Hochlobl. k. k. HofbibJhthek, Wien St. 15. V Gorici, 11. aprila 1879. „Soda" izhaja vsak petek in velja poSto prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 tfetvrt leta . . . . „ ?.20 Pri oznanilih in prav tako pri „po-alanicah" se placuje za navadno tristop-DO vrstoi 8 kr. Lt sf tiska 1 krat 7. » » »» » ? »» 6 „ » » » 3 „ Zavece crke po prostoru. Tedaj IX, Posaoiezae Stcvilke so dobivajo po 10 soldo? t Gorici v tobakamici v go-uposki ulici blizo „treh kron". in na starem trgu.— y Trstu y tobakarai-Ci „Vift della casarraa 60". DopisI naj se blagovojjno poSiljajo uredniftvu „SoCe" v Gorici v Mafing-ovi tiskarni, narofioina pa oskrbniSt\c„So5a" Via del Giardino V Zoratti*jovi hiSi II. nadstr. Rokopisi se ne vrafiajo; dopisi naj it blagovoljno fraukujejo. — Dclalcem in drugim nepteraoinim se narocnina »!L», ako ge oglftse pri uredniWru, Glasilo slovenskcga politicncga druStva gori&kcga m brambo narodnih pravic. P. n. gg. drustvenikoin narodao-polit. tlrustv.a „Slogaa. Podpisani odbor vabi vse p. n. gg. dm§tvenike v obcni zbor, ki se bo vr§il dne 17. aprila t. 1. ob IV2 pop« v prostorih goriSke Sitalnice. Na dnevnem redu bo; 1. Peticija na visoko c. kr. mioisterstvo, da bfi glede colninske pogodbe odlocnopostopalo proti Nem-Liji, ktera namerava z izredno visoko colnino zabra-niti izvazevanje avstrijskih kmetijskih pridelkov ter da bi varovaio naSe uze tako skoro onemoglo kmetij-stvo pred popoluim propadom. 2. Peticija na visoko c. kr. ministerstvo, da bi pvi italijanski vladi doseglo, da se zopet svobodnemu vvazevanju naSih rastiinskih pridelkov sploh v Italijo pravica prizna ali pa v nasprotnem slufiaju na§a vlada italijanskim rastlinskim pridelkom vvazevanje v Av-Btrijo prepove. 3. Razni predlogi dru&tvenikov, ki jih pa imajo vsaj 1 dan pred zborom nazimniti podptsanemu odbo-ru. Odbor prav nujno vabi vse gg. drustvenike v zbor, kteri ima razpravljati 0 dveh za naSe kmetijstvo ve-levafriih vprasanjili. Posebno za prvo peticijo se jc po vsej Avstriji vneto sploSno gibanje, ker huda ne-varnost preti avstrijskim kmetovaleem od strani Nem-cije. Zato si Steje tudi na§e druStvo v sveto dolznost n2e po nacelih draStva, to je pospe§evati narodno kmetijsko blagostanje, v enakem zmislu postopati. Tudi neudje se morejo vdele2itt tega zbora, ki bo po §. H. dru§teuih pravil javen. Neudje pa ne smejo glasovati. Odbor slov. polit. dru§tva „Slogaa. V Gorici 29. niarcija 1879. Predsednik: Tajnik: F R. P 0 V S E. JOS. FAGANEL. Iz drzavnega zbora. Splosna razprava 0 driavnem proraCunu je bila sicer navadno 2ivahnej§a, kakor letos, vendar pa ni manjkalo tudi letoSnji zaniraivih momentov. V seji drzavnega zbora dne 5. t. m. se je mo-ravski poslanec dr. Kusy prttozil zoper tlaCenje Jugo-slovanov; rekel je, da je upravna birokracija po de-ieli ne le samo v politicnem, ainpak tudi v kulturnem ozini protivoa vsemu narodnemu prizadevanju. Urad- LISTEK. PUSt V I>08ltU. Neko saboto zveCer sedi lepo Stevilo ter2anov v Znani gostilni okolo mize, na koji se lesketa kakor zlatd rumeno vino. Med dru^bo je tudi neki zdrav-nik, jako priljuden in priljubljen gospod, ki je moral dmgi dan po opravkih v daljno gorsko vas. Kar v-stane med raznimi govori nek ralad <51ovek, koji iraa pogosto prav cudne misli in pravi, da bi bilo prav lepd, ko bi spremilig. zdravnika, temvee, ker nam je drag gospod iz neke bliznje vasi, kateri je bil letos v Bosni in je pripeljal sabo lepo Stevilo konj za jeio, svoje konje obljubil posoditi in ker ve6 navzofiih ne pozna onih krajev. Stari mo2aki so zanieijivo majali z glavami, Le§, iz te moke ne bo kruha; toliko bolj se pa po-prime mladina, ki je prav te2ko prena§ala postno 0-to^nost in dolgi cas, izpro^ene misli in koj je bilo vse dogovorjeno: najved preglavice napravljal nam je trdni spanee nekaterih udov, ki se se tedaj, ko po-sije svitlo solnce na njihovo posteljo, prav zaspano na drugo stran obernejo. Vendar dva Cila fanta pre-vzela sta to tezavno nalogo in res izvle^eta drugo jutro one lenuhe izpod odeje in potom hajdil v bli2-pjo vas po kouje! mki so se nalezli duha sovraznosti proti slovanskemu narodu tako, da se je mej prostim Ijudstvom zbudila opraviCena nevolja do oblastnij. Avstrija ne more dobrega upljiva dose6i pri pridobljenih novih Jugo-slovanih, ako bo stare zatirala, kajti prvim ne bo mo-gojie vcepiti v njih srca cepide zaupa, ko bodo videli, kako se ravna z njihovimi bvati. Vladi bi bilo dobro premisliti, naj bode prijaznejga Slovanom, ter jim ne ostane sovraj&na tako, kakor do sedaj." Minister Taaffe je potem odgovoril in obljubil v takih slufiajih ostro postopati, in seje dalje izrazil, da bo vlada v vseh stvareh tudi Slovanom p r a v i c n a, uradaikom pa bo nalo2il, naj se strogo dr^ svoje dol^nosti, in nikoii in nikjer ne zalijo na-rodnega cuta. Ako bo minister Taaffe drLa) svojo obljubo. Bme-mo Slovani gotovi biti boljSe bodognosti, in priaeli bomo prosteje dihati, nego smo do zdaj, ko je binel na nas vsak najmanjsi uradnik mrzko giedati, kakor bi on bil gospodar in mi njegovi podloSiii. Urailtiikom pa je svotovati, n«j si govor mini-stra laaffeja prav dobro v spomin vtisnejo, da v bo-doftnosti no prestopijo tiste poti, po kteri jim je ho-diti, kajti le s takim ravnanjem si zopet pridoW zgubljeno ljubezen prostega Ijudstva in east v socijal-nem stanji. Minister Taaffe, kakor se nam popisuje, je ko-likor piaviCen, toliko strog mol; znal bo svojo besede vveljaviti in Sloveuei in Siovaai mu bomo v dnu srca Jivali^ui za to. Tudi goriSki dr^avni poslanec dr. Vicentini, se je oglasil v budgetni debati. V dolgem govoru razlozil je na drobno, kako se v protislovju z vsemi pedagogicnimi principi, proti 2elji prebivalstva, 'proti ponovljenim odlofinim protestom dezelnega zbora v vseh srednjih Solah na Gori§kem podufiuje samo s po-mocjo nem§kega jezika. On nikakor ne misli, da se ima nemSki jezik iz naSih srednjih Sol iztrebiti, mari-ve6 je popolnoma za to, da se ima kot odlieno kul-turni in kot jezik centralne vlade neprestano in zvesto kultivirati, da ima biti ne samo obligaten predmet, ampak da se mu ima odkazati celd vefi ur, kakor zdaj obema dezelnima jezikoma skupaj, — le ufini jezik naj ne bode. „Govori se sicer mnogokrat,a pravi da^e, „in tudi v tej zbornici se je u2e poudarjalo, da si deMe lahko same weljavijo svoje pravice, da lahko same ustanov6 narodne sole; kedar pa vlada ustanavlja Sole, takrat da gre tudi njej doloCevati, v katerem jeziku PriSedii tja, najdemo vse napravljeno; konjifii so majhni a za jezo jako pripravni. Ko smo v hiSi 0-nega gostoljubnega gospoda §e nekoliko sira hi svinji-ne ugriznili in mnogo kozarcev dobrega vina popili, da smo dobili nekaj veC poguma, spravimo se na konje. Jaz nisem bil Se nikoii na konji, zato si iz-berem najmanjiega, pravega Turcuia, misled si, Le tudi z njega zletiS, aimaL daieL do tal inzat6niver-jetno, da si glavo pobijeS. Na malo veeem konjiCi sedi poveljuik ekspedicije in suce svojega Rusa tak6 lepd in spretno, da je bilo veselje giedati ju. Nek precej rejeu gospod, ki je dobro poznal veliko tczo svojega okroglega iivota izbral si je tergastega in ko* Senega Hervata, ki je pod tezo skoraj pocenil in g. zdravnik splezal je na heibet straSao visokemu bele-mukljusetu, dasejezdelo, kakor bi hotel zvezde z ne-bes klatiti, tako visoko je sedel. Konjica se postavi v versto, poveljnik spred zavpije: Naprej, inmispod-bodemo konje. Marsikdo je prav na tihera vzdihnil, da ga nobeno uho Culo ni t „Bog daj, d8 '.e v vasi ne padem, po cesti, kjer me nihce ne vidi, naj ze bo v boSjeni imeni, 6e mora tako biti!" Tisti »aS poveljnik hotel je pokazati, kako* izvrstno zna jahati in zleti se svojim malim Rusom kakor Kozak ob sinjem Donu po sirai stepi in moj TurCina se spusti kakor besen za njim, da so se meui, poveljnikovemu pribo5-niku, od sumega strahu hlafie tresle in da sem vse syetiiike na jpomoC klical, Tudi gospodu na oal vi- se ima podtiCevati. Ni ga gr^kega zofista, gospoda, kateri bi iudnejSe tolmaCil drzavno temeljno postavo. V istini pa bi morala vlada ustanavljati sole v dulm modornih dtiavnih teorij, posebno tarn, Ujcv de^elni zastopi ncmajo zadosta srcdstcv, da bi to sami storili. Vlada sama mora tudi spoStovati postave in kdur za-pazi zlorabe, mora jih 0dpraviti. Toda vecimo, da ima res oni pravico dolocevati uCni jezik, kdor iolo vzdduje; kedo bi imel pri nas to pravico? Mali no zalagajo dczelni davkopla^evalci sami tcli strogkov? — Govori se tudi, da je vladi skrbeti za nemlko manjftine gem ter tija zatroSene po mestih in de2elah avstr. krone. Kaj bi so n. pr. reklo, ako bi slovanske manj§ine naseUoue v nemSkcm Duiiaji zahtevalo slo-vanske dole? PripuSCam Vamodgovor. In potem, kaiu nas pripeljo logika in zdravi razum, ako se vlada tako ralilofutno skazuje manj§lnam, Mari jo zaradi tega o-pro^ena dol^nosti do vefiin ? Toda v nail de^eli ni niti take nemlko mtinjSine, kajti ednega odstotka ali k veSeinu dveh odstotkov vsega prebivalstva pa& ne moremo imonovati manjiinel nDiiavna temcljna postava govori, da je pravica enaka za vse; ali je pa to, kar se pri hub godi, do* ka» take enakopravnosti, to povo lahko vsakdo, kdoi* hoCe poftten biti in neprirttiausk." ttKakor semjizo potdorjal, tako postopanje so ne vjema s postavo, je todaj nasprotno pravici in me* nira, da smera terditi, da bi si moral v ustavni dr-iavi vsak minister, kateri tako jasno prclomi postavo, prieukovati, da pride na obtoluo klop." Gospod poslanec jevten zmislu prav ostro na-daljeval; povedal je tudi, kar je z nasprotnim name-nom wkranjski vitez prokTetih grabelj* glede Krauj-ske omenil, da si vlada ize sto in sto let ^astonj pri* zadeva,1 da bi naie delele ponemfiila, da so vsi taki napadi od Karola VI., Marije Terezije, Jo2efa II. in njih naslednikov do danaSnje dobe izpodleteli iu da je tedaj nespametno hoteti in na to delati, da se nasa poknelena grofija GoriSko-GradiSka preustroji v nem-sko de2elo. , K sklepu je izrazil nado, da bodo novo ministerstvo in zlasti Nj. E. gospod minister za uk -~ preSinjen od resnice, da je poguben sedanji sistem in da Se $ njim lomi ustava — s primernimi naredbami vjemajoCimi se z dr2. temeljno postavo u2e v priaod-njern solskem letu preustrojil sedanje Solsko stanje ter predvsemzadovoljil zakonite 2e\je italijanskega^t) prebivalstva v Primorji. — (Se ve, da; naj prej je Bog samemu sebi brado ustvaril, kaj ne, g» poslanec?) soki pari ni bilo posebno prijetno, kajti zibal se je V visokem turSkem sedlu, kakor Siba na vodi; na zad-nje mu je bilo pa .le prevec' in ves prestra§en stoni z njega ter sede v vozicek, ki je tekel za naiiii, v kojem so oni stras Ijivci sedeli, ki se niso upali na konje. Vsi smo bili mladi, (ill fantje; samo dva sta imela tu pa tarn kak siv las, a mi smo ju vendar vzeli v druStvo, kajti kljub svojim letom sta vam taka veseljaka in ss vedno tako Saljiva, kakor malokak mlad fant Iz fiiroke in gladke ceste savijemo na stermo in ozko pot, ki se vije ob hribih navzgor. To vam je cesta, da bi si clovek privsakem koraku vrat zlomil; to je stcza za koze, pa ne cesta za vezove. Nasi ko-njici, ki so vajeni bosenskim stezara, so se komajjpla-zili po tej poti. In to je skladovna cesta 1 Jaz 2elim, da bi oni gospodi, M sed6 v tolminskem cestnem od-boru, enkrat Sli potej vratolomni poti; potem bi go-tovo vergli kak novec za nase poti, ako bi dospeli s celo glavo na dom. Nu, pa nam ni bilo casa huditi se nad temi gospodi; vsak je eno prav krepko povedal, ki bi onim gotovo ne bila po volji, ko bi jo Culi, potem smo raje obcudovali divje krajine v blesku zla-tega solnca, kijeravnokar svoje perve 2arke po§iljalo z jasnega neba. Na§ poveljnik dajal nam je med potom dobre naukeojahanji, katere si je posebno njegov pribofinik dobro v spomin utisnil; drugim ni bilo toliko vrednosti. Tedaj ima na§e mesto Se zadosta kredita | in se lahko zida m trosi. Ker si je mestni 2opan i dr. Deperis zares na vse kriplje prizadcval, da se | je posojilo posrecllo, poklonil ma je mestni zastop v i sredo po posebni deputaeiji krasno izdelano in vezano j zakvalnico; zvecer pa je mestna godba svirala pred | njegovim stanovanjein. Tudi nek furlanski sonet v | zupanovo slavo trosili so istega dne po mesto z na-slovom: „A1 Lustrissim Sior Dottor Sef Deperis, Po-desta di Ouriza"—Sef ? kako dobro bi se podal Fnr-lanom slovensM L, da bi ime tako pisali, kakor se izgovarja: Zef. FurlanScina prihaja ˇ novejsem casu v modo. Tudi v me3tnem glediScl so nedavno proslav-Jjali komika s furlanskim sonetora. ! Ker uze govorimo o glediScl, naj povemo, da je v ponedeljek koncala postnasai.oua drainattenihpred-stav, katere so bile letos, dasi je bilo dobro drnStvo in je imelo zbran repcrtoir, pray slabo obiskovane. Nekatere vecerc so bili skoro vsi prostori prazni, da je bilo poslusaleu kar milo pri srcu, ko je videl, ka-ko se spretni umetniki produeirajo goltm stenam. Pa pridejo Recardinijeve marijonete po velikinocl in vse se bo drio v lesenjaco, v kateri bodo ArMin, Faka-napa, Pantalon in kakor se zovejo vse te bene§ke Se-me, svoje puhle Sale uganjali. De gustibus..... SUSali smo, da se za povclikonocno saisono po-nnjajo neki vaudevilisti (operetni igralei) za gori§k& glediSee, pa da ni raocl dobiti godbet ker si „profe-aorji" glediScuega orkestra v tem Lasu novce sMijo po Sagrah na javnih plesiSCili v okoliei.—Siccr "pa je bolje za-nje, da ne pridejo, kajti, fie je bilo glediSee pri dobrih predstavah skoro prazno pozimi, bo go-tovo disto prazno pri revnih operetah v poinladi. Ni denara! to je oni veSni refrain, kateri nam tako nevSecno po uSesih gode in kojega Se huje obcati vsa-ko druStvo dramatienih ali opernih nmetnikov, kedar je nesrecna osoda zanese v Thalijin tempelj goriSki— Z Gori8kega, 29. marcija (Izv. dop.) O uel-teljstvu se dandanes prav uinogo govuri. Razlifine no-vine, posebno uclteljstvu jako prijazni SI. N. prina-Sajo mnogokrat dopise Sole in uclteljstva fee tikajo-ce, priratnih pogovorov predmet je velikokrat tudi isti. Iz poslednjih sem moral marsikedaj spoznati, da ne-kateri ljudje ne privoScljo narodncuiu uclteljstvu tega, kar ima t, j. one place. Prevelika se jim zdi, ako pomialijo, da ima ucitelj „niaiou deta, da ima „dosti pocltnic in da „cloveku 11 ij teSko do tega stanu se popeti. Glede ten omemb sem se namenil danes ne-katera razmiSljevanja napisati, — katera upam da „Socaa sprejme, Ako pomislimo, kako tezaven je uclt. stan, ne bomo nikakor zavidali njega raprezentantom ff(Iobrot/ katere od njega vzlvajo. Pomisli naj oni gospod, ki nasprotuje uclteljstvu, da n. p. stotino otrok razliCne starosti in zmoznosti nil tako lehko poduCevati uclte-Iju v enej in istej sobi; narod, kateri ma jih izroel surove v njegovo skrb, narod stavi nanj veliko zahte-vo: da rau jih vrne razvite po umu in srcu* A koli-ko to stane, da se otroka iz naravnega stanja pripra-vi do tega, to lehko ume vsak izobra^enec. Zato pa tudi vsak izobrazenec visoko Stuje stan uclteljski in ve, da je dober naroden ucitelj viSe Sesti vreden, nego vsak kateri si koli bodi izvrsten profesor. He vem sicer, da li se je res tako lehko popeti do ufilteljske casti. Dandanes nijso veC take skuSnje pri uclteljth nego so bile enk rat, nego smelo redem, da noben ura-dnik — izvzemSi juriste — nema telih skuSenj, nego ucitelj, Kedor tega ne verjame naj vzame v roke organizacijske statute za uCiteljisca ali Solsko postavo in ondi bode bral, kaj se od uCitelja zahteva uze pri maturi. To vam je strog izpit iz vseh predmetov, ki se ufiijo na ufiitelpCL — A to nij Se zadosti. Po pre- stanej dvoletnej (do petletnej) praksi, mora kandidat iz nova se podvrecl tako zvanej ufiiteljski poskuSnji, pri katerej pridejo zopet vsi predmeti na vrsto, kateri se razlagajo po ucitcljskih izobras5evali§<5ih. In ako uCitelj te sku§nje po doloCenem Casu ne prestane, zgu-bi sluzbo. Zares trda postava je ta, katero je uze en-krat omenjal nSl. N.a dopisnik iz Gradea, kateri je pametuo povedal, da naj bi se ne odbtavljali ufiitelji, ki ne prestano druzega izpita. A ze ta okoliSCina in pa strogost, s katero se postopa pri u6iteljskih izpi-tib, svedodi nam, da uttteljskemu stanu ne smemo zavidati one bore place, katero ima. Da, mi smo Se celo te mislit da bi se moralo ljudske ufiitelje Se bolje plafiati, a njihova placa naj se vikSa ali niza po zmoznosti uditeljev, kar uparao da se v kratkem zgo-di na GoriSkcm da se bodo odmenjale zmo^nejSim plate, ki bodo poStene, primerne uclteljskemu va-znemo stanu. Ker govorim ravno 0 uclteljstvu, naj omenim Se izpitov za meSCanske Sole. Iz pri-vatnib pogovorov sem spoznal, da marsikdo nema teh izpitov za teSke. Toda povem Vam, da u2e veliko ta-kib „ucenjakov," ki so vse giranazijske razrede do-vr§ili in tudi potrebne semestre na vseufiiliSCi absol-virali in ki so potem svojo ^uCenost" uze na kaki srcdnjej Soli razsipali, pa se k izpitu za me&fiauske Sole oglasili: padli so, kakor so dolgi in Si-r 0 k i! Ta faktum jasno kaze, da uciteljski izpiti nijso tako iehki, nego li bi kdo mislil. Gradjmir Belinov. Od beneskih mej (izv. dopr.) Ni Se doigo <5asa od tega, kar je tozil v „So6i" SCipkov Jure mej drugim tudi, da se sliSi v Berdih mnogokrat italijan-sko ali prav za prav furlansko „jolilajfanje". Radi bi mu ugovarjali, saj imamo Slovenci M od nature last-nost, da ne pustimo drug druzemu nifiesar veljati; radi bi mu ugovarjali, da bi reSili Cast „BerdK, a ne moremo. Kar je res, je res, „pa je viza ven", rekel bi na§ hribovec. PraSa se le, od kod izviw to, in kako bi se dalo temu v okom priti. Da Slovenci radi pojemo, je znano. Po eni stra* ni je to dobro, ker ima petje v resuici blaiftlno moC dc filoveka. Lr idi in opazuj sam. Povsodi nojdoS, da so (pravi, itncna vredni) pevci mnogo vljudnejSi, in sploh bla^ega serca, nego navadno ljudstvo. A po drugi strani ima to veselje do petja tudi svojo slabo stran. V krajih, kder se sliSi sloveiiskega petja malo, in se, kar ga je ne prav dobro, poprimejo se ljadje, sosebno mladina, pa italijanskih, ali tukaj pri nas fur-lanskih pesnij, Ceravno so vcasih celo nespodobne. 0 posebni lepoti, ali vrednosti tacih ni govoriti. Da, slovensko petje, to je pri nas zelo zanemarjeno. V cerkvi sliSi se leta in leta vedno taisto; vclike maSe zna ze navadno ljudstvo na pamet, ni cuda, ako se navelieajo ljudje posluiat vedno eno in isto. Vidi se, da si gg. organisti ne belijo las; da gre le cas naprej, da dobe" svojo plafio, to jim zado-stuje. Vraga! ali bi ne bilo mogoee v mnogih krajih vefc stoiiti? Truda se ne smete strasiti: nBrez muke ni raokett. V neki „So5ia meseca jannarija hvalilo je cer-kveno oskrbniStvo v Ko^bani nove orgije in lepo in dobro petje, — Nove, dogre orgije, vse res, all k do-bremu, lepemu petju, pristaviti moram tudi tukaj — hotel sem re5i praSaj, ali da se ne zamerimo, recimo raje pol praSaja. Menimo, stvari same dobro ne po-znamo, a menimo, da se bode morda tudi tukaj organist nekoliko premalo trudil. Berz ko ne, je tako —vee* ne smemo reel, ker lokalnih razraer ne pozna-mo, ali petja ne moremo pohvaliti, da bibilo vred-no je hoditi od drugej posluiat. V cerkvenem petji ne sliSi se v Berdih posebne* Isterski poslanec, verli gosp. ViteziC, je v enakem zmislu razlozil Mostno stanje tamoSnjih sred-njih Sol ter ofital ministerstvn, kako malo skrbi za narodni razvoj isterskih Slovanov. Da, da I kedar se zrtve zahtevajo, takrat smo Slovani vselej prvi na vrsti, kedar ae pa praviee del6 in prednosti,'— takrat smo — zadnji. A naj si jih drz6 prednosti Nemci in Hadjari, da nam le pasts, kar nam gre: naSe svete pravice. ViSe ne segajo na§e zahteve. Dopisi. V Sorid 11, aprila. — Prejeli smo od nroo- I gih strani veC ali manj obSirna porofila, kaj su tu in | tarn obclnski zastopi sklenili v naaieu, da se bode do- | stojno proslavljala srebena poroka presv. cesarske I dvojice. Ako bi hoteli vsa taka poroCila objaviti, na- I polnili bi list in bi nam ne trebalo skrbeti za drugo gradivo. A naSi Cast, narofiniki bi gotovo ne bili za-dovoljni s tako enolicnim berilom in za to prinesemo rajSi pozneje v glavnih potezah popis, kako smo na GoriSkem praznovali dan 24. aprila. Le toliko naj omenimo, da se v posameznih okrajih pripravljajo Ce-stitke, katere podpiSejo vsi obclnski zastopi ter jih odpoSljejo po primeraem potu na cesarski dvor. Po primcrnem potu, smo rekli? Ki res! SliSali smo, da nameravajo nase obCine podati te adrese po poli-tiSkih oblastnijah in to se nam, odkritosrCno reCeno, ne zdi primeren pot. Obdinski zastopi, izvoljeni od ljudstva, so autonomnt in imajo kot taki svoje vi§e, tudi od ljudstva voljene organe in ti so dezelni zastopi. Mi smo o svojem casu porocali, da poSlje nas dezelni odbor deputacijo na Dunaj, katera pokloni najviSima jubilantcma krasno adreso. Kaj naravnejSi, nego da bi se bili obCinski zastopi obrnili do te de- Sutacije ter njej izroclli svoje adrese? temponosnejSe i bila stopila pred ces. prestol kot mandatarica de-iele in vsake posamezne obclne. Tako smo tudi mi svetovali; a zdi se da v nasih zupanih ni Se prav v-zbujen ponos na njih neodvisnost odvladnih oblasttiij v tistih zadevah, ki od obcln samih prihajajo in se samo njih ticcjo, da jim Se ni prav jasen pojem obclnske avtonomije ali samouprave, sicer bi ne i-skali tacega posredovanja. Toda to naj bi Se bilo ; naj dohajajo dokazi vdanosti in zvestobe do via- j darske hiSe po katerej koli poti, istina je, da pri-1 hajajo iz dna srea vsega naSega ljudstva. Kedar gre za dom in cesarja, vname se v nas Slovencih najmanjSa iskra na mah do zlvega plamena; to smo pokazali Se pri vsaki priliki, to dokazemo tudi na dan sreberne poroke. — Nekaj druzega pa nam je v tem oziru Se na srei. NaSi iupani, naj so katerega koli naroda, naj bi namreS v svojih adresah ne pozabili, dazastopajo slovenske obclne, izkljuCljivo slovensko prebivalstvo. Kakor ni dvomiti, da bodo ita-lijanske obCine samo italijanske adrese poslale in kakor je nas dezelni odbor kot zastopnik italijanskega in slovenskega prebivalstva svojo adreso samo v teh dveh jezikih sestavil, tako se hotSemo zanasati, da se tudi 2upani slovenskih obcln ne bodo sramovali svo-jega jezika, kajti Ce tu popustijo princip. za kojega se uze toliko let bojuje naS dezelni zbor, za kojega se potezajo nasi najveljavnejii mozje in kojega pripozna-nje in izv^denje smo do zdaj Sena vseh naSih javnih shodih tirjali, — potem popuste ljudstvo z vsemi njc-goyimi tirjatvami popolnoma na cedilu. Kaj bi dalje tirjali od vladarja in od vlade, kar sami zametamo 1 Kreditna operacija goriSkega mesta gre, kakor | vse kaze prav sredno izpod rok. Kakor je naznanila trzaSka poddrulnica kreditne banke, oddala je uze | ona sama za 81.000 gl. goriSkib. obligacij po polui V vsaki vasi cudila se je neitevilna mnoiica ljudi, ko so prisli k nedeljski maSi, tem 6adnim jez-decern, kajti kaj tacega v teh krajih nevidijo pogosto in Se daleS iz vasi dali so nam kricecl vaski otroci dastno spremstvo in piezali potem na kak hribcek, od koder so Se doigo za nami gledali. Lahko si mislite, kako moiko smo se driali na konji in kako ponosno smo zerli na zijoee vaScane. Zunaj va«si pa smo se smejali drug drugemu in prav nerodne Sale uganjali, popolnem nasproti postni postavi. Najvec smeha in Sal je veljalo nekemu mlademu u«itelju, ki je za zdravuikom ono visoko paro zasel. Po vsej sili hotel je konja imeti in zdaj je sedel na njem, kakor don Quixote na svojem Rosinantu in tak6 nerodne uganjal, da bi se samemn Quixote ne bili (toliko smejali, ko bi bil od mertvih ustal, kakor temu jezdecu. PrekoraSivSi neko vas, pridemo do kri2 pota; gorenja pot derzi k cerkvi, v kateri je bila ravno sv. 1 maSa in okolo koje je atala neStevilna mnoMca ljud> S P° dolenji poti, a tisti visoki in suhi Rosinante krene meni nic tebi nic proti cerkvi. Ubogi ueite^i vleCe vajeti in prigovarja svojemu klju-aetu, kar najlepSe zna, a sivec se ne da odverniti in jo^maha piav moiko naprej, naravnost proti cerkvi; Wi je vedel, da ta dan ni bil nihee od nas pri maSi rh $ hotel ?saj .awjega jezdeca k cerljyi negti, all kaj? StraSen smeh nastane mej ljudmi okolo cerkve in ubogi ucitelj ni znal, kako bi piSeliz tega stralno sitnega polozaja. In kaj Se le, ko pride nazaj k dru2bi I Tu ni bilo smeha ne konca ne kraja. Vendar to Se ni bila vsa nesreSa, ki se je ubogemu novincu tadan pripetila; druga, Se veliko huja, ga je zadela, Pri-ledSi na prosto stopi raz svojega Rosinanta, prime ga za uzdo ter ga hofie v strah prijeti, da bo drug krat bolj ubogal. Ali pri tem ga tako narodno oberne, da je stal konj se zadnjimi nogami na kraji poti. Kakor sem ze povedal, je pot straSno ozka, a kljuse jako doigo; vsled tega pridejo zadnje noge zivali pod ceste, ubogi jezdec izpusti ves v strahu vajeti iz rok, konj se prekopicne znak in zavali po stermem bregu. Bled kakor stena in okamenel stoji nesrecm uCitelj ob robu poti in roke v zrak molec gleda . brez sape za konjem, da bi se bil terdemu karanu smilil. In res se ga usmili skala na bregu ter ustavi valeLega se konja. ki kakor inertev lezi in svoje dolge suhe noge v zrak moli. StraSne misli pod6 se prestraSe-nemu ufiitelju po glavi. Euo celo leto bode moral zastanj se ubijati s porednimi paglavci, ki se bodo po strani posmehovali aeroduemu gospodu, in s per-stom bodo kazali ljudje za njim, ki je po nerodnosti konja ubill Brez sape, se sklenjenimi rokami in vne-bo oberDjeuimi oimi priOakuje tovariSey — aam si ne upa pogledati k ubogi konjski pari, ki lezi globoko pod cesto—in kadar mu tovariSi povedo, da konj Se zlvi, tako globoko vzdihne, ^kakor bi hotel duSo, ki mu je ze skozi gerlo uhajala, zopet va—se potegnili. Ubogo kljuse je bilo res Se zlvo, a zdaj je bilo treba hitre pomocl; k sreCi je bil zdravnik koj pri roci. Naj-pervo odve^emo mu visoko sedlo, ki je konja ustav-Ijalo, da se Se dalje ni zavalilo, potem razprostrenio 5 ali 6 debelih plaht pod njega, eden ga prime 2a rep, drugi za una, tretji za glavo in pocasi ga spra-vimo na noge. Uboga zival je bila vsa zmeSana, kakor da bi se jej motilo in ubogi ucitelj, ki je s ceste prestraSeno gledal, ni sam znal, kaj dela. Na naSe prigovarjanje zopet spleza na nesrecliega konja, a od sedaj moral je stopati eden iz druzbe ob robu zraven njega, da bi se reieni Rosinante ne zavalil zopet z donom Qaixotom pod cesto. Ko smo videli, da je bilo vee* strahu, ko. nesrece, zaSnema se posmehovati pre-straSenemu okornemu jezdecu, ki je prav pocasno za nami jabal, kakor bi po jajcih hodil in gledal ubogo 2ivinc5e, ki je kimalo se svojo suho glavo in migalo z dolgimi usesi, kakor bi premiSljevalo straSno dogodbo, PoCasi vrafiala se mu je govorica in pripovedoval nam je, kaj in kako. (Konec priu.) mm^mmmmmmmmmt.ij......nil. ¦ r <.....¦>¦ mw ga. Izjerae so povsod, toraj tudi tukaj, a mi govo-rimo splo§no. Kakor se crganisti — po nasem mnenji (errare humanum)—premalo zinenijo za cetkveno petje, tako tudi—skoro smem reel brez straliu—ne pade nobene-inu v glavo, da bi bilo dobro, da bi se gojilo tudi navadno petje, ali pa se boje truda; oboje ni briskim organistoin v east. Kako lepo bi bilo, ako bi se raz-legale po na§ik Berdih,—posebno "pa po doljnih Ber-dih—slovenske pesni—saj jih je nam dal Bog polen ko§;—kako krasno se glasi prava slovenska pesen v prinieri s furlanskini kricanjem! Ali bi ne bile te pesni lep In moCan jez proti italijanskim navalom. Z narodnimi pesnimi iiri se narodna zavest, in krasota teh pesnij branila bi gotovo Jjudi JaSkih pleparc. Da, le nemarnost je zakrivila, da se slisjjo ranogokrat fur-lanske pesni-—(zal mi je, da moram to besedo na tem nepravem mestu rabiti). Le nikar ne glejte jezno, kedo je oni, ki se Vam predrzne to kar naravnost v ofci povedati, temufi upognite glave in recite: mea eulpa. Le po vaSej neiaarnosti (da ne mislim vseh, sem 2e omenil) priSlo je tako dalee\ da prepevajo fan-tje in deklcta pesni, katcrih so se fe Furlani navcli-cali. Ne pohajkujte in ne razpravljajte zlatega casa, ne peeajte se z vsem druzim, le s petjem ne. Prevdarite to in, ako imate v serei iskrico ro-doljubja, potrudite se; ako pa nimate toliko narod-nosti, poberite se od Slovencev dalefi, dalec profi, na-redite prostor boljSim mocem in boljfiim patrijotom. Saj veste, da imate greh, ako jeste slovenski kruli in se za korist in blagor Slovencev tako nie* ne brigate. Posebno tnkaj na meji treba je podvojene skrbljivosti. Naj Vam bodo v izgled Labi, kako se trudijo, kako se gibajo, kako so konsekvcntni v razSirjanji italijan-stva. Ali Se niste zapazili, kako strogo se AerM njih uradnije in pisarne italijanskega jezika? Rekrutom, ki ne raauraejo jezika razun slovenskcga, poSiljajo so povabilni listi v italijanskem 'jcziku itd. Ako se ne bomo gibali, dozivimo §e, da zginejo „Berda" ter da pride na njihovo mesto: Coglio, kakor v Gorici......! Ne derate rok kri^em! Sram Vas bodi, da Vas je treba spominjati Va§e naloge in dol^nosti, sami bi morali imeti toliko razuma in narodnostnega Cuta. Sramujte so biti, v prihodnje tako malomarni, stoplte na noge, pokazlte, (In ste. A meni ne zameri-te, da se Vas prcdrzucni buditi iz skdkega spanja. Bila je to moja dolZnost, in naj blaze etiamcne imam pri tem. Ako se Vam zd& katere besede prcostre, vedite, da so postne pridige, ki imajo namen Cloveka pobolj&ati, ostrejse, nego navadue. ___________ N. F. Iz Trsta, O. aprila. (Izv. dop.) (Novo mestno stare§instvo. Protest Skedenjcev. Skedenjci. — Nova Citalniea v Dolini. — Beseda v trza§k« fiitalniei. — Kako budo drultvo „Edinost" obbajalo srebrno poro-ko eesarjevo.) V pondeljek zbrali so se prvikrat novi mestni ocetje; predsedoval jim je kakor starosta glasoviti Hermet. — Nastopni njegov govor je bil poln sar-kazma; rekel je mej drugim, da se nadeja, da tudi sedanja ve&na ne bode zatajevala svobode in narod-nosti trza§kega mesta; a videlo seje na obrazih po-slancev, da Hermetova beseda nda bode raujenec baje umrl na ranah. Sirotej je ozenjen, ter ima de-tiri dece. Peljali so ga v ttzasko bolnico. Ljubljanske mestoe volittre. Volilni shod narodne strauke je bil v nedeljo jatro v ditalnici. Po-stavljenisobiii kandidatje za vse tri volilne razrede in sicer za III. volilni rszred gg. dr. Valentin (I a r-nik, J. N. Horak in Jos. Jurdid; za XL razred gg. dr. Jos. VoSnjak, Franjo Ravnikar in Luka Bo bid; za I. razred gg. Jos. Ku§ar, Jos. Strzel-ba, dr. Pokiukar inAndrej Doiinar.—G.Klun ki je bil dozdaj v HI. razredu odboruik, se je novej kandidaturi odpoveJal. Gorovje na BovSkem. Leta 1877 bival je na BovSkem dastuik Jesenko; uljudnosti njegovi se imam zahvaliti, da sem posnel iznj«govih zazoainkov visokost nektcrih htibov in krajev. Podajam jih v ta namen, da bi morda kedo pa od drugrh strani kaj euacega spo-rodil, ako mu je znano. Visokost je inerjenavmetrih, Triglav 2864.3, Kaojavc 2569.5, Prestreleuik 2504.S, Baba (graude) 2450.4, Debela 2303, Grinto-vec 2350.3, Vogel 2349.5, Km 2248, Kombon 2209.0, Velika baba 2162.2, Vrvica 2099.9, K«k 2085.7, Ozeb-nik 2084.4, Veliki leinez' 2036.8, Bogatin 2004.4, Na-kop 2002.7, Skrbina 1997.5, Vratnivrh 1986.6, Kolu-der 1981.8, Planja na brdi 1965.7, Sleme 1913.5, VrSid 1898.7, Cisti vrh 1876.2, Lipnik 1869.0, Mala-tidrca 1799.5, Krasi 1779.8, Veliki vrh 1766.9, Per-sivec 1761.5, Skutnik 1720.8, Stol 1666.8, Polovoik (Pirhoved) 1662.8, Svinjak 1638.9, Musec 1612.6, Kunc 1551.3, 6rni vrh 1516.6, Versana gtava 1354.8 Sta-rclski vrh 1137.9, Hum 1110.0, Na brdi 909.9, Veli-ki vrh 639.3. Bovec 504.7, Koritnica 479.8, KIavz"e 527.6, Po-lanca 646.9, Cersoda 367.7, Trnovo 321.8, Kobarid 235.1,. St. Anton 309.3, Staroselo 256.4, Kred 259.1, Borjana 473.2, Breginj 551.5, in podruzaica sv. Mar-garite 982.4. Stol, akoravno se le 30. v vrsti, vendar nekako gospoduje nad bovSkimi velikani; vsaj meni nij zoaaa druga gora, raz ktere bi se zamogli vsi tako iepo opa-zovati. Razgled na koroSke velikane ob tirolski meji in po tirolskih visinah, na karnske planine in bene-§ke ravnine, adrijansko morje, na tolmiaske bribe in drez kanalske vrhe na goriSko ravnino, Vipavsko do-lino, drez goli Kras daled v Istrijo i. t. d. poplaca pad obilno majhni trud, ki ga ima§, preden se nanj vsede§. C. Dunajska borza. Euotni dr2. dolg v bankovcih Enotni drJ. dolg v Hrebru , Zlata renta . . .... 1860 dr2. posojilo . . . • Akeiie narodne banke , . Kreditne akcije ..... Londoa....... . Srebro ....... . Napol......... C. kr. cekini ...... Drzavne marke..... 10 aprila 65 gl. (;5 kr. 77 „ 30 118 „ - 810 ,, — 245 ,. 50 117 „ 20 34 « 56 sgi i 1 t ML Fajfer-jeva gostilna v Gorici na Korenji. Prile^no opravljene sobe, skrbna po-streiba voznikov, okusne jedi, izvrstna vina, vse poprav spodobni ceni, pa naj-todnejsa postrezba. ft 1 A ZALOGA (j ZVEPLA prav drobno zmlctoga v melianituom parnem mlinu v Mosi. To zveplo sem dal kemicno preiska-vati po gosp. dr. Francu KOni^-n, pro-fesorju na de^elni kmctijski Soli v Gorici, kateri je nasel, da je prav cisto in brez kakorSbe si bodi primesi. Ker je zdaj uze povsod pripoznano, l da je zveplo — seveda disto in prav drobno zmleto — edini izdatni pripomodek zoper tertno bolczen, priporodam prav gorko vsem trtorejeem, naj se i njim o pravem casu preskrb6, ter me podaste s^ svojimi narodili; gotovi naj bodo, da jim prav vestno in dobro vstre&em. Zalogo 2vepla bom imei v Gorici v , Magistratni ulici v jedilni prodajalnici gosp. Jo2cfa Modolo v Koper-jevi hi§i, v Bastelu v drogeriji gosp. Gaspar-ja Ghitter-ja, na svojem domu v Podgori in v parnem mlinu v Mo§i. — Blago, dasi izvrstno, bo po prav spodobni ceni, Andrej Kocjanci5 v Podgori. o m Ker sem v zvezi z nekterimi per-vimi tvornicami za izdelovanje ur v Avstriji in drugod, dobivajo se pri meni itre vsake verste po najnizi ceni. Opozorujem posebno na izverstne _.. stenje dernolesne (Schwarzwalder) in lepe ^ dunajske perpendikelj-ure in na prav ^ nove, ki po nodi svete. Tudi popravljam ^ ure ter izversujem vsa v to stroko se-[l|| gajoca dela tocno, dobro in po ceni. || Ure dajam tudi za pladilo v mesed- j 1^ nih obrokih (ratah); na vsako vprasanje j flj| odgovaijam hitro in natandno ter garan-|| tujem za vselej dobro izvrMte? vsacega I &* narodila. Zatoraj se prav uljudno prlporodam slavnemu obdinstvu. ANTON SXJLIIV IJIJ urar v Bovcu. ]M Ker je nemila smrt pobrala gospoda dr. Filipa pi* Morelli-ja, naznanja se s j tern, da zaloga svilodnega semenaizhi§e Lanca v Spletu je izrodena zdaj gosp. I F. Papis-u v Gorici, kot zastopniku imenovane liise, do katerega naj se obrne, 1 kdor se zeli preskrbeti z dobrim semenonu Vitez F. dr. Lanca di Casalanza (Dalje v prilogi.) kUavatelj in odgoyorui urednik; A^XON i'ABWAKl. — Tiskw: MAIWWCr y Qoriei.