova vseh akcij mora biti temeljito in dosledno uresničevanje določil nove ustave. Tej nalogi morajo še posebej komunisti posvetiti izredno pozornost. Po njegovem mnenju so lahko problemi alu- širni narodnostmi, navzven pa pomeni notranjo enotnost in velilk ugled Jugoslavije v svetu. Ker spada ptujska občina v okviru Slovenije med manj razvite občine, se je Todo Kurtović dotaknil tudi tega vprai-šanjia. O odnosih med razvitimi in manj razvitimi območji je poudaril, da so slednja dosegla v zadnjih letih velik napredek. Viden je tudi v ptujski občini. Po njegovem mnenju pa razkoraka med razvitimi in manj razvitim; območji in Občinami ne bo moč povsem zožiti, storiti pa je treba vse, da ne bo prevelik. Visoki gost je bil nato skupaj s političnim vodstvom ptujske občine in predstavniki našega podjetja na kosilu. Popoldne pa ie imel predavanje za politični aktiv ptujske občine v Narodnem domu v Ptuju. K.-n. To so bile besede tovariša Tita na svečani proslavi v Drvarju v nedeljo, 3. junija 1974. Besede, na katere nikoli ne bi smeli pozabiti, besede, ki povedo mnogo več kot samo to, da je mladim, kot tudi ostalim državljanom, tovariš TITO poslal tak apel. Ob tem pa se moramo nedvomno spomniti našega velikega praznika, 4. julija — DNEVA BORCEV —, katerega bomo letos praznovali že dvajsetdevetič v svobodni Jugoslaviji; poteka namreč 33 let od usodnega dne, ko se je naš narod pod vodstvom tovariša TITA in komunistične partije Jugoslavije z orožjem v roki uprl okupatorju, ki je hotel iztrebiti in uničiti tudi naš slovenski narod. S tem dnem se je namreč pričel neusmiljen in neizprosen boj, vendar za naše narode zmagoslaven. Zato se prav tega dne z bolečino v srcu spominjamo vseh tistih, ki so dali svoja dragocena življenja za našo boljšo sedanjost in bodočnost. Na ta dan bomo na grobove padlih položili vence in sveže cvetje, s čemer bomo najbolj dokazali, kaj čutimo do njih. Vsekakor pa bomo prisegli še večjo zvestobo naši ljudski revoluciji in našemu tovarišu Titu, da bomo vedno čuvali bratstvo in enotnost naših narodov in da nas ne bo omehčal nihče, čeprav vemo, da so danes med nami še vedno sovražniki, ki željno pričakujejo trenutek, ko bi lahko pokazali svoj pravi obraz. Čeprav nas še vedno pestijo razne nevšečnosti in neugodnosti v našem gospodarstvu, pa vseeno ne moremo nikoli pozabiti tistih, ki so se borili za povsem drugačne namene, ne pa za to, da se posamezniki bogatijo na račun delavskega razreda, ki jim bo to početje moral preprečiti. Tudi danes, po tolikih letih, smo še vedno priče nenehnemu razvoju in napredku naše socialistične Jugoslavije, ki je brez dvoma lahko za vzor mnogim državam na svetu, kljub določenim notranjim težavam, katerih pa ne manjka niti drugje. Če je danes še vedno precej stvari neurejenih, je vsekakor precejšen del krivde tudi na nas vseh, ki smo take stvari dovoljevali in dopuščali, pa mirno gledali, kot da nas to sploh ne prizadeva. Vsi, ki mislijo, da je prišel čas, da lahko dvigajo svoje glave, so se prav gotovo še kako zmotili,,kar jim je brez dvoma še najbolj dokazal X. kongres ZKJ in njegova enotnost. V njegovih resolucijah in ostalem gradivu je toliko stvari, ki jasno dokazujejo, da pri nas ni več govora o neenotnosti, kljub nekaterim kiksom, ki pa ne predstavljajo prav nobene ovire za nadaljnje razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov med našimi narodi. Še vedno bijemo boj za popoln uspeh naše stabilizacije v gospodarstvu in prav gotovo bomo z našimi delovnimi ljudmi to tudi dosegli, pa povsem uresničili tisto, za kar so nas zavezali NOB, tovariš Tito in zveza komunistov Jugoslavije. V juliju pa Slovenci praznujemo še en praznik — 22. julij — dan vstaje slovenskega naroda, ki pa je zelo tesno povezan z dnevom borca, saj je slovenski narod enako kot vsi ostali narodi Jugoslavije spoznal, da je končno le napočil čas, da si lahko naš delovni človek pribori svoje pravice edinole z bojem, ki mu mora prinesti vse, kar mu je bilo stoletja oporekano in odvzeto. Ob obeh praznikih v juliju nam naj še enkrat spomin seže daleč nazaj v težke in hude čase, ki so nam ob skupnih akcijah, v bratstvu in enotnosti le prinesli dolgo pričakovano svobodo. Naj nas vse vnaprej še bolj vodijo izrečene Titove besede v Drvarju, kot tudi izrečene besede na X. kongresu ZKJ, iz katerega veje ta naša skupna moč in naša enotna akcija . Naj delovne ljudi preveva tista misel, kot jih je prevevala pred tolikimi leti, ko so se naši narodi z veliko zavest jo borili proti okupatorju. Danes pa se moramo še vedno boriti proti tistim, katerim ne ugaja naša socialistična ureditev in jim je tudi nova ustava trn v peti. Prej kot slej bodo tudi ti morali sprevideti, da so bili v zmoti, kar jim bodo dokazali naši skupni delovni rezultati. Ob obeh praznikih vsem — iskrene čestitke! F. Meško Izkop peči v elektrolizi A Kako smo poslovali? Iz tabel I. in, II. je razvidno, kako smo poslovali maja, 1974 in v času od I. do V- 1974. Indeks 1974/1973 pr-ikaauje odnos dosežene proizvodnje nasproti enakemu obdobju lani. I. DINAMIKA PROIZVODNJE — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA Obrat —• mesec plan Doseženo v mesecu kumulat- 1974/\L973 A. GLINICA: 1. Izluženo: — april 100 94,66 100,69 100,78 — maj 100 91,09 98,71 98,55 2. Kalcinirano: — april 100 106,54 104,34 107,11 — maj 100 112,95 106,05 112,33 B. ALUMINIJ: 3. Hala A: — april 100 101,19 108,53 59,54 — maj ,100 102,32 106,61 67,22 4. Hala B: — april 100 103,84 103,03 103,73 — maj 100 101,51 102,72 103,27 5- Hala B-12 P: — -april 100 115,30 1,03,25 87,86 — maj 100 115,91 105,85 100,24 6. Hala B 12 S: — april 100 82,98 103,55 118,68 — maj 100 65,76 95,79 91,74 7. Livarna; — april 100 100,52 101,77 82,27 — maj 100 102,23 101,88 86,73 8. Anodna masa: — april 100 97,32 93,85 178,19 — maj 100 160,67 102.15 176,72 II. PRIKAZ PORABLJENIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA — V/1974 I n d ek S Na 1 tono proizvoda Plan maj I-V/1974 1. Al hidrat — AI2O3 — boks-i-t 100 103,90 100,98 — Na OH 100 1,21,92 Ì1502 — para 100 117,52 106,72 2. Aluminij Hala A: — -glinica 100 100,00 100,00 — anodna masa 100 95,08 108,20 — -kriolit ,100 73,33 96,67 — alum, fl-uorid 100 80,00 90,00 — el. energija — ■ .kemija 100 95,61 95,43 Hala B: — glinica 100 100,00 100,00 — anodna, masa 100 105,91 99,65 — kriolit 100 110,00 93,33 —• alum, fluorid 100 82,50 80,00 — el- energija — kemija 100 102,95 100,68 Hala B-12 P: — .glinica 100 100,00 100,05 — anodni bloki 100 119,64 104,11 — -kriolit 100 100,00 83,33 — alum, fluorid 100 30,00 ,57,50 — -el. energija — kemija 100 95,33 97,03 Hala B-12 S: —• glinica 100 100,05 99,95 — anodna masa 100 96,52 98,09 — kriolit 100 100,00 83,33 — alum, fluorid 100 80y00 82,50 — el. energija — kemija -Anodna masa: 100 111,70 104,63 Za izvoz: — petrol koks 100 100,77 101,03 —• katranska .smola 100 99,56 98,72 Za domačo uporabo: — petrol koks 100 100,36 100,81 — .katranska .smola 100 98,59 97,55 — -el, energija 100 97,26 94,74 V MAJU 1974 Maja se je poškodovalo 17 delavcev. Prikaz ponesrečencev po TOZD in DS skupnih služb pri delu na poti skupaj TOZD GLINICA 1 2 3 TOZD ALUMINIJ 4 — 4 TOZD VZDRŽEVANJE 8 — 8 TOZD PROMET 2 — 2 DS skupnih -služb — — — SKUPAJ : 15 2 17 Število nezgod po virih Strojna naprava ali priprava 10 tujek 1 prometna sredstva 4 prometna pota 2 nezgod 17 Število nezgod po vzrokih Osebni 11 Neuporaba osebnega zaščitnega sredstva 2 Neprimeren način dela 1 Neupoštevanje prometnih predpisov 2 Neupoštevanje varnostnih predpisov _________1 ■nezgod 17 Maja so se poškodovali naslednji delavci: TOZD GLINICA 1. Jože Planjšek, mat. št. 825 iz glinice - beli del — se je 9. maja 1974 peljal z mopedom na delo. Med vožnjo mu je priletel tujek v levo oko; poslan je bil v mariborsko bolnišnico. 2. Ivan Cafuta, mat. št. 4104, iz skupine za vzdrževanje, je 17- maja 1974 demontiral greznično črpalko v beli filtrirnici. Pri dvigovanju oz. nalaganju črpalke na voziček ga je ta stisnila; poškodoval si je zapestje leve roke. 3. Maks Satler, mat. št. 2222, iz glinice — rdeči del — se je 26. maja 1974 peljal s kolesom na pomožni motor — na delo. V križišču s_ prednostno cesto je trčil v mimo vozeči avtomobil. Utrpel je hujše telesne poškodbe in se zdravi v ptujski bolnišnici. TOZD ALUMINIJ 1. Ivan Kosi, mat. št. 3289, iz elektrolize - hala A — je 1. maja 1974 z »Miag« vozičkom zapeljal na poškodovani tlak in izgubil oblast nad volanom. Skočil je z vozila in si ob tokovodniku poškodoval rame. 2. Franc Beranič, mat. št. 3846, iz elektrolize — hala B — se je 4. maja 1974 pri izbijanju klina iz prebijalca s kladivom poškodoval mezinec desne roke. 3. Tomo Miličevič, mat. št. 3175, iz elektrolize — hala A - se je pri izbijanju ločilnega stikala v kanalu s kladivom udaril po desni roki. Utrpel je lažjo poškodbo. 4. Konrad Kostanjevec, mat. št. 3068, delavec iz livarne, je 21. maja 1974 padel po stopnicah in sl lažje poškodoval hrbet. TOZD VZDRŽEVANJE 1. Anton Sukanec, mat. št. 2501, iz strojnega vzdrževanja, je 10. maja 1974 montiral korito na elektrolitsko celico, pri tem ga je udaril kavelj dvigala po glavi. Utrpel je lažjo poškodbo. 2. Marjan Bezjak, mat. št. 3951, iz strojnega vzdrževanja, se je 13. maja 1974 poškodoval. Pri vrtanju ročice za kladivo drobilca mu je ta padla na palec leve roke. Utrpel je lažjo poškodbo. 3. Stefan Beznjak, mat. št. 3070, iz strojnega vzdrževanja, si je 20. maja 1974 pri brušenju glave vijaka poškodoval kazalec in palec leve roke. 4. Franc Vidovič, mat. št. 241, iz strojnega vzdrževanja je 22. maja 1974 pripenjal priklopnik k »Miag« vozičku. Pri tem mu je železni vzvod stisnil kazalec leve roke. Utrpel je lažjo poškodbo. 5. Franc Drevenšek, mat. št. 1125, iz strojnega vzdrževanja, je 25. maja 1974 nameščal tesnilo na mokrem mlinu v glinici — rdeči del. Delo je opravljal na višini; nenadoma mu je postalo slabo, zaradi tega je padel z mlina na betonska tla. Utrpel je težje telesne poškodbe. 6. Franc Simenko, mat. št. 3399, iz strojnega vzdrževanja, je 26. maja 1974 v livarni popravljal trak za hlebčke. Ponesrečenec je čepel na traku, medtem je posluževalec vklopil trak, ki mu je stisnil kazalec desne roke. Utrpel je lažjo poškodbo. 7. Ludvik Fele, mat. št. 2575, iz elektro vzdrževanja, je 27. maja 1974 navijal kabel transformatorja za malo napetost — na valj. Pri navijanju si je na ostrem robu valja porezal dlan leve roke, pri tem pa utrpel lažjo poškodbo. 8. Anton Malek, mat. št. 2104, iz gradbenega vzdrževanja, si je 30. maja 1974 pri sestopu z elektrovozička poškodoval desno nogo v kolenu. TOZD PROMET 1. Janez Ovčar, mat. št. 2404, iz železniškega prometa — transportna skupina, je 15. maja 1974 razkladal boksitno rudo iz železniškega vagona. Po končanem razkladanju je nameraval vagon očistiti, zaradi tega je pomaknil vrata. Pri premiku so vrata padla s tečajev ponesrečencu na nogo. Poškodoval si je gleženj leve noge. 2. Martin Pišek, mat. št. 3146, iz železniškega prometa, je 19. maja 1974 po končanem premiku vagona stopil na grudo boksita in si poškodoval desno nogo v gležnju. SIAL MANIFESTACIJA BRATSTVA IN ENOTNOSTI Ni točnih podatkov, koliko delovnih organizacij in koliko tisoč delavcev je vključenih v delavske športne igre jugoslovanskih narodov, Niekaj je vsekakor neizpodbitno — že tretjič zaporedoma bo 60 članov našega kolektiva del 350 udeležencev »DELAVSKO-ŠPOKTNIH IGER ALUMINIJ-CEV JUGOSLAVIJE«. Leta 1971 je tov. KRSTE LOKAŠ, VKV delavec iz tvornice laikih metala »Boris Kidrič« Šibenik, dal idejo o ustanavljanju delavskošpoirtaih i-■ger, na katerih bi sodelovali delavci vseh proizvajalcev in predelovalcev aluminija. Že tega lieta so se sestali pred-isitaivnliikii šestih dielovnih kolektivov in ustanovili igre »SIAL« —• športne igre alumi-niljcev. Za častnega predsednika je ibil imenovan tov. KRSTE LOKAŠ. Že naslednje leto se je v prekrasnem ambianltu hotelov »SOLARIS« v Šibeniku pomerilo po 80 delavcev aluminijske .industrije med seboj v sedmih športnih pag-ornah jn .začelo qpl-emienjevati ideje o zbliževanju delavcev sorodne industrije. BiH go to prvi poskusi, da bi resne gospodarske probleme in medsebojne odnose v proizvodnji jn predelavi -aluimiinijia čimbolje in čim-hitreje urejali. Sport; je bili in bo ostal način za najhiibrejše zbliževanje im reševanje vseh problemov. Šport ne pozna maja, ne rasne in politične pripadnosti, zbližuje in premo-stuje naj večje jezove mied narodi. V statutu »SIALA« je kot cilj -iger navedeno: — utrjevanje prijateljskih od-nas-o-v med športniki iz delovnih organizacij proizvajalcev in predelovalcev a-luimilniija jz cele Jugoslavije; — stimuliranje športne rekreacije v teh delovnih organizacijah, skrbno ravnanje za mesto delavoa v fizični kulturi; — širjenje bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije. Te ideje ne morejo im ne smejo ostati le ideje — moramo jih uresničiti. Prvi koraki so že narejeni leta 1972 v Šibeniku in 1973 v Mostarju, letos pa imamo čast, dia smo .gostitelji iin pred nami so velike obveznosti. Vložili bomo vse .svoje moči, da bi naši gostje zapustili Kidričevo ini Ptuj kot naši prijatelji, spoiznali, da so nekaj dni preživeli v zgodovinskih krajih Slovenije in se seznanili, z načinom življenja in -delom naših ljudi. N-a športnih terenih in v dvoranah se bo šest delovnih organizacij iz -petih -republik dva dni borilo za športne u-spebe v osmih .disciplinah: — šahu — streljanju z zračno pusk-o — .kegljanju — malem nogometu — odbojki — rokometu — namiznem tenisu in — vojaškem peteroboju. (Nadaljevanje na 3. strani) REFERAT NAŠEGA DELEGATA PETRA GEGIČA NA X. KONGRESU ZKJ V BEOGRADU INTEGRACIJSKI PROCESI - osnova za pospešen gospodarski razvoj Že nekaj let nazaj smo priče integracijskim .procesom, k; zlasti ob ustavnih dopolnilih dobivajo vise večji razmah. Prav sediaj se nam integracije kažejo bolj ikot kdaj koli prej kot nujna povezavia diela in sredstev delavcev v združenem delu. Povezovanje sredstev in dela ie sicer ekonomski imperativ te stopnje naše gospodarske razvitosti, vendar ima tudi svojo družbenopolitično dimenzijo. Pospeševanje in povezovanje jie osnova in pogoj za pospešen gospodarski razvoj, družbeni napredek in za spreminjianje položaja delavcev v združenem delu. Pogoj za nadaljnji ;n pospešen razvoj organizacije združenega dela je ustrezna povezanost delovnih procesov v horizontalni in vertikalni sme; ri — ob neprestani nadaljnji dnužbeni delitvi delal Tako izboljšujemo pogoje za optimalizacijo razvojnih programov, njihovo uresničevanje in s tem zagotavljamo nemoten potek proizvodnje. To je tudi pot za zagotovitev enengetssikäh in surovinskih virov. Samo s povezovanjem in združevanjem se je mogoče učinkovito vključiti v mednarodno delitev dela. Ob integracijskih procesih smo se v preteklosti srečevali z mnogimi težavami in odpori, pa tudi s slabimi primeri v praksi- Največkrat je šlo tudi za bojazen, da- bo le eden od integracijskih partnerjev podredil svojim interese drugih, da bo integracija pomenila odmikanje od samoupravnega odločanja, koncentracijo sredstev, na katere delovni ljudje ne bodo imeli več vpliva, pa tudi za subjektivne odpore posameznih struktur, ki so z integracijo izgubljale na svoji pomembnosti. Talkšne tendence niso bile prisotne samo pri posameznikih, ampak -v celotnih strukturah, ki so imele velik vpliv v svojem akolj-u in ki. so nema-lokdaj vnašale takšno razpoloženje v celotne delovne kolektive.. 'Celo več! Integracijski projekti so bili običajno prikrivani in zaviti v tajnost, tako, da so delovni ljudje le u-glbali — kaj se dogaja za zaprtimi vrati raznih 'komisij-Neinformiranost pa je sama po sebi vzbujala nezaupanje pri delovnih ljudeh. Ob integracijskih projektih so bile -neredke tudi tendence zapiranja delovnih organizacij v meje teritorialnih skupnosti-Pri tem se je manifestirala bojazen zaradi izgube vpliva na razporejanje ustvarjenega dohodka in zagotavljanje pokrivanja .skupnih potreb teritorialnih skupnosti. Priznati moram, da smo tudi v zvezi komunistov v nekaterih primerih integracijskih -akci j stali ob strani ali pa «mo bili pasivni, ker nismo imeli ustreznih poda,tikov, da bi lahko tvorno delovali v pripravi integracijskih projektov- Mnogo navedenih elementov je odpadlo z novo ustavo, mnogo pa jih je še vedno ostalo. Res je, da nov položaj delavca v temeljni organizaciji združenega dela spreminja njegov odnos do vseh nadaljnjih oblik .povezave- Vendar je -tudi res, da se marsikje ta položaj še vedno ni spremenil, spremenil se je -Ile formalno, in da marsikje delavci še vedno ne dojemajo svojega položaja znotraj .temeljne organizacije združenega dela. Navzlic novemu položaju, katerega v povezovanju dela in sredstev delavcev v temeljni organizaciji združenega dela, v delovni organizaciji in v sestavljeni organizaciji združenega dela daje nova ustava, pa ne .smemo prezreti nevarnosti in stalnih tendenc, ki se pojavljajo ob nastajajočih integracijah- Znani so primeri, ko smo Sklicujoč se na novo ustavo, priče prisiljevanju delovnih ljudi za integracijske projekte, ki niso dovolj premišljeni, ko se pod firmo niu-jnih skupnih -poslov koncentrirajo vsi strokovni kadri -in tako ustvarja, monopol informacij, ko je vnaprej določana koncentracija sredstev itd. Še obstaja tendenca za ponovnim formiranjem odtujenih centrov moči znotraj integracijskih tvorb, čeprav jim ustavni položaj odločno odzema Sleherni monopol- Danes lahko trdimo, da imamo že mnogo primerov, kjer začenjamo uresničevati ustavni položaj delovnih ljudi, kjer delavcu v združenem delu ali družbeni reprodukciji daje .samoupravno povezovanje in združevanje položaj resnične- SIAL BRATSTVA MANIFESTACIJA IN ENOTNOSTI (Nadaljevanje z 2. strani) Dvajsetletno obratovanje inai-še tovarne mona diati- pečat tem igram in jiasnio pokazati, da bomo iskitoi za rekreacijo in šport članov1 kolektiva v prihodnosti posvetili več po-zoimiosti. Od organizirane rekreacije in športa je nemalokrat odvisen delovni uspeh, dobra fizična- kondicija delavca na delovnem mestu in tudi zmanjševanje raznih obolenj. Prijatelji iz delovnih organizacij TLM »Boris Kidrič« Šibenik, »Slobodan Penezič-Kr-cun« — Sevojno, Impol — Slovenska Bistrita, »Bnergolim-vest« — Mostar in Kombinat aluminiiijiuma — Titograd bodo naši .gostje tifi dini. Zbrali se bomo Hrvatje, Srbi, Črnogorci1, Hercegovci in Slovenci in še enkrat potrdili, da šport zbližuje ljudi, dia smo neločljivi in močni, da smo Jugoslovani. Vajo V. ga upra vij alca, da razpolaga z ustvarjenim dohodkom, pri delitvi — na osnovi samoupravnega dogovarjanja — za skupne potrebe m razširjeno reprodukcijo. Ob vsem tem pa je jasen položaj, da ima delavec kot neposredni upravlja«-lec neodtujljive pravice do razpolaganja ® .sredstvi in sadovi svojega dela- Bistvo samoupravnega združevanja in povezovanja organizacij združenega dela smo sprejeli in dojeli kot družbe-no-ekonomski odnos med delavci v temeljnih organizacijah združenega dela. Ne samo v zavesti, ampak tudi v praksi, postaja vse bolj jasno, da združevanje ne pomeni koncentracijo odločanja- Združene organizacije ne bodo in ne morejo centralizirati kapitala ali družbeno akumulacijo z razlaščanjem ali odtujevanjem dohodka od neposrednih proizvajalcev, da bi potem s t° ekonomsko močjo vladali nad temeljnimi organizacijami združenega dela in nad družbo. Nasprotno: temeljne organizacije združenega dela boda tiste, ki bodo opravljale .temeljno funkcijo upravljanja z družbeno -akumulacijo- V Sloveniji smo tem procesom posvetili .veliko pozornost. Zlasti je zveza komunistov — po pismu in po 29- seji slovenskega centralnega komiteja — mobilizirala vise napredne sile za integracijske procese, hkrati z .uresničevanjem novega u-stavnega položaja. Zavedali smo se, da- je to neločljivo povezano, da le dejansko nov položaj delovnega človeka lahko odpravi, vse nevarnosti starih odnosov znotraj integracijskih tvorb- Posebej .se čutimo danes varni pri tem, ko gre za revolucionarno preobrazbo družbenih odnosov in neposredne oblasti delavskega razreda., ki vodi v .sodelovanje in trajnejšo povezavo proizvodnega pro- cesa v svobodno in združeno delo. Danes nam je jasno, da j.e bila tnajvečja zavora neustrezen položaj delovnih ljudi v bodočih integriranih enotah-Neprestano je bil .prisoten strah pred nekontroliranim odtekanjem dohodka, zapostavljanjem enega in nadvlado drugega kolektiva. Nova ustava je razblinila -takšne pomisleke in zavore- V obeh delovnih kolektivih TGA Kidričevo in IMPOL Slovenska Bistrica- srno po sprejemu ustavnih dopolnil začeli intenzivno delati za novo u-stav.no konstituiranje delovne organizacije in hkrati za povezovanje v sestavljeno organizacijo združenega dela, podpisali pred 14. dnevi samoupravni sporazum o združitvi' v sestavljeno organizacijo združenega dela- Ko smo se združili v sestavljeno organizacijo z nazivom Združena aluminijska industrija Slovenije, smo imeli pred sabo vse .prednosti in cilje, katere llahko dosežemo s takšnim povezovanjem. V združitvi naših dveh kolektivov vidimo jedro nastajajočega aluminijskega kompleksa, ki bo odprto za vse partnerje in zmožno -slediti vsem pretresom in dogajanjem na tržišču- Kot predstavnik Združene a-lumilnijske industrije Slovenije želim v tej diskusiji poudariti nekatere značilnosti ini -težave, katere .srno imeli v obdobju priprav za integracijo, ki v preteklih letih niso pripeljale do združitve. Že pred desetimi leti so bili podani gospodarski ;n družbeni politični pogoji za združitev obeh kolektivov, ki je bila uspešno izvedena v marcu letošnjega leta ter dokončno verificirana s podpisom samoupravnega sporazuma- Sedanja sestavljena organizacija združenega dela predstavlja po obliki vertikalno integracijo — od primarne proizvodnje v TGA Kidričevo do polproizvodov in finalnih proizvodov v IMPOL Slovenska Bistrica. Osnovni razioigi, da do te združitve n-i prišlo že mnogo prej, so naslednji: 1- Neenotnost dn različni pogledi na razvojni program z aspekta asortimana, ker so pri enem ali drugem- podjetju bila mišljenja predvsem vodstvene strukture, da imajo večjo svobodo pri investicijski politiki v pogojih razdrobljenega in deficitarnega tržišča. To je vodilo v razdrobljenost in ékstenzivnost investicij, ik neplamskemu razvoju in omogočalo realizacijo vrste drobnih interesov tudi v drugih delovnih organizacijah, ki jim ni bila osnovna .proizvodnja predelava aluminija — ob {X) čut ju posameznikov, da jim takšen pristop omogoča tudi večanje njihovega. lastnega jaza in avtoritete v podjetju in izven njega. Dejansko pa so ravno .ta podjetja izgubljala na hitrejšem tempu razvoja. 2- Posledica, takšnega odnosa je cesto bila kot formalna oblika utemeljitve parola, da samoupravni dn družbenoekonomski pogoji v preteklih desetih letih niso bili dovolj velik igarant za pravice delavcev v bodočem združenem delu. Res je, da je nova ustava prinesla širše možnosti za uveljavljanje interesov delavcev v združenem delu, res pa je tudi, da so ravno našteti vzroki ' omogočali posameznim (Nadaljevanje na 4. strani) Med obiskom Toda Kurtovića v našem podjetju INTEGRA- CIJSKI PROCESI osnova za za pospešen gospodarski razvoj (Nadaljevanje s 3. strani) strukturam, da so prikazovale logične integracije kot neizvedljive pod firmo interesa delavcev, v bistvu pa zaradi svojih lastnih ambicij- 3. Ob vprašanju lastnih ambicij je vsaka integracij®, ki je vnaprej reševala zasedbo najvišjih delovnih mest, običajno propadla, ne da bi prišli do izraza interesi delavcev in družbe v okviru razvojnih programov in s tem krepitve materialne baze- 4. Dejansko .so pred 29- geio CK ZKS in pismom predsednika Tita tudi politične organizacij e bile čestokrat prešibke do osebne in družbene moči posameznikov, ki se zaradi lastnih interesov niso vključevali v proces združevanja- Moram poudariti, da je ravno pismo predsednika Tita in 29. seja CK ZKS tudi v našem primeru, s tem, da se je okrepilo politično delo, pozitivno vplivala na pospešitev združevanja, ki je bilo že vrsto let nazaj upravičeno- če apliciram besede tov. Kardelj ai, da gre pri združevanju za nastajanje sposobne delovne Skupnosti, da nastaja veliko združevanje družbenega dela, ki je sposobno ©prejemati razvoj sodobne tehnike in tehnologije ter se bojevati za čedalje večjo produktivnost dela v celoti, je jasno, da je v vseh primerih, kjer je to ekonomsko in tehnično utemeljeno, upravičeno vzpodbuditi procese združevanja in jih dosledno izvesti- Bodočo vizijo v razvoju aluminijske industrije vidimo v združevanju vseh jugoslovanskih proizvajalcev in predelovalcev, ki bi tako združeni predstavljali močan potencial gospodarske moči v jugoslovanskem prostoru in na zunanjem tržišču. Še tako uspešen potek integracijskih gibanj v sedanjem času terja tudi v bodoče akcijo ZK, ki mora stalno spremljati vsa integracijska gibanja in sproti ocenjevati njihovo e-konomskodružbano in idejnopolitično značilnost- Te dolgoročne vsebinske usmeritve in akcije ZK naj zagotovijo, da bo pobuda za povezovanje in združevanje nastala v bazi temeljnih organizacij združenega dela in OZD —- v večji meri kot doslej. To je v interesu delavskega razreda Jugoslavije, je izraz njegove enotnosti za krepitev materialne osnove združenega dela, za krepitev bratstva in enotnosti med narodi, za krepitev socialističnih, odnosov vseh narodov in narodnosti Jugoslavije- PETER GEGIČ Sam odhod na X- kongres ZKJ in priprava na ta dogodek predstavljajo za slehernega delegata doživetje, ki ga lahko samo enkrat doživiš. Iz Kidričevega sem odpotoval ob treh, tako da sem nekaj pred polšesto uro bil na. letališču Brnik- Posebno letalo, ki je vozilo delegate v Beograd, je vzletelo nekaj minut po sedmi uri. Leteli smo na višini 8000 metrov in s' hitrostjo 900 km na uro-Preleteli smo Ljubljano, Celje, Zagreb, Slavonski Brod in Sremsko Mitrovico. Cas letenja skupaj z vzletom in pristajanjem je trajal 45 minut-Človek ©i to hitrost lahko predstavlja le po tem, da ima časa le toliko, da .poje sendvič in popije kavo ali čaj in tako se zopet znajde na trdnih tleh. Detalj s kongresa MOJI VTISI Z X. KONGRESA ZKJ V BEOGRADU Na letališču v Surčinu .so nas čakali posebni avtobusi z oznako »X- kongres«. Tako smo se odpeljali na trg Marxa in Engelsa, .kjer ©,o v Domu sindikatov bile vse kongresne službe. Tukaj smo dobili ves kongresni material in razpored bivanja v hotelih; prav tako smo se vpisali v spominsko knjigo delegatov X. kongresa. Vse to smo morali dokaj hitro opraviti, kajti kongres je pričel z delom že ob desetih. Na hitro smo odložili .svoje stvari in se že odpeljali z avtobusi proti kongresni dvorani — dvorani športov »Pionir«. Do svečanega trenutka in pričetka kongresa so bili trenutki velikega doživetja, trenutki, ko človek pričakuje tako svečano dejanje. Prišel je trenutek, ko je tov- Tito sto- pil v dvorano, trenutek, v katerem smo Tita z navdušenjem sprejeli vsi delegati in pozdravili z naj večjim spoštovanjem, z dolgotrajnimi ovacijami, v katerih je bil spontan odraz naše ljubezni, spoštovanja in zaupanja ljubljenemu tovarišu Titu. Uvodne besede tov. Tita so pomenile obveznost za slehernega delegata, dia v 4-dnevno delo kongresa vloži svoje moči do maksimuma, da bo kongres imel delovni značaj. Predvsem značaj medsebojnega zbliževanja, izmenjave izkušenj in utrjevanja bratstva in enotnosti ko.t poglavitnih nalog X. kongresa- Prvi dan je kongres deloval na plenarnih sejah; za uvodnimi besedami tov. Tita so se vrstile razprave vseh naših znanih revolucionarjev. Prijetno presenečenje in sočasno dolžnost je doletela, mene, ko sem prvi od slovenskih delegatov spregovoril na plenarnem zasedanju kongresa. Ta dogodek ie bil zame velikega pomena in bo ostal nepozaben v mojem življenju, posebej še, ker se je to zgodilo na tem zgodovinskem .kongresu in v času našega revolucionarnega razvoja delavskega samoupravljanja. Posebno sem bil srečen, iker je ves čas plenarnih zasedanj bil z nami — tovariš Tito- čeravno je delo kongresa prvi dan trajalo pozno — do 23.15 — se nisem počutil utrujenega, nasprotno; vsi, ne samo jaz, smo občudovali voljo, pripravljenost in željo tov. Tita, da sliši vse tisto, kar so izrekli delegati v .svojih prispevkih. Prvi dan, še dolgo po končanem delu kongresa, smo delegati ponavljali in iz- menjavali svoja zapažanja in izkušnje, ,ge med seboj spoznavali in zbliževali. Ostala dva dneva smo delali v komisijah, nakar smo se zopet dobili četrti dan na plenarnem zasedanju- Ta dan je zopet bil dan velikih doživetij, sprejema novih obveznosti. Kot delegat in predstavnik vseh tovarišev, kateri so me poslali in obvezali, da zastopam njih in občane naše občine, sem to sprejel z veliko odgovornostjo. Prišel ie trenutek, .ko je v dvorani zapela rasti temperatura, ko se je v marsikaterem očesu zalesketala solza radosti, ko prenekar teri tovariš — delegat ni mogel zapeti pesmi, namenjene tov. Titu ob izvolitvi za dosmrtnega predsednika ZKJ. K tej radosti so se pridružili prav tako vsi predstavniki delegacij komunističnih in socialističnih partij, katerih ni bilo malo prisotnih- Še enkrat smo delegati pokazali svoje zaupanje, pripravljenost in -spoštovanje do ljubljenega nam tov. Tita. Prepričani, da prenašamo misli in želje vseh naših delovnih ljudi širom po naši domovini. Dolgo smo se poslavljali med seboj in se odpravljali v svoje kraje. V sebi pa smo tiho obujali vse te lepe spomine in doživetja, ki so bila enkratna in nikoli pozabna- Razšli smo se povsem prepričani, da smo predstavljali in bili člen verige, ki naj bo tesna povezava vseh naših narodov in narodnosti — za našo boljšo bodočnost. PETER GEGIČ Z ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA TGA: z deželami Podprli gospodarsko sodelovanje Tretje redno zasedanje delavskega sveta TGA je bilo 4. junija 1974. Sklicano je bilo za pol enajsto uro, pa je vendar kljub obširnemu dnevnemu redu bilo končano do 15. ure. Najprej se je delavski svet TGA seznanil s poročilom splošnega sektorja; to se je nanašalo na uveljavljanje pravic delavcev po odvetnikih oz- sodiščih — Pa s poročilom o rešitvi zadeve Alojza Princla. — Finančno poročilo za I. tromesečje 1974 Vsi člani delavskega sveta TGA so dobili finančno poročilo za I. tromesečje. S poročilom so se seznanili- Seznanili so se tudi s -sklepom, katerega je v zvezi s tem spre-j el poslovnokoprdinacijis-ki svet, -ki je naročil glavnemu direktorju, naj okrepi in vodi permanetno kontrolo po TOZD za racionalnejšo manipulacijo s surovinami, drobnim in potrošnim materialom; delavskemu svetu TGA pa predlagal, da zahteva od direktorja splošnega sektorja realizam cijo sklepa št. 118, ki se nanaša na pripravo sanacijskega programa obirata družbene prehrane in določi skrajni rok za izvršitev do 15. iuinija 1974. — Delavski svet TGA je ta predlog sprejel. — Pravilnik o oblikovanju sveta za glasilo »Aluminij« Zakon o javnem obveščanju nalaga izdajateljem časo-pisov, katere ne izdajajo časopisne organizacije, da izdajo akte o oblikovanju družbenega organa upravljanja. Temu zakonskemu določilu smo ustregli s tem, da je delavski svet sprejel pravilnik o oblikovanju sveta za glasilo »Aluminij«. O tem pravilniku so razpravljar-li vsi delavski sveti TOZD in ga sprejeli v enakem besedilu- — Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pospeševanje gospodarskega sodelovanja z deželami v razvoju Delavski svet TGA je sklenil, da naše podjetje pristopa k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za pospeševanje gospodarskega sodelovanja z deželami v razvoju — v besedilu, kot je bilo predlagano. TGA se nadalje obvezuje, da bo plačala eno vlogo v znesku 450.000 din in sicer: 200.000 din v 30 dneh po podpisu sporazuma, 250.000 din pa v roku, katerega bo določil zbor udeleženk. Za podpis samoupravnega sporazuma je pooblaščen glavni direktor TGA Milan Krajnik, dipl. ekonomist- V zbor udeleženk je bil imenovan Franc Lukman, dipl. ekonomist, direktor finančnega sektorja. K vsemu je še DS sklenil, da, če bodo samoupravni organi IMPOL Slovenska Bistrica sklenili, da pristopijo k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za pospeševanje goispodarskega sodelovanja z deželami v raizvoju kot združeno podjetje Združena aluminijska industrija Slovenije, bo bremenil delež v znesku 450.000 din vsako organizacijo združenega dela do ene polovice. — Poročilo o rezultatih glasovanja o sprejemu sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkom v črni in barvasti metalurgiji Slovenije Delavski svet TGA je razpravljal o poročilu o rezultatih glasovanja o sprejemanju sprememb -samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v črni in barvasti metalurgiji Slovenije in ugotovil, da so žboiri delavcev, na katerih so delavci sklepali o citiranem sporazumu, bili v času od 8- do 14. maja 1974. Spremembe samoupravnega ‘Sporazuma so bide sprejete: v TOZD Tovarna glinice s 192 glasovi od skupno 363 delavcev, v TOZD Tovarna aluminija -s 371 glasovi od skupno 542 delavcev, v TOZD Vzdrževanje z 264 glasovi od skupno 448 delavcev, v TOZD Promet s 108 glasovi od skupno 176 delavcev in v delovni skupnosti skupnih služb s 185 glasovi od skupno 344 delavcev. Delavski svet TGA je razglasil, da so bile spremembe samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v črni in barvasti metalurgiji Slovenije veljavno sprejete na zborih. — Razrešitev dolžnosti in funkcij v TGA — za Franja Gnilška, dipl. ing., pomočnika glavnega direktorja za tehnične službe Franjo Gnilšek- dipl. ing., je zaprosil za razrešitev dolžno- sti in funkcij v TGA v skladu z določilom 121. členai ustave SR Slovenije. Na združeni seji zborov 'občinske skupščine Ptuj 29. aprila 1974 je bil izvoljen za predsednika, izvršnega sveta občine Ptuj. Delavski svet ga je razrešil dolžnosti ih funkcij, katere je imel v TGA. — Imenovanje pomočnika glavnega direktorja za tehnične službe Na predlog razpisne komisije za razpis delovnih mest skupnih vodilnih delavcev je delavski svet TGA imenoval za pomočnika glavnega direktorja za tehnične službe Jerneja KOSTAJNŠKA, diplomiranega inženirja metalurgije, ‘stanujočega v Ptuju, Orešje — nova hiša- Zaradi oidhoda Franja Gnil-ška, dipl. ing. pomočnika g-lav-negadirektorja za tehnične službe na no-vo službeno dolžnost je bilo to delovno mesto izpraznjeno. Na razpis se je prijavil Jernej KOiStaj-nšek, dipl., ing., ki je izpolnjeval vse razpisne po,goje, zato ga je delavski svet TGA imenoval za pomočnika glavnega direktorja za tehnične službe- — Imenovanje članov notranje arbitraže Na predlog osnovne organizacije sindikata je del-avski svet TGA imenoval za člane notranje arbitraže: Franca Mesareča iz TOZD Vzdrževanje, Borisa Solov jeva iz TOZD Tovarna aluminija in Jakoba Šoharja, iz TOZD Tovarna glinice. — Vezava finančnih sredstev Odobrena je bila vezava prostih finančnih sredstev TGA pri kreditni banki Maribor, podružnica Ptuj. Prosta sredstva bodo vezana za dobo 13 mesecev ob 10 odst. obrestni meri. — Program proslav ob 20. obletnici obratovanja TGA Delavski svet TGA je sprejel program in predračun proslave 20. obletnice TGA v obliki, ‘kot ga je pripravil odbor za organizacijo proslave ob 20-obletnic; TGA Kidričevo, razen točke 5, kjer odbor predlaga, da bi odobril jubilejno čestitko — vs-ak član kolektiva naj dobi neto 500 -din. Delavski svet je ugotovil, da bremenijo predlagane jubilejne čestitke sredstvai za osebne do- hodke, kar izhaja tudi ;z zadnjega odstavka predloga za organizacijo proslave, zato je sklenil, da naj o tem predlogu odbora odločijo delavski svèti TOZD. — Tehnične izboljšave — koristni predlogi Delavski svet TGA je izrekel priznanje Mariji Tkaičec za samostojno idejo za ureditev nabave; to je podala s predlogom za racionalizacijo naročanja rezervnih delov in reprodukcijskega materiala. Povabil jo je k nadaljnjemu sodelovanju in dajanju ra-cionalizatorskih koristnih predlogov. Nadalje je odobril odškodnino v znesku 15.000 dinarjev za predlog za spremembo naprave pri dviganju an-odnih tokovodnikov; tega je podal Stanko Zamuda iz elektrolize B. Delavski ,svet TGA .se je seznanil tudi s poročilom komi- Elektroliza A v razvoju sije za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge, ki obravnava ostale predloge članov delovne skupnosti; ti so bili Vloženi po pravilniku o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih- Na predlog pošlovn-okoordi-nacijskaga sveta je bilo sklenjeno, da opravljajo delo komisije za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge člani komisije, ki so 'bili ‘izvoljeni na iseji delavskega sveta 9. oktobra 1973 in 29. avgusta 1973 — do izteka mandatne dobe sedanjega delavskega sveta.. — Stanovanjske zadeve Doroteji Puž, diplomirani pravnici, ki se bo zaposlila v delovni -skupnosti skupne službe — splošni sektor — kot pripravnik je delavski svet TGA dodelil garsonjero v Kidričevem št. 13. Delavski svet TGA je sklenil, da bo podjetje zahtevalo od samoupravne stanovanjske skupnoisti Ptuj, da v skladu s pogoji za dodeljevanje stanovanj iz solidarnostnega sklada dodeli ustrezno število stanovanj delavcem našega podjetja. Naročil je kadrovsko-socialnemu sektorju, da seznami s to zahtevo samoupravno stanovanjsko skupnost in delegate iz našega podjetja v skupščini te skupnosti- Na zadnji seji delavskega sveta je bilo dodeljeno stanovanje Stanku Goričanu v Ptuju, Potrčeva c. 40. Proti tej dodelitvi sta vložila ugovore Janez Vidovič in Kristina Zaj-šek. — Delavski svet ugovorom ni ugodil, ampak je potrdil sklep o dodelitvi stanovanja tov. Goričanu. V razpravi o stanovanjski problematiki so člani ugotavljali, da bi bilo potrebno čim-prej pripraviti nov postopek za dodeljevanje stanovanj. Delavski svet je naročil kadrov-skosocialnemu sektorju, da pripravi predlog novega, načina dodeljevanja stanovanj- Nadalje je naročeno kadrovskoso-cialnemu sektorju, da pripravi tudi predlog o tem, na kakšen način je možno pridobiti nova družbena stanovanja za naše podjetje in določiti kriterije, ki bi jih bilo potrebno, sprejeti za čimprejšnjo sprostitev družbenih stanovanj, katera imajo člani kolektiva, ki so dobili kredite za individualno izgradnjo. (Nadaljevanje na 6. strani) DELOVNE SKUPINE — NOSILKE SAMOUPRAVLJANJA V njih je moč - neposrednosti Ko v zadnjem času vse več govorimo o samoupravljanju v temeljnih organizacijah združenega deia, nikakor ne moremo mimo zelo aktualnih delovnih skupin. 2e takoj v začetku je itreba namreč omeniti, da so prav delovne skupine prave in resnične nosilke družbenega samoupravljanja in da je prav njim potrebno posvetiti mnogo več pozornosti. Prepričan sem, da imamo v svojih vrstah še vedno sodelavce, katerim je pojem delovnih skupin neznan- ali pa celo povsem tuj. Mnotg-i se namreč ne zavedajo, da jim je nova ustava dala nekaj, kar je njihovo in kar so dosed a j pogrešali. V naši tovarn; smo imeli delovne skupine tudi v preteklosti, vendar te niso povsem o-digrale svoje vloge, kot bi morale (razen nekaterih izjem), ker niso povsem dojemale svojega poslanstva in svojih neodtuljivih -pravic- Menim,- da je prav v tej obliki samoupravljanja v delovnih skupinah, fci vključuje določeno število delavcev, m-ožno dosegati občutno večjo aktivnost v vsakdanjem družbenopolitičnem dogajanju in gospodarskem poslovanju. To smo lahiko povsem konkretno spoznali tudi pri nas, saj so se -predvsem v TOZD Aluminij take delovne skupine kar dobro uveljavile, čeprav še ne m-oram-o trditi, da so že dosegle svoj namen. Vsekakor pa so lahko za vzgled ostalim delovnim 'skupinam v TOZD. Delavec v DELOVNI SKUPINI logično prevzema tako dolžnost kot tudi odgovornost, pa uveljavlja svoje samoupravne pravice z izražanjem svojih stališč, obravnavanjem problemov in odločanjem o dobrem gospodarjenju v svoji delovni organizaciji. To smo poudarili tudi že takrat, ko smo pri nas toliko govorili o novi sindikalni organiziranosti, -ki še, žal, ni povsem taka, kot smo si jo zamislili in kot bi morala biti, vsaj v vseh organizacijah ne- Pri delovnih skupinah je pomembno predvsem to, da ima sleherni delavec možnosti, da v svoji delovni skupini 'aktivno sodeluje in po svojih močeh prispeva svoj delež k čim-boljšemu -gospodarjenju, k utrjevanju in -razvijanju boljših družb enosamoupravnih odnosov. Iz tega odstavka pa že lahko izluščimo tisto, kar še precej pogrešamo. Dejstvo je namreč, da mnogi še vedno nočejo v delovnih Skupinah aktivno sodelovati, vsaj ne tako, ikot bi lahiko in kot -bi bilo najbolj koristno —• tako za-njih ikot za TOZD jn celotno podjetje. Pripomniti velja še to, da bodo morale tudi te delovne skupine dobivati mnogo hitrejše (n čimbo-lj pristne informacije od t-istih, iki so -za to tudi zadolženi, saj je -prav od dobrega- informiranja odvisen tudi poznejši uspeh, o čemer pa smo že neštetokrat govorili in pisali. Kljub temu, da imamo v naših temeljnih organizacijah združenega dela večje število delovnih skupin, -pa bi v bodoče vseeno -pretok informacij od vodstva TOZD, samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij v delovno iskupimo -in obratno moral biti mnogo -boljši in učinkovitejši, kakor pa obravnavanje različnih .problemov na sejah .delavskih svetov do podobno- Čeprav sem uvodoma ome-, nil, da se pri nas, v .nekaterih TOZD, .delovne skupine še niso povsem vživele, pa vseeno lahko zanesljivo itrdimo, da -so nam prve izkušnje že pokazale, da potekajo razprave v tar kih Skupinah .bolj poglobljeno in sproščeno, ker si delavci med seboj le bolj zaupajo in je tako omogočen mnogo boljši pregled nad večinskim mnenjem, kar pa je izredno pomembno in važno pri odločanju .samoupravnih organov, vodstev TOZD in ostalih družbenopolitičnih organizacij. Čeprav sicer aktivi mladih delavcev (o tern sem poročal v ..prejšnji številkah ALUMINIJA) nimajo povsem konkretne zveze s temi delovnimi skupinami, pa je nujno potrebno povedati to, da bi morali prav vsi mladi delavci, ki -so v nekaterih od delovnih skupin, mnogo boli sodelovati kot sedaj, ko se mnogi delavci iz vrst mladih niso kaj preveč zanimali za dogodke okrog se- Podprli gospodarsko sodelovanje z deželami v razvoju (Nadaljevanje s 5. strani) — Dopolnitev podatkov v) letnem poročilu SVD — Delavski svet TGA se ie seznanil z dopolnjenimi podatki v SVD poročilu za lato 1973. — Maloprodajne cene pijačam v počitniškem domu Določene so bile maloprodajne cene alkoholnih in brezalkoholnih pijač .ter jedil; te bodo veljale v počitniškem domu v sezoni 1974. Vina bodo po ceni od 16 do 20 din za liter, žgane pijače od 30 d.o 40 din za liter, brezalkoholne pijače od 2 do 2,50 din iza steklenico, čevapčiči 20, sendviči 8, narezek za dve osebi 32 din, kranjska z gorčico 14 din, pleskavica 21 din. — Seminar za člane samoupravnih organov Delavski svet TGA je sklenil, da foo v letošnjem letu organiziran iseminar za vse člane organov upravljanja — na Borlu; seminar bo trajal tri dni. Program seminarja obsega -teme, Iki so nujno potrebne članom organov upravljanja. Stroški za izvedbo programa enega seminarja -so 10 000 din in ,so odobreni v -breme sredstev za strokovno izobraževanje. Člani delovne skupnosti, k-i so člani organov upravljanjai, so se dolžni udeležiti seminarja, razen seveda neobhodne zadržanosti na delovnem mestu, kar ugotovijo direktorji TOZD. Člani delovne skupnosti, -ki, 'delajo pred prvim dnevom .seminarja v nočni izmeni, so dela prosti v tej izmeni. Člani delovne skupnosti, ki se udeležijo seminarja, dobijo potne naloge in si obračunajo dnevnice v skladu -z določili splošnih aktov. Visi člani' delovne skupnosti, ki iso v prostem času na seminarju, .so u-pravičeni do nadomestila o-sebrndh dohodkov, ikot da bi delali. — Odobritev sredstev za kritje stroškov strokovne ekskurzije Na predlog mestne konference ZKS Maribor je delavski svet TGA odobril slušateljema enoletne politične šole v Mariboru Jožetu Šegiuli in Francu Vrežetu stroške za 6-dnevno ekskurzijo v Češkoslovaško socialistično republiko ob -zaključku šolanj-a; -stroški -znašajo 1.970 din po osebi in 'bremenijo sklad skupne porabe- K. n. be in v svoji organizacijski e-noti ali TOZD. Ko so bili v osnovnih organizacijah v TOZD ustanovljeni aktivi mladih delavcev, smo pra.v gotovo od njih pričakovali mnogo več, kot je sedaj dejansko storjenega, Čeprav aktivi mladih delavcev še nimajo povsem v detaljdh sestavljenih delovnih programov, pa bi lahko bili še kako aktivni v svojem krogu, ikjer delujejo, v delovnih skupinah, v katere spadajo. Moj namen ini kakorkoli kritizirati mlade, češ, da se aktivno ne vključujejo v delovanje delovnih skupini, povedati pa je treba, da se doslej tudi sami niso preveč zanimali za 'Samoupravijia-nj e in delovanje družbenopolitičnih organizacij, ikar predvsem velja za TOZD Glinica- Vsekakor moramo biti samokritični in prav tako priznati, da jim po sindikatu ni bila nudena tista pomoč, katero mladi potrebujejo pri vsakdanjem delu. Toda .ponovno poudarjamo, da to ne opravičuje njihove nezainteresiranosti, saj sami niso pokazali- nobene volje, da bi ,se bolj aktivno vključili v tok družbenopolitičnega življenja in samoupravljanja. Delovne skupine so najboljša odskočna, deska za mlade — za njihovo bodočo uveljavitev in .aktivnejše vključevanje v sistem družbenega in delavskega samoupravljanja,. Delo v osnovni organizaciji sindikata, v TOZD Ikot -tudi v delavnih skupinah in organizaciji ZK bi moralo mlade še kako pritegniti, saj smo tudi na nedavno končanem X. kongresu ZKJ slišali mnogo prav o mladih, ki so bodoči nosilci vsega napredka v našem 'socialističnem samoupravi j anj-u- Vso pomoč mladim bi vsekakor morali nuditi tudi njihovi najožjii sodelavci, s .katerimi delajo na delovnih mestih; dosedanji zbori delavcev so namreč dokazali, da so ti, kiljulb nekaterim, različnim mišljenjem, zelo uspešni in da je prave vzroke za tak napredek potrebno iskati prav v delovnih skupinah, iki so vnesle nekaj novega v naš sistem samoupravljanja. Tudi v -bodoče se moramo truditi, d,a bodo te -skupine resnične nosilke družbenega samoupravljanja -tudi v naši delovni organizaciji ! F. M. Porušenje ravnotežja ponudba - povpraševanje in njegovi učinki (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Porušenje ravnotežja med ponudbo in po vpraševanjem pojasnjuje tabela I. TABELA I. Teoretično ravnotežje med ponudbo in po vpraševanj em za alumini j : Zapad v milijonih ton 1969 1970 1971 1972 Srednja (kapaciteta 7-55 8.57 968 10.76 Dodatni viri 0.33 0.16 0.14 0.13 Skuipni viri 7.88 8-73 9.82 10.89 Povpraševanje 7.87 7.99 8.42 9.48 Višak + Deficit — — 001 + 0.74 + 1.40 + 1.41 V nekaj mesecih, to je od poletja 1970, .smo prišli od ravnotežnega položaja na preobilico 'kovine. Nadalje bomo videli, da je bilo zopet vzpostavljeno ravnotežje, brž iko je prevladal razum. 6 mesecev — 5,60 milijona iton. Ob 'koncu drugega polletja je kapaciteta dosegla 11,810 milijona ton, tako da je povprečna kapaciteta v drugem polletju znašala 11,573 milijona ton na leto, teoretična, možnost proizvodnje v 6 mesecih pa 5,85 milijona ton- Pri povpraševanju je 15 odst. progresija v letu 1972 prinesla povečanje od 9/18 ma 10,90 milijona 'ton. Na bazi teoretične možnosti proizvodnje je bilo -ravnotežje vzpostavljeno v prvem polletju. Dejansko pa je bilo zaradi pomanjkanja energije v Ameriki, stavk in postopnega vklapanja novih kapacitet na celotnem tržišču vzpostavljeno -ravnotežje v višini 95 odst., to pomeni, da je ostal primanjkljaj med -ponudbo in povpraševanjem za kakšnih 340.000 -ton- Brez dvoma so obstajali dodatni viri- (zaloge, kovina z vzhoda), toda, ti niso na razpolago niti vsem, niti vedno ,n-e ustrezajo -po kvaliteti. V drugem polletju pa ,so bili viri za, kovino občutno -močnejši, tako -da- so -dali teoretični višek reda veliko-sti 400.000 ton, ko je bil na tržišču nivo vzpostavljen na 97 odat. To je zelo nenavadna perspektiva, ki pa mora vzpodbujati ik previdnosti. Pomanjkanje metala v letu 1973 je bilo delno ublaženo -s pošiljko ameriških zalog na tržišče; te ,so znašale več ,kot pol milijona ton v tekočem poslovnem letu- (Nadaljevanje prihodnjič) ZAHVALA Spodaj podpisani Ivan Kota, zaposlen v obratu Kotlarna kot strojnik parnih turbin, sedaj na zdravljenju v Cateških toplicah, izrekam skromno, toda res tovariško zahvalo celotnemu kolektivu TGA Kidričevo, zdravstvenemu osebju, predvsem pa odboru za kadre pri TOZD Glinica za tako humano odobritev in sočustvovanje do svojih večletnih članov, ki smo zares potrebni uspešnega zdravljenja v Cateških in drugih toplicah. Prav tako se zahvaljujem tudi kadrov-skosocialni službi, predvsem še 'Alenki Gorup za izkazano požrtvovalnost in razumevanje. Vaš sodelavec Ivan Kota Ta situacija je povzročila veliko pocenitev kovine. Sledile so razbremenilne prodajie, kotacija pod proizvodno ceno, itd. V-si aspekti komercialne iznajdljivosti so -bili prisotni. Novi proizvajalci aluminija, so igrali kar (najbolj aktivno vlogo -v teh vrstah transakcij- Na nesrečo pa niso bili edini, kar ie dejansko še bolj obžalovanja vredno in kar ta dejstva samo še poslabšuje. To so spoznali vsi, ki so imeli na tržišču večje izkušnje. Znižanje cene na zasičenem tr,gu n,e obljublja porasta prodaje, ampak ima enostavno za posledico hitro zmanjšanje rentabilnosti prodaje in kar je še huje: neznosno načne normalne cene proizvoda. Zanesljivo, -ta kriza je minila, cene so močno porasle, -toda vrednost vloženih sredstev je medtem časom- kopnela. V avgustu 1969 je za prodajo, vredno 265 funtov po toni, francoski producent sprejel 3-140 fr-, v času krize pa j-e za, prodajo 273 funtov sprejel manj kat 2.800 fr. V nemških markah je ta rezultat še slabši. Kot sem prikazal, je bila kriza povzročena po prevelikih kapacitetah, -ukrepi pa so bili v glavnem izvajani vdveh smereh: odgoditev vlkl api j an,j-a novih kapacitet 'in redukcija višine obstoječe (proizvodnje. Za obravnavano obdobje (1969/197,2) je zmanjšanje izgradnje novih tovarn -prišlo do efekta samo v manjšem delu — v obliki zaviranja- To v -končni liniji pojasnjuje težave, da bi še s-prejete načrte, ki imajo urejeno financiranje in oddana -naročila, potegnili nazaj. V splošnem se morajo začeta dela nadaljevati do konca. V nasprotju pa je bila- nujna odgo-diitev začetka obratovanja nekaterih [tovarn. Statistično je vse to zajeto v višini kapacitet — tako tistih, ki so že v pogonu, kakor tudi tistih, ki še ne obratujejo. Na ta način so torej proizvajalci lahko sami vzpostavili ravnotežje na tržišču. Tabela II- kaže celoten potek te akcije, ki je bila vodena po vsakem -proizvajalcu individualno. TABELA n. Dejansko ravnotežje med povpraševanjem in ponudbo za aluminij : Zapad v milijonih ton 1969 1970 1971 1972 Srednja, kapaciteta 7.55 8.57 9.68 10-76 Proizvodnja v % 99 93.9 88.7 88.5 Dodatni, viri 0.33 0.16 0.14 0-13 Skupni dejansiki viri 7.78 8-21 8.73 9.33 Povpraševanje 7.87 7.99 8.42 9.48 Višek + Deficit — — 009 + 0.22 + 0.31 — 0.15 Primerjava teoretičnih viškov na bazi kapacitet: leta 1970 740.000 t, leta 1971 1,400.000 't, medtem ko leto 1972 prikazuje učinkovito približanje med viškom in potrebo. Ponovna vzpostavitev ra,vno,težja na tržišču je bila dosežena -leta 1972 in lahko rečemo, da je pri tem odločilno vplival velik ,slkoik pov-pra,-ševainja: med letom 1971 in 1972 je znašal porast -povpraše-ševanja 15 %. Po tem novem porastu povpraševanja ie praktično prišlo brez prehoda od viška v pomanjkanje kovine- Statistično Lahko ta fenomen razložimo ,s štirdm-i faktorji: — časovna razporeditev -viklapljamja novih kapacitet — razporeditev povpraševanja, v tekočem poslovnem letu — pomanjkanje energije v Ameriki — stavke, 'ki so ohromele industrijo tako v Severni Ameriki kot v Evropi. V letu 1973 j-e kapaciteta elektroliz v zapadnem svetu porasla od 11,097 na 11,810 milijona ton-. Pri tem povečanju je bila 1/3 predvidena za obratovanje v prvem polletju, ostanek pa v drugem polletju. 1. julija 1973 je kapaciteta dosegla 11,335 milijona ton, za prvo polletje je torej povprečna kapaciteta- znašala 11,216 milijona ton na leto in teoretična -možnost proizvodnje za prvih Kaj vse sodi v tovarniška glasila? Ce bi takoj v začetku povzel nekaj misli z lanskega seminarja o obveščanju v tovarniških glasilih, ki je bil v Piranu, potem bi moral poudariti, da mora biti osnovna vsebina tovarniških glasil usmerjena k problemom razvoja samoupravljanja v delovnih organizacijah; prav tako pa lahko tovarniško glasilo tudi mnogo prispeva pri marksističnem izobraževanju in aktiviranju delavcev pri oblikovanju samoupravljanja ;in pripravljanju samoupravnih odločitev v delovni organizaciji. Namen seminarja je bil predvsem v tem, da bi vsi udeleženci po vrnitvi v svoje delovne orga- nizacije aktivno delali pri urejanju tovarniškega glasila in seveda k temu delu pritegnili tudi širši krog sodelavcev, ki bi naj sami oblikovali svoje glasilo, v katerem bi morali biti zajeti prav vsi problemi, pa predlogi za njihovo reševanje; prikazano bi moralo biti delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij popolnoma v taki luči kot je, saj le tako lahko prispevajo k temu, da bodo zadeve temeljito in pravično rešene. Ponovno trdim, da je tovarniško glasilo lahko kvalitetno le tedaj, če ga sooblikuje širok krog sodelavcev oz. delavcev v delovni organizaciji — z raznimi prispevki z vseh področij delovanja, saj bi samo tako bilo mogoče govoriti o temeljitem obveščanju in informiranju proizvajalcev, ki morajo biti povsem in natančno informirani o vsem. Prav zadnje čase ponovno opažamo, da ni obveščenost taka, kot je bilo pričakovati, saj do tega časa, ko to pišem, pretežna večina delavcev niti ni ve za to, da je bila v Slovenski Bistrici prva seja novoizvoljenega centralnega delavskega sveta združenega podjetja — ZALIS, in o tem, da je bil naš direktor imenovan za vršilca dolžnosti generalnega direktorja ZALIS. Morda bo kdo rekel, da so to na videz majhne in nepomembne zadevice, toda temu ni tako. Že takoj se niso povsem izkazali tisti člani CDS združenega podjetja, ki so bili izvoljeni, pa niso poročali svojim volivcem o tem, o čem so razpravljali na prvi seji CDS. Vsi namreč pričakujemo tudi veliko boljšo obveščenost, predvsem od trenutka, ko smo pričeli poslovati kot združeno podjetje, saj nas sedaj mnogo bolj kot kdajkoli prej zanima, kako je pri nas in kako pri naših sosedih, s katerimi delamo skupaj za enake cilje — za boljši jutrišnji dan obeh delovnih organizacij. Zato tudi menim, da mora v tovarniško glasilo priti prav vse, kar zanima našega proizvajalca, predvsem pa poslovanje, samoupravljanje in delo družbenopolitičnih organizacij obeh podjetij. Ker sem imel priložnost videti precej tovarniških glasil in se seznaniti z njihovo vsebino, lahko smelo trdim, da nisem domala v nobenem opazil, da bi bila izražena dvosmernost komuniciranja i-dej, mišljenj, predlogov in stališč neposrednih proizvajalcev organom samoupravljanja in tudi obratno.^ Ponekod je obveščanje od vrha še sicer prevladujoče (to za nas ne morem trditi), kar pa v precejšnji meri duši obveščanje »od spodaj«, kot temu pravimo. Nekatere misli sem povzel tudi z lanskega posvetovanja o vlogi tovarniških glasil v mariborski tovarni avtomobilov. O tem problemu je bilo nekaj konkretno napisanega v njihovem tovarniškem glasilu »Skozi TAM«. Prav tako sem imel priložnost izčrpneje govoriti tudi z njihovim glavnim in odgovornim urednikom na lanskem seminarju v Piranu. Prepričal sem se, da je pri njih marsikaj zelo dobro urejeno, kar pomeni, da se lahko od njih marsikaj naučimo. Toda skušajmo se malce zadržati ob tem, kaj vse sodi v tovarniška glasila, kako do tega priti in kakšna je sploh vloga tovarniških glasil. Ponekod neposredni proizvajalci ne čutijo, da je glasilo njihovo in da so njegovi soustvarjalci, prav tako pa še ni dovolj razvitega sodelovanja med uredništvi tovarniških glasil, družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnim organi v TOZD. To pa lahko najbolj sklepamo iz tega, da se na njihovih sestankih domala nikoli ne pojavi vprašanje o težavah pri obveščanju, kar povsem logično zgovorno kaže na to, da vlogo sredstev za obveščanje še vedno ne štejemo med sestavne dele razvoja samoupravljanja. To je močan udarec samemu sistemu obveščanja delavcev, katerega je potrebno čimhitreje urediti in izpopolniti nastalo vrzel, vključiti v urejanje tovarniškega glasila čimvečje število dopisnikov iz vseh naših obratov in TOZD, sodelavcev, ki bodo poročali vsak s svojega področja in o različnih problemih, ki se vsak dan pojavljajo na vseh področjih družbenopolitičnega delovanja, samoupravljanja in gospodarjenja, kar je še posebno pomembno. Sredstva obveščanja v delovni organizaciji morajo brezpogojno postati resnična tribuna delavcev, v kateri bodo povsem svobodno izražali svoja stališča o vseh problemih v temeljni organizaciji združenega dela in širši družbeni skupnosti. Tudi naše tovarniško »glasilo mora odpreti svobodno razpravo, pa odkrito in povsem kritično obračunavati z vsemi silami, ki nasprotujejo hitrejšemu napredku naše delovne organizacije, naše tovarne, proti tistim, ki namerno ali morda tudi nenamerno ovirajo razvoj samoupravljanja in akcije družbenopolitičnih organizacij v tovarni kot tudi v krajevni skupnosti. In kaj je tukaj potrebno storiti? Če želimo vse to resnično doseči, potem morajo družbenopolitične organizacije in organi samoupravljanja, predvsem še v TOZD, redno spremljati problematiko na področju obveščanja. Posebno vlogo pa mora pri vsem tem odigrati sindikalna organizacija v podjetju, kateri morajo biti v pomoč vedno in ob vsakem času tudi osnovne organizacije v TOZD, kajti uredništvo mora imeti njihovo podporo, kar je prvi odločilen moment v resničnem in konkretnem obveščanju. Brez odlašanja moramo začeti tako reševati vprašanja obveščanja v kolektivu, saj' mora pri vsem, kot sem že poudaril, prevladovati resničen položaj delavcev v nadaljnjem razvijanju samoupravnih socialističnih odnosov. O vsem tem pa bomo morali še spregovoriti! F. M. ZA ČIMPREJŠNJE URESNIČENJE SPREJETEGA PROGRAMA KRAJEVNE SKUPNOSTI Kidričevemu - olimpijski plavalni bazen! Člani Sveta krajevne skupnosti Kidričevo so se prejšnji mesec sestali na prvi redni seji v novem sestavu in v novi obliki delovanja — po delegatskem sistemu. Seje so se udeležili pretežno vsi novoizvoljeni člani in razpravljali o uresničevanju delovnega programa KS, ki je bil sprejet in potrjen že na zborih volivcev in katerega so sprejeli tudi vsi krajevni odbori na območju krajevne skupnosti. Prav tako so se dogovorili o sklicu drugega zbora delegatov in določili nove cene za letno kopališče, minigolf in še za nekatere druge storitve. Ob koncu so bila na dnevnem redu še vprašanja in predlogi članov sveta. Predsednik KS Kidričevo Anton KOSI je poudaril, da je potrebno čimprej pričeti z izvajanjem sprejetega delovnega programa; najbolj nujna je dozidava otroškega vrtca oz. jasli, pa ureditev letnega kopališča. V naselju Kidričevo II bodo uredili pešpot od tovarne do naselja v dolžini 350 m, kar bo predvidoma stalo 4,5 milijona S dinarjev, asfaltirali preostala 2 km makadamske ceste od gradu (kmetijskega kombinata) do Stare postaje — z manjšim otroškim igriščem. Tukaj velja omeniti, da so stanovalci tega kraja (23 hiš) sami dodatno zbrali še okrog 10 milijonov starih dinarjev poleg rednega krajevnega samoprispevka, kar je za ta kraj, kjer je tudi precejšnje število upokojencev, izreden in hvalevreden uspeh, za katerega gre pohvala tudi marljivim odbornikom in aktivistom krajevnega odbora Strnišče. Če bodo na razpolago sredstva in če bi vaščani Njiverc zbrali še dodatnih 4,5 milijona S dinarjev, bi bil asfaltiran tudi še del ceste od vasi skozi gozd do priključka na cesto Šikole — Ptuj, vendar je vprašanje, če so vaščani Njiverc sploh zmožni glede na dosedanje prispevke (asfaltna cesta in vodovod, transformatorska postaja)) še dodatno kaj žrtvovati. Na vrsto bodo prišle tudi prevleke asfaltnih cest v naselju, za kar bo tudi potrebnih precej sredstev, vendar je to nujno potrebno glede na iztrošenost cest in poti v naselju I. Posebna pozornost članov sveta pa je veljala dozidavi prizidka otroškega vrtca za otroške jasli, za kar ima KS zagotovljenih že 10 milijonov S din, in pa seveda izgradnji novega kopalnega bazena poleg sedanjega, pa tudi sami obnovi sedanjega bazena s tem, da bi vgradili aluminijastega. Ko je tajnik KS Kidričevo Matevž CESTNIK povedal članom, da je v programu izgradnja bazeira v izmeri 33 x 17 m namesto predvidenega olimpijskega 50 x 25 m, je med člani sveta prišlo do enotnega stališča, ki ga je načel Franc LONČARIČ, ko je poudaril, da je potrebno pričeti z izgradnjo bazena olimpijskih izmer ne glede na roke in čas izgradnje, tako da bo Kidričevo le dobilo tisto, za kar se je izrekla večina občanov KS. Njegovo mnenje, da zgradimo bazen, kakršnega si Kidričevo zasluži, ne pa zopet nekakšno jamico, so enoglasno podprli vsi člani sveta in sklenili, da je potrebno pričeti z izgradnjo čimprej, dogradili pa bi ga naj v okviru možnosti. Prepričani smo, da bodo pomagali tudi občani, bodisi s prostovoljnim delom ali z denarjem, saj je vse to v našem skupnem interesu, predvsem še tistih, ki tukaj živijo in nameravajo tudi tukaj ostati, zato pa morajo nekaj tudi imeti; povedano je bilo, da imajo Ko je bilo govora o predlogu KO naselja Kidričevo I glede izgradnje centralne kurilnice v naselju, je bilo povedano, da zaenkrat to ne pride v poštev, saj bi projekti samo »požrli« precej denarja, to pa ne bi služilo nikomur, ker preprosto ne bi bilo na celot; podpiramo, pripraviti je treba le konkreten načrt in program, pa določiti lokacijo, ki bi bila najbolj primerna v okviru rekreacijskega centra. Ko so določali nove cene za letno kopališče in minigolf, so sklenili, da bo cena za enkratni Praznjenje čistilne naprave Nakladanje IZDAJA CENTRALNI DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO UREDNIŠKI ODBOR: Franc Vrllč — predsednik, Ciani: Ivan Mazera, Vlado Sere, Konrad Rižnar, dipl. Inž. Stojan Kerbler In odgovorni urednik tovarniškega časopisa — Stane Tonejo, dipl. Inž. Tisk: ZGP »Pomurski tisk« v Murski Soboti Člani kolektiva In upokojenci dobivajo Ust brezplačno. Rokopisov In slik ne vračamo. kopalne bazene olimpijskih izmer tudi v papirnici Vevče, v Krškem in Slovenskih Konjicah, pa še in še, zakaj potem ne bi to moglo biti tudi v Kidričevem, kjer bi bazen služil rekreaciji prebivalcev; morda pa bo kdaj prišlo tudi do domačih in mednarodnih tekmovanj v plavalnih disciplinah in podobnega. Popolnoma se strinjamo s trezno in zavzeto odločitvijo in sklepom članov sveta KS Kidričevo; ti tako dosledno zastopajo mnenja in stališča tistih, kateri so jim zaupali take zahtevne dolžnosti in mnogim tudi odgovorne funkcije. Obnovili bodo tudi dosedanji stari kopalni bazen, kjer bodo sčasoma vgradili aluminijastega, ki bo trajen in ugodnejši — brez večjih stroškov za redno vzdrževanje, kot to zahteva sedanji. ZAHVALA Ob smrti dragega moža FRANCA BOROVNIKA se iskreno zahvaljujem govorniku za poslovilne besede, njegovim sodelavcem, sindikatu, godbi in pevcem za izkazano pozornost. Vsem: iskrena hvala! 2ena Ana voljo dovolj sredstev za izgradnjo take velike centralne kurilnice, ki bi stala zares veliko denarja. Prav tako je bilo povedano, da zaenkrat ne pride v poštev tudi izgradnja nove avtobusne postaje; ta je prav tako precej draga, saj bi bilo potrebnih takoj 30 milijonov S dinarjev, kar pa blagajna KS ne prenese. Sklenili pa so, da bodo takoj začeli z dokončno izgradnjo TRIM steze, katere trasa je že nekaj časa pripravljena, dokončno pa bodo uredili tudi razsvetljavo ob garažah ob gozdu na severni strani naselja- Upokojenci Kidričevega so izrazili željo, da bi jim pomagali pri izgradnji steze za balinanje, saj je to šport, ki ni naporen in je prav za upokojence zelo primeren, pa tudi stroški za vzdrževanje in rekvizite so minimalni. Seveda željo naših upokojencev v vstop na letno kopališče za odrasle po 5 din, za otroke do 14. leta starosti pa 2 dinarja. Za koriščenje uslug in rekvizitov na mini-golfu bo cena enotna za vse: po 2 dinarja. Določene so bile tudi cene za bife na kopališču in nove cene brivsko-frizerskim uslus-a»» v salonu Kidričevo; te je bilo potrebno izenačiti s ptujskimi. Se in še so razpravljali in sklepali člani sveta krajevne skupnosti Kidričevo na prvi seji, ki je prav gotovo dokazala, da so člani vso problematiko ocenili resno in so o vsem tudi trezno presojali. To pa pomeni, da bodo tudi v bodoče povsem kos svojim odgovornim, težavnim in zahtevnim nalogam. SeveAa pa v celoti pričakujejo tudi podporo in pomoč vseh občanov krajevne skupnosti; ti prav tako uspešno delujejo v krajevnih odborih. F. M. Odbor za kadre je 23. maja 1974 na 3- redini seji razpravljal o internih razpisih za izredne štipendije za člane TOZD Vzdrževanje in sprejel ■ ■ Odbor za kadre predlaga interni razpis izrednih štipendij za člane TOZD Vzdrževanje v naslednji ob- liki: 1. visoka šola — smer strojništvo 2. višja šola — smer stroj, tehmol. 3. višja šola — smer strojiništvo-tehinol. energetika 4- višja šola — smer strojništvo ali alekitro 5. višja šola — smer strojništvo 6. višja šola — smer elektro 7. višja šola — smer gradbeništvo _ 8. višja šola — smer strojništvo ali elektro ali gradbeništvo ali višja šola za organizacijo dela 9. višja šola 10. srednja šola — .smer strojništvo 11- srednja šola — smer strojništvo ali elektro ali gradbeništvo 12. administrativna šola 13. delovodska šola — strojna smer 14. strojna smer KV 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 2 štipendiji 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 5 štipendij 1 štipendija 2 štipendiji 1 štipendija 2 štipendiji 4 štipendije 5 štipendij Predsednik : Konrad Rižnar