List 43.
Gospodarske stvari.
Kako domače vrste trt na ameriške cepiti.
Po predavanji barona Babo-ta o priliki vinarskega kongresa v Bolcann.   Spisal R. Dolenc.
Proti trtni uši ali filokseri nimamo ga danes boljšega sredstva, kakor cepljenje domačih sort trte na ameriške, katere uši popolnoma zoperstajajo. No, ameriških trt imamo nekoliko tudi takih, katere, razun da uši zoperstajajo tudi same dobro rode. Pa to nam malo hasne, kajti nekatere take trte dajejo čudno dišeče, prav za prav smrdeče vino; tiste, katere bi pa sicer dobra vina dajala, pa v našem podnebji grozdja ne dozorijo (uže celo na Dolenjskem ne).
Nekatere ameriške trte dobrega grozdja imajo vrh tega še to neljubo napako, da se s pomočjo potaknjencev (ključev) le kaj slabo pomnoževati puste.
Najboljše, to je, trtni uši najbolj zoperstoječe sorte ameriških trt so: riparia souvage, jorkmadeira in so-lonis. Prva in poslednja ne rode nič, kajti njih grozdki so k večemu tako veliki, kakor oni grozdiča sv. Ivana (ribizelna) jagod pa še dosti drobnejših; kaj skromnega, toda čuda tamno barvanega soka. Jorkmadeira rodi uže še, ali njeni grozdki so tudi le majhni in — močno dišeči. Vino Jorkmadeira diši ravno tako, kakor one tako zvane izabele ali labruške, katere podvrste je ona. To dobro pa imajo vse tri, da se dado prav dobro s pomočjo potaknencev pomnoževati. in da požlahtnitev s cepiči domačih naših vrst prav rade sprejmejo.
Rešitev naše, po trtni uši uže napadene trtoreje obstoji torej za zdaj v tem, da si preskrbimo ključev navedenih ameriških trt, ter da jih po najpraktičnej-šem načinu ukoreničimo ter požlahtnimo. Ukoreničenje in požlahtnitev ob enem vrši se pa po Babotovem načinu, po katerem je on do 100°/(, vspeha dosegel, tako-le:
Ameriški ključi povežejo se meseca marca po sto komadov skupaj, v butarice, na obedveh konceh povezane. Pri povežnji butaric paziti se mora na to, da pridejo vsi spodnji ali debelejši konci ključev lepo v eno ravno plan ali plosko. Tako povezane butarice natakne se pod spodnjo vezjo (beko, vrbo; trto) na ošpičeni kol, kakor nam to podoba 1. kaže.
Nataknene butarice obesi se na to tako globoko in široko jamo v zemljo, da pridejo njih spodnji debelejši konci, tikoma površju zemlje; torej tako, kakor to podoba štev. 2. kaže. Da se ne sme tako jamo v svetu napraviti, v katerem se voda nabira, razumi se samo o sebi. Na take narobe obrnjene ključe dene se vlažnega stlačenega mahu, kako dobro dlan na debelo, v podobi 2. zaznamvuje mah črka m, in vrh mahu pa še za eno ped na debelo zemlje z. V 12 do 14 dneh zaženejo ključi vse polno klic, to je, belih, nežnih, pa jako krhkih koreninic v mah. Kakor hitro se je to zapazilo, vzame se ena butarica ven, ter se z spodnjim koncem, na katerem so klice, v skal vode postavi. To de.o je zaradi tega potrebno, da klice na zraku ne zarujave, ker sicer bi ključi ne rastli. V škafu stoječa butarica se razveže, in ključ za ključem ven vzame ter ročno v drugi škaf vode vtakne, v katerem se požlahtni. — Požlahtni se pa ključ kaj prosto tako, kakor nam to podoba 4. kaže. Mesto požlahtnitve ovije se s koščekom svinčenega ali cin-kastega papirja (Bleiplaquet>, to je takega, v kakorš-nega se tudi fino milo (žajfa) zavija, vrh svinčenega papirja umesti se pa trdna vez. Najboljša vez je ona iz rafije-lika (Rafija Bast), namočenega v raztopljini bakrenega vitriola. To za to, da v zemlji prehitro ne segnije. .
Požlahtnuje se ključe tudi lahko še na tretji jako priporočljiv način, katerega nam podoba 5. kaže in ki se angleško kopuliranje imenuje.
Kedar je en škaf požlahtnenih ključev poln, se vzame ter tje nese,  kjer se misli ključe v namen uko-
reničenja v zemljo spraviti, torej v trtico. Za trtnico izvoliti se mora kar le mogoče rahel, torej peščen svet. V trtnici vlože se požlahtneni ključi tako v zemljo, kakor nam to podoba št. 6. *) kaže. namreč povšev, toliko globoko, da pridejo najvišja oka cepičev še za kaka 2 centimetra pod zemljo. Tako obravnavani ključi se tako radi ukoreničijo. ter cepiči na njih tako radi primejo, da se doseže kakor uže rečeno, do 10070 povoljnega vspeha. Čez leto ali še boljši čez dve leti se še tako zadobljene trte v vinogradih presaditi zamorejo. S*mo še na nekaj gre pri tem opozoriti, in to je sledeče: Ameriške trte imajo veliko drobnejše mladike, kakor pa domače. Za požlahtnenje po navedenih treh načinih treba je drobnih cepičev, to je, najboljše, ne debelejših memo podlag, to je, ključev. No, za tako tanjke cepiče domačih sort trt zado-biti, postopa pa tako-le: V trtnico vlože se tudi ključi domačih vrst brez vse požlahtnitve in te dajejo potem v drugem, tretjem itd. letu polno, ravno, za prav debelih cepičev. Da taki ključi svojo dolžnost tem gotovejši izpolnijo, se jim pri vlaganji v trtnico tudi lahko pognoji.
338
*) Trta v tej podobi je premalo povševno risana, kar na čitatelj blagovoli na znanje vzeti.                                             Vred.