12 ČASOPIS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA I 1 LETO VIII. ŠTEVILKA 60 za Uresničevanje konomske 1STABILIZA-fi cije 'T^prave o resoluciji ki go-jT 0 politiki izvajanja družnega plana SR Slovenije »3'etošnje leto, ki jo imenu-»stabilizacijska« reso-"I'9. potekajo v vseh sredi-*■ Tudi JI predsedstvo Ob-"3ske konference SZDL je 'Izvijalo o povečanju V deJavnikov za aktivno ' pianje stabilizacijskih sta-,D( 'V Prizadevanjih za dogra-P lV samoupravnega druž-" ^-ekonomskega sistema ■'asti v borbi za nadaljnje '*retno uveljavljanje sa-^Pravnih sistematskih re-Fy v praksi na vseh ravneh _^ zbene reprodukcije. Ti rnorajo biti usmerjeni v J javljanje pogojev za ^danje večjega družbe-;a dohodka na osnovi po-) parija storilnosti dela, ^bojnega povezovanja Johodkovni osnovi in prodnega zaposlovanja. aV ^ialistična zveza bo pri fl, lrne)a usklajevalno vlogo gl'^dsedstvo je imenovalo 1 ^inacijski odbor za us-/vanje družbenopolitičnih ;o| 'nosti pri uresničevanju lio^ornske stabilizacije, nfl>0r je delegatsko sestav-izb _ vodi ga delegat občin-ili^ komiteja OK ZKS An-^krt. Pripravili bodo kon-jpl "? Program usmeritev. Organiziran ogled razstave o življenju in delu Edvarda Kardelja »Samoupravljanje — moč ljudskih množic« fe osnova in vodilo razstave o življenju in delu Edvarda Kardelja ob njegovi 70-letnici rojstva in 30-ietnici uveljavljanja socialističnega samoupravljanja. Razstava z okrog 1200 eksponati, ki vsebujejo informacijo o osebnosti Edvarda Kardelja kot revolucionarja na osrednjih področjih dela in ustvarjanja je odprta na Gospodarskem razstavišču v hali A v Ljubljani od 27. januarja do 25. februarja vsak dan od 8.00 do 19.00 ure. Razstava prikazuje presek delovanja našega velikega misleca in revolucionarja Edvarda Kardelja v predvojnem, vojnem in povojnem obdobju. Spoznamo Kardelja med ljudmi: v vseh fazah naše novejše zgodovine in na vseh"področjih, na sestankih, množičnih zborovanjih, pogovorih ob srečanjih, obiskih v tovarnah. Segal je na vsa področja družbenega življenja, v vse naše republike in na vsa področja. Na sestankih, množičnih zborovanjih pogovorih ob srečanjih, na obiskih v tovarnah, v vseh naših republikah in pokrajinah . Spoznamo ga v procesu razvoja ljudske oblasti, državnosti, v skupščinah pri obravnavi skupščinskih in ustavnih vprašanjih, na posvetih, razgovorih in kri; i p KS BOROVNICA i * lo - Nezadovoljstvo- Borovničanov s poštnimi uslugami »bilo povod, da so se sredi januarja sestali predstavni sveta KS, družbenopolitičnih organizacij, delovnih jtanlzacij iz krajevne skupnosti z delavci pošte in vodnimi delavci TOZD PTT Vrhnika. Ugotovili so, da so vzroki za pritožbe krajanov po-l^njkljiva dostava pošte, neurejeni pogoji v sedanjih pro-f 0rih, neurejene poti, neurejeni hišni poštni nabiralniki in S:6veda premajhno število zaposlenih na pošti. Predvsem iv f>remal° pismonoš. Kadar kdo zboli, je težko najti zameno in tako ni vedno točna. ^se te težave pa bodo odpravljene z otvoritvijo nove , °derne pošte, ki bo omogočila kvalitetnejše storitve. Složna otvoritev bo na krajevni praznik, ki ga KS Borovnica lav' 10. marca. ^ novimi prostori pa bodo »petetejevci« že sredi le-J^iejga leta nudili usluge cel dan, od 8. ure zjutraj do [a1 i ■ ure popoldne. Pomembna pridobitev bo tudi javna ' ,. e'onska govorilnica pri pošti. Z telefonsko centralo, sti<& dmzina uredi svoJ "'s11' nabiralnik. Tako bo olaj-e»'8"o delo poštarjem, dostava pa bo stekla veliko hipi* in manj »hude krvi« bo pri občanih. kongresih Zveze komunistov Jugoslavije ter posameznih republik in pokrajin, med vodilnimi delavci ZKJ. Razstava ga prikaže kot državnika neuvrščene Jugoslavije v borbi za njeno uveljavljanje za uveljavitev neuvrščenosti, mednarodnega delavskega gibanja, ter za uveljavitev novih mednarodnih odnosov. Pregled knjig, člankov, govorov v naših in tujih'jezikih je predstavljen po pomembnosti posameznih del, sledijo prve izdaje nato pa je gradivo predstavljeno po tematskih področjih, ki utemeljujejo področja aktivnosti kakor tudi genezo obravnav. Ravno tako so prikazani fotosi naslovov vseh najpomembnej- ših knjig, člankov, govorov in dokumentov, ki jih je izoblikoval, fotosi citatov, kjer Kardelj opredeljuje socializem, revolucijo, mednarodno komunistično in socialistično gibanje, neuvrščenost, mednarodne odnose, socialistično revolucijo in narodnoosvobodilno borbo slovenskega naroda in jugoslovanskih narodov itd. Citati spremljajo razstavo kontinuirano, vendar iz skrbno izbranih mest tako, da prihaja pomen teh opredelitev kar najbolj do izraza. Razstava nam razkaže njegovo poreklo, prikazuje družino, njegovo življenjsko tovarišico, sošolce in tovariše kjerkoli se je z njimi srečeval. Zaradi množičnih ogledov je izdelan razpored ogledov razstave po občinah. Sole v občini Vrhnika imajo organiziran ogled 13. in 14. februarja 1980 od 10.00 do 12.00 ure. Razdelitev skupin si organizirajo šole z medsebojnim dogovorom same s tem, da upoštevajo, da ima vsaka skupina eno uro časa za ogled. Delovni kolektivi ter organizirane skupine iz posameznih krajevnih skupnosti, društev in družbenih organizacij naj si ogled organizirajo vse dneve razstave v popoldanskem času ter v soboto in nedeljo, seveda vsi izven delovnega časa. Ogledi naj bodo skupinski, pri tem pa koristite javno prevozno sredstvo (vlak, avtobus). Stab za pripravo in organiziranje ogleda razstave o življenju in delu edvarda kardelja pri ok szdl vrhnika Na podlagi 9. člena Odloka o podeljevanju priznanja občine Vrhnika RAZPISUJE Komisija za odlikovanje in priznanja Skupščine občine Vrhnika Priznanje občine Vrhnika — »Plaketa pisatelja Ivana Cankarja« za leto 1980 Razpisani pogoji in navodila za oblikovanje ter dostavo predlogov: Priznanja na področju gospodarstva podeljujemo za doseženo posebne uspehe trajnejšega pomena v razvoju samoupravnih in družbe-' noekonomskih odnosov, v organizaciji in vodenju temeljnih ter drugih organizacijah združenega dela, če so ti uspehi odločilno vplivali na izboljšanje gospodarjenja ter na utrditev njihovih razvojnih perspektiv. Priznanja na področju družbenih dejavnosti podeljujemo za dosežene posebne uspehe na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva in ostalih družbenih dejavnosti, če so ti uspehi odločilno vplivali na izboljšanje dela in samoupravnih odnosov v posamezni panogi družbene dejavnosti, v samoupravnih interesnih skupnostih, društvih, krajevnih skupnostih/ali v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela na področju družbenih dejavnosti. Priznanja na področju ljudske obrambe, družbene samozaščite in varnosti podeljujemo za posebne uspehe, dose/ene na teh področjih v občini, krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela za izredne zasluge in uspehe Jugoslovanske ljudske armade pri utrjevanju bralstva in enotnosti, sodelovanja v družbenopolitičnem, kulturnem in športnem življenju občine, ob pomoči pri naravnih in drugih nesrečah in za posebne uspehe na področju družbene samozaščite, varnosti občanov in varnosti v prometu. Predlog za podelitev mora vsebovati poleg podatkov o kandidatu tudi opis dela, zaradi katerega predlagajo in podrobne podatke, ki so potrebni za vsestransko in objektivno presojo ter oceno uspešnosti dela kandidata. Kandidata za priznanje lahko predlagajo temeljne organizacije združenega dela, družbenopolitične in družbene organizacije, samoupravne interesne skupnosti, društva, zveze, organi občinske skupščine, krajevne skupnosti ter občani občine Vrhnika. Pismene predloge za priznanje je treba poslati najkasneje do 20. marca 1980 na naslov: Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Vrhnika, Tržaška cesta št. 1. komisija za odlikovanja in priznanja so vrhnika Idejnopolitično usposabljanje v zvezi komunistov 1*^ V občinski organizaciji ZKS Vrhnika je bilo že večkrat na različnih nivojih organiziranosti ugotovljeno, da z delom ZK na področju idejnopolitič-nega usposabljanja in marksističnega izobraževanja v zadnjih nekaj letih ne moremo biti povsem zadovoljni. Zato je komisija za idejnopolitično usposabljanje in marksistično izobraževanje pri občinski konferenci ZKS v tem mandatu pripravila konkreten program dela, ki obsega izobraževanje v osnovnih organizacijah, dva seminarja in sekretariate osnovnih organizacij ter seminarja za kandidate in novosprejete člane ZK. Poleg navedenih izobraževalnih oblik je že tretje leto organiziran oddelek Dopisne šole marksizma z dvajset udeleženci. Program dopisne šole marksizma zajema sedem tematskih področij, za katere je predpisana literatura, ki jo udeležencem zagotovi komite. Udeleženci literaturo preštudirajo individualno, medtem ko na študijskih srečanjih oddelka mentorji za posamezno področje podajo slušateljem dodatna pojasnila o temi, ki jo oddelek obravnava. Slušateljem pomagajo razjasniti nejasne oz. nerazumljive dele snovi. Za razliko od prejšnjih let bodo letos mentorji — razen za 1. tematsko področje (Temelji Marksizma) — iz vrhniške občinske organizacije ZK. Do sedaj je oddelek že obravnaval tri teme: filozofijo, politično ekonomijo marksizma ter sr iologijo. V nadaljevanju p~ '-odo udeleženci obravnavali zgodovino delavskega gibanja in socialistične revolucije v Jugoslaviji, Kardeljevo razpravo Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, družbenoekonomske odnose v jugoslovanski samoupravni socialistični družbi, mednarodne odnose in zunanjo politiko Jugoslavije, idejno in akcijsko krepitev. ZK v boju za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov ter načrtovanje in izvajanje idejno-političnega usposabljanja v osnovnih organizacijah Zveze komunistov. Udeleženci se bodo tako seznanili z osnovnimi znanji, ki jih bodo lahko s pridom uporabili pri svojem delu v osnovnih organizacijah, ki so jih kadrovale v Dopisno šolo. Na koncu lahko ugotovimo, da se celoten program idejnopoli-tičnega usposabljanja že uresničuje v skladu z ugotovitvijo občinske konference ZKS, da sposobnost, moč in vloga ZK ni samo v njeni organiziranosti in akciji,"ampak predvsem v znanju in marksistični razgledanosti njenih članov. RICHARD BEUERMAN Take prešernosti in veselja na snegu, kot so jo doživeli učenci petih razredov v šoli v naravi, niso bili deležni tudi drugi šolarji, saj je odjuga ravno pred počitnicami pobrala sneg. Tako so si v tistih dneh, ko so odložili šolske torbe in pozabili na knjige in zvezke, morali najti drugačno zabavo. Le malo jih je odšlo na smučanje, toda odpočili so si vsi in si nabrali moči za naporno učenje do tistega»pravega«spričevala. Z OBISKOV V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH Oblika stikov, ki krepi aktivnost V oktobru in novembru so bili v vseh 13 krajevnih skupnostih naše občine opravljeni obiski in razgovori predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine z vodstvi družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter z vodstvi krajevnih skupnosti o najbolj pereči problematiki. Izpostavljana so bila zlasti vprašanja: delovanje družbenopolitičnih in družbenih organizacij v krajevni skupnosti, delo samoupravnih organov, delovanje delegacij, za zbor krajevnih skupnosti skupščine in zbora samoupravnih interesnih skupnosti, težave pri realizaciji srednjeročnih planov 81—45 in aktivnost na področju ljudske obrambe. Potrebo in zahtevo po takšni obliki občasnega medsebojnega komuniciranja in spoznavanja problemov so izrekli predsedniki krajevnih konferenc SZDL, organi skupščine občine in samoupravnih interesnih skupnosti, ki so zlasti izpostavljale problematsko delovanje delegacij in delegatskega sistema v celoti, saj so nekatere skupščine v zadnjem obdobju delovale na robu sklepčnosti. Organizacija obiskov in udeležba sta bili dobri, čeprav so bile ponekod priprave slabe. Zlasti je pomanjkljivo to, da v nekaterih krajevnih skupnostih niso bili nakazani lastni pogledi na reševanje problemov, kar pomeni, da je delo ob teh ključnih probJemih imelo postranski pomen. Posledice takega gledanja se kažejo v neuresničevanju zastavljenih lastnih programov, v neenakopravnem položaju krajevnih skupnosti v občinskem merilu, v slabih medsebojnih odnosih v krajevni skupnosti, itd. DELO DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ SZDL se na ravni krajevne skupnosti še ni v celoti uveljavila kot frontna organizacija vseh subjektivnih sil. Organi KK SZDL so sicer frontno sestavljeni, toda premalo je frontnega obnašanja posameznikov, pa tudi predsedniki premalo prilagajajo vsebino in metode dela, da bi frontnost lahko prišla do izraza. V večini krajevnih konferenc so prisotne kadrovske težave, premalo je kolektivnega dela, naloge v glavnem opravljajo posamezniki. Predsedniki poskušajo uveljaviti bolj kolektivno delo, toda zaenkrat jim to ne uspeva, zato dostaja nevarnost, da se bodo prehitro utrudili pri izvedbi konkretnih akcij, za delo vnaprej bo pa premalo usposobljenih kadrov. Pristop k delu je preveč kampanjski. So krajevne konference, ki niso v skoraj enem letu tega mandata naredile nič, ali toliko, da ni omembe vredno. Nekje se vodijo akcije, ki so izrazito političnega značaja, pa SZDL-bežno ali skoraj ne sodeluje. Dogaja se, da v primeru odsotnosti predsednika delo v celoti zamre, ker ni nobene delitve dela pa tudi predsedniku se ne zdi potrebno, da bi svojo daljšo odsotnost komurkoli sporočil. Večina predsednikov je mladih in prvič na takšnih in podobnih funkcijah kar je — perspektivno gledano — pozitivno. V tem mandatu razen nekaj delovnih posvetov drugega izobraževanja ni bilo, nestrpnost in zahtevki po hitrem razreševanju komunalne in druge problematike še vnaprej otežkočajo politično delo, premalo je informacij, ki bi jim koristile pri delu, posamezniki so močno obremenjeni v službi (nadurno in izmensko delo ter službena potovanja) in še vrsta drugi h vzrokov je, ki otežkočajo delo. Krajevne konference so še vedno togo organizirane. Ne krepijo se vaški in ulični odbori, praktično nobene aktivnosti ni v strjenih naseljih, v blokih, sveti potrošnikov ne opravljajo svojih funkcij itd. Ugotavlja se vse večja aktivnost osnovnih organizacij ZK, ki pa so kadrovsko še zelo šibke, v nekaterih KS jih sploh ni. Komunisti, ki so člani 00 ZKS v KS, so v glavnem organizirani, čuti pa se premajhna delavnost komunistov, ki so člani organizacij ZK v svojih delovnih organizacijah. Ponekod se redno poslužujejo zborov komunistov, na katerih seznanijo vse komuniste v KS z aktivnostjo in nalogami osnovne organizacije ter dajo zadolžitve tudi ostalim. Kjer so delali tako že pred volitvami v skupščine DPS in SIS, danes ni problematike delovanja delegatskega sistema ali vsaj v taksni meri ne. V nekaterih KS zborov vseh komunistov ne organizirajo, kar je slabo. V osnovnih organizacijah ZK bi tudi želeli sezname komunistov, ki bivajo v krajevni skupnosti. Osnovne organizacije ZSMS so organizirane v vseh krajevnih skupnostih. Ugotavljamo, da je aktivnost precej kampanjska, nekje na športnem, drugje na kulturnem področju, mladi so dokaj organizirani v raznih društvih, skoraj v vseh organizacijah pa se čuti premajhna povezanost z občinsko konferenco. Redke so organizacije v katerih bi bila zastopana celotna struktura, od 14. do 27. leta starosti. Programi so preveč enolični (šport, kultura), premalo se mladi ukvarjajo s problematiko krajevne skupnosti. Premalo je tudi interesa za udeležbo v mladinskih delovnih akcijah, kjer bi vsekakor ogromno pridobili za nadaljnje delo v organizaciji, v samoupravnih organih, delegacijah in drugje. Pri oceni dela mladinske organizacije je bilo očitno, da sta se doslej tako zveza komunistov kot SZDL premalo ukvarjali s problemi mladih. Problematika družbenih prostorov v KSjezlasti pereča za mlade. • Organizacije zveze borcev kakih posebnih problemov nimajo. Vsi borci, ki jim zdravje še dopušča, so organizirani v DPO, v samoupravnih organih in delegacijah. Zvezo rezervnih vojaških starešin se premalo čuti kot organizacijo v krajevni skupnosti. V KK SZDL se ne sooča s stališči ostalih organizacij. Drugače je na strokovnem področju, kjer svoje programe uspešno realizira. , Na področju sodelovanja z organizacijami združenega dela in s sindikalnimi organizacijami je treba narediti korenite spremembe v pozitivno smer. Sodelovanja s sindikatom skoraj ni, o organiziranosti sindikata v krajevni skupnosti pa nismo še razmišljali. DELOVANJE DRUŽBENIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV Delovanje družbenih organizacij in društev ni zadovoljivo. Prisotna je kadrovska problematika tako na krajevni kot na občinski ravni. Niso zagotovljeni osnovni pogoji za delo, materialna in finančna sredstva, prostori in podobno. Izjema glede aktivnosti so gasilska društva, ki pa se premalo vključujejo v širše družbene akcije. DELOVANJE DELEGACIJ Že na 8. redni seji je predsedstvo obravnavalo oceno delovanja delegacij in se pri tem poslužilo tudi ugotovitev z opravljenih obiskov. Ocena jeodraz realnega stanja na področju uresničevanja delegatskih odnosov v naši občini. Opozarja pa predvsem na pomanjkljivosti, ki jih je treba nujno odpraviti v tem mandatnem obdobju in že sedaj ustvariti ugodnejše pogoje za naslednje delegatske volitve. REALIZACIJA SREDNJEROČNIH PLANOV 76—80 Enotne ugotovitve so bile, da so plani preobsežni in neusklajeni z realnimi možnostmi. Zaradi tega je realizacija močno vprašljiva. Plani tudi niso bili usklajeni na občinski ravni, tako da prihaja do zapletenih razprav o nujnosti in umetnosti posameznih nalog, še zlasti na področju komunale. Bilo je mnogo kritike na račun Komunalnega podjetja, pa tudi na račun upravnih organov SO Vrhnika. Vse premalo se poskuša problematiko reševati po samoupravni poti preko delegacij v SIS in skupščine občine, še vedno so v krajevnih skupnostih prisotna mnenja, da so to zadeve posameznih funkcionarjev na občinski ravni. Za realizacijo planskih nalog, še zlasti v vaških krajevnih skupnostih, zbirajo velika lastna sredstva občanov preko samoprispevkov ali občasnih zbiralnih akcij, vloženega je tudi veliko osebnega dela. SREDNJEROČNI PLANI 81—85 Kljub ugotovitvam, da so srednjeročni plani 76—80 bili neusklajeni tudi zaradi prepozne priprave, se enake napake kažejo pri pripravi planov 81—85. Niti ena krajevna skupnost se ne ravna po rokovniku izvršnega sveta o pripravi planov. Prisotne so še velike zamude, ki so nekje objektivne, največkrat pa subjektivne narave. Čeprav so v vseh krajevnih skupnostih prejeli pripomočke za izdelavo planov, želijo pomoč planske službe in izvršnega sveta SO. Zlasti na tem področju se kaže pomanjkljiva prisotnost sindikata v KS in zavoljo tega ne bo možno zagotoviti podlage za ustavno planiranje in bo onemogočeno sprejemanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov v KS. MLADEN SUMINA IZ GLASILA »POTA MLADIH« 00 ZSMS Blatna Brezovica Ker kljub prigovarjanju, dogovarjanju in »grožnjam« iz osnovnih organizacij ZSMS še vedno ne pošiljajo člankov o svojem delovanju za pota mladih, da bi tudi drugi izvedeli, kaj se dogaja v ostalih sredinah, kjer mladi živijo in delajo, smo se v uredništvu dogovorili, da v vsaki številki predstavimo posamezne 00 ZSMS na takle način: Umek Milan, star 25 let, doma iz Blatne Brezovice Milan, ti si predsednik osnovne organizacije ZSMS Blatna Brezovica, aktiven si v mladinski organizaciji že od leta 1972. Kaj je po tvojem mnenju ZSMS? Na mladinsko organizacijo sem vedno gledal kot na pomembno silo. Ne znam si predstavljati delovanja ostalih političnih organizacij, ki v svojih vrstah ne bi imeli v mladinski organizaciji izgrajenih mladih aktivistov, polnih zagona in volje, da dosežejo dogovorjene cilje. V mladinski organizaciji delamo z veseljem in to predvsem zato, ker so naše vodilo konkretni cilji. Sedaj ko sem že »starejši« mladinec, pa vidim, da mladinska organizacija še vedno potrebuje pomoč bolj izkušenih, posebno zato, ker nas največkrat vsi samo kritizirajo, nihče pa ne vpraša, če morda potrebujemo kakšno pomoč. Vseskozi, kar obstaja mladinsko gibanje v Jugoslaviji, je bilo napredno. Mladi so se prebijali skozi težke trenutke pred in med vojno ter se zopet z veseljem oprijeli izgradnje nove Jugoslavije. V tridesetih letih svobode se je tudi mladinska organiziranost in aktivnost spreminjala, danes pa lahko že trdimo, da so se načini in metode dela v mladinski organizaciji neprestano spreminjali In dopolnjevali. Kaj misli* o tem? Ja, res je. Že v letu 1972 in naslednjih, odkar delam pri mladini, opažamo veliko sprememb. Že samo sprememba imena Zveze mladine v Zvezo socialistične mladine pove dovolj zgovorno, da mladinska organizacija ni več orranizacija mladih zaradi mladih, ampak da smo enakopravni z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami ter se organizirano borimo za uskladitev politike, ki jo nudi resnično samoupravna socialistična Jugoslavija. Žal pa opažamo tudi to, da hkrati z dvigom življenjskega standarda vedno teže pridobivamo mlade, ki bi bili pripravljeni prevzeti odgovorno funkcijo v ZSMS. Zato pa lahko rečem, da je bilo v začetku mojega dela v mladini drugače. Bilo je laže delati, saj se je vsak zavedal, da Če hočemo kaj imeti, je treba to narediti ali pripraviti. Danes pa jih večina samo čaka, da pridejo na prireditev, tekmovanje ali ples, organizira pa peščica ljudi. Pa tudi če je treba plačati, samo da delati ni treba. Kaj pa posamezne akcije? So danes kaj drugačne? Glavna sprememba v delu mladine je danes vsekakor to, da smo veliko bolj povezani z ostalimi, mislim s krajevno skupnostjo, z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in seveda z občinsko konferenco. V posameznih akcijah pa je danes veliko večji poudarek na obujanju revolucionarnih tradicij, sodelovanju z enotami JLA na našem območju, pa tudi idejnopolitičnemu delu bi rad dali vidnejše mesto, vendar nam to ne uspeva najboljše. In še nekaj. Danes delujemo veliko bolj odprto, naša vrata so odprta vskemu, y naše delo pa poskušamo vpeljati akcije, ki bi bile zanimive za vse strukture mladih. Lansko leto je bila pri vas enotedenska lokalna mladinska delovna akcija, na kateri je sodelovala stalna brigada Antonija Kucler, ki jo je organizirala občinska konferenca ZSMS Vrhnika. Kako so krajani ocenili akcijo? Zadovoljni so in si podobnih akcij še želijo. Na dva večja problema pogosto naletimo v delovanju OO ZSMS. Financiranje in prostori. Kako to rešujete v Blatni Brezovici? Kot v večini krajevnih skupnosti tudi v naši ves denar, ki ga KS dobi, porabimo za urejanje cest, vode, kanalizacije. Ne preostane nam drugega, kot prirediti veselico, dobiček, (če ga imamo), pa je namenjen za delovanje oz. financiranje dejavnosti OO ZSMS oz. za ureditev lastnih prostorov, ki jih še vedno nimamo. Prav iz tega pa največkrat nastajajo probjemi in nasprotja med mladimi in organi krajevne skupnosti. Posamezni funkcionarji vse preradi tolčejo po mladini. Sicer pa sem slišal, daje tako tudi na najvišji občinski ravni in da ravno otroci tistih, ki najbolj kritizirajo mladino, ZSMS še od daleč niso videli. Mislim, da bo treba nekatere stvari mladini le odobriti, pa bomo potem tudi mi še z večjim veseljem poprijeli za lopate, ko bomo urejali svoj kraj. Mladi se pač nekje morajo zbirati. Četo ni .nladinski prostor oz. klub, saj kmalu lahko postane zbirališče gostilna, ali pa, kar pri premajhni idejnopolitični aktivnosti ni izključeno — cerkev. Kaj pa aktivnost mladih kmetovalcev? To, kar sem povedal o mladini v naši KS do sedaj, velja tudi za mlade kmetovalce, saj skoraj vsi poleg šole oz. službe, pomagajo doma na kmetiji. Pri njih bo potrebno še močneje vzbuditi zanimanje za kmetijsko politiko, predvsem z aktivom mladih zadružnikov, ki ga imamo v občini. Pa tudi aktiv kmečke žene bi lahko ponovno prebudili k delovanju. In za konec, kot »starejši« mladinec, kaj bi priporočil mladim? Tisto, kar so že mnogi pred menoj — opravičimo Titovo zaupanje v mlade. Njegove besede povedo dovolj: »Narodu, ki ima tako mladino, se ni treba bati za prihodnost.« Milana je »matral« R. G. Predsedstvo O K SZ o perečih problem Na osnovi ugotovitev je potrebno aktivnost vseh skupščine občine in njenih izvršnih in upravnih organ vseh dejavnikov na ravni KS usmeriti v reševanje nasi vprašanj: 1. Vse družbenopolitične organizacije v KS, zlasti ZK in ZSMS, se morajo kadrovsko okrepiti. To naj bo sta kampanjska akcija, ki spremlja vsakodnevno delo in akth Kadrovsko je treba izpopolniti, vse organe, razmisliti pa j« tudi o tistih predsednikih, sekretarjih in članih organd: času trajanja tega mandata niso niti poskušali reševa blematike v krajevni skupnosti. Tega ne gre razumeti kc tisk od zgoraj«, to so spoznanja krajanov, ki se izrečejo pravah in z vprašanji v krajevnih skupnostih in na of ravni. Kadrovska krepitev je nujna tudi v vseh družbenih org cijah-in društvih, katerih dejavnosti oz. nedejavnost je še bej zaskrbljujoča. Redni letni občni zbori teh organizaci prava redkost, kar naj KK SZDL v tem trenutku še posebi lizirajo, saj so to priložnosti za celovite obračune dela. 2. Ustavna vloga SZDL, ki temelji na tradiciji in vlog NOB, ne prihaja do izraza Celo znotraj DPO so odklfl večji odkloni so v samoupravnih organih, ko se pO umetno ločevati aktivnost SZDL od aktivnosti organov I1 nih skupnosti. .Celotna družbenopolitična aktivnost se usklajevati in koordinirati v okviru SZDL in z njeno mreže nizirati, priti do slehernega delavca in občana. Temu uS se je treba organizirati. Oblikovati je treba ulične in vaš i bore SZDL, odbore v naseljih, v blokih itd. Izkušnje so p< i le, tudi v nekaterih naših KS, da je takšna organizH ustrezna. Občani laže vplivajo na različne odločitve, infej nost bo večja in splošno zadovoljstvo v kraju bo večje! 3. Za razvoj delegatskega sistema in odnosov morajo večji P govornosti prevzeti družbenopolitične organizacije, frontno poj, v SZDL. SZDL bo opravljala predvsem v naslednje naloge; I — s svojim delovanjem mora omogočiti, da se bodo delovni | občani dejansko uveljavili kot subjekt družbenega in političneg| čanja v KS j — spodbuditi vse samoupravne dejavnike v KS za zagoti pogojev za nemoteno delovanje delegacij ter ugotavljanje možif demokratično usklajevanje različnih interesov na vseh ravnelj — zagotavljanje političnih usmeritev in stališč družbenopij organizacij, ki bodo skupno s strokovnimi predlogi omogočali I vanje interesov na najširših osnovah, — izpostavljanje odgovornosti svetov in skupščin krajevnil nosti za delovno povezovanje in usklajevanje delovanja vseh < cij. — dograjevanje sistema javnega obveščanja in informiranj lovanju delegatov delegacij samoupravnih organov ter zborov čin, kar naj prispeva k večji stopnji družbenega nadzora ter k os* čenosti k razreševanju družbeno najpomembnejših vprašanj,s — opravljanje permanentnega družbenega usposabljanja » tov, s — aktiviranje čim širšega kroga delovnih ljudi in občanov k 's vam v svetih, sekcijah in drugih oblikah dela SZDL, s — vsebinsko in časovno povezovanje aktivnosti družbenor/ organizacij z aktivnostjo vseh ostalih subjektov v delegatske^ mu. I 4. Krajevne skupnosti prejemajo iz proračuna ustrezni deli stev za financiranje dejavnosti samoupravnih organov in po; KS. Pri normalnemu poslovanju ta sredstva ne zadoščajo, pa se vedno uporabljajo za reševanje največkrat komunalnih prol Očitno je, da si posamezniki želijo postaviti spomenike v obliki ceste, kanalizacije in podobno, pri tem pa prav nič ne naredijf ustvarili pogoje za samoupravno delovanje v KS. • Zagotavljanje finančnih sredstev za razvoj KS je potrebno (k na nove temelje. Obstoječi način (glavarina) ne ustreza, saj s* takšne oblike, s katerimi bo na osnovi razvojnih programov dl] temeljnih organizacij združenega dela, v katerih združujejo svt delavci, krajani posameznih krajevnih skupnosti, vse bolj temeljni izvor sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb in infe1} krajevnih skupnostih. V bodoče bo potrebna večja solidarnost znotraj občine, kerf potrebno zagotoviti hitrejši družbenoekonomski razvoj tistih ki skupnosti in vasi, ki se še danes srečujejo z eksistenčnimi, zlf munalnimi vprašanji (voda, elektrika, ceste) pa tudi na podroci benih dejavnosti (šolsko varstvo, kultura, telesna kultura ipd; "* 5. Samoupravno planiranje v krajevni skupnosti kot posebnf cifični interesni skupnosti mora postati sestavni del celotnega \ nega planiranja. Preseči je treba delitev na združeno delo in" samoupravo, na proizvodnjo in potrošnjo, saj je razvoj krajevni nosti sestavina združenega dela in družbenoekonomskega f Skladno s temi osnovnimi načeli je treba pripraviti plane razvof moupravne sporazume o temeljih planov, katerih udeleženci bi delavci v združenem delu. j Delavci v združenem delu naj zagotovijo sredstva za vse lC prispeva k obnavljanju delavčevih umskih in fizičnih sposottf svobodno menjavo dela je treba zagotoviti uresničevanje inteif področju družbenih dejavnosti, s proračunskim financiranjem jI potrebno zagotoviti sredstva za delovanje samoupravnih orgait legatskega sistema in ljudske obrambe. S samoprispevki naj v jajo zadeve, ki jih je možno realizirati znotraj KS. Zlasti je tudi VI treba krepiti obliko združevanja sredstev za zadovoljevanje I potreb v KS s samoprispevkom. * 6. Z ozirom na problematiko delovanja moramo v KS Vrhniljt začeti s hitro in učinkovito ustavno preobrazbo krajevne skupni nadaljnjem procesu delovati v smeri prostorskega preoblikova tem je treba zlasti upoštevati, da bo krajevna skupnost obf tako, da bo zagotavljala demokratično samoupravno delovanjf vezovanje in sodelovanje ljudi na čim neposrednejši način. Sr na novo angažirano veliko število ljudi, stik med občanom in d| jami bo neposrednejši, bistveno lažje bo delovanje družbenopj organizacij. Občan se ne bo čutil oddaljenega, splošno zadovl krajevni skupnosti bo bistveno boljše, odpade pa tudi možnost' tiziranja in administriranje odnosov. r 7. Nadaljevati je treba s podružabljanjem ljudske obrambe} bene samozaščite, ki kljub hitrim in pozitivnim premikom poni vedno ni postavljena na široke temelje. Stalno je treba praktik verjati stanje obrambnih priprav, kar se je z akcijo NNNP tudi dr pričelo. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita rrl stati množično gibanje, ki ga bo omogočila ustrezna organil družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in drU* krajevne samouorave. Mladi v Fenolitu se prebujajo z m seh rgan nas isti! o sta. akti\L. Fenolit v Borovnici kljub sorazmerno precejš- "e,mu številu mladih delavcev zadnjih nekaj let mladinska P Janizacija ni delovala. Na pobudo Občinske konference |an0 "S in osnovne organizacije ZK v Fenolitu pa so se v de-evarnbru mladi sestali na volilno-programski konferenci. V ■ ctpravi so mladinci ugotovili, da je bil vzrok neaktivnosti novne organizacije ZSMS predvsem neangažiranost vod-a 'a 00 ZSMS, obenem pa so mladinski organizaciji nudili majhno pomoč ostale družbenopolitične organizacije v ..rgj*D-u. Sprejeli so sklep, da je potrebno izvoliti novo je še zacil ■stvo, sprejeti konkreten program dela za naslednjih Sest *ecev ter se povezati z osnovno organizacijo sindikata, lovno organizacijo Zveze komunistov v TOZD ter vzpo-seDfrttl kontakt s koordinacijskim odborom ZSMS na nivoju jelajovne organizacije DONIT. vlogf bodoče bo potrebno več sodelovanja z Občinsko konferenco »dkldMS ter z ostalimi mladinskimi organizacijami v Borovnici, 3 pcpvsem na Bregu. Na konferenci sta bila prisotna tudi predsed-iov lf jn sekretar Občinske konference ZSMS Vera Gradišar in st seP 0 Gostiša, ki sta mladini predstavila gradivo za 4. konferenco irežzD.a jn izven njega ter povezava z mladimi v krajevni skupno-anizi^ delovni organizaciji. Na konferenci je bilo izvoljeno novo vod-, infcP osnovne organizacije. ■ečje redsedniško funkcijo je prevzel Tomo Petelin, sekretar pa Postal Brane Knapič. Mladi so obljubili, da bomo o njiho-večjir dolu in akcijah v prihodnje še slišali. R. B. io po{___ ge; I čnejZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE DELO ZRVS V PRETEKLEM LETU IN LETOŠNJE NALOGE OBČINSKI SVET agotjZVEZE SINDIKATOV VRHNIKA mož< i i?Razpis za podelitev en; srebrnega znaka J Zveze sindikatov lorovf rkosl Na podlagi 123. člena statuta ZSS in 28. člena Statutarnega išanj^'epa Občinske organizacije zveze sindikatov in pravilnika o jnja dodeljevanju srebrnega znaka sindikatov Slovenije Občinski f Vet vsako leto ob delavskem prazniku 1. maju podeljuje na jza-ov kj&lužnejšim posameznikom in organizacijam srebrni znak zveze f"?dikatov. senika bomo v občini podelili 5 srebrnih znakov za posamez- ne^ v!"0 skleP" Predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov pike ter 1 srebrni znak za organizacijo, ki se je s svojim aktiv- i del%,j_, , °- ■> i pos' delom izkazala v preteklem letu. 3, pa K Predlog lahko da posameznik ali osnovna organizacija Zveze i prof !nd>katov. Za podelitev srebrnega znaka pridejo v poštevčlani bliki f cikata, ki so že več let prizadevni delavci v osnovnih organi- iredij' acijah zveze sindikatov in so pri uresničevanju delavskih inte- Fesov dosegli pomembne uspehe v uveljavljanju in razvoju sin- 3nopOikalne organizacije. sal*i Na nnHIum 7»nra; r,o«,„,ro„0„., ---A., _____:„ j„ 3v4lh Pocilagi zg°raJ navedenega prosimo, da najpozneje do josvi marca 1980 posredujete svoje predloge na Občinski svet olj rCVeze sindikatov Vrhnika, Cankarjev trg 8. tinti) OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV VRHNIKA ker I' tih kf, ni, dročj t ipd sebm ega lo in Krepitev sodelovanja v vseh sredinah V pogovoru s predsednikom Občinske konference ZRVS Stanetom Bulcem in sekretarjem Francem Kranjcem smo se seznanili z delom rezervnih vojaških starešin v preteklem letu ter z nalogami, ki letos sto- predavanje, ki ga je vodil sekretar komiteja OK ZKS. Na sestanku, katerem so se seznanili z zunanjo in notranjepolitično varnostno situacijo ter z gospodarsko in varnostno situacijo občine. Tesno sodelujejo z Zvezo združenj borcev in prenašajo tradicije NOB na mlajše člane ZRVS. Lani so imeli več takih Predsednik OKZRVS Stane Bule in sekretar Franc Kranjc jijo pred njimi. Posebno sta poudarila neposredno vključevanje rezervnih starešin v delo socialistične zveze, v družbenopolitično življenje krajevnih skupnosti, delovanje rezervnih starešin v organizacijah združenega dela, zlasti pa njihovo delo pri krepitvi idejnopolitičnih osnov splošne ljudske obrambe. Okarakterizirala sta osnovni smoter njihovega delovanja in poudarila, da se zveza rezervnih vojaških starešin zavzema za podružbljanje in uresničevanje koncepta splošne ljudske obrambe, za krepitev obrambnih sil in varnosti, za utrjevanje idejnopolitičnih osnov obrambe domovine. Ravno tako za krepitev bratstva, enotnosti, razvijanja socialistične zavesti in za negovanje revolucionarnih tradicij NOB z namenom, da bi ohranili in razvijali našo socialistično revolucijo. Cilj njihovega delovanja je tudi nemoten razvoj samoupravnega socialističnega sistema. Ko je govoril o delu v preteklem letu, je sekretar Franc Kranjc ugotavljal, da so starešine dokaj disciplinirani in se zavedajo svojih nalog. Resno se vključujejo v izobraževalni proces. Lani pa so imeli eno skupno srečanj, ki so zelo uspela, zato bodo s takim načinom dela nadaljevali. »Posebno dobre odnose imamo z JLA. Kadar potrebujemo strokovno ali kako drugo pomoč, so nam na razpolago. Ob praznovanju dneva JLA smo podelili polkovniku Ratkoviću in podpolkovniku Grujiču prav zaradi tega sodelovanja in razumevanja do starešinskega kadra srebrni plaketi ZRVS«, je poudaril. Delo je teklo po letnem delov- nem načrtu in izpolnili so ga uspešno. Med drugim so sodelovali v akciji NNNP. Vsem krajevnim organizacijam so dali smernice, kako naj delujejo v akciji in kako naj pomagajo pri izvajanju akcije v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Akcijo so zaključili na TV-17 in nato z vsemi predsedniki krajevnih organizacij temeljito analizirali delovanje rezervnih starešin v akciji. Predsednik Stane Bule je opozoril, da sedaj tečejo letne konference v vseh krajevnih organizacijah. Konference bodo končane v začetku februarja. Na njih analizirajo delo, razpravljajo o programu dela, se seznanjajo z informacijami o notranji in zunanjepolitični situaciji. »Samoiniciativa krajevnih organizacij je na visoki ravni. Na letne konference vabijo vse strukture družbenopolitičnega dela v krajevnih skupnostih. Prav to pa je pohvalno. S takim načinom bomo dosegli podružbljanje našega dela in s tem tudi podružbljanje SLO. Seveda pa se tako razvija in krepi družbenopolitično delo v krajevni skupnosti. Člani krajevnih organizacij se zavedajo, da morajo biti prisotni v krajevni samoupravi in pri vseh akcijah v KS. Lahko pa rečem, da vse krajevne organizacije nimajo vseh kadrov, vendar člani tisto najpomembnejše — izobraževanje — jemljejo resno in vse naloge v določenem roku tudi izvrše. Opažamo, da je delo rezervnih starešin boljše tudi v tistih krajevnih organizaci- fantje so v močni konkurenci 61 ekip osvojili odlično 10. mesto, v streljanju z malokalibrsko puško pa celo 1. mesto. Sodelovanje z mladimi pa je tesno povezano tudi s sodelovanjem Zveze združenj borcev, saj gre tu za ohranjanje tradicij NOB. Vsako leto bodo organizirali srečanje v Pz-zorski do|ini. Tesno je sodelovanje s partizanskimi kurirji in letos bodo skupaj priredili množično orientacijsko tekmovanje, na katerem bo sodelovala tudi mladina. Skrb za razširjanje Naše obrambe kot zelo pomembnega dejavnika pri obrambni vzgoji in družbenopolitičnem aktiviranju prebivalstva je postala ena njihovih pomembnih nalog. »Del gradiva, ki ga objavlja Naša obramba, je postal sestavni del vseh obrambnovz-gojnih programov za rezervne vojaške starešine ter tudi za druge strukture. Postaja pomemben dejavnik ne samo v okviru obrambnih priprav prebivalstva, temveč tudi pri idejnopolitični vzgoji in družbenem aktiviranju najširših plasti prebivalstva. Zato morajo odgovornost in skrb za razširjanje te revije prevzeti najodgovornejši družbenopolitični dejavniki v občini in krajevnih skupnostih. Težišče te akcije mora biti v krajevni skupnosti, kjer morajo zagotoviti, da bo Naša obramba prihajala v vsako hišo, v vsako gospodinjstvo. Obrambni dnevi na osnovnih šolah so pomembna oblika vzgoje Varovanje kmetijskih zemljišč tjevn "a prvi seji skupščine Kmetijske iga ^»Ijiške skupnosti konec decembra je izvo^redsednik skupščine dr. Janez Verbič 1cb*°dal pročilo o delu Kmetijske zemljice tir e skupnosti v preteklem mandatnem >sor/°bdobju. Med drugim so temeljito ni«^Poravnavali analizo razvojnih možnosti jemldelovanja v naslednjem petletnem ob-inajL°^u' ko 8e bo vključevala v proces jdi v/£°ntlnuiranega prostorskega in druž-inje ■ enega planiranja, saj je v skladu z za-°nom o kmetijskih zemljiščih njena 1 °snovna naloga varovanje kmetijskih Brnljišč. Zato bo v največji možni meri obfuP°števan kriterij kvalitete zemlje, /anj<*ern|ja pa je osnova za proizvodnjo P d4 ne" Natta,ieva" Dodo 8 programom .'"opPflro in hidromelioracij kmetijskih zem-,dov^'*4-Ta zemlja obsega 1000 ha, v skladu tost* Ureditvenim načrtom barja in mož-n°stmi nbe' pon akti zini Ljubljane je potrebna za doseganje pre rambene bilance Slovenije. Zbrana finančna sredstva bodo namenili preventivno za realizacijo prostorskoureditvenih operacij. Razvrstitev zemljišč je podlaga za planiranje kmetijske in gozdne proizvodnje in razvoja kmetijstva v občini (grokarto). Druge porabnike prostora pa bodo dosledno usmerili na slabša zemljišča in njihove potrebe po prostoru postavili v realne okvire. Treba je izhajati iz dejanskih razvojnih programov. Individualno stanovanjsko gradnjo bodo usmerjali v organizirano gradnjo po sprejetih urbanističnih dokumentih. Kmetijska obdelovalna zemlja i v srednjeročni usmeritvi pa 400 jja zemljišč, in sicer 300 ha v Podlipski J °lini, 70 ha pod Zabočevim in 30 ha jdi d**°«i Blatno Brezovico ter okrog 100 ha ta m 9rorrteloracij na intenzivnih pašnikih v 3a7*iih legah. Pridobitev teh zemljišč v neposredni Mi- ri ru' Novoizovoljena skupščina Kmetijskozemljiške skupnosti je na svoji prvi seji izrazila pohvalo in zahvalo vsem delegatom v prejšnjem mandatnem obdobju, ko so s svojim delom pripomogli k uspešnem izvajanju kmetijske zemljiške politike in dali osnovo za delo v novem srednjeročnem obdobju. ' je osnovno sredstvo kmetijske proizvodnje in proizvodnja hranjenja od pomembnih nalog, zato bo treba kvalitetna kmetijska zemljišča, zlasti njive, izločiti iz zazidalnih načrtov. V zadnjih štirih letih so z jarkačem izkopali več kot 1000 km odvodnih jarkov, i Glede na to, da je to delo sezonsko in ker so zemljišča predvsem na barju zelo različna, se jarkač pogosto pokvari. Zato nameravajo urbanisti nabaviti še en jarkač, tako da bo delo nemoteno potekalo, ker ugotavljajo, da bo kopanje jarkov na barju še potrebno. Vsaj ta čas, dokler ne bo urejen ureditveni načrt barja, kar pomeni še najmanj eno srednjeročno obdobje. Ena bistvenih prvin smernic o pripravi plana Kmetijske zemljiške skupnosti za obdobje 1981 — 85 pa je tudi ohranjanje kmetij kot proizvodnih enot. Za te kmetije po zakonu velja posebna ureditev dedovanja. Zakon o preživninskem varstvu pa zagotavlja socialno varnost ostarelim kmetom. Načrtno in intenzivneje se bodo vključili tudi v nakup zemljišč, da bi oblikovali večje in strnjene komplekse po sodobnih načelih združevanja sredstev in zemlje. jah, kjer so prisotne osnovne organizacije ZK«, je dejal predsednik Stane Bule. Poudaril pa je, da je njihova velika želja, da bi v delovnih organizacijah aktivi rezervnih starešin bolj zaživeli, da bi bile povezane vse strukture tako kot v krajevni skupnosti in ko bo to doseženo, bodo lahko rekli, da so uspeli na celotnem področju dela rezervnih vojaških starešin. Zavedajo se, da bodo morali posvetiti še več pozornosti delu z mladimi, čeprav poudarjajo, da je že sedaj izvrstno. Z osnovnimi organizacijami ZSMS in seveda tudi z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami bodo sodelovali pri evidentiranju in kadrovanju mladincev nabornikov za šolo za rezervne oficirje. S tem bo nedvomno dosežena tudi visoka kvalitetna raven starešinskega kadra. Z mladimi sodelujejo pri republiških orientacijskih tekmovanjih. Vsako leto pa tudi na pohodu »Po stezah partizanske Jelovice«. Letos sta bili v Dražgo-šah dve ekipi (ZSMS — Jaka Susman, Franci Susman, Vili Oblak; ZRVS—Anton Turk, Matija Grom, Anton Sajevic) in Zato smo se že dogovorili, kako bomo ljudi seznanili z vlogo Naše obrambe pri obveznem obrambnem usposabljanju vseh struktur prebivalstva. V krajevnih organizacijah organizirajo skupine aktivistov, ki bodo po potrebi obiskovali vsako družino posebej in ljudem spregovorili o potrebi in koristnosti prebiranja in proučevanja gradiva iz te revije. Zavedamo se, da je to najpomembnejši del te akcije in od uspešnosti teh obiskov je odvisno, če bomo z Našo obrambo, oziroma z novim načinom obrambnega usposabljanja, uspeli prodreti v vsako družino«, sta poudarila naša sogovornika. Letos bodo imeli enoten sistem poučevanja vsega starešinskega kadra. Plan vzgoje in izobraževanja bodo imeli isti kot teritorialna obramba in ga sedaj še usklajujejo. Zaradi enotnega programa se nadejajo še večjega uspeha. Preko nosilcev obramb-novzgojnih programov pa bodo poskušali doseči, da bodo obvezniki njihovega pouka dejansko individualno proučevali predpisano in drugo gradivo iz Naše obrambe. ♦♦»♦♦♦4 Kdaj bomo pili čisto vodo? Pitna voda je v naši občini problem številka ena. Zato strokovnjaki že vrsto let iščejo vodne vire, ki bi zagotavljali neoporečno vodo in seveda tudi dovolj vode. Tako je že leta 1977 Geološki zavod iz Ljubljane pričel z raziskavami na vršaju Borovniščice (vršaj je nanos, ki ga reka nanaša v spodnjem delu — proda, pesek, melj, glina). Raziskave, ki jih financirata Raziskovalna skupnost Slovenije in Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava, gredo h koncu. Nosilec te raziskovalne naloge je inž. Zvone Mencej. Zaprosili smo ga, da kot strokovnjak, ki tudi dobro pozna problematiko oskrbe z vodo v naši občini, saj je naš občan, odgovori na nekaj vprašanj, ki so prisotna v razpravah o naši vodooskrbi. Kmalu bo preteklo 10 let od izbruha epidemije hepatitisa na Vrhniki. Obolelo je že večje število ljudi zaradi pitja vrhniške vode. Kot slišimo, se neprestano vrste hidrogeološke raziskave, zdrave pitne vode pa na Vrhniki še vedno nimamo. Na ozemlju občine Vrhnika imamo številne izdatne vodne vire, ki se pojavljajo na obrobju barja, to je na kontaktu apnenca z barskimi vodoneprepustnimi sedimenti. Vsi ti vodni viri pa so, žal. kraškega značaja. Vodozbirno zaledje teh izvirov je precej naseljeno. Odpadna voda, ki ponika v kraška tla, zelo hitro odteka po kraških kanalih proti izvirom in se ne more dovolj »očistiti«. Tako je voda vseh izvirov, ki pritečejo na površje ob kontaktu barskih sedimentov z zakraselim apnencem, za pitje neprimerna. To so vsi izviri na obrobju barja od Primčevega studenca na zahodu do izvirov Bistre na vzhodu. V te izvire se steka vsa ponikla voda iz območja Godoviča, Hote-drščice, Logatca, Planine, Rakeka, Cerknice, itd. Pred 10 leti je seveda bila onesnaženost teh izvirov znatno manjša kot je danes. Tako je bila voda, zajeta na Primičevem izviru, po kloriranju uporabna za pitje. Hitrejše naseljevanje v zaledju in v neposredni okolici izvira ter nekontrolirano odvajanje odpadnih in tekalnih voda pa je seveda povzročilo poslabšanje kvalitete vode v izviru oziroma v vseh izvirih na obrobju barja. Vse hidrogeološke raziskave, ki so bile opravljene na širšem območju Vrhnike, so temeljile na isti osnovi, to je, zajeti vodo na območ- -ju, kjer so stalnejši in neonesna-ženi vodni viri. Izdatnejše vodne vire, ki nimajo kraških značilnosti, pa je mogoče dobiti le na območjih, manj prepustnih kameninah, kot je dolomit, in seveda v peščenoprod-nih naplavinah. Iz geološke karte je razvidno, da so takšna področja na ozemlju občine le zahodno od Vrhnike, tako imenovani »Zaplaninski pokrov« pod barskimi sedimenti med Vrhniko, Drenovim gričem, Bevkami in Borovnico ter južno od Borovnice. Obsežne hidrogeološke raziskave so bile opravljene v letu 1968. Opravil jih je Inštitut za Kras iz Postojne. Tudi te raziskave so bile v glavnem usmerjene na Zaplaninski pokrov. Rezultati raziskav so poznani in delno tudi pri nadaljnjih zajemih vode na tem območju uporabljeni. Od leta 1968 dalje so opravili še nekatere hidrogeološke raziskave. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa tudi zaradi nerazumevanja in celo nasprotovanja za širše raziskave so, žal, le nesistematsko opravljali določena hidro-geološka dela, v glavnem za zajem vode v zaplaninskem pokrovu. Samo za nestrokovnjake neuspele raziskave z vrtinami pri Ligojni so zavrle nadaljnje raziskave za nekaj let. Vsakemu strokovnjaku, ki se ukvarja z oskrbo s pitno vodo, je popolnoma jasno, da v Zaplaninskem pokrovu ni mogoče zajeti tolikšne količine vode, ki bi zadostovale za daljši čas. Zato je v vsakem do sedaj izdelanem sanacijskem programu obravnavana tudi oskrba v perspektivi. Do sedaj je na območju Zapla-ninskega pokrova zajetih okoli 10 I, sek pitne vode v sušnem obdobju. Z zajetjem 6—8 I, sek vode pri Starem malnu« bo praktično zajeta vsa voda Zaplaninskega pokrova, to je v sušnem obdobju okoli 16—18 I, sek. Seveda bi lahko zajeli tudi večje količine vode (izkoriščanje zaganjalke Lintvern), vendar bi za to bila potrebna ogromna finančna sredstva. Po zajetju vse vode na Zaplaninskem pokrovu bo verjetno, po delni rekonstrukciji cevovoda, mogoče izklopiti Primičev studenec in bi pri sedanjem številu prebivalcev trenutno zadovoljili potrebe vrhniškega vodovoda. V primeru, da so izgube v cevovodu večje od 60%, bo seveda v času suše vode še vedno primanjklovalo. Govori se, da bi z zajetjem vode v Starem malnu bilo dovolj vode za 5—10 let. Verjetna le po popolni rekonstrukciji cevovoda, kar bi trajalo najmanj 2 leti ter pod pogojem, da se ne bi povečalo število prebivalcev in živine na območju, ki ga z vodo oskrbuje vrhniški vodovod. Kaj pa zajeta voda v Bevkah? V Bevkah je zajetih okoli 5—8 I, sek zdrave Pitne vode v dolomitu, ki tvori podlago barskim sedimentom in ga na površju dobimo v Bevkah in nekaterih osamelcih. Poskusi so pokazali, da je mogoče — brez nevarnosti udora neprimerne vode iz barja — črpati okoli 5 I. sek pitne vode Verjetno je mogoče črpati v mokrem obdobju tudi nekaj več, vendar z neprestano kontrolo kvalitete. Količinsko bo voda zadostovala za bližnjo perspektivo za oskrbo vasi Bevke, Blatna Brezovica, Sinja Gorica, Log, Dragomer in Lukovico. To vodo bo potrebno ločiti od sedanje »vrhniške vode«, če želimo, da vsaj del prebivalstva v občini pije zdravo pitno vodo. Ali je res, da je tudi voda Zaplaninskega pokrova občasno neprimerna za pitje? ' Tudi ko bomo iz vrhniškega vodovoda izločili Primičevo zajetje, ne bomo imeli — vzemimo — takšne vode, kot je v Bevkah. Nekatera zajetja v Zaplaninskem pokrovu (Staje, Lintvern) imajo tipične kraške značilnosti, tako daje občasno voda za pitje neprimerna. Zaenkrat jo je mogoče s klorira-njem »usposobiti« za pitje. V primeru, da bi vodozbirno zaledje izvirov (Ulovka, Zaplana) naseljevali oziroma onesnaževali, je kaj hitro mogoče, da bodo spet pojavi obolenj, zato so potrebni strogi varstveni ukrepi na celotnem vo-dozbirnem zaledju izvirov. Znani so rezultati raziskav na vršaju Borovniščice. Jih lahko preprosto komentirate? Poročilo o rezultatih hidrogeolo-ških raziskav na vršaju Borovniščice je bilo že objavljeno v »Našem časopisu«. Naj le na kratko obnovim nekatere pomembnejše rezultate. Podtalna voda je zajeta s 3 vodnjaki, globokimi okoli 60 m. Detajl-nejše raziskave so opravili na dveh vodnjakih, v katerih je kvalitetnejša voda. Voda v obeh vodnjakih je zajeta v prodnem zasipu Borovniščice, ki je nekdaj tekla v smeri od Borovnice skoraj naravnost proti severu in nanesla okoli 40 m proda, peska in melja na podlago iz karbonatnih vodoprepustnih kamenin. Prodni vršaj tone pod neprepustne barske melje in gline, prodni zasip pa se obnavlja z vodo Borovniščice (na odseku, kjer teče po produ) in z vodo v karbonatnih kameninah. Po prevrtanju neprimernih barskih meljev in gline priteče voda sama na površino. Omenjene neprepustne plasti odlično ščitijo podtalno vodo v produ pred onesnaženjem s površine. Glede na to, da glinaste neprepustne plasti segajo skoraj do Borovnice, to je okoli 1,5 km južno od vodnjakov, je malo verjetno, da se ne bi onesnažena voda Borovniščice na tako dolgi poti kemično in bakteriološko očistila. Nekoliko večja je možnost onesnaženja vode v obeh vodnjakih iz bokov, ki jih grade karbonatne kamenine, po katerih se pretaka podobna kvaliteta vode, kot je v izviru »Pako«. Glede na to, da je tudi ta razdalja precejšnja, prepustnost peščenoprodnega zasipa pa razmeroma majhna, je prav tako malo verjetno onesnaženje s te strani. Kolikšne količine vode je mogoče odvzemati iz vršaja? Poizkusi so pokazali, da bi bilo mogoče odvzemati vsaj 3-krat toliko vode, kot je sedaj potrebuje vrhniški vodovod. V letošnjem letu bomo z raziskavami nadaljevali, da se dokončno ugotovi izdatnost vršaja in možnost izkoriščanja vode v dolomitu, na katerem je odložen peščenoprodni zasip. Analize starosti vode in dolgotrajni črpalni poizkusi bodo pokazali, v kolikšni meri se voda obnavlja. Govori se, da bo črpanje povzročilo posedanje barjanskih tal. Mnenja o tem so deljena. To je problem, ki ga bodo reševali geomehaniki. Iz predavanja prof. dr. L. šukljeta, strokovnjaka na tem področju, je mogoče zaključiti, da bi prišlo do določene stopnje posedanja po znižanju nivoja vode pod površino. Glede na to bi lahko brez bojazni za posedanje tal odvzemali vodo prostega preliva, ki znaša za vsak vodnjak okoli 15 I, sek. V primeru, da bi znižali nivo vode v obeh vodnjakih za 1 m, bi lahko odvzemali okoli 60 I, sek iz obeh vodnjakov skupaj. Nevarnost posedanja bi bila le v neposredni okolici vodnjaka (v polmeru 1 m). Vodnjaki pa so izdelani tako, da posedanje ne bi povzročilo okvaro vodnjakov. V primeru, da bi črpali 1001,sek (8 m znižanja), bi se vpliv črpanja (znižanja pod površino) poznal približno v razdalji 200 m od vodnjakov. Kolikšno bo v tem primeru posedanje, je brez poskusov verjetno nemogoče določiti. Kaj pa kvaliteta vode vršaja Borovniščice? Izdelanih je bilo veliko število kemičnih in bakterioloških analiz vode iz obeh vodnjakov. Analize vzorcev, odvzetih takoj po vrtanju, in analize, ki so izdelane iz vzorcev vode, odvzetih, ko je bila voda v vodnjakih zaprta, so seveda pokazale, da voda ni primerna za pitje. Analize, odvzete po prostem prelivanju med črpanjem ter po črpanju, pa so pokazale, da je voda kemično in bakteriološko popolnoma ustrezna za pitje. Kaj je po vasem mnenju po- trebno storiti, da bi v vrhniškei in borovniškem cevovodu teki čimprej zdrava pitna voda? Mislim, da so sklepi izvršnega o{ bora SKIS pravilni in da jih je m trebno čimprej realizirati. Naj ni vedem le bistvene sklepe: — Zajeti vodo pri »Starei mlinu« (6—8 I,sek) :i — Odpraviti ozko grlo na cev<| I vodu in izdelati povezovalni vOf Idrijsko-Trojica. Z realizacijo obej sklepov bi verjetno za določen ča* lahko izločili vodo Primičevega za jetja in tako preklicali prepove' pitja vode. Oba sklepa bi moral* biti realizirana vsaj do aprila teg< leta. — Iz vodnjakov na vršaju B0'V: rovniščice v I. fazi oskrbeti z vod' borovniški vodovod in po možnos'pt (odvisno od finančnih sredstev'ja pripraviti čimveč za kasnejšo pr*' rr, ljučitev zajetij na vrhniški vodovod Predvidevamo, da bi lahko osk \( beli borovniški vodovod s pltnfi vodo do konca leta 1980. V lf 1981 bi pričeli z deli na rekonstr ciji celotnega vodovodn« omrežja ali pa bi prej začeli na * Ijevati vodo iz vodnjakov pri Boro< * niči in postopoma rekonstruira1'' vodovodno omrežje. To bo( \ predlagali hidrotehniki. ! «i 5 Voda sama močno vre iz vrtine Raziskave kažejo, da so vodne zaloge velike Kako potekajo priprave planskih dokumentov v občil Gleae na sprejeti odlok in program dela pri pripravi srednjeročnega družbenega plana občine Vrhnika za obdobje 1981—1985 lahko ugotovimo, da priprava srednjeročnih planskih dokumentov poteka različno intenzivno, pri tem pa je tudi stanje v posameznih sredinah precej različno. Po republiškem zakonu o temeljih sistema planiranja in o družbenem planu SR Slovenije bi posamezni nosilci morali že imeti naslednje planske dokumente: — odlok oz. sklep o pripravi plana (velja za vse nosilce planiranja), — delovni program o pripravi plana (velja za vse nosilce planiranja), — analize uresničevanja srednjeročnih planov za obdobje 1976—80 (vsi nosilci planiranja), — analize razvojnih možnosti za obdobje 1981 —85 kot osnovno gradivo, ki je osnova za pripravo smernic oz. SS o temeljih planov (vsi nosilci planiranja), — smernice in elementi (velja za TOZD, KS in DPS). Nosilci planiranja (OZD, KS, SIS in DPS) so v prvih mesecih leta 1979 zaključili začetno organizacijsko pripravljalno fazo planiranja, ki obsega sprejem odloka — sklepa in delovnega programa, vendar jih je večina začela razmeroma pozno z intenzivnimi vsebinskimi pripravami srednjeročnih planskih dokumentov. Po programu dela izvršnega sveta, ki je bil posredovan vsem nosilcem planiranja, so bile opravljene vse predvidene naloge, saj bi v sedanji fazi morala biti celotna aktivnost usmerjena v pripravo osnutkov samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o temeljih planov in v njihovo usklajevanje. Med posameznimi nosilci planiranja je stanje zelo različno. Tako so v nekaterih tozdih že sprejeli smernice za pripravo planov, v drugih pa se še pogovarjajo in usklajujejo svoja stališča in usmeritve znotraj DO, čeprav bi po programu dela izvršnega sveta in odloku občinske skupščine morale vse OZD imeti že sprejete smernice in elemente za naslednje plansko obdobje. SIS imajo sicer izdelane analize razvojnih možnosti, vendar le redko katera ima že izdelane elemente, ki so osnova za razpravo v združenem delu. Na stopnjo aktivnosti priprave planskih dokumentov v krajevnih skupnostih je v precejšnji meri vplivala aktivnost izvršnega sveta kot nosilca nalog, vplivali pa Su tudi razgovori po krajevnih skupnostih, ki jih je imela SZDL Če jih ne bi bilo, bi bilo stanjelše slabše. Krajevne skupnosti imajo že pripravljene oz. sprejete smernice in lahkopričaku-jemo, da bodo v januarju izdelale tudi elemente. Opozoriti velja, da SIS s področja družbenih dejavnosti premalo ali sploh nič ne sodelujejo s tozdi in KS in obratno. Precejšnje težave povzroča tudi pomanjkanje ustreznih kadrov ali posameznih nosilcev planiranja ter problemi vsebinske in metodološke narave. Na poživitev planske aktivnosti sta vsekakor vplivala »Pripomoček za planiranje v KS«, ki ga je posredoval vsem KS izvršni svet SO, in »Pripomoček za planiranje v tozdih«, s katerim je temeljne nosilce planiranja seznanil ZaV Slovenije za družbeno planiranje. Kljub vsem aktivnostim še vedno ugotav' da še nimamo vseh planskih dokumentov n" planiranja ter da v naši občini nimamo sp1 vseh planskih dokumentov. Opazi pa se tudi neusklajenost med temeljnimi nosilci gle< zvojne usmeritve občine kot celote. V zelo W času bo nujno potrebno preveriti in oceniti niče TOZD oz. OZD z vidika njihove usklajen realnosti. Prav tako bo potrebno preveriti \f kovno oceniti analize razvojnih možnosti Si' Na občinskem nivoju so po delovne^ gramu že izdelani in sprejeti planski akti dar ugotavljamo, da se ostali nosilci plan. ne držijo rokov, opredeljenih v delovnetfj , gramu. Na osnovi podatkov, s katerimi < laga IS, lahko ugotovimo, da nekateri planiranja niso sprejeli vseh planskih 1 zlasti zaostajajo pri sprejemu smernic 11 mentov. IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI V BOROVNICI Organizatorji proslav in prireditev določeni Na sestanku predstavnikov vseh družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev v KS Borovnica so se dogovorili in določili nosilce, da organizirajo proslave in prireditve ob pomembnejših praznikih v letošnjem letu. Zavzeli so se za čim cenejšo izvedbo teh prireditev. Za organiziranje novoletnega praznovanja — Dedka mraza pa se bodo dogovorili do septembra 1980. Za posamezna praznovanja so zadolžene sledeče organizacije: 8. 2. 1980: 8.3. 1980: 10. 3. 19.80: 7.4. 1980: 14.4. 1980: 27.4. 1980 27. 4.-2. 5. 9. 5. 1980 ške tek ? ga o je p« aj n* tarei cevo i vo obe n čai ia za love' lorffl tegi 1980 1980 1980 6.5 25.5 20.6 4.7. 1980 22.7. 1980 24.10. 1980 1. 11. 1980 29. 11. 1980 Kulturni praznik — »Delavsko prosvetno društvo Svoboda« Dan žena — 00 Zveze socialistične mladine po osnovnih organizacijah; Borovnica, Breg in Brezovica Krajevni praznik — Osnovna organizacija zveze borcev. Sodelujejo: PTT TOZD Vrhnika, Šahovski klub, osnovna šola, TVD Partizan Svetovni dan zdravja — Osnovna organizacija RK Dan mladinskih delovnih brigad — Krajevni svet ZSMS skupaj z 00 ZSMS LIKO, DONIT, Borovnica, Breg in Brezovica Dan OF — Krajevna konferenca SZDL; sodelujejo pevci — (koncert) Praznik dela — TVD Partizan; pohod po poteh borovniške čete Dan zmage — Pohod ob žici okupirane Ljubljane; sodelujejo: TVD Partizan in šolsko športno društvo Občinski praznik — KS, DPO in društva so zadolženi za udeležbo Dan mladosti — 00 ZSMS skupaj z TVD Partizan, osnovna šola in GD LIKO Dan civilne zaščite — Civilna zaščita; sodelujejo GD in radioamaterji Dan borcev — Zveza borcev; sodelovanje na občinski proslavi Dan vstaje — Gasilsko društvo Borovnica (95. obletnica) Dan organizacije združenih narodov — Krajevni svet ZSMS in osnovna šola Dan mrtvih — Osnovna organizacija ZB in osnovna šola Dan republike — Delavsko prosvetno društvo Svoboda in osnovna šola Prva telefonska govorilnica v Dragomeru Do sedaj je bilo v KS Dragomer — Lukovica i BffVsega skupaj borih šest telefonskih priključkov, vod« Zato je bila javna telefonska govorilnica nujno nosi potrebna. |n srecn januarja so petetejevci postavili stev javno telefonsko govorilnico pri gostilni v Drago-Prilro. »ragomer kot tudi za Log. jiral I >oc \ d 13 ni kov j;*ia od prireditev v okviru stni . reviJe mladinskih glasnikov, ki jih prireja društvo "Sbenih pedagogov LjubJ 1e. Zasavja in Notranjske, 29. februarja letos tudi v Ji Ivana Cankarja na niki. 4. M 'a reviji sodelujejo učenci ^"ajstih glasbenih šol, phje glasbene šole in Fdemije za glasbo. Pokro-"^Ijica revije, ki je namena počastitvi 70-letnice s^a Edvarda Kardelja, Etnici rojstva skladatelja qlv ' ^erjanca 'n 35-letnici byOboditve, je članica sveta Gracije Lidija šentjurc. Razstava gobelinov Notranjske v Logatcu V okviru centralne proslave dneva žena 8. marca 1980 turistično društvo Logatec organizira v poslovnih prostorih Zavarovalne skupnosti TRIGLAV v Logatcu VELIKO RAZSTAVO GOBELINOV Razstava ima namen prikazati dejavnost naših žena— gospodinj na tem področju. Hkarti imamo namen prikazati, kako lahko uredimo in olepšamo stanovanje z lastnim delom in znanjem. To delo je toliko dragocenejše, ker je opravljano z ljubeznijo do ureditve notranjosti stanovanja, lepo pa se povezuje z ureditvijo zunanjosti stanovanjske hiše. Ker so na naših prejšnjih razstavah že sodelovale žene vašega področja, želimo tokrat to sodelovanje razširiti. Razstava naj bo NOTRANJSKA, zato vabimo vse, predvsem pa žene, ki imajo že izdelane gobeline, da jih pokažejo javnosti. Prijave za sodelovanje na razstavi je treba poslati najkasneje do 28. II. 1980 na telefon 741-204 tov. Smodič ali Dolenc. Vsak razstavljalec lahko razstavi do 3 exponate, dostaviti pa jih mora sam najkasneje do 10. ure dne 1. 3.1980 v razstavne prostore. Sam pa jih mora dvigniti po 12. uri dne 9. marca 1980. Ob tej priložnosti bodo podeljena tudi priznanja za sodelovanje na razstavi. Razstava bo odprta od 12. ure 1. 3. 1980 do 12. ure 9. marca 1980. Razstavnine ni treba plačatil Kulturna skupnost Logatec je razpisala 3 nagrade, ki jih podeljuje ocenjevalna žirija strokovne komisije 1 nagrado publike — obiskovalcev. Ocenjevani bodo vsi razstavljeni eksponati. Nagrade bodo podelili — in tudi objavil rezultate — na centralni proslavi dneva žena dne 8. marca 1980 ob 19. uri v Narodnem domu Logatec. Vabimo vas, da na razstavi sodelujete s svojimi izdelki gobelinov. Hkrati vabimo vse občane, da si razstavo v čim večjem številu ogledajo. Vaš obisk bo dal priznanje našim razstavljalkam, vas pa morda vspodbudil, da boste že sami na naši prihodnji razstavi razstavljali. Na svidenje v Logatcu na razstavi. Predsednik TD Logatec: Koloman Smodiš Razstava cerkniških likovnih umetnikov V razstavnem salonu IUV so 18. januarja odprli razstavo cerkniških likovnih umetnikov — amaterjev, ki ustvarjajo pod mentorstvom akademskega slikarja Lojzeta Perka. Likovni amaterji so se predstavili z različnimi tehnikami in s slikovnimi motivi širše notranjske pokrajine. V kratkem programu sta sodelovala mešani pevski zbor iz Dragomerja in recitator dramskega gledališča iz Nove Gorice. ^kovales 1kadar »Gost Ima vedno prav, samo v enem primeru ne. To dobi za mizo prevročo jed« TEDEN MORSKIH RIB Hotel Mantova in Delamaris iz Izole sta od 18. do 20. januarja organizirala v Močilniku »Teden morskih rib«. Ribo se človek mora naučiti jesti, zato so poskrbeli za strokovni prikaz kako se riba pripravlja, servira in je. Kuhinjo sta vodila Evelin Grižon, šef kuhinje Marina iz Izole in Aleksander Strgar, kuhar jedi po naročilu iz GH Metropol iz Portoroža. Za dobro strežbo pa je poskrbel Janko Vales, učitelj praktičnega pouka strežbe z gostinskega šolskega centra iz Izole še z dvema učencema. Številni gostje — lokal je bil vsak večer zaseden do zadnjega kotička .— so bili zadovoljni, saj so bili izvrstno postreženi. Ribe so hrana bodočnosti in eden od korakov, da bi se ta hrana začela uveljavljati tudi v notranjosti Slovenije je bil Mantovin teden morskih rib. Foto kino zveza Slovenije, ZKO Vrhnika in Dom JLA iz Vrhnike v počastitev 35-lčtnice osvoboditve organizirajo XXI. REPUBLIŠKO , RAZSTAVO FOTOGRAFIJE Razstava bo od 25.februarja do 15. marca v dvorani doma JLA na Vrhniki NOVOSTI V CANKARJLVI < »Vrhniške diagoip je naslov oddaje, 1» vsako drugo srecK't 17.30 do 17.45 na pi redu radia Glas Ljut ne. Takole na stežaj so bila odprta vhodna vrata Za področje Vrhni na radiu Glas Ljub' zadolžen novinar S Jesenovec. Telefonska šteift redakcija: 325-49Jb studio: 28-538