2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 14. julija 2011  Leto XXI, št. 28 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 14. julija 2011 Porabje, 14. julija 2011 S PLAMINE V DOLINO – Z RAUBA V SREDINO STR. 4-5 MARIJO ČERPNJAK JE POZDRAVILA CEJLA RODBINA STR. 6 ZA OHRANITEV IN NAJDENJE KORENJÉ »Hiša rokodelstva leko slüži tauma, ka se ohranijo, obranijo korenjé, dapa leko tauma tö, ka tisti, steri so že zgibili svoje slovenske korenjé, jih pá najdejo,« je med drugim pravo minister za Slovence v zamejstvi in po svejti dr. Boštjan Žekš 9. juliuša v Andovcaj na Porabskom dnevi, steroga so letos organizirale tri organizacije, Zveza Slovencev na Madžarskom, Razvojna agencija Slovenska krajina pa Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci. Dapa semen samo te leko požené korenjé, če spadne v dobro zemlau, kak smo tau čüli v pridigi pri svetoj meši, stero sta slüzila dolenski gospaud Vili Hribernik pa gospaud Ferenc Merkli, steri je zdaj v vogrskom kraji Vasszécseny župnik. Andovci so dobra »zemla«, ka na toj zemli vsigdar »zrasté« nika nauvoga. Nauva »Hiša rokodelstva« (kézművesház) je zrasla s pomoč-jauv Evropske unije v okviru projekta Saused k sausedi, projekt je pripravila pa ga vodi Razvojna agencija Slovenska krajina. Njena vodja Andreja Kovač se je na otvoritvi zavalila vsejm, steri so za tau kakoli napravili. Kak je pravo državni sekretar Ministrstva za razvoj podeželja V. Németh Zsolt, ta iža naj ne slüži samo tauma, ka bi se ohranili naši običaji, te šege, običaje razvijati (fejleszteni) tö trbej. Hišo trbej napuniti z vsebinov, na tau je opozauro predsednik Slovenske zveze Jože Hirnök tö. Po njegvom tau nede težko, ka Andovci majo aktivno društvo, dosta njim pa pomagajo njini pajdaši iz Büdinec tö. Po predaji iže so si go gostje Porabskoga dneva – nji je bilau kauli 500 – leko poglednili tö. V iži je dvorana za kauli 100-150 lidi, sta dvej sobi za delavnice, gde do se mladi leko od starejši včili kakše stare meštrije, ena menkša künja, pisarna pa stranski prostori. Pred kulturnim programom zadvečerka so se prejkdala priznanja. Priznanje »Za Porabje« Slovenska zveza dá vsikšo leto tistoma ali tistim, steri dosta napravijo za slovensko kulturo pa gezik v Porabji. Letos so tau priznanje dobile tri ženske. Micka Ropoš z Gorenjoga Senika, stera je že dosti mladim pokazala, kak se iz kukrčnoga lupinja pleté, dapa njeni domanji vrtenki so že tö dostikrat bili na razstavi ali stauli. Magdalena Bartakovič od začetka spejva pri števanovski ljuski pevkaj, na začetki jij je vodila, zdaj pa pomaga pri organiziranji. Marijana Fodor je kulturno fejst aktivna, spejva, špila pa en čas je bila predsednica števanovskoga društva »Za lepšo ves« tö. Priznanje »Za Andovce« je predsednik domanjoga društva prejkdau Uradi RS za Slovence, prejk ga je vzejo minister dr. Žekš. Kak je predsednik Karči Holec pravo, njino društvo bi brezi pomauči urada nej moglo delati. (Več o Porabskom dnevi v naši naslednji novinaj.) Marijana Sukič Traka z nacionalnimi barvami Madžarske in Slovenije sta prejkvrezala državni sekretar V. Németh Zsolt in minister dr. Boštjan Žekš. Ob njima vodja Razvojne agencije Slovenska krajina Andreja Kovač in predsednik Slovenske zveze Jože Hirnök. Za njimi veleposlaniva R Slovenije v Budimpešti Darja Bavdaž Kuret V Andovcaj eške nikdar nej bilau telko lidi. Z nastopajočimi pa gosti vred je vküpprišlo kauli petsto lidi Ljubljana: Še o XI. vseslovenskem srečanju Veseli pajdaši v Mavhinju PREMALO JE O PROBLEMIH GOVORITI, MORAMO JIH ZNATI RAZREŠEVATI Vseslovenska srečanja v Ljubljani so stalnica v politiki Slovenije do Slovencev v sosednjih državah in po svetu. Letošnje XI. srečanje je bilo v znamenju počastitve 20-letnice samostojnosti, ko je Slovenija tudi na novo zastavila sodelovanje s Slovenci v sosednjih državah, kar samo po sebi ne prinaša zgolj dobrih rezultatov, ali kakor je dr. Janez Dular, minister v prvi vladi Republike Slovenije za vprašanja Slovencev po svetu in narodnostnih sklupnosti v Sloveniji, naslovil uvodno razpravo: Med vizijo in uresničevanjem skrbi za Slovence zunaj Republike Slovenije. Dr. Janez Dular je bil zelo kritičen do ravnanja Slovenije do Slovencev v sosednjih državah pred letom 1990, kar je seveda njegova pravica, dejstva so le nekoliko drugačna. Povedal tudi je, da se je takoj, ko je postala Slovenija samostojna država, število Slovencev na tujem ob popisih povečalo za 100 odstotkov. Ni pa bilo iz različnih vzrokov množičnega vračanja izseljencev. Zelo dobro je, da imamo zopet ministra za to področje, česar ne kaže spreminjati. Prvi minister je naštel sedem uspešnih dejanj za Slovence izven meja Slovenije in povedal šest kritičnih pripomb. Dobro je, da izhaja revija za Slovence izven meja Slovenije, to je od letos naprej Slovenija danes, financirani so bili nekateri pomembni projekti. Med kritične pripombe je dr. Janez Dular uvrstil veliko potrpežljivost slovenske politike pri madžarski vladi, ki ne izvaja obveznosti do Slovencev, kot primera je omenil zavlačevanje pri gradnji ceste med Gornjim Senikom in Verico ter financiranje dvojezičnih šol. Dr. Janez Dular je tudi prepričan, da bi morali imeti Slovenci zunaj meja Slovenije svoje predstavnike v državnem zboru. Vendar za to ni dovolj politične volje v Sloveniji. Opozoril je tudi na vrzeli v učno vzgojnih programih, ker učenci skoraj ničesar ne zvedo o Slovencih izven Slovenije. Po prepričanju dr. Janeza Dularja se je v Sloveniji potrebno dogovoriti in sprejeti novo vizijo do Slovencev izven Slovenije. Dr. Avguštin Malle se je navezal z razpravo Koroški Slovenci: slovenska osamosvojitev, pričakovanja, upi in pogled naprej, ter se zavzel za notifikacijo Avstrijske državne pogodbe, ki opredeljuje pravice Slovencev na Koroškem in Štajerskem in gradiščanskih Hrvatov. Ocena obeh manjšin na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem je, da Avstrija sprejetih obveznosti ne izpolnjuje, zato bi morala Slovenija začeti s pobudo, da postane polnopravna naslednica Jugoslavije, ki je bila leta 1955 podpisnica avstrijske državne pogodbe. Na ta način bi, je prepričan dr. Avguštin Malle, Slovenija bila bolj uspešna pri pogovorih z Avstrijo pri uresničevanju manjšinskih pravic, zapisanih v 7. členu ADP. Meddržavnim pogodbam se izogiba tudi Italija, je izpostavil dr. Drago Štoka iz Trsta in dodal, da je bilo v novejšem obdobju sicer nekaj vzpodbudnih dejanj v korist Slovencev na Tržaš-kem. Za več gospodarskega sodelovanja in povezovanja ter vključevanja Slovencev v svetu v te projekte se je opredelil dr. Boris Pleskovič, sicer predsednik Svetovnega slovenskega kongresa. Predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze iz Trsta Rudi Pavšič, tudi prvi, doslej edini in zelo uspešen predsednik Slovenske manjšinske koordinacije (oživiti jo bodo poskusili septembra, je novica iz Ljubljane) je posegel v prihodnost, in sicer z razpravo Slovenija in Slovenci v sosednjih državah v letu 2020. Poudaril je, kako ni dovolj zgolj razpravljati o problemih, ampak moramo vedeti, kako jih rešiti. Imeti bi morali tudi nacionalno strategijo in se odločiti, da ne izhajamo iz preteklosti in iz tega načrtovati prihodnosti. Potrebna je funkcionalna sprava, potlej bo mogoče tudi v sosednjih državah bolj izkoristiti pridobitve Slovenije. Rudi Pavšič se je zavzel tudi za določitev enotnega slovenskega prostora in za dogovor o razvoju slovenskega jezika v svetovni globalizaciji. Dejstvo je, da se število govorcev poove-čuje, čeprav niso vsi Slovenci. Postavil je tudi vprašanje o konceptu sožitja in zaupanja ob odprti meji in se zavzel za ponovno opredelitev pojma zamejstvo. Problem je tudi v nejasnem, ali manjšine branijo kar imajo ali se želijo razvijati, rasti. Nasploh je premalo sodobnega načina razmišljanja in dela med Slovenci v sosednjih državah, je prepričan Rudi Pavšič. Sicer pa so razpravljalci iz Avstrije, Italije in drugih držav obravnavali še druge teme. Na neizkoriščene možnosti za čezmejno kulturno sodelovanje je opozoril dr. Janko Malle iz Celovca; Miroslav Miha Piljušič: Prispevek o ohranitvi in pospeševanju slovenstva v Srbiji skozi delo Zveze slovenskih kulturnih skupnosti Srbije. Po razpadu Jugoslavije so Slovenci kar številna manjšinska skupnost v Srbiji, kjer imajo več uspešnih društev. V Vojvodini, Beogradu in še kje so aktivni člani tudi Porabski Slovenci, ki so se preselili v nekdanjo Jugoslavijo. Tudi za Porabje zanimivo razpravo je prispeval Vladimir Čeligoj: Slovensko zamejsko kmetijstvo v skupnem prostoru. Med tehtne pobude lahko uvrstimo predlog, da bi Svetovni slovenski kongres po zgledu na zdravnike, arhitekte in gospodarstvenike organiziral tudi literarna srečanja, s čimer bi bogatili slovenski jezik in kulturo. ERNEST RUŽIČ Letos je že deveto leto, ka je Športno kulturno dröjštvo Slovencov Cerovlje Mavhinje v Italiji vörazglasilo pa pripravilo festival amaterski gledališki skupin Slovencov, steri živemo zvöjn Slovenije. Na taum festivali so bili v prejšnji lejtaj igralci Nindrik-indrik pa gorejnjisenički mlajši tü. 9. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin je držo od 15. juniuša do 3. juliuša. Slovenska zveza je letos zaprosila gledališko skupino Veseli pajdaši Števanovci, naj gorstaupijo na tom festivali. Igralci so bili fejs povaldjeni za igro Demo na maur-dje, stero je napiso domanji školnik Laci Kovač, nota go je pa navčo Branko Pintarič. Na festivali je vsevküper 23 skupin zašpilalo svoje igre, med njimi, zvöjn domanji, skupine iz Avstrije pa s Porabja, bile so mlašeče, mladinske pa odrasle skupine. Naši števanovski igralci, stere je sprvajala s strani Slovenske zveze Irena Libritz Fasching, so se meli fejs fajn. Organizator, Športno kulturno dröjštvo, je letos tü trno lepau gora prijal naše igralce, zakoj se njim lepau zavalimo. Veselim pajdašom gratulejramo pa njim želimo, aj večkrat leko majo tašno lejpo pa dobro paut. Klara Fodor Z uvodno razpravo Porabski Slovenci in samostojna Slovenija: od preteklosti preko sedanjosti v prihodnost je Marijana Sukič prvič na vseslovenskih srečanjih podrobno predstavila položaj Slovencev na Madžarskem Slovenski piknik v Budimpešti Pesem ne pozna meja Slovensko društvo v Budimpešti zdaj že skorok vsakšo leto drži slovenski piknik. Letošnji je bijo šesti. Piknik držimo juniuša v čast samostojnosti Republike Slovenije. Zdaj smo ga priredili v čast 20. obletnice samostojne Slovenije in to 2. juliuša, v soboto. Zatok smo prišli na juliuš, ka 24. juniuša je v Sloveniji bila velika prireditev, začnilo se je praznovanje 20-letnice v Ljubljani. Kak vsakšo leto, tudi letos smo bili v Bokay vrti. Malo smo se bodjali, kakšno vrejmen bode, ka na konci tjedna je vsigdar lagvo. Zdaj je tö tak bilau. Že v četrtek pa v petek dež, veter. V soboto se je malo spremenilo na baukše. Kaulek nas je grmelo, bliskalo se je, išo je dež, nas je tau vse vöokraužilo. Sijalo je sonce na nas v Bokay vrti in smo se veselili. Na prireditev smo letos pa pozvali ljudske godce iz Černelavec, ka so lani tudi oni nastopili pa igrali. Tej edni naši so že rano prišli, tak ženske kak moški pa küjari. Küjala sta dva Madžara pa naš Gusti Škaper. Ženske so do 11. vöre vse pripravile in se je začnilo küjanje. Küjali smo prekmurski bograč pa madžarski pörkölt. Začnili smo v dvej vöri. Našo lüstvo je lepau vküper prišlo. Goste smo imali iz Černelavec, iz Veleposlaništva R.Slovenije. Bili smo počaščeni /megtisztelve/, ka sta se naše prireditve udeležila veleposlanica Darja Bavdaž Kuret pa konzul Blaž Masle. Iz Černelavec je prišla predsednica Kulturno turističnega društva Jožica Viher. Prišla sta na naš piknik predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš pa vodja urada Anita Kovač tö. Škoda, da je nej prišlo predsedstvo Državne samouprave, ka smo je vse pozvali pa ešče člane Lokalne slovenske samouprave. Navzoče je pozdravila podpredsednica našoga drüštva Agota Merkli Kállay, je poudarila, ka je piknik pripravlen ob 20-letnici samostojnosti Slovenije. Govorila je in pozdravila tüdi veleposlanica. Povedala je, kak je tau veliko vrejdno, ka je Slovenija samostojna in kak se je začnila ta samostojnost, potejm ka vse je Slovenija dosegnila v 20. lejtaj. Program so začnili ljudski godci, njij vodi Franc Grah. Vsi koražni, veseli, tak ka je tau veselje prejk šlau na publiko, skorak smo skauz spejvali, djukali (vriskali). Tak nji vsakši pozna, ka igrajo s harmoniko, bobenom, ribašom, z matunico, grablami, vilami. V takšno veselje so nas spravili, ka so na konci naši tö djukali. Končno se je nam tö posrečilo eden mali zborček vküper spraviti in so naši tö nastopili pa zavolé dobro. Včila je pa zborček vodi Oršolya Zadori Kovač, Hugo Čerpnjak, harmonikaš pa jim igra s harmoniko. Na konci programa je predsednica društva Irena Pavlič zavalila gostom, nastopajočim lejpi program, lejpe besede. Med drugim je povedla, da je za nas tö pomembno, ka je Slovenija, naša matična domovina, samostojna. Bog vej, ka bi že bilo s Porabskimi Slovenci, steri živemo na Vogrskon ali z nami, steri živemo razstraušeno po rosagi. Tau ka nas Slovenija pomaga, da smo spoznali matično domovino, da naši mladi že več lejt dejo na Polet-no šolo v Ljubljano, da sodelujemo s slovenskimi skupinami, društvami, tau vse dobro bi se z nami nej zgodilo, če bi Slovenija nej bila samostojna. Pa šče to, da samostojna Slovenija ma v Budimpešti veleposlaništvo, od začetka dobro sodelujemo, eden veleposlanik, veleposlanica je boljše za nas ka drugi. Leko imamo na veleposlaništvu prireditve, imamo skupne prireditve, najbole pa tau, da čutimo, če se z nami kaj slaboga zgodi, da nas veleposlaništvo varuje, pomaga. Zato moramo hvaležni biti! Po vsem tejm smo začnili jesti, piti, se veseliti. Naše ženske so dosti domanjoga pokaraja vküper prinesle. Lepau se jim zavalim. Pili smo slovensko pa vogrsko vino, na velikih prireditvaj vsigdar dobimo vino od veleposlaništva. Iz srca se zavalimo! Ko smo se najedli, okrepčili, se je začno ples. Do pol devete smo vödržali, ka je naša arunda držala do osme vöre. S težkim srcem smo se poslovili od ljudskih godcov iz Černelavec. Škoda, da je tak brž ta išo te den. Najlepše se zavalim gostom, ka so prišli. Veleposlanici Darji Bavdaž Kuret, konzuli Blažu Masletu, predsedniki Martini Ropoši. Radi smo bili, ka so prišli in nas počastili. Zavalim se našim najprvim, tistim, steri so pomagali notri küpüvat, vse zvozit v Bokay vrt. Moškim, steri so küjali, ženskam, stere so vse vcuj pripravile. Zavalim se našim lidam, ka so tak dosta vküper prišli, pa mladim. Toga smo se splo veselili, da je dosti mladi bilau. Ešče gnauk gratuliramo ljudskim godcem iz Černelavec in našomi zborčki za lep nastop. Mislim, ka leko povejmo, da je tau bijo eden najboljši naš piknik. Irena Pavlič Letošnjo srečanje Pesem ne pozna meja je organiziralo Slovensko kulturno in rekreacijsko društvo Jezero iz Doberdoba v sodelovanju z zadrugo Rogos. Pevsko srečanje je bilo 11. junija v 19. vöri v Sprejemnom centri Gradina v Doberdobi. Prireditev so že 43. leto organizirali, vsakšo leto go pripravi drugo društvo ali drugi zbor, steri sodelüje. Zatok se menjavajo rosagi tö, gnauk smo v Italiji, gnauk v Avstriji, potem na Vogrskom ali v Sloveniji. Drugo leto de srečanje v Sloveniji na Goričkom. Mešani pevski zbor Avgust Pavel že 24 lejt ojdi na tau srečanje, na sterom je zdaj gorstaupilo devet zborov; dva mešaniva, šest moški zborov pa ena ženska vokalna skupina. Po uvodni pesmi domanjoga zbora (Radovan Gobec: Pesem o svobodi) je vsakši zbor spopejvo dve pesmi. Na konci koncerta so skupne pesmi, najprva smo spopejvali himno srečanja z naslovom Naša pesem, stero je napiso dirigent Miran Rustja, ki go je zdaj dirigiro tö. Samo po sebi se razmej, če je srečanje v Italiji, je zaključna pesem primorska himna Vstajanje Primorske. Takrat vsak človek stoje poje in ploska, tau je enkratni občutek, ki ga ne moreš dojspisati. Ta prireditev (pa naslednja, Tabor pevski zborov v Šentvidu pri Stični) je bila za nas, senički zbor malo ovakša, zatok ka je zdaj oslejdnjič bila z nami naša dugoletna zborovodkinja Marija Trifus, stera je 26 lej vodila naš zbor. (O njenom slobaud jemanji pa o pevskom tabori te leko šteli v Porabskom kalendari 2012.) Vera Gašpar »Zborček« budimpeštanskoga slovenskoga drüštva je oprvin spejvo pred publiko Lepau so vküperprišli naši členi, v prvi vrsti tudi slovenska veleposlanica Darja Bavdaž Kuret OD SLOVENIJE… S plamine v dolino – »Sveta Marija, Mati Boža, moli za nas, grejšnike, zdaj i vu vöri smrti naši« - so molili prauškarge svetoga Martina iz Sombotela, gda so se pelali po dugoj-dugoj pauti od vogrskoga varaša prauti Italiji. Na letošnjoj prauški so se Slovenci s središča Železne županije napautili oprvin na Svete Višarje, malo vesnico nej daleč od slovensko-italijansko-avstrijske grajnce. Svete Višarje so sploj mala plaminska vesnica na višini 1792 metrov nad maurdjem. Pod njimi leži Kanalska dolina, gde zamejski Slovenci živejo. Najvekši varaš v krajini je Trbiž (Tarvisio), v šteroga je eške nej davnik dosta Madžarov ojdlo küpüvat na tržnico. Slovenija je sploj pauleg, petnajset kilomejterov od varaša Rateče je eške s piciklinom nej dosta. Iz vesnice Žabnice se trbej na brejg pelati z gondolov. Paut trpi kauli petnajset minut, depa ka se od vrkaj kaulivrat vidi, je vrejdno dugše poti tö. Ništerni pohodniki se podajo na tri vöre dugo paut pejški, pa ništerni prauškarge ranč tak. Inda svejta so té eške drva s seuv nesli, ka bi leko vrkaj kürili. Vu kapejlico na plamini odijo prauškarge že od leta 1360. Te je eden pastér z Žabnic isko svoje birke, pa je najšo na plamini, ka so pred enim grmom klečale. V zelenji je najšo kip (szobor) Marije, ga odneso svojoma plebanoši v dolino, šteri ga je spravo v omar. Drügi dén so kip pá najšli na plamini, tretji den ranč tak. Te je patriarh iz Ogleja (Aquilea) zapovödo, ka aj na tistom mesti kapejlo zozidajo. Pastér pa njegve birke se eške gnes vidijo na freskaj eričnoga slovenskoga slikara Toneta Kralja, stari kip Marije pa okinčan stogi nej daleč od oltara. Na mesto, gde so kaulivrat čüdovitno lejpe Julijske Alpe, so Slovenci sploj dosta ojdli tačas, ka so v Brezjaj eške nej cerkev meli. Nesrečo pa je boža iža tö večkrat mejla: pred dvejstau lejtami je v njau grom nutvdaro, v prvoj bojni pa je od granate dojzgorela. Gnes odijo tá štirge narodi: Slovenci, Avstrijci, Taljani pa Furlani. V zimi pa je brejg trnok prilüblen med smučari, pridejo od daleč pa od blüzi. Gda so sombotelski Slovenci prišli v kapejlo, so gospaud djenau sveto mešo v trej gezikaj držali. Oprvin so malo nemški gučali, te italijanski, na konci slovenski. Lüstvo pa je molilo v svojom geziki. Če pa smo bili že tak blüzi Baugi, so nas k meši pauzvali naš plebanoš Géza Aigner. V cerkvi se je čüla vogrska pa naša porabska molitev. Ranč en keden po tistom, ka smo iz Sombotela na Višarje prišli, pa so držali prauško »trej Slovenij«, na šterom je šega, ka se več stau lüdi zberé. Od rauba slovenske krajine smo se napautili v center Slovenije, v Ljubljano. Poglednili smo si nauvi Kongresni trg, šteroga so nej davnik končali, veuki svetek za Den samostojne Slovenije so že tam držali. Pod trgom so napravili garažo na tri štauke, vrkaj nad zemlauv pa se ne smej več parkerati. Ranč tisti vikend pa so svetili den Slovencov zvün Slovenije tö, z dosta lejpimi pa raznimi programi pod imenom Dob-rodošli doma. V slovenskoj Materi Cerkvi pa svetijo djenau prvo nedelo v juliji kak Nedelo Slovencev po svejti. V nedelo zrankoma smo se napautili na Dolenjsko, bole djenau v dobrepoljsko krajino. Tisti zranek je biu v vesnici Videm veuki svetek: mladi dühovnik Anton Grm je emo svojo nauvo mešo. Cejla občina, cejla krajina je bila na nogaj, njina cerkev je bila sploj lepau gorokinčana. Gda so sprevajali dühovnike k dveram cerkve z bauri, so ništerni bili naravnani v narodni gvant. Pri meši je spejvalo več zborov, eške mlajši so z gitarami igrali pa spejvali. Gospaud ljubljanski pomožni püšpek dr. Anton Jamnik so meli dugo pa lejpo predgo. Dühovnik sombotelski Slovencov Géza Aigner so z drügimi vküper mešüvali, dva mladiva našiva sopotnika pa sta dvorila. Geslo (jelige) novomešnika je bilau: »Moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.« Tau so ma želejli sombotelski Slovenci tö, njino predstavnico pa so pozdravili z veukim aplavzom. Leko smo čütili, kak se Slovenci z matičnoga rosaga brigajo za nas pa nas radi majo. Tau smo vidli po svetoj meši tö, gda so nas v kulturnom centri vesnice, v Jakličovom domi gorprijali domanji. Oprvin smo leko poslüšali igranje na »violinske citre«, štere so kak gosli pa citre vküper. Pozdravili so nas voditeli vesi pa organizacij, v prvom redej etnologinja gospa Anka Novak, štera je sombotelske Slovence pozvala v svojo rojstno krajino. V Jakličovom domi je več razstav, nutpokažejo svojoga veukoga pisatela Frana Jakliča – Podgoričana, šteri je zvün pisanja dosta kaj drügoga tö napravo za Dobrepolje. Ranč v etoj krajini pa sta se naraudila sploj erična slovenska umetnika brata France in Tone Kralj. (Drügi je namalo freske na Sveti Višarjaj.) V spomin dvej bratov majo v videmskom muzeji »virtualno galerijo«. Tretji tau muzeja pa nutpokaže ljudsko umetnost v Dobrempolju. V etoj krajini so dosta delali z lejsom, rezali so v dveri, depa erični so bili »podobarji« tö, šteri so z lesa male Marije pa Jezoše vöklesali. Poznane so njine fašenske »mačkare« ranč tak, v muzeji pa leko spoznamo, kakšo sobo je mejlo, pa kak je v cajtaj bejdvej Kraljov pa Jakliča živelo paversko lüstvo. Vse predmete (tárgy) je muzeji darüvalo dobrepoljsko lüstvo. Prauškarom svetoga Martina pa se šika, ka gorpoiškejo edno cerkev svojoga patronuša tö. Samo dva kilomejtera od Vidma leži vesnica Podpeč, štera pa je najbole poznana od svoje djame. Od té veuke lüknje pa od krajine nam je tapravo gospaud Edi Zgonc, šteri je biu duga lejta ravnatelj šaule v Veliki Laščaj, pa je veuki padaš Porabski Slovencov. Dosta svoji mlajšov je pripelo v krajino kauli Monoštra. O djami je povödo, ka so go na slovenskoj zemlej oprvin najšli. Duga je 4,5 kilomejterov pa je vodeno znautra. Dosta čednjakov je delalo pri etoj djami, od eričnoga polihistora Valvasorja do padara Hacqueta iz Idrije. Od vodene djame, štera gda pa gda zalejé cejlo ves, pela strma paut do cerkve. Cerkev má osemkikláto formo, ka zvekšoga samo pri starokrščanjski cerkvaj najdemo. Cerkev je dojzgorejla, samo freska od svete Ane je ostala. Sombotelski Slovenci so zaspejvali Martinovo pesem v vogrskom geziki, molili k svetniki v bej-dvej gezikaj pa na konci eške zaspejvali dvej slovenski Marijini pesmi. K etomi so se pridrüžili domanji pesmarge, tak ka se je cejla cerkev napunila z lejpim spejvanjom. Kauli lipe pred cerkvov – kak pri stari Slovanaj – so Sombotelčare že čakali domanji. Mladi ljudski plesci so nutpokazali dolenjske plese, štere poznajo v veukoj krajini niže Ljubljane. Gda so slejdnji akordi fud zamuknile, je zbrane pozdravila gostitelica Anka Novak. Med gosti je bilau več članov Slovenskoga etnološkoga drüštva, med njimi strokovnjakinja za nošo (gvant) dr. Marija Makarovič pa strokovnjak za plese dr. Mirko Ramovš. Prišli so zavolo toga, ka se poklonijo Slovencom z Vogrskoga. V dobrepoljskoj krajini geste 24 vesnic, glavna baja pa je vsikder bila, ka nad zemlauv ne tečé voda. Gospodari pokrajine so bili »Gutenfelderi«, tak je dolina dobila ime Dobrepolje. Kauli nje so bregauvge, po šteraj leko turisti dosta plezdijo. Lüstvo v Podpeči je včási manjasto bilau, pa je nej stejlo na brejg titi. Če so najgir bili, ka se godi v drügi vesnicaj, so splezdili na kozolec – na velke lesnice za süšenje sená. Zatok so je indri zvali »lesničarge«. Pod lipicov je sejdlo fantičov dvanajst – spejvamo, pa je na bregej v Podpeči tisti nedelski zadvečerak istina tö bila. Stoli so bili puni dobraut pa dobroga piti, fude so se tö brž najšle. Sombotelski Slovenci pa domanji s Podpeči so vküper spejvali pa se padašivali tačas, ka je sunce nej začnilo zahajati. Sombotelčarge so eške daleč od daumi bili, čakala je je duga paut. Z žmetnim srcom so od dobrepoljski padašov slobaud vzeli, šteri so mogli obečati, ka gnauk uni tö pridejo v Somboteu na prauško. Sombotelski bus je pomalek za sebov njau Ljubljano, ka bi zvün kulturnoga, gospodarskoga pa političnoga centra Slovenije gorpoisko »geometrično središče Slovenije« ranč tak. Če rejsan je zemljevid pokazo, ka je paut do tá kratka, je šofer nej znau, ka de poštija tak strma pa kriva. Potniki so večkrat švicali v ovinkaj, depa smo donk srečno prišli do Spodnje Slivne, v pravi center Slovenije. Tau mesto so tak vözračunali, ka so s kartona edno malo Slovenijo vövrezali, pa so go tačas od spodik pikali z iglov, ka je karton nej merno, uravnovešeno (egyensúlyban) stau. Tau točko so ziskali leta 1982, od tis-toga mau je dosta vse zraslo v vesi: gostilne, igrišča za mlajše, parki. Na ednom bregej stogi steber, šteri kaže na geometrično središče. Kauli njega so zastale, pa stari »jugoslovanski« grb (címer) Slovenije pa nauvi grb samostojnoga rosaga. Eto mesto je simbolično tö, tam se večkrat srečajo Slovenci s cejloga svetá. Nej daleč od té vesnice so Vače. (Špajsno: center Slovenije so Vače, Vogrske pa Pusztavacs) Tam je eden paver najšo malo kanklo iz brona (zové se »vaška situla«), štera je stara 2500 lejt. Na njej so figure: sodacke, konji pa ftice. Té motive majo Slovenci v svoji osebni parvicaj pa na pasošaj. Prava kanklica je veuka samo 23 centinov, vu vesnici Vače pa so postavili več kak mejter visiko kopijo. Tačas, ka je sunce nej dojodišlo, smo mogli vö z bregauv pa lesá z busom priti. Po par ovinkaj smo že na avtocesti bili pa se trüdni, depa z lejpimi spominami pelali prauti domi. Slovenska pesem se je eške dugo čüla, po tistom tö, gda je krajino že kmica zakrila. Sprevajali so nas sveti Martin pa Blažena Devica Marija. Pa venak sveti Krištof tö, ka če rejsan smo se pelali s plamine v dolino pa z rauba v sredino, smo srečno domau prišli. (Za pomoč se zahvaljujemo Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Prav lepo se zahvaljujemo tudi vsem gostiteljem v Dobrepolju, še posebej gospe Anki Novak.) -dm- Višje kazni za prometne prekrške S 1. julijem je v Sloveniji začela veljati nova prometna zakonodaja, ki prinaša višje kazni za najhujše prekrškarje, po drugi strani pa sistematično ureja preventivo, izobraževanje ter nadzorstveno politiko. Kazni se zvišujejo predvsem za najhujše prekrške, saj je eden od ciljev zakonodaje tudi ta, da se najhujše kršitelje takoj izloči iz prometa. Za vožnjo v nasprotno smer na hitri cesti in avtocesti, velike prekoračitve hitrosti ter močno alkoholiziranost oziroma vožnjo pod vplivom psihoaktivnih snovi predvidene kazni znašajo vsaj 1.200 evrov ter 18 kazenskih točk, kar avtomatično pomeni izgubo vozniškega dovoljenja. Predlagatelji zakonodaje želijo zagotoviti dolgoročno varnost na slovenskih cestah oziroma zmanjševanje primerov prometnih nesreč, ki se končajo s poškodbami oziroma smrtjo udeležencev. Tako bodo na voljo tudi trije rehabilitacijski programi, in sicer edukacijske delavnice za voznike, ki ne pijejo tvegano, psihosocialne delavnice za tiste, ki škodljivo pijejo in redno uporabljajo psihoaktivne snovi, ter programi zdravljenja odvisnosti. Leta 2060 bo v Sloveniji skoraj 2.058.000 prebivalcev V Sloveniji se je po podatkih Statističnega urada RS lani rodilo 22.343 otrok, kar je največ po letu 1990. Že peto leto zapored je bil zabeležen pozitiven naravni prirast. Rezultati Eurostatovih projekcij prebivalstva pa kažejo, da bo imela Slovenija leta 2060 skoraj 2.058.000 prebivalcev, slaba tretjina bo starejših od 64 let. Slovenija je lani znova zabeležila najvišjo povprečno starost mater ob rojstvu otroka po drugi svetovni vojni - to je 30,3 leta. Tiste, ki so lani rodile prvič, so bile v povprečju stare 28,7 leta. Lani se je več kot polovica otrok rodila neporočenim materam. Največ dečkov je dobilo ime Luka, največ deklic pa Eva. Kljub višji rodnosti pa bo prebivalstvo Slovenije vse starejše. Lani so stari 65 let ali več predstavljali 16,5 odstotka prebivalstva. Sombotelski Slovenci v centri Ljubljane Marijina prauškarska cerkev med nebom in zemlauv Nauvomešnik Anton Grm (na srejdi) … DO MADŽARSKE z rauba v sredino Položili so temeljni kamen za novo Audijevo tovarno Prejšnji četrtek so položili temeljni kamen za novo Audijevo tovarno v Győru. Obrat bo deloval od leta 2013, v njem bodo proizvedli letno 125 tisoč vozil. To je četrti obrat Audija, v katerem potekajo vse faze proizvodnega procesa. Dva taka obrata delujeta v Nemčiji, eden v Bruslju. Audi ima trenutno v Győru zaposlenih 6500 delavcev, z novim obratom – naložba bo stala 900 tisoč evrov - se bo njihovo število povečalo za 2100. Položitve temeljnega kamna se je udeležil tudi predsednik vlade Viktor Orbán, ki je v svojem nagovoru izpostavil, da je to podjetje takšno, kakršno bi radi videli našo državo: jasno je, da ima pihodnost, poka od moči, je moderno, proizvaja in zagotavlja delo veliko madžarskim ljudem. Poslanci na dopustu S tem tednom je zaključil spom-ladansko zasedanje madžarski pralament, ki bo naslednjič zasedal šele 12. septembra. Poslanci so v ponedeljek imeli še veliko dela, kajti sprejeli so kakih dvajset zakonov in novel zakonov. Med temi so bili tudi zelo pemembni kot recimo zakon o vojski in obrambi ali zakon o verskih skupnostih. Med novelami zakonov so tudi spremembe volilnega zakona, novela o madžarski umetnostni akademiji, o reguliranju dohodkov predsednika države, o njegovem pravnem statusu itd. Jezikovne počitnice v Piranu Od 7. do 14. julija je preživelo jezikovne počitnice na slovenski obali 36 učencev in dijakov iz Porabja. Za strokovni program porabskih osnovno- in srednješolcev je poskrbel pedagoški kader OŠ Cirila Kosmača v Piranu, kjer so učenci tudi bivali. Organizacijske in vsebinske naloge je opravila s pomočjo sodelavcev Zveze Slovencev na Madžarskem višja svetovalka za porabsko šolstvo mag. Valerija Perger. Stroške počitnic je pokrilo slovensko šolsko ministrstvo. Fašenek pa Lenka – „mačkare” v Dobrepolji Vörnicke z Vogrske pa Slovenije v Podpeči – mali kejp: gostiteljica Anka Novak 90 lejt dobroga pa lagvoga Marijo Čerpnjak je pozdravila cejla rodbina Gnesden je že rejdko tašo videti, ka bi edna rodbina tak fejst vküpdržala, kak je tau na Ivanci bilau pri Mariji Čerpnjak, štera je zdaj svetila 90. rojstni den. »Kak če bi gostüvanje bilau, pod šatorom smo bili pa več kak osemdeset nas je vküpprišlo,« je pravla Vajnina Marika z Verice. Marija Čerpnjak je sestra od njene babice, tak je te ona tö tam bila. »Več kak polonja je nas Slovencov bilau, zato ka dosta žlate mamo iz Slovenije tö. Oni so od Marijine sestre mlajši pa vnuki, štera se je v Slovenijo oženila. Za volo tauga sem pozdrav v slovenščini tö tapravla, aj vsakši leko razmej.« Iz njenoga guča leko spoznamo žitek Marije, zatok smo ga dojnapisali. »Draga mamica, draga rodbina in spoznanci! Zaradi tega smo se danes zbrali, da praznujemo mamini devetdeseti rojstni den. Pred devetdesetimi leti, 21. majuša leta 1921, se je v Ritkarovci narodila naša mama, babica, prababica, teta, bližna in daljna sorodnica Marija Čerpnjak, po mauži Belső Ferencné. Njeni oče je biu Mihaly Čerpnjak in mati Marija Dončec. Zakonski par je imeu dvanajset mlajšov. Trgé so mrli, ko so eške bili mali. Devet njih je gorzraslo, steri so si ustvarili družine in tü smo mi, njihov rod. Med tejmi devetimi mlajši že samo naša mamica živi. Dugo, bojevito in lepo življenje je mejla. V mladi lejtaj je šla v Nemčijo, štiri leta je bila tam, liki gda se je začnila bojna, morala je priti nazaj domov. Ko je bila štiriindvajset let stara, je zapistila Porabje in vas Ritkarovci/Vasalja, se je oženila. Z možaum nejsta mejla léko življenje, vedno sta v težkij okoliščinaj bila, precej sta se mantrala, ampak bila sta zelo pridniva, flajsniva, tudi zaupanje in zvestoba jima sta pomagala. Tri dece sta mejla, najstarejši, Peter je mrau, gda je biu eške mali. Potem se je rodila Mónika, za štiri lejta pa Miklós. Eške sta zelo mladiva bila, Mónika osemnajset, Miklós štirinajset, ko jim je oče mrau. Mamica je štiriinštirideset lejt stara bila, gda je nejpričakovano zgibila moža. Potem so prišla zelo žalostna in težka leta, ampak mamica je bila zelo skrbna, spretna in ljubezen do družine je vedno pomagala. Vedno je na tem bila, kak leko pomaga družini, nej se je postrašila težkoga, fizičnoga dela. Sodelavci, domačini, sosedi, vsi so jo spoštüvali, lübili. Ešče gnes me pitajo, kak se ma in jo pozdravlajo. Precej težav je dala skoz, ampak zadobila je te lejpa lejta. Ko je delala, mejla je precej žalosti in veliko težav, toda dosti, dosti radosti töi. Nikdar nej bila sama, z njo so bili njena deca in vnuki. Zdaj go pozdravlajo štirge vnuki in šest pravnukov. Želimo ji za preostalo življenje, da ga doživi s širokov družinov.« • Marika, ta velka rodbina ovak gda se ma priliko srečati? »Najbola na svisvecovo vküpridemo, tašoga reda kak če bi domau prišli, tak pridejo k nam. Vejn zato tak fejst vküpdržimo kak družina, ka fejst dobro vöpridemo eden z drugim, tau nas najbola vküpdrži.« • Gda ste te mau meli, iz rodbine je vsakši leko paulek bijo? »Samo moj bratranec, šteri je v Sloveniji, je falijo, drugi so vsi tam bili.« • Kakšni program ste meli za rojstni den? »Tak je bilau, ka predpodnevom v edenajstoj vöri smo se dobili na Ivanci. Eden velki šator je biu postavleni pa lepau okinčani, gde nas je več kak osemdeset vküpprišlo. Najprvin sva te pozdravila Marijo, hči vogrski, dja pa v slovenščini, potejm smo pa te čakali gospauda župnika Tibora Tótha. Gda so prišli, potistim so pa te pravnuki začnili pozdravlanja. Obed smo pogeli, te smo se pa družili pa pogučavali, sploj pa tisti šteri se samo bola na rejdki srečamo ali ranč smo se nej vidli dotejga mau.« • Kak je bilau dočas, ka je meja bila, kak ste se te srečali? »Te bola težko pa na rejdki. Z babicov sva se pelale z autobusom nad Bajánsenye kaulak, pa iz Šalovec sva te pejški šle v Čöpance. Nej je bilau skrak, dapa tašoga reda sva te eden keden ostale. Zdaj že baukše, zato ka te demo, gda škemo, samo tau baja, ka zdaj pa niške nejma časa.« • Dobro bi bilau, če bi se na leto gnauk tak v tašem krogi vsigdar leko srečali, nej? »Dobro bi bilau, samo tau je zato nej málo delo bilau, tau tak vse vküperprinesti, za tau držino tö moraš meti, ovak bi tau nej šlau.« Karči Holec Marija Čerpnjak Marija Traibar (Vajnina Marika) Razvejano družinsko drejvo Marija Čerpnjak s svojo žlato Tak so jo pozdravlale vnukice in pravnukice Od cerkvice do cerkvice na Polšniku Zlata meša na Gorenjom Seniki Kulturno društvo Pavle Voje Polšnik vsakšo leto juniuša organizira Pohod (gyalogtúra) od cerkvice do cerkvice. Na te dogodek so letos pozvali Porabce tö, folklorno skupino pa ljudske pevce ZSM z Gorenjoga Senika. Pripraviti smo mogli enovörni program, steroga smo notpokazali dvakrat, na dvej mestaj pohodniške poti. Organizatori so prosili tau tö, naj se pripravi razstava iz izdelkov ljudske obrti (pleteni košari, cejkri iz kukarčnoga lupinja, rauže iz kreppapira…) pa iz domanji jedi (pereci, sladki pokaraj, ajdova torta s küjanim vinom…). S sebov smo vzeli prospekte, novine tö, ka bi lidam malo nutpokazali našo krajino, Porabje. Razstavo smo pripravili samo na enom mesti. 5. juniuša smo že rano štartali z Gorenjoga Senika, ka nas je čakala duga paut. Do cilja smo sploj nej mogli z autobusom, veznili smo. Naš autobus je biu prevelki za tiste vauske ceste pa ovinke (kanyar). Spodkar je sploj nej bilau nikše table, ka z autobusom ne smeš gor. Hvala baugi smo meli dobroga šofera, po velki mukaj se je obrno. Sprejdnjo kolau ma je visalo skurok nad prepadom, samo gda smo že dol z autobusa prišli, smo se postrašili, kakšna velka nevola bi se leko zgodila. Gospa, stera živi v bližnji iži, se je tö prestrašila. Gda smo njej povedali, kama idemo, je velejla, naj idemo pejški, ona de z nami. Med pautjov je sekretarka Gyöngyi Bajzek pozvala po telefoni predsednico društva gos-pau Matejo Sladič Vozelj, ona je poslala po nas tri kombine, steri so nas odpelali do kraja nastopa. Na Glinjeki so nas že čakali, tü skauz vodi romarska paut na Polšnik, stera je rejsan čüdovita. Farna cerkev je posvečena lurdski Materi Božji. V 11. vöri se je začno naš prvi program. Začnili so ga domačini, moški kvartet je spopejvo dvej pesmi. Potejm so gorstaupili naši folkloristi, stere so sprvajali muzikanti Ciril Kozar, Benjamin Sukič pa Patrik Bajzek. Ne morem napisati, ka so tak plesali, ka se je vse prašilo, ka so na travi plesali, ka je nej najbaukše. Dobro so se notpokazali, 40 minut plesanja pe spejvanja je nej tak naleki. Program smo popestrili ljudski pevci, spopejvali smo vsevküper sedem pesmi. Na Polšniki se je program začno v pau tretjoj vöri. Med dvöma nastopoma smo pripravili razstavo, z našimi pokaraji smo ponidili lidi, porabska palinka se njim je fejst vidla. Domačini so odavali med, sok pa čaj, steroga so nabrali po plaminaj. Koroški Slovenci so odavali vino pa knjige. V popoldanskom programi je gorstaupo njini pevski zbor tö. Program je zaključo domanji ansambel, dapa mi smo se mogli posloviti, ka nas je čakala duga paut do daumi. Mogli smo pri cajti domau priti, ka so dijaki drugi den v šaulo šli. Baug plati za pozvanje gospej Mateji Sladič Vozelj pa gospaudi Jožeti Kosi, steriva sta se cejli den brigala za nas. Hvala Slovenski zvezi za organizacijo in pokritje pautne ceringe. Vera Gašpar Gorenji Senik je v nedelo, 3. juliuša, nika posebnoga svetiu. Pred petdesetimi leti, leta 1961, je emo v našoj vesi nauvo mešo mladi gospaud Jožef Zavec. Cejla ves je kinčala cerkev, pred cerkvijo so bili iz rauž narejeni lampaši, vhodna vrata. Cerkev je nabito puna bila, cejla ves se je z njimi veselila, komaj smo se včakali, da bi vidli našoga rojaka, novomešnika Jožefa Zavca. Tisti cajti so trno sigurni (strogi) bili, nejso kogakoli pistili nüt v ves, vsakšoga so pravico prosili. Tistoga ipa je v naši vesi eške gnauk več lidi živelo kak gnes. Naša cerkev je vigdar puna bila, od najstarejšoga do najmenkšoga smo vsi ojdli k meši. Moja čer je bila komaj 4 mejsece stara, bojala sem se, ka de djaukati začnila, zatok sem pri dveri stala, ka bi go leko tavö odnesla. Na kauruši so začnili spejvati pesem »Novomešnik, bojd’ pozdravljen«. Skunze so nam po lici tekle od veselja pa radosti. Samo ka so naš novomešnik odišli daleč od rodne vesi. Dapa nejso se spozabili od svojga doma, od svoji starišov, so ji pogosto poglednili, za nas svete meše slüžili. Zdaj nas je že malo, steri smo takrat bili na njinoj nauvoj meši. Starci so pomrli, mladi so se pa po tistom narodili. Eno je pa ostalo, lejpa pesem je ista bila, istina, ka je zdaj več nej novomešnik, liki zlatomešnik. Pri njegvoj zlatoj meši se je dosta lidi zbralo, prišli so iz sausedni vesnic, iz Varaša pa iz Slovenije tö. Edenajset župnikov že dugo nej bilau v našoj cerkvi. Iz mesta Vác, gde je gos-paud Zavec že skurok petdeset lejt dühovnik, kanonik ga je tö en autobus vernikov sprevodilo v rojstno ves, da bi navzoči bili pri zlatoj meši, če rejsan je doma v Váci že tö emo zlato mešo. Dva zakonskiva para iz Váca sta mi povedala, da gospauda Zavca iz Váca ne pistijo, majo jih za svojoga, jih občudujejo, ka vse naredijo za njih eške pri tej lejtaj tö. Pri sveti meši so gospaudi Zavci pomagali generalni vikar soboške püšpekije Franc Režonja, evangelij so šteli župnik iz Dunakeszi József Kurdics, steri so lepo gučali o deli in žitki zlatomešnika. Pozdravo nji je domanji župnik Tibor Tóth, predsednik cerkveni kotrig Robert Bajzek, od Martine Zakoč so pa dobili lejpi püšeu. Na konci meše so se gospaud Zavec zahvalili vsejm, steri so za nji boga molili. 50 lejt so že božji služabnik, dühovništvo je lübezen Jezušovoga srca. Dragi zlatomešnik, gospaud Zavec, želimo vam iz srca, da bi se srečali na vaši biserni meši. Pasite lepau vaše ovce, vodite nji k Baugi. Vera Gašpar PETEK, 15.07.2011, I. SPORED TVS 6.50 POLETNA SCENA, 7.20 ODMEVI, 8.00 TELEBAJSKI, LUTK. NAN., 8.20 ŠPORT ŠPAS, 8.50 KOT ATA IN MAMA, OTR. NAD., 9.15 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 9.25 VESELA HIŠICA, LUTK. NAN., 9.45 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, OTR. ODD., 9.50 ČE BI LAHKO LETELA, DOK. FILM, 10.10 PROFESOR PUSTOLOVEC, 10.25 CIAK JUNIOR: ŽELEZNIŠKI ZAKLAD, OTROŠKI FILM, 10.40 ENAJSTA ŠOLA, 11.00 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 11.30 UGRIZNIMO ZNANOST: METEORITI, 11.50 TO BO MOJ POKLIC: ZLATAR, 13.00 POROČILA, 13.20 ZDRAVJE V EVROPI, DOK. SER., 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 LARINA ZVEZDICA, RIS., 16.00 IZ POPOTNE TORBE: OVCE, 16.20 HABIB: ŠPRICANJE, DAN. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 18.00 DUHOVNI UTRIP, 18.15 PUJSA PEPA, RIS., 18.20 ČARLI IN LOLA, RIS., 18.30 DANICA IN PRIJATELJI, RIS., 18.35 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, 19.50 EKO UTRINKI, 20.00 ČOKOLADNE SANJE, SLOV. NAD., 20.30 ŠTEVERJAN 2011, 22.00 ODMEVI, ŠPORT, VREME, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 POLNOČNI KLUB, 0.40 DUHOVNI UTRIP, 0.55 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL PETEK, 15.07.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 12.05 EVROPSKI MAGAZIN, 12.40 ČRNO-BELI ČAS, 12.55 IMPRO TV, 13.25 OPERNE ARIJE, 13.30 MEDNARODNI BALETNI GALA KONCERT, 14.25 MINUTE ZA ..., 15.00 KOLESARSTVO: DIRKA PO FRANCIJI, 17.40 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 18.05 NA LEPŠE, 18.30 PODOBE SLOVENIJE: TEŠANOVCI, DOK. SER., 19.00 DAN D, POSNETEK KONCERTA, 20.00 PRAVA IDEJA!, 20.30 AMERIŠKI FILM: VOJNI FILM, DOK. ODD., 21.30 LOVEC, ANG. NAD., 22.25 OBREDJA: BLIŽNJI VZHOD, DOK. SER., 23.15 POBIJ SVOJE NAJDRAŽJE, AM. FILM, 0.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 16.07.2011, I. SPORED TVS 6.00 POLETNA SCENA, 6.30 ODMEVI, 7.15 IZ POPOTNE TORBE: OVCE, 7.35 PEPELKA, LUTK. PREDSTAVA, 8.05 RISANKA, 8.20 ANA IN NJENI BRATJE, DOK. FILM, 8.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 9.25 SVEN IN PODGANA, NORV. FILM, 10.40 POLNOČNI KLUB: NAŠI PROSTOVOLJCI V TUJINI, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.20 ČOKOLADA ZA ŠEFA, NEMŠ. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 SOBOTNO POPOLDNE: GOSTJA DARJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NA VRTU, 17.40 SOBOTNO POPOLDNE: GOST 6PACK ČUKUR, 17.55 Z DAMIJANOM, 18.20 SOBOTNO POPOLDNE: GOST 6PACK ČUKUR, 18.25 OZARE, 18.30 PRIMER ZA PRIJATELJE: VESOLJCI, RIS., 18.35 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 KONCERT TANJE ŽAGAR Z GOSTI, 21.30 OKUS PO CVETJU: KAKO LEPO DIŠI!, DOK. ODD., 22.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.30 POLETNA SCENA, 23.05 YELLA, NEMŠ. FILM, 0.35 SLOVENSKI MAGAZIN: GORIŠKA, 1.00 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL SOBOTA, 16.07.2011, II. SPORED TVS 10.00 SKOZI ČAS, 10.25 MINUTE ZA ..., 11.00 POSEBNA PONUDBA, 11.25 EKO UTRINKI, 12.00 AMERIŠKI FILM: VOJNI FILM, DOK. ODD., 14.25 ŠPORTNI MAGAZIN, 15.00 KOLESARSTVO: DIRKA PO FRANCIJI, 17.20 PARADIŽ: BREZ SLADKORJA, PROSIM!, TV-TRILOGIJA, 18.10 SLOVENCI PO SVETU: NOVOUSTANOVLJENI KLUB SLOVENCI PO SVETU V AUCKLANDU NA NOVI ZELANDIJI, 20.00 ŠPORT, 21.55 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.25 GANDŽA (III.), AM. NAD., 22.50 GANDŽA (IV.), AM. NAD., 23.20 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 17.07.2011, I. SPORED TVS 6.20 POLETNA SCENA, 7.00 ALEKS V VODI, RIS., 7.05 NINA NANA, RIS., 7.10 ŽELEJČKI, RIS., 7.15 MUSTI, RIS., 7.20 PALČEK SMUK V RIBNIKU, RIS., 7.25 PUJSA PEPA, RIS., 7.30 ANČINE NOGICE, RIS., 7.40 MOJSTER MIHA, RIS., 7.50 PENELOPA, RIS., 8.00 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 8.20 PONIJI Z ZVEZDNEGA GRIČA, RIS., 8.30 TIMI GRE, RIS., 8.40 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 8.45 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 8.55 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 9.05 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 9.10 TONI IN BONI, RIS., 9.35 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 9.40 IZGUBLJENO-NAJDENO; GOR IN DOL, RIS., 10.15 MAKS, DAN. NAD., 10.50 NA OBISKU, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, 13.10 ŠTEVERJAN 2011, 14.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 14.55 OKUS PO CVETJU: KAKO LEPO DIŠI!, DOK. ODD., 15.25 GOSPODIČNA MARPLE, ANG. FILM, 17.00 POROČILA, 17.15 POTI Z VZHODA, DOK. SER., 18.10 PRVI IN DRUGI - VČERAJ IN DANES: JANEZ DOLINAR, 18.35 PRIGODE VIKTORJA IN VIKTORČKA, RIS., 18.40 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 19.00 DNEVNIK, 20.00 MANOLETE, KOPRODUKCIJSKI FILM, 21.30 NJEGOVO VISOČANSTVO OTTO VON HABSBURG, 22.25 POROČILA, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 KRI IN NAFTA, ANG. SER., 0.50 DNEVNIK, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL NEDELJA, 17.07.2011, II. SPORED TVS 9.35 SKOZI ČAS, 10.00 CICIBAN POJE IN PLEŠE, 11.20 5. SREČANJE KITARSKIH ORKESTROV SLOVENIJE, 12.10 LYNX MAGAZIN, 12.40 ZDRAVJE V EVROPI, DOK. SER., 13.30 VOLK, DOK. ODD., 16.00 KOLESARSTVO: DIRKA PO FRANCIJI, 19.20 VZPON ŽENSKEGA NOGOMETA, DOK. FILM, 20.25 ŽREBANJE LOTA, 20.40 NOGOMET: SV. PRVENSTVO ZA ŽENSKE, 22.45 LJUBICE (II.), ANG. NAD., 23.40 ALEŠ VERBIČ: NEKOČ JE BILO, KRATKI FILM AGRFT, 23.55 BALKANSKI REVOLVERAŠI, KRATKI FILM AGRFT, 0.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 18.07.2011, I. SPORED TVS 6.55 POLETNA SCENA, 7.25 UTRIP, 7.40 ZRCALO TEDNA, 8.00 TELEBAJSKI: NA OBALI, LUTK. NAN., 8.20 ŠPORT ŠPAS, 8.50 KOT ATA IN MAMA, OTR. NAD., 9.10 PRIHAJA NODI, RIS., 9.25 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 9.35 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM MRAZ, POUČNA NANIZANKA 9.40 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 9.50 NAJBOLJŠA TROFEJA - ŽIVLJENJE, DOK. FILM, 10.10 (NE)POMEMBNE STVARI: MAGIJA, 10.55 MODRO POLETJE, ŠP. NAD.,11.25 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, 13.20 POLNOČNI KLUB: MOŠKI IN KITARA, 14.30 GOZDOVI SLOVENIJE: KRAŠKA GMAJNA, DOK. SER., 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 KLJUKEC S STREHE, RIS., 16.10 NOTKOTI, LUTK. NAN., 16.30 AJKEC PRI RESTAVRATORJIH, POUČNO-RAZVEDRILNA ODDAJA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ŽIVLJENJE: PLENILCI IN PLEN, ANG. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PONIJI Z ZVEZDNEGA GRIČA, RIS., 19.00 DNEVNIK, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 GLASBENI VEČER, 0.15 DNEVNIK, 0.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.25 INFOKANAL PONEDELJEK, 18.07.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 13.45 MOTOKROS ZA SVETOVNO PRVENSTVO, 14.00 SOBOTNO POPOLDNE, 16.05 SLOVENSKI UTRINKI, 16.35 POSEBNA PONUDBA, 17.05 STARŠI V MANJŠINI (II.), ANG. NAD., 17.35 ALPE-DONAVA-JADRAN, 18.10 PRVI IN DRUGI - VČERAJ IN DANES: JANEZ DOLINAR, 18.30 IMPRO TV: VIOLETA TOMIČ IN BOŠTJAN GOMBAČ, 19.00 VEČERNI GOST: PROF. DR. MATIJA HORVAT, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: CARSTVO - ZAČETEK: CARJEVIČ ALEKSEJ, RUS. NAD., 20.50 POGLED Z NEBA: SKRITI OBRAZ POTROŠNIŠTVA, DOK. SER., 21.45 OPERNE ARIJE, 21.55 OB 90-LETNICI ROJSTVA PRIMOŽA RAMOVŠA, 22.50 KNJIGA MENE BRIGA, 23.10 PISAVE: LADO KRALJ, ANDREJ MOROVIČ, 23.40 INFOKANAL * * * TOREK, 19.07.2011, I. SPORED TVS 6.50 POLETNA SCENA, 7.20 ODMEVI, 8.00 TELEBAJSKI, LUTK. NAN., 8.20 ŠPORT ŠPAS, 8.50 KOT ATA IN MAMA, OTR. NAD., 9.15 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 9.25 TONČKOVE SANJE, OTR. ODD., 9.40 NOTKOTI, LUTK. NAN., 10.00 RIBIČ PEPE - ZLATA PRAGA, 10.20 MAHMOUD, DOK. FILM, 10.35 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 11.00 SINJE NEBO, NORV. NAD., 11.55 NJEGOVO VISOČANSTVO OTTO VON HABSBURG, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 ETIOPIJA: ADDIS ABEBA, DOK. ODD., 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SLAVNA PETERICA: NENAVADNA RASTLINA, RIS., 16.10 ZLATKO ZAKLADKO: RIBNIŠKO JEZERO, 16.25 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 PO TRAVNIKIH ... S STANETOM SUŠNIKOM: SIMONA, DOK. SER., 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.25 ŽREBANJE ASTRA, 18.35 TONI IN BONI, RIS., 18.40 BACEK JON, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, 20.00 ČEZ PLANKE: VOJVODINA, 21.00 DNEVNIK NEKEGA NARODA, DOK. SER., 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.20 PRAVA IDEJA!, 0.00 PO TRAVNIKIH ... S STANETOM SUŠNIKOM: SIMONA, DOK. SER., 0.25 DNEVNIK, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.25 INFOKANAL TOREK, 19.07.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 14.05 GLASBENI SPOMINI, 15.00 NA LEPŠE, 15.30 KOLESARSTVO: DIRKA PO FRANCIJI, 17.40 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.15 MOSTOVI – HIDAK, 18.50 SLOVENSKI VODNI KROG: UNICA, DOK. ODD., 19.15 MUZIKAJETO, 20.00 KRALJ KOMUNIZMA, DOK. FILM, 21.00 SODOBNA DRUŽINA I., AM. NAD., 21.20 POSEBNA PONUDBA, 21.45 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 23.35 DOKUMENTARNI FELJTON, 0.00 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: MINSK, DOK. SER., 0.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 20.07.2011, I. SPORED TVS 6.50 POLETNA SCENA, 7.20 ODMEVI, 8.00 TELEBAJSKI, LUTK. NAN., 8.20 ŠPORT ŠPAS, 8.50 PODSTREŠJE, 9.05 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 9.15 DAJ, DOMEN, DAJ!: LADJA STRAHOV, RIS., 9.30 ZLATKO ZAKLADKO: RIBNIŠKO JEZERO, 9.45 KLJUKEC S STREHE, RIS., 10.10 DVOJČICI, DOK. FILM, 10.25 MAVRIČNE STOPINJE, 11.00 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 11.30 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 12.00 DNEVNIK NEKEGA NARODA, DOK. SER., 13.00 POROČILA, 13.20 TEDNIK, 14.10 KULTURNI VRHOVI: SVETI VOLBENK V POLJANSKI DOLINI, DOK. SER., 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 15.55 PUJSA PEPA, RIS., 16.00 KRAVICA KATKA, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM: JEZA KOT ODGOVOR?, 17.00 NOVICE, 17.30 APNENICA NA PRELOKI, DOK. FILM, 18.25 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 18.30 PIKIJEVE GLASBENE DOGODIVŠČINE, RIS., 18.35 PENELOPA, RIS., 18.40 ROLI POLI OLI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 COCO CHANEL, MINI-SERIJA, 21.30 ITA RINA, OD MITA DO MUZEJA SLOVENSKIH FILMSKIH IGRALCEV, DOK. FELJTON, 22.00 ODMEVI, 22.55 POLETNA SCENA, 23.25 APNENICA NA PRELOKI, DOK. FILM, 0.15 TRIKOTNIK, 0.50 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL SREDA, 20.07.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 11.35 NA OBISKU, 12.10 5. SREČANJE KITARSKIH ORKESTROV SLOVENIJE, 13.00 BLEŠČICA, 13.30 SLOVENSKI VODNI KROG: UNICA, DOK. ODD., 13.55 KNJIGA MENE BRIGA, 14.15 ČRNO-BELI ČASI, 14.30 EKO UTRINKI, 15.00 KOLESARSTVO: DIRKA PO FRANCI, 17.55 ŽIVLJENJE: PLENILCI IN PLEN, ANG. SER., 18.50 NAIO SSAION, POSNETEK KONCERTA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 BILO JE ..., 21.00 OBRAZI DRUGAČNOSTI: PROSIM, POMAGAJTE!, DOK. ODD., 21.30 LOČITEV PO FINSKO, FINSKI FILM, 23.10 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 23.50 IMAGO SLOVENIAE – PODOBA SLOVENIJE, 0.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 14.07.2011, I. SPORED TVS 6.50 POLETNA SCENA, 7.20 ODMEVI, 8.00 TELEBAJSKI, LUTK. NAN., 8.20 ŠPORT ŠPAS, 8.50 PODSTREŠJE: AVTOMOBIL, IGR. NAN., 9.05 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 9.15 DAJ, DOMEN, DAJ!: RDEČA PLIMA, RIS. NAN., 9.25 SEJALCI SVETLOBE: KOLO, OTR. NAN., 9.45 POD KLOBUKOM: JEZA KOT ODGOVOR?, 10.25 MLADI SOLIST, DOK. FILM, 0.40 VIDKOVA SRAJČICA, PLESNA SLIKANICA, 11.15 SPREHODI V NARAVO: CVET, 11.30 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 12.00 ČUSTVA, TKANINA NAŠEGA ŽIVLJENJA, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, 13.20 STUDIO CITY, 14.20 ČOKOLADNE SANJE, SLOV. NAD., 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PRIHAJA NODI, RIS., 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 16.10 STECI STRAN, ZLO, DOK. FILM, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, 17.30 OBREDJA: SEVERNA AMERIKA, DOK. SER., 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 COCO CHANEL, MINI-SERIJA, 21.30 MED VALOVI, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.20 VELIKA PUNTARIJA, TV-PRIREDBA PREDSTAVE GLEDALIŠKE SKUPINE SAMORASTNIKI IZ ŠENTPRIMOŽA V PODJUNI, 1.25 DNEVNIK, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL ČETRTEK, 21.07.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 13.00 VEDUN, 13.50 EVROPSKI MAGAZIN, 14.25 POMAGAJMO SI, 15.00 KOLESARSTVO: DIRKA PO FRANCIJI - 18. ETAPA, 17.40 UGRIZNIMO ZNANOST, 18.00 ČEZ PLANKE: VOJVODINA, 19.00 DAN D, POSNETEK KONCERTA, 20.00 POLETJE Z GLASBO IN BALETOM, L.MINKUS – D.BOGDANIĆ: DON KIHOT, BALET SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA, 22.05 KOMISAR LAURENTI: MRTVECI S KRASA, NEMŠ. FILM, 23.35 KRALJICA IN KARDINAL, FR. MINI-SERIJA, 1.20 INFOKANAL KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA NA GORNJEM SENIKU (cerkvenozgodovinska in etnološka razstava) Odprta ob torkih, četrtkih in sobotah od 12. do 16. ure. Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer Tel.:+36-30-6088-695 Vodstvo v slovenščini! Vstop brezplačen! Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11. Monošter - Szentgotthárd Gárdonyi u. 1. Tel.: (+36)94/383-060 E-mail: info@lipahotel.hu www.lipahotel.hu