22. številka	V	Ljubljani,	dne	1.	junija	1918.
'ciuvec izhaja vsak petek i datumom naslednjega trse,. — Naročnina za celo .eto K 5’20, za pol leta (v 2-60, za četrt leta K 1 *30 Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za el o leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo In npravništvo: Ljubljana, Seienburgova shca št. 6, prvo oadstr.
V. leto
Rokopisi se ne vračajo. -inseratiz enoatolpnimipe tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri dne kratni po 16 vin., pri šli e kratni po 14 vin., pri cvoa letnih objavah po 12 viza vsakokr. — Za razne s jave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so pošt ni ne proste. —■ Nefrankirana. pisma se ne sprejemajo.
Kako in kje rešiti pereča vprašanja.
Nedavno je obiskal cesar Karl nemškega cesarja v glavnem stanu. V kolikor je bil ta obisk v zvezi z afero cesarjevega pisma, ne vemo, pač pa je dognano, da je bil ta obisk velikega političnega pomena. Sešli so se pri obeh vladarjih tudi vodilni državniki obeh držav in se razgovarjali o splošnem političnem položaju, o odnošajih med obema monarhijama in o čim ožjem zbližanju Nemčije ln Avstrije. Obravnavali pa niso le medsebojnega razmerja za časa vojne, temveč ukrepali tudi, kako bo to razmerje po končani vojni, torej v mirnem času. Zedinili so se baje v vseh temeljnih točkah prihodnje politične, gospodarske in vojaške konvencije.
Z največjo verojetnostjo lahko domnevamo, da so razpravljali v nemškem glavnem stanu tudi o vojnih ciljih in prišli do gotovih skupnih mirovnih pogojev. Kako dolgo bo vojna še trajala, je gotovo odvisno tudi od tega, kakšne cilje stavita osrednji državi na zapadu sedaj, ko je dosežen mir na vzhodu. Vprašanje miru je v zvezi od zahtev, ki jih stavi Nemčija glede na Belgijo in od stališča, ki ga bo zavzemala Nemčija z ozirom na zaloge železne rude v francoski Loreni. Grof Czernin je v svojem zadnjem govoru in še prej v delegacijah naglašal, da se bojujejo avstrijski narodi le za predvojno posestno stanje, za status quo. In isti narodi so gotovo upravičeni, da .zvedo, ni - li krenil grof Burian od te Czerninove poti? Nujno je treba, da se sestanejo delegacije in se pouče o tem, kar so sklenili v glavnem stanu.
Govorilo pa se je tudi o poljskem vprašanju. Poljsko vprašanje je eno izmed perečih in kočljivih vprašanj, ki razburjajo živce ravnotako nemškim, kakor tudi avstrijskim politikom in diplcmatom. Na dvojni način si umišbajo njegovo rešitev. Imperialisti sanjajo na to, da bi se del poljskega ozemlja priklopil Nemčiji, kar da aahteva »zavarovanje meje* ; vplivni krogi v Avstriji pa so bolj naklonjeni ideji, da bi stopila Poljska v personalno unijo z Avstrijo. Naj so se odločili za eno ali drugo, ali pa morda za kako tretjo rešitev tega vprašanja: vsaka rešitev zadeva življenske interese poljskega naroda. Zato ne gre, da bi odločevalo o usodi velikega, zgodovinskege naroda, kakor so Poljaki, nekaj diplomatov in generalov, ki so jim lastne koristi edino merodajne pri presoji in odločevanju o tujih zadevah. Parlament in delegacije te zgodovinske odločitve nikakor ne smejo pustiti v nemar.
Najvažnejša točka, o kateri so tudi razpravljali v nemškem glavnem stanu, utegne biti vprašanje, kako urediti po vojni gospodarski odnašaj med obema državama. To vprašanje je važno in tehtno že zato, ker je odvisen od njega rešitve ne le ves političen kurs v obeh državah in izven njih, ampak tudi, ker utegne imeti za Avstrijo posebej še prav upoštevanja vredne posledice, ki bodo za bodočnost monathije v gospodarskem oziru velike važnosti. Gre predvsem za vprašanje srednjeevropejske ttnnske in trgovinske zveze. Načrt poznamo : Avstro-Ogrska in Nemčija skleneta pogodbo, po kateri jima bodo dovoljeni kar naj-Ngodnejši carinski pogoji, ki pa jih hočejo
drugim državam zabrar.jevati: Ta načrt ima tu kakor tam mnogo prijateljev, pa tudi nasprotnikov. Nekaterim je po volji, da se znižajo med monarhijama carinske cene, drugi pa se pri tem bojč, da nam bo radi tega ves ostali svet in njegov trg zaprt z visokimi carinskimi cenami. Nemogoče in neverjetno je, da bi odločil v talco važnem vprašanju kak minister ali kak oktroa. Zadeva spada pred parlament, ki naj izreče zadnjo besedo v tem vprašanju.
Nemški glavni stan je bil tudi priča bodočih političnih in vojaških odnošajev Avstrije do Nemčije. Dejalo se je, da je treba zvezno pogodbo z 1. 1879 bistveno izpremeniti! V katero smer? Omenjena pogodba pravi, da sta obe državi dolžni, da se medsebojno podpirata v slučaju, da eno izmed njih napacje Rusija. Od včeraj pa so se razmere spremenile. Interesi nemške države segajo po vsem svetu. Na vzhodu si ustanavlja Nemčija nove države in zveze, v Turčiji ima velikanski vpliv, v Afriki, vzhodni Aziji in v južnih morjih hoče zopet vzpostaviti svojo oblast — naj jo-li Avstrija pri vsem tem podpira in ji stoji zvesto do zadnjega ob strani? Ali je to prav, da prevzamejo avstrijski narodi vsa ta bremena in vse obveznosti in dolžnosti za svojega soseda na svoja ramena, ne da bi imeli zastopniki vsaj priliko, da izrečejo o tem svoja mnenja?
V tej strašni vojni smo spoznali vrednost strašnega mehanizma državnih zvez. Evropa je bila razdeljena na dva tabora, in vsak izmed obeh je bil zveza več držav in državic. Kakor hitro je prišla ena država z drugo v konflikt — konkretni slučaj in povod svetovne vojne: konflikt med Avstrijo in Srbijo — že so bili zavezniki obeh taborov dolžni poseči vmes in pomagati svojemu zavezniku. Tako so sledile vojne napovedi druga za drugo. Ta izkušnja je privedla svet do vprašanja, so-li državne zveze sredstva, da se ohrani svetovni mir, in ali niso ravno nasprotno posledica, da prenesejo vsak konflikt med dvema državama na vse ostale zaveznike? Zato se je porodila iz te izkušnje misel, da naj se uredi na zemlji nov politični družabni red, da naj namreč stopijo na mesto dosedanjih državnih zvez, zveze narodov, ki naj združijo vse kulturne narode v varstvo vsesplošnega miru, in ki naj poravnajo vse prepire potom obligatoričnih razsodišč. Vse druge zveze naj izgube svoj pomen in veljavo. To je predlagal in svetoval v svojem znanem mirovnem programu že predsednik Wilson, in zanj sta se izrekla svoj čas tudi Czernin in Hertling Kako pa so reševali ta vprašanja v nemškem glavnem stanu ?
’ Ako se združita Nemčija in Avstro-Cgrska v skupno trajno politično, vojaško in gospodarsko zvezo, bo storila isto tudi ententa. Zveza bo stala proti zvezi. Državne zveze delijo svet vedno v dva sovražna tabora; državne zveze rode tekmovalno oboroževanje, gospodarski in industrijski boj, večno vojno nevarnost. Zveza narodov pa je združitev vseh narodov v skupno življenje. Zveza narodov bo zatrla med narodi vse sovražnosti, združila j’h bo v ozko gospodarsko zvezo, razorožila bo človeštvo in odločala o vseh prepirih med državami ne s pravico sile, temveč s silo pravice.
Ureditev brezposelne podpor© v volni industriji.
Vojno ministrstvo je dne 1. inaja t. L izdalo odlok, s katerim se podpore onih delavcev vojne industrije, kateri bi vsled pomanjkanja premoga morali v mesecih maju in juniju z delom prenehati, urejujejo. Važnejše določbe te odredbe so naslednje:
V slučaju, da brezposelnost vsled vstavitve o-brata traja en dan ali več dni, se ima izračunjeni povprečni dnevni zaslužek v kolikor ne presega dnevno štiri krone, kot podpora za brezposelni dan izplačati. Ce pa povprečni dnevni zaslužek presega 4 krone, se ima v mesecu maju 75 odstotkov, v mesecu juniju pa 70 odstotkov povprečnega dnevnega zaslužka, izpačati kot brezposelna podpora. Tako izplačana podpora pa ne sme znašati manj kot 4 krone dnevno, v mesecu maju pa ne sme ta znesek znašati več kot 17 kron, v mesecu juniju pa ne več kot 14 kron.
V slučaju, da traja brezposelnost le nekaj ur na dan, ali pa če se je moralo vsled pomanjkanja premoga skrčiti dnevni delovni čas, se imajo do-služene ure, po obstoječem delavnem redu obrata, polno izplačati.
Za one ure, za katere se vsled omejitve delavnega časa niso mogle absolvirati, se ima izpad do 54 ur tedensko, po goraj navedenem načinu dognani povprečni urni zaslužek, v kolikor 42 vinarjev ne presega, kot brezposelna podpora izplačati. Presega pa ta povprečni urni zaslužek 42 vinarjev, se izplača v mesecu maju 75 odstotkov, v mesecu juniju pa 70 odstotkov povprečne urne plače. To izplačilo pa ne sme znašati manj kot 42 vinarjev, v mesecu maju 1.79 K, v mesecu juniju pa ne več kot 1.47 K.
Znaša pa delovni čas pri obratu več ali manj kot 9 in pol ur dnevno, se označena podporna svota, zmanjša ali pa zviša.
Ce bi se delavce v obratu pritegnilo k delu, katero ne odgovarja njegovi kvalifikaciji, m za katero je krajevno običajna mezda nižje odmerjena, kot je bila njihova desedanja plača imajo za njih kvalifakaciji neprimerno delo prejeti plačo, kakor je za tako delo bila na njih prejšnjem mestu krajevno običajna. Poleg tega jim pripada, kot podpora v mesecu maju 75 odstotkov v juniju pa 70 odstotkov razlike med plačo, in njihovem po označenem ključu računjenega povprečnega dnevnega zaslužka. To razliko plača kot podporo vojna u-prava. Pri tem pa delavec vsega skupaj ne sme prejeti več, kot je znašal njegov povprečni dnevni zaslužek.
Ta odredba pomenja v mesecu juniju precejšnje znižanje podpor kakor so bile dosedaj. Ce se pomisli da v juniju živila ne bodo cenejša temveč, da bodo najbrž še dražja, tedaj se pač lahko vprašamo, če ne bo namen, s katerim se je ta akcija uvedla, izgubil vso veljavo. Tudi v tem pogledu si mora vojna uprava priti na jasno, če ni čas, za katerega jepodpora določena prekratek.
Najprvo se je določilo čas od decembra 1917 do februarja 1918, potem se^e to dobo podaljšalo za nadaljna dva meseca, in sedaj p zopet za maj in junij. Ker ni misliti, da bi se pomanjkanje premoga pred koncem vojne vsaj nekoliko omililo, bi se odredbe, s katerimi se hoče obvarovati delavce težkih materijalnih posledic, pač morala nasloniti na daljšo dobo, in ne na tako kratke pro-vizorije.
K' ^NAPREJ!“
Ljubezen je večna!
Iz pisma Romaina Rollenda.
Nek vojaški pomožni duhovnik je našel v nekem razstreljenem poslopju v Št. Kventinu pisma, ki so se menjavala med Romainom Rollandom, avtorjem slavnega romana »Ivan Krištof*, in med neko njegovo prijateljico. Neko pismo, ki je bilo pisano v avgustu 1914 v priliki nemškega prodiranja proti Parizu, ima naslednjo vsebino:
»Med tem ko divja vojni orkan izruva najtrdnejše duše in jih trga s seboj v divji vrtinec, nadaljujem svojo dolgo božjo pot, in iščem pot, in iščem pod razvalinami nekaj src, ko so ostala zvesta staremu idealu človeškega prebivalstva. Koliko melanholično veselje, jih zbirati in jim priti na pomoč!
Seveda vem, da so vsi njihovi napori, njihove besede ljubezni enaki mojim in zaman ter da so vcepili le sovraštva obeh sovražnih strank. Vsi, ki se branijo sovražiti, bodo sovraženi, to ni drugače v boju...
In kakšen boj!
Evropa je kakor oblegano mesto. Povsod divja vojna mrzlica. Kdor noče svetovati in govoriti, kakor drugi, je sumljiv. In v teh viharnih časih, v katerih se justi-ca dolgo ne peča s preiskavanjem obtožb, je vsak osumljenec enak izdajalen. Kdor sredi vojne hoče zagovarjati mir, mora vedeti, da izpostavlja za svojo vero svoj mir, svoj glas in celo svoja prijateljstva.
Toda kaj pomaga vera, na katero ne stavimo ničesar*. Gotovo: naša vera se hudo preizkuša v današnjem času, ko vsak dan pripoveduje o novem nasilju in grozoti. Toda ali ni bila vera še hujše preizkušena v onih dneh, ko je bila zaupana grešnikom judijskim po onih velikih, katere hoče človeštvo še vedno oboževati — seveda bolj z ustnicami, nego s srci?
Potoki krvi, razdejane vasi, vse grozote vojne ne bodo pozabili v naših zmuče-nih dušah nikdar svetlo vožnjo galilejske ladje, tako hitro, kakor globoki zvoki veličastnih glasov, ki bodo cela stoletja proglašali razsodnost kot domovino vseh ljudi.
Strast mine .... Razsodnost in ljubezen sta večna —!“
Domači pregled,
linijski žbor rudarjev avstrijskih se
je vršil te dni na Dunaju. O njem prinesemo v prihodnjih številkah obširneje poročilo.
Iz Črne na Koroškem. Rudarja Grabner in Počovnik sta kupila pri p. d. Jelenu pod Urško goro krompir, mera (20 litrov) tehta okrog 15 kg. Sama sta peljala krompir domov, mera po 10 K. Lastnica je prišla čez nekaj dni po denar. Ker je skoro polovica krompirja (saj ni drugega za jesti) bilo porabljenega, je dobrotnica zahtevala za mero po 12 K, kar je tudi dobila. — Najemnik grofa Thurna F. Veršnik v Luder-bergu je lansko leto pripravil prostor za les, kjer je nasadil rž. Meseca maja, ko je bila rž v najlepši rasti, so prišli grofovski delavci in so na vse rženo polje zasadili gozdne rastline in tako seme zadušili. — Minuli teden je bilo v Topli pri p. d. Kordešu iz hleva ukradenih dvoje ovac in zaklanih. — Posestniku Frimutu je bilo v isti noči vzeto za 800 K raznega perila. — Rudarju Steinburgerju pri Sv. Heleni je bil nalomljen zaboj, v katerem so bila živila, in odvzeta vsebifta.
Iz Zagorja. Dne 2. junija t. 1. ob 9. dopoldne se vrši redni občni zbor društva »Krajevni odsek Zagorje ob Savi deželnega pomožnega društva za bolno na pljučih na Kranjskem« v rudniški restavraciji s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. Volitev odbora. 3. Slučajnosti.
Preki sod v okrožju graškega vojaškega poveljstva. Uradni list poroča: V obratih, ki so pod vojaškim nadzorstvom so nalepili sledeči razglas poveljnika c. kr. vojaškega poveljstva Gradec, ki
je datiran s 25. majem: »Na podlagi §§ 433 in 434 voj. kaz. reda se za vojaške osebe in kazensko vojaškim osebam enako stoječe osebe, ki so podrejene graškemu vojaškemu poveljstvu, t. j. na Štajerskem, Koroškem .Kranjskem in Primorskem, proglaša preki sod: 1. radi ustaje, 2. radi upora, 3. radi bega, 4. radi navajanja h kršitvi vojaške službene prisege, 5. radi prekucije, 6. radi sistematičnega plenjenja. Vsak se svari pred tein zločinom, ker drugače bo kaznovan po prekem sodu s smrtjo.«
Proti samoupravi narodov. Pri skupnem posvetovanju nemških kronovinskih Volksratov dne 25. in 26. maja, ki so zastopali nemške Volksrate za Češko, Dunaj in Spodnje Avstrijsko, Srednje In Spodnje Štajersko, Koroško, Kranjsko, Tirolsko, Trst, Primorsko in Galicijo ter snujoči se nemški Volksrat za Gornje Štajersko, so soglasno sprejeli sklep, s katerim so zahtevali še ožjo spojitev državne celote in poudarjanje državne enotnosti, zlasti potom uvedbe nemškega državnega jezika. Ustanovitev okrožnih glavarstev naCcškem pomeni pač primerno zenostavljenje uprave, pa je za Nemce sprejemljiva samo pod pogojem, da se izvrši v skladu z nmškimi željami, da se jezikovno vprašanje reši v zmislu velikonočnega programa in uvede nemški državni jezik. Samo močna, centralistična državna oblast bi mogla uspešno braniti nemške manjšine. Za varstvo poti do Adrije za vse nemštvo je nepogojna državna potreba. Vsa stremljenja po češko-slovaški avtonomiji je treba najodločnejše pobijati. Zahtevali so tudi varstva interesov nemških manjšin ter skupnih avstrijskih koristi pri novi ureditvi poljskega in ukrajinskega vprašanja. Pozdravljajo poglobitev nemško-avstrij-"ke zveze. Nazadnje so soglasno ustanovili nemški volksrat za Avstrijo.
Dr. Krama? izgnan iz Prage. Poslanec dr. Kramar je bil od policije za nedoločen čas izgnan iz Prage. Češki poslanci izjavljajo sedaj, da ta vest ne odgovarja povsem dejstvom in do formalnega izgnanja ni prišlo. Policijsko ravnateljstvo pa je dr. Kramafu priporočalo, da naj se ne mudi trajno v Pragi. Dr. Kramar se je preseli v neko vilo v Zbraslavu v neposredni bližini Prage.
Razvoj zadružnega gibanja. »Velena-kupna družba konsumnih društev* v Pragi naznanja zelo razveseljiv napredek. Družba ki je imela v prvih štirih mesecih 1. 1917 K 1,635 596 35 prodaje, je dosegla letos v istih mesecih K 5,871.695-90 prodaje, torej je napredovala v štirih mesecih za K 4,247.09955. Ljudje začenjajo spoznavati tudi na Češkem, kjer niso bila tla za zadružne organizacije nikoli ugodna, njih velik pomen.
Bilanca južne železnice. Bilanca južne železnice ugotavlja za leto 1917 30,637.783 K dohodkov (6,487.098 manj kot prejšnje leto) in 43 945 593 K stroškov (923 270 K več kot prejšnje leto). Primanjkljaj znaša za leto 1917 torej 13,307.810 K (lani 5,897 542 K).
Spremembe osebnega voznega reda na južni železnici. Počenši s 1. junijem t. 1. se vozni red osebnih vlakov na glavni progi južne železnice nekoliko spremeni, in sicer: Nočni brzovlak št. 5 Dunaj - Trst, vozi na progi Maribor-Ljubljana 20 minut kasneje, ter prihaja v Ljubljano ob 6 40 zjutraj, in odhaja v Ljubljano ob 6 40 zjutraj, in št. 1 Dunaj Trst, odhaja iz Ljubljane 2 minuti kasneje, to je ob 6*33 zvečer. Osebni vlak št. 31 Dunaj-Trst vozi nekaj minut kasneje, iz Ljubljane ob 1 36 pouoči. Osebni vlak št. 35 b Dunaj-Trst stal bode v Ljubljani 84 minut ter odhajal ob 3 20 popoldne. Nočni brzovlak št. 6 Trst-Dunaj vozil bo nekaj minut preje, iz Ljubljane ob 11*45 ponoči. Dnevni brzovlak št. 2 Trst-Dunaj ostane neizpremenjen. Osebni vlak št. 32 Trst-Dunaj vozi nekaj minut preje, iz Ljubljane ob 2-47 popoldne. Osebni vlak št. 34 Trst-Dunaj ostane neizpremenjen. Drugi vlaki za civilno prebivalstvo sploh ne pridejo v poštev.
O mirovnem vprašanju razpravlja glasilo našega zunanjega ministrstva »Wiener allgemeine Zeitung* ter pravi med drugim:
Z brezobzirno okrutnostjo in jasno povejmo: Ni nam mogoče razpravljati s sovražno diplomacijo tako, kakor da bi stala an- |
gleška in francoska armada ob Renu, in ne nemška armada v srcu severne Francije. K posvetovalni mizi se usedemo le s treznimi in odkritimi predpogoji. Zahtev ne stavimo mi, zahtevamo pa predvsem, da se nam prizna pravica obstoja in svobodnega razvoja. Le če nam jih zajamčijo, bomo poznali tudi mirovne ofenzive in razprave o miru. Dokler se to ne zgodi, so nam tudi Balfourjeve in Smutsove besede sumljive.
Kakšna je mladina dandanes? Zasebni uradnik Josip Sattler na Dunaju je te dni srečal svojo sedemnajstletno hčer Leo-poldino, ko je šla po ulici z nekim kadetom. Oče je ustavil dekleta in jo vprašal, s kom hddi. Dekle — punica v kratkem krilu — je predrzno zavrnila očeta, na kar ji je oče prisolil zaušnico. Gospodična pa je šla k sodišču, kjer je proti očetu vložila tožbo zaradi žaljenja časti. Na razpravi ie oče jc rekel, da je tako postopanje nasproti očetu nesramno in nezaslišano; njegova hči je sploh predrzna. Tako je zadnjič poslala materi poročilo, naj nemudoma pošlje v kavarno užigalice, ker hoče kaditi. Sodnik je opomnil dekleta, naj umakne tožbo, kar je po daljšem obotavljanju storila z o-pozko, da sebo takoj obrnila na varuško oblast, da vzame njenemu očetu očetovske pravice.
Kongres poljskih socialistov. V Krakovu se je vršil te dni štirinajsti kongres poljskih socialistov, na katerem so bili zastopani tudi poljski socialisti iz Rusije. Udeležili so se ga tudi češki socialisti Soukup, Nemec in Prokeš. Politična debata je bila posebno živahna in osto se je napadala dvoumna politika Avstrije v poljskem vprašanju.
O naredbi glede okrožij na Češkem, ki jo je ob Binkoštih izdala Seidlerjeva vlada piše v nedeljski A. Z. dr. Renner, da je razočarala vse, kajti prinesla je to, kar bi ne smela. Mesto demokratične samouprave, ki bi jo naj ustanovila, dobili smo le povečani birokratieni uradni aparat. Več birokratizma, namesto več demokracije — to je uspeh politike narodne nemške zveze za Nemce! Nemci bi morali biti neumni, če bi se dali pregovoriti in začeli misliti, da so narodno kaj hudobni. Predložene okrožne vlade niso le upravno-tehnično ne vzdržljive, so pa tudi z nemškega stališča narodno neuporabne in nevarne. So popolno neporazumeva-nje zahteve po demokratični municipalni lokalni upravi.
Proti Conciju! Iz Inomosta poročajo : Tirolski deželni odbor je v svoji seji 25. t. m. soglasno sklenil naslednje: „De-želni odbor je prejel z začudenjem poročilo o zadržanju namestnika deželnega glavarja dr. Concija na veleizdajalskih zborovanjih v Pragi in izreka svoje obžalovanje, da ne more moža. ki je pokazal svoje mišljenje na tak način, odstraniti iz svoje srede*. Tudi v lnomostu ustanovljen »Mi-ttelstandbund fUr Tirol“ izreka dr. Conciju nezaupnico. — Tudi Tirolci že začenjajo ! — Enako je protestiralo tudi italijansko meščansko politično društvo v Trstu proti Concijevi udeležbi na slavnosti.
»tavka tiskarjev v Zagrebu končana.
Meščanski listi so poročali o stavki tiskarjev in pomožnega osobja v Zagrebu le na kratko. Zato posnemamo po bratskem listu »Pravda* naslednje poročilo: Celih pet tednov je bilo treba, da so se zagrebški tiskarnarji prepričali, da se delavske organizacije zlasti tiskarske, ne dajo razbiti-Kvalificrano tiskarniško delavstvo je doseglo nekaj izboljšanj že takoj, pomožno osobje pa dobi novo zvišanje plač od H-julija dalje do takrat pa velja medsebojni dogovor glede vojne doklade. Kvalifikovano delavstvo (pomočniki) je dobilo na podlagi tega gibanja za prvih šest mesecev po 6 K-na teden in potem za nadaljne tri mesece še po 5 K draginjske doklade ter za p°; slednje tri mesece, kakor velja sklenjeni dogovor, še po 6 K na teden poleg navedenih 15 kron. Zadnji zvišek bo torej znašal 21 K na teden. Doslej so prejemali po-
močniki s plačo do 50 K na teden po 22-23 K draginjske doklade na teden, z zadnjim dogovorom pa se doklada zviša do konca leta na 43'23 K na teden. — Pomožno osobje dobiva od 14. julija t. 1. do 15. aprila 1919 s trikratnim zvišanjem po 4 K na teden ali skupaj 12 K v poslednjih mesecih, tako da doseže z dosedanjo dra-ginjsko doklado po 10 K končno zvišanje 22 kron na teden. Plače pomožnega osobja se gibljejo med 20 do 40 K na teden. Tiskarsko pomožno osobje je torej v zadnjem času s svojo organizacijo doseglo novo vojno doklado, kar obenem pomeni okrepitev mlade ženske organizacije. Zvišale so se pa tudi plače temu delavstvu.
Ogrska volilna reforma. V volilnore-lormnem odseku v Budimpešti je 24. maja v nadaljevanju debate o volilnoreformni predlogi izjavil grof Tisza: Skrbno smo poiskali najskrajnejšo mejo, do katere moremo iti. Nato so odklonili prvotno besedilo § 2. in sklenili po točkah glasovati o premembah, ki jih predlaga poročevalec. Pri prvi točki so odklonili od ministrskega predsednika Wekerla predlagani tekst, sprejeli pa od grofa Tisza priporočeno premeno. Ta paragraf se torej glasi: Kakemu za volilno pravico potrebnemu posebnemu atributu (pravnemu naslovu) odgovarja oni, ki je uspešno obiskoval Šest razredov ljudske šole ali kak drugi s stališča vo'ilne upravičenosti najmanj enakovredni razred kake šole ali kak učni tečaj. Besede: ».. .. ki je uspešno dovršil četrti razred ljudske šole in zna po vrh še madžarsko«, so se torej črtale. Druge točke so bile z veliko večino sprejete tako, kakor jih je predlagal poročevalec. K temu je pripomniti, da je število šestrazrednic na Ogrskem jako skromno in da predvsem nemadžarski narodi nimajo menda nobenih !
Avstrijska Irska. .Arbeiter Zeitung“ piše: Tudi mi imamo svojo Irsko. Toda ne samo eno Irsko, ampak celo šest. Kdor je Še dvomil o tem. tega so lahko prepričali praški dogodki. S tem da so češke voditelje javno in glasno obdolžili veleizdajstva so mislili, da bodo prisilili Čehe k „patri-jotičnim izjavam", Čehi so pa odgovorili s tem, da bodo bolj demonstrativno kot ke-daj preje manifestirali svojo edinost, z večjim povdarkom kot kedaj preje svoje mišljenje. Upali so jih strahovati s tem, da so enostransko posegli v upravni red Češke. In glej — kar naenkrat niso bili češki »veleizdajalci" več sami, ampak na njihovi strani so stali zastopniki vseh nemškiti narodov. Ali so bile praške slavnosti kaj drugega, kakor izraz dejstva, kako je stališče vseh nenemških narodov do države ? O tem bi morali vsi premišljevati predvsem visoka vlada, ki si bi morala dati odgovora, kam državna ladja plove, če narodi, ki štejejo skupaj 64 odstotkov vsega prebivalstva države, tako mislijo o državi. Istotako tudi nemški narod, ki bi moral premisliti, ali se *u bo njemu posrečilo — ko šteje samo ■36 odstotkov prebivalstva — to, kar se veliki Angliji proti mali Irski ne posreči. Toda kako odgovarja avstrijska brezmiselnost na praške slavnosti? Vlada ustavi časopis 'n napoveduje policijske odredbe. Državni Problem je načet in mi odgovarjamo s •»prftgelpatentom*. In nemško meščanstvo ?
ves glas vpije, da so praški demonstran-j* sami veleizdajalci, sami zavezniki enten-Patrioti gotovo ne vedo, kako sramotijo domovino, če pripovedujejo svetu, da prikuje večina prebivalstva države zmage °vražnika. In sredstva proti temu ? Pred-*etn policija. Liberalizem našega dunaj-Vjega časopisja je izjemno stanje, ječa in shce. In preko tega še razbitje parlamen-g ’ ®bsolutistični oktroi. Kakor da bi rao-jj še tudi najbrutalnejši, najmogočnejši s. s°'ntizem trajno doseči, da vlada 36 od-nar n nad odstotki. Ves razvoj vodi kor z neod°ljivo silo k samoupravi. Ka-T0(1 ne more velika Angleška irskemu na-odrekati narodne avtonomije, tako bo
morala tudi Avstrija slehernemu svojemu narodu priznati .homerule".
„Hrvatska“ brez strehe. Glasilo fran-kovcev, zloglasna „Hrvatska“, je začasno prenehala izhajati, ker jo noče tiskati nobena tiskarna. Frankovci nameravajo kupiti lastno tiskarno ter prično potem zopet izdajati svoje glasilo.
Svetovna vojna. Najbolj pomemben dogodek v vojni je nova ofenziva Nemčije na Francoskem. Nemci so pričeli napad ob reki Aisni, in sicer ob Marni na 40 kilometrov dolgi fronti med Soisonom in Reimsom. Obe mesti sta v nevarnosti, ker so Nemci prodrli nad 12 kilometrov daleč na nekaterih mestih prekoračili tudi Aisno in Veslo ter zajeti nad 25000 vojnih ujetnikov. Ofenzivo so pričeli v velikem slogu in bodo, kakor pravijo vojni poročevalci, napadli francosko in angleško fronto še tudi na drugih mestih. Soison je neposredno pred padcem. Tudi na italijanskem bojišču so se pričeli boji na tirolski fronti in so te dni v Adamelski gorski skupini bili Italijani poraženi. Najbrže nameravajo Italijani pričeti svojo ofenzivo tudi na dolenji Plavi ; tako doumnevajo vojni kritiki. Velikanski boji st torej vrše na teh dveh bojiščih, in kdo ve, ali je ta epizoda vojne priča za nadaljne vojevanje ali pa prinese končno vendar mir. Na drugih bojiščih ni posebnih dogodkov. V Rusiji, odkoder pa ne dobimo nobenih izvirnih poročil, so še vedno manjši in večji boji. Centralne države hočejo napraviti tam red, tako seveda, kakor se jim zdi prav. Glavna tendenca osrednjih držav pa je očividno, da čimbolj razcepijo veliko rusko države in ustanavljajo zaraditega vse polno državic, skušajo ustanavljati vlade, ki bi bile samostojne, če le mogoče monarhične, in ki bi odpravile odredbe in ukrepe ruske revolucionarne vlade. V Aziji pa nameravajo napraviti Turki ofenzivo proti Angležem, da zasedejo zopet Jeruzalem.
Socialisti In mirovno gibanje. Voditelj holandskih socialistov, Troelstra, je govoril povodom volitev v Amsterdamu govor, v katerem je izvajal: Vprašanje je, če se Dride do miru z revolucijo ali če vodi revolucija do miru. Metoda boljševikov se ni obnesla. Ne bom jo posnemal. Kar so skovali v Brestu Litovskem, ni mir. Boljševiki so se morali ukloniti popolnoma nemškemu imperializmu in aneksijonizmu. Izjalovili so se tudi posveti v Stocholmu ; toda kakor hitro napoči ugoden trenutek, ko ne bo našel aneksijonizem ugodnih tal več, bom sledil vabilu socialistov sporazuma in Huysmansa ter sklical v Bern socialno-demokratični posvet.
Blamaža bivšega nemškega kanclerja dr. Mlchaelisa. V nemškem parlamentu je pravil poslanec nemške neodv. socialne demokracije, da je mornarjem prepovedano brati časopise nemške neodvisne soc. dem. stranke (torej *Vorwarts“ ne škoduje nič), Pravil je tudi, da je kazensko postopanje proti sodr. Diltmanu, Haaseju in drugim, trajajoče 7 mesecev zaradi hujskanja mornarjev ustavljeno.
Ministrstvo za ljudsko prehrano v Italiji. Italijanska vlada razglaša: Za dobo vojne in še eno leto po sklepu miru se za ljudsko prehrano ustanovi posebno ministrstvo. Za ministra se imenuje dosedanji generalni komisar za ljudsko prehrano. Crespi.
Proslava tretje vojne obletnice v Italiji. Iz Rima 24. maja: Včeraj se je vršila proslava v spomin vstopa Italije v svetovno vojno. Državni podtajnik Morpurgo je ugotovil ob splošnem odobravanju, da Italija vzdržuje ves svoj program neskraj-šan. Poslanec iz Vidma Girardini je govoril imenom zbornice, kakor tudi imenom zasedenih mest ter izjavil', da kljub zavratni propagandi italijansko ljudstvo ni zgubilo poti svojega blagra, svoje varnosti in svoje časti. Svoje tradicije bo vedno visoko spoštovalo. Govornik je omenjal, kako je italijansko ljudstvo po dogodkih pri Kobaridu stalo na strani svojim bojevnikom ob Piavi. Končno je odposlal armadi in mornarici pozdrave, polne zaupanja. Govoril je ludi, pozvan od navzočih, Salandra, ki je izvajal, kako je sporazumno z vsem narodom hotel vojno. Tudi on je izrekel bojevnikom svoj pozdrav. Salandrove besede so bile sprejete z velikim odobravanjem.
Mir že koraka. Giolitti je govoril pred kratkim na nekem zborovanju svojih volilcev. Svoja izvajanja je zaključil z besedami: Verjemite mi, gospoda moja, da mir že koraka, mir se nam bliža.
Podržavljanje ameriških železnic. Vsled pooblastil, ki jih' je prejel Wilson od kongresa, je odvzel vsem predsednikom in ravnateljem železniških družb službeno moč; od danes se smatrajo za državne uslužbence ; njih plače bodo mnogo nižje kot prej.
Loyd George o vojnem položaju. O priliki, ko so dali častno meščanstvo v Edinburgu, je Loyd George govoril. Rekel je: Zrušenje Rusije je bilo za sovražnika ob dobi, ko je bil človeški material vseh bojujočih že malone izčrpan, v izredno pomoč. Na ameriško pomoč za enkrat ni računati. Kljub vsem naporom nudi Amerika sedaj samo petino podpore, ki jih je pridobil sovražnik spričo razpada Rusije na bojevnikih. Vojna s podvodniki je bila iz-početka uspešna in velika nevarnost. Ako bi se bila posrečila, bi bila Angleška odrezana od živil in kuriva in nemogoč bi bil transport moštva in municije na narazlič bojišča. Admiralni štab je izza pričetka leta prepričan, da se več sovražnih podvonikov potopi nego jih sovražnik more zgraditi.
Društveni funkcionarji I in člani, pozor!
Da vsa nerazporazumljenja odstranimo, sporočamo da je v soboto 22. tedenski prispevek t. 1. zapadel.
Vsi člani, ki majo prispevek plačan samo do 12. tedna, se opozarjajo da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo.
Podpora se upravičenim članom le tedaj izplača, če je vsaj 15. prispevek t. 1. že poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevki odtegnejo.
Za odpravo bolečin v hrbtu se od mnogoštevilnih zdravnikov in v mnogo čez stotisoč zahvalnih pisem priporoča Fellerjev bolečine odplavljajoči rastlinski esenčni fluid z zn. ,E!sa*-f!uid. Obdrgnenje in krepke masaže hrbta s tem izbornim sredstvom učinkujejo večinoma takoj in se izkazujejo kot prav posebno blagodejne. Velika priljubljenost tega staro-znanega bolečine odpravljajočega domačega sredstva povzročila je mnogoštevilno posnemanj. Priporoča se pa, da naj se ne dela poskusov in eksperimentov, marveč naj se drži edino pristnega „Elsa"-ftuida. Naroči naj se pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg št. 334 (Hrvatsko). 12 steklenic stane povsod franko le 7 K 37 h. Torej ni samo najzaneslivejše, marveč tudi najcenejše sredstvo za obdrgnenje. Nobeno drugo nima toliko zahvalnih pisem in zdravniških priporočil. Kar toliko ljudem dobro stori, mora biti dobro in zato priporočamo, je zaupljivo rabiti. Tudi Fellerjevo milo odva’ ' Rhabarbara-krogljice z zn. »Elsa*-krogljice, 6 škatljic franko za samo 14 K 32 h, more obenem naročiti. So izkušeno, želodec okrepčujočo odvajalno sredstvo ii sigurnega vpliva in jih je odlikovati vsekakor pred drastičnimi sredstvi. Jako pril
Vendar pa ne smemo prenizko ceniti grozovitega značaja vojne s podvodniki. Razsulo Rusije je zavrtalo mogočno vrzel v most, ki ga ameriška pomoč še ni preo-bočila. Stojimo neposredno pred velikim napadom, ali najboljši poznavalci položaja imajo v njegov izid največje zaupanje. Nemci napenjajo vse živcp, da dosežejo svoj cilj, predno bo ameriška pomoč za zaveznike učinkovita. Nekateri ljudje govorom državnikov osrednjih sil pripisujejo prevelik pomen in vprašujejo, zakaj ne odgovarjamo nanje. Odgovarjali smo, in kakor hitro smo to storili, je prišel odgovor iz nemških topov. Ne varajmo se: opravka imamo z neusmiljeuim pruskim despotizmom. Nemci vojne nemarajo končati, dokler njih koš ne bo tako poln, kakor ga nesti morejo.
Vojni dolgovi Evrope. Londonski „Eco-nomist* prinaša izkaz vseh vojnih dolgov evropskih držav, ki se vojskujejo. Dolgovi znašajo 1000 milijard, za katere treba na leto 60 milijard obresti. Pred vojno je znašal evropski državni dolg 150 do 160 milijard.
Garje (Scabies). Vsled nesnage, v kateri morajo živeti vojaki v Ironti, so se garje med vojaki jako lazširile. Vsled pomanjkanj? mila in perila pa se je bolezen tudi med civilnim prebivalstvom jako na široko raznesla. Zategadelj je potrebno, da se širše občinstvo pouči o tej bolezni in o načinu, kako jo je mogoče odpraviti. Garje so nalezljiva kožna bolezen in sicer se nalezejo na ta način, Če človek živi v ozkem dotiku z garjevim, najlažje če spi ž njim v isti postelji, ali če rabi isto perilo. Garje povzroča majhna živalica, ki se zariva v kožo in tam polaga jajčka. Imenujemo jo srbeč in prištevamo jo med paj-kovce. Bolezen se začne s srbenjem, ki postane posebno silno zvečer, ko se človek v postelji segreje. Zaradi srbečice se človek praska in tako se narede po koži, zlasti med prsti, okoli popka in ped pazduho, izpuščaji. Odpraviti garje ni težko. Večkratno mazanje s črnim mazilom, ki ga za-
Vsaka žena
n? j bere moje velezanimivo navodilo o
Preizkušon svet, če uvenejo ali niso dovolj polne! Pišite zaupljivo na naslov: Ida Krause, Pressburg (Ogrsko), SchanzBtraBse 2. Abt. 97
Ne stan« nič!
k
I
I
Miši, podgane, stenice ščurki!
Izdelovanje in razpošiljanje izkušenih radikalno učinkujočih uničevalnih pomočkov, za katere dobivamo vsak dan zahvalna pisma ! — Proti podganam in mišim 5 K, proti ščurkom in rusom 4 60 K, tinktura proti stenicam 2 —K. Prašek proti moljem K 2 — prašek proti mrčesom K 1-50 in S'—, razprševalec zanj 1-20 K, tinktura proti človeškim ušem 1 *20 K, prašek proti kurjim ulem K 2*—, mazilo proti ušem za živino 150 K, prašek proti oblačilnim in perilnim ušem 2 K, tinktura proti vsakim bolham 1 K, 20 tinktura proti sadnemu in zelenjavnemu mrčesju (škodllv-cem rastlin) 3 K. Pošilja po povzetju.
T*voil za nnifevaoje mrfeija I. JDHKER,
nreb 6 Petrinjska ul. 3 (Hrvaško).
piše zdravnik, posipanje s posipalnim praškom in na zadnje temeljita kopelj zamo-rejo v nekaj dneh zamoriti živalice in rešiti človeka nadležne kožne bolezni. Zapomniti pa si je treba, da so garje nalezljive in da se morajo zaradi tega dati zdraviti vsi člani družine, oziroma vsi sostanovalci enega stanovanja, ki čutijo srbečico. Ko bi se dal fzlečiti samo eden, bi v kratkem zopet nalezel bolezen od drugih, ki se niso dali mazati. Tudi majhni otroci se morajo tako lečiti ko odrasli.	n.“
Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik Viktor Zore. Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Ne pozabite na svojo prvo dolžnost:
Pridobivajte neutrudno med svojimi tovariši še neorganizirane za organizacijo in plačujte redno društvene prispevke
S tem skrbite naj bel je zase in za svojce, ker le s krepko organizacijo boste preprečili, da se Vaše razmere ne poslabšajo, tnarveČ izboljšajo!
Proletarci, združite se!
Najzaneslivejše sredstvo proti temu je
P A R A T O L
domače mazilo.
Ne maže, je brez dnha, torej tudi čez dan uporabno. Velik lonček K 3 50, dyoJni lonček 6 K PARAT0L- PRAŠEK Škatlja 2-50 K. varuje občutljivo kožo
boje se doh’ proti predplačilu ali povzetju pri
PARAT0L DELAVNICE lekarnara M Kleina, Budapešta Vll-13., Rozsa-utca 21.
SRBEČICA
GARJE
LIŠAJ
HRASTE
I
NADOMESTILO MILA.
za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke. 1 zavoj t. j. 5 kg K 12'—, 1 zavoj z ---------- 10 kg K 23 —	----------
Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega zabo;a z 50 kg. Belo mineralno milo za čiščenje rok in finejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14— Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18*— Toaletno milo s finim vonjem, roza barve, 1 zavoj 24 vel. kosov K 18'—. Razpošilja po povzetju. Pit večjem naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej Najmanj se more rarrčiti en ———— zavoj vsake vrste. ■
Izvozno podjetje M. JCNKER v Zagrebu št. 6. Petrinjska ulica 3., m., telefon 23-27.
[i
registrovana ?adruga i omejeno zavez*.
Mtesta ilica sin. i
Tisk««!«« za šol®, 2upan> «tva In urade. ?lajw»©«i®r. plafoas® in vabila zc shod® In veseiHce.
Najmodernejša uredbe z« tiskani« listov, knjig, bro* Sur, muzSkalii Itd.
Ljubljana Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
Mi strojev
in stroje n Me MhnttH) za loiii in oSrt
Pisali stroji Adler.
Vozna kolesa.
Ceniki se dobe zastonj in franko.
Okrajna bolniška blagajna
..	v	Ljubljani	-■ ■1	=•
Pisarna: Turjaški trg Stev. 4, prvo nadstropje Uradne nre so od 8. zjutraj do 2. popoldne Oh nedeljah In praznikih Je blagajni« zaprt*
S Ordinira Zdravnik blagajne I	 (dopol. popol.		Stanovanj«
Or. KoSenina Peter splošno zdravljenje	' ‘/ali—'/si	Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Dr. Ivan Zajet splošno zdravljenje	‘/slO-V.ll	Turjaški trg it. t.
	2-3	FrantiftaiistauLZ.
Dr. Franc Mlnar kirurg in spl zdr.	Val.—y*s	Turjaški tTg ši. 4 v okr. bol. blag.
Dr. Alojz Kraigher splošno zdravljenje	1—3	Poljanska cesta 18.
		
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se tnoraj0 zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jini <*' stavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnic°)■ brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučaji*1 Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam P°’ zove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne b°. niška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izP°." njeni bolniški list se mora takoj oddati v blag8^ niški pisarni. Ob nedeljah in praznikih so ordlni* le v nujnih slučajih. Za vatop v bolnico je treD nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubijan«** lekarnah. Uolnlščnina se izplačuje vsako če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj 0 1. popoldne. S pritožbami ae Je obračati do 0 ielnlka okrajne bolnlike blagajne.
Načelstvo*