PoStnlna p4lftrn'v'I6td91itT
MSffborrsretia is; septembra 1933
štev. 207
Leto Vil. (XIV.
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uradniitvo In upravni Maribor, Ooapoaka A« / TalafoamadaltvaM40.aprava MM Izhaja razon nadalje bi praznikov vsak dan ob 16. url / Valja ■aaačno prajaauui v upravi a« pa poiti 10 Din, dostavljen na doni 12 Dia / Oglasi pa saalha / Oglasa aprejema tudi oglašal oddelek .Jutra" v Ljubljani $ PaUal tokov* rmim M. 1L40P
JUTRA
Obnovljena misel velike Jugoslavije
OD JADRANSKEGA DO ČRNEGA IN EGEJSKEGA MORJA.
^e'd lem, ko
k m	‘XXJ	se 0 priključitvi Avstrije
v eiT)eiji piše že leta in leta v tujem iti tisku kot o velikem vprašanju, se
n °KtPr* nas vse Prerado pozablja na l^ronlem neke drage priključitve, ni nič manjšega pomena in ni nič anj aktualna. Razlika je samo ta, da nit- ga Priključitev še ni niti idejno pr' S jarno ta^° pripravljena, kakor je stjVa’ Je po sv°ieni bistvu celo do-dr iS a.renš€ga izvora. Pri tej u.gl Priključitvi mislimo na združitev ka S.aii|e z našo državo v popolno veliki .plavijo! O tej veliki Jugoslaviji, o|r ^ Zclruževala v enoto vse štiri južiio-v. ^a!lske rodove: Slovence, H r-Vst e, S5be in Bolgare, so sanjali hii? ,llajvečji naši duhovi oddaljenejše in » Pr®tekIosti, pa celo Italijan Maz-11 je že napovedoval novo slovansko , av° na jugovzhodu Evrope, ki bo se-
!ma.°d Soče do Črnega ter Belega morja.
Sr7,arodke te skupnosti najdemo že v min "j2m ve^11, ko so nastajala, se spre-»a R f 'n Pr0PadaIa slovanska carstva v anu iu ko so se istočasno vezale kjrvaijne državne enote pokrajine Srbov, ne 1 v in Slovencev na tej strani Dri-Za d 1"^' so tc p'rve zarodke uničili in balk a stoletja 'pokopali ne le svobodo ve, .fskth Slovanov, marveč tudi misel §tj . e njihove države, obsegajoče vse sklh r°dove- Pozneje so interesi evrop-iii t ,Ve[esd> zlasti pokojne Avstrije c judi že pokojne carske Rusije pre-ecili ustanovitev skupne balkanske Ovanske države ter razcepili Srbe in olgare na tri male kraljevine:	Črno
Pro, Srbijo in Bolgarijo, in svetovna }^ma, ki je združila naposled Srbe, rvatc in Slovence, je zaenkrat Pl,stila še vedno ob strani Bolgare. Še Povojne intrige velesil so jih po u-°ru Aleksandra St a m b ol i j s k e ga Prot' Cel° zm>va v Politika sovraštva vije' rodnini bratom, preč od Jugosla-pa v objem sovražnikov slovanstva. zadet?n(^r b|ldi vse to ni moglo smrtno popoi,..niis,i zbližanja, kateri naj sledi i0 Ve , združitev. Živa je še danes, ce-akut 0 boli’ in zanimivo je: pojavlja se vno Prav pri bratih Bolgarih samih!
Širnr/ • ernik'u« stno ’an‘ in ,etos ob-Pitar P'Sali 0 razpravah, ki so bile na-tacii'6 V .^sariii o vprašanju preorien-Piili f V jugoslovanskem smislu. V zad-jt,o . ednih napreduje to delo še boljna-!Je(jJ1 .bolj mogočno. Ne samo oni zem-Sta Ju1’, .ki 80 zvesti idejam pokojnega gh*1. 'iškega, marveč tudi drugi se o-aio v Sofiji in drugod, zahtevajoč
temeljite preorientacije bolgarske zunanje politike. Prav te dni se je v bolgar skeni tisku znova obširno pisalo o tem zlasti v zvezi z bivanjem kralja Borisa v Parizu. Mimo tega so obiskale Jugoslavijo razne skupine: Bolgarov, da orne niino samo gospodarstvenik-ki so dospeli celo do Ljubljane, kjer so bili sprejeti zares kot bratje pri bratih. V prvih dneh oktobra bo pa izšla v So fiji posebna številka velikega dnevnika »Pl a d u e«, ki bo obsegala najmanj 32 strani in bo vsa posvečena Jugoslaviji ter zbiižanju nas in Bolgarov. Polagoma sicer, a nezadržno dozoreva podlaga za odstranitev starega nasprotstva, za pobratenje in zbližanje, kateremu mora prej ali slej kot logična posledica slediti popolna združitev.
Nismo fantasti, vemo prav dobro, daje pot do tistega, kar si želimo, še neskončno dolga, smo pa obenem tudi taki opti misli, da verujemo v končno uresničenje združitve kakor v nekaj‘n a r a v n e g a, kar se ne bo dalo zadržati. Zato pa je potrebno, da obnovimo idejo velikih začetnikov vsejugoslovanske misli in jo gojimo kot svoj veliki bodoči program, pripravljajoč združitev Bolgarov z nami z besedo, tiskom in delom, navdušujoč zanjo zlasti mladino na tej in na oni strani, Pred vsem pa moramo neprene homa poudarjati, da bo naše zedinjenje popolno šele tedaj, ko bo segala Jugo' slavija od Gosposvetskega polja in soln-čnih goriških Brd do Črnega morja, Ca rigrada in Egejskega morja ter na tej strani do našega sinjega Jadrana! Če vzamemo samo sedanjo Jugoslavijo in Bolgarijo, potem vidimo, da bi merila velika Jugoslavija preko 350.000 km torej preko 40.000 km5 več kakor velesila Italija, in bi štela že pri sedanjem prebivalstvu preko 20 milijonov prebivalcev. Če pa vzamemo vse ozemlje, na,katerem prebivamo Južni Slovani, potem dobimo površino okoli 400.000 km’ in 25 milijonov duš, ki bi se v veliki Jugosla viji kmalu pomnožile na 30 in več milijonov, kar bi tvorilo pač zadostno podlago za novo slovansko velesilo v Evropi.
Šele pogled na zemljevid nas more dodobra prepričati, kako veličastna je ddeja našega »Anschlussa« in kako ji moramo z vsemi svojimi silami pripravljati pot, da se uresniči želja bolgarskega pesnika, ki jo je napisal našemu Antonu Zupančiču.* »Že od Carigrad do Trst njakoj den — simfonija zazvučit božestvena!«
Oborožitev na sedanji višini
"^NJE na USPEH RAZOROŽITVE JE IZGINILO. - GRE LE SE ZA OMEJITEV NA SEDANJI VIŠINI.
13. septembra. Diplomat
Dren ^pisnik »Daily Telegrapha« Je kont ’ da od bodoče ženevske tee”k nce Pričakovati nobene po-
bojj" razorožitve, temveč v naj žitv m Primeru le omejitev oboro-ra,J na sedanji višini. Na pariških n,e5”Vorih, ki se bodo pričeli 18. t. m.
trancoskiini ministri in angleškim b0 Jn'm podtajnikom Edenom, se ne tem v ^al doscči končni sporazum, zjra	bo šlo predvsem za izkrlstali-
teaiin	zbl*žanja med angleškim in
iu p 0skim stališčem. Med Londonom hie(, arizoin, oziroma v širšem smislu °hs< j,,(Jononi in Washingtonom, že °'a nrecei podroben sporazum v
korist vzpostavitve mednarodne in stalne kontrole nad svetovnim oboroževanjem. Mimo tega zagovarja Pariz tezo, da se določijo sankcije za primer kršitve bodočega sporazuma, vendar je le malo verjetno, da bi bil ta predlog sprejet s strani Londona in Washlngtona. Anglija in Združene države hočejo doseči, da se poskusni rok za kontrolo, ki ga je Franclja določila na 4 do 5 let, skrajša na 2 ali največ 3 leta. Mimo tega žele, da bi se že sedaj določilo bistveno znižanje oboroževanja, ki naj bi se izvedlo takoj po izteku poskusnega roka.
FAŠISTIČNA AVSTRIJA JE IZGUBLJENA PRAV TAKO KAKOR NARODNOS OCIALISTIČNA. MNENJE »POPULAIREA«. TUDI V ANGLIJI SO NEZADOVOLJNI.
PARIZ, 13. septembra. Jutranji pariški tisk objavlja obširna poročila o paradah na Dunaju in o govoru kancelarja dr. Dollfussa. Ta govor ni francoskemu tisku niti najmanj všeč. Tisk se boji, da se bo Avstrija obrnila v zgrešeno smer ter bo postala namesto privesek Nemčije privesek Italije. »Echo de Pariš« je najodkritejši in pravi, da ne more biti nikakor v interesu Francije, da bi se Avstrija fa-šlzirala. Fašistična Avstrija pomeni enako nevarnost, kakor narodno-sociali-stična. V interesu Francije ni ne eno ne drugo. Avstrijski fašizem bi se mogel nekega dne spremeniti v nemški fašizem, česar neizogibna posledica bi bilo ono, kar se je posrečilo doslej preprečiti, da bi postala Avstrija odvisna. Niti fašizira-nje po vzorcu Italije niti narodni socializem po vzgledu Nemčije — to so cilji Francije v srednji Evropi, specialno kar se tiče Avstrije.
PARIZ, 13. septembra. V današnjem »Populaireu« piše znani socialistični publicist Rosefeld o zadnjem govoru zvez-
nega kancelarja dr. Dolliussa na dunajskem katoliškem dnevu: »Dollfuss in Starhemberg tirata Avstrijo na Rob prepada. To naj bo zadnji opomin obema pustolovcema, obenem pa tudi vsem onim državam, ki podpirajo Dollfussov sistem.«
LONDON, 13. septembra. Vsi listi se obširno bavijo z Dollfussovim govorom in naglašajo njegov velik vpliv na bodoči razvoj avstrijskega problema. Značilno je, da zastopata enako stališče liberalni, kakor delavski tisk. Laburistični »Daiio Herald« piše, da ne smemo gledati v Dolliussu nasprotnika Hitlerja, temveč pasiven instrument v rokah Musso-llinlja. Resnična slika sedanjega boja je ta da se bijejo narodni socialisti v Avstriji za odločilni vpliv Nemčije, Dollfussova fronta pa za dominirajoči vpliv Italile in za izpodrinjenje franeoskega vpliva. V to afero se spričo njenega nevarnega značaja Anglija ne sme nikakor vtikati. Zato ostane le še en izhod: apel na Društvo narodov.
Po letalski katastrofi v Ljubljani
PREVOZ OSTANKOV LETALA IN TRUPEL PONESREČENCEV. PREISKOVALNA KOMISIJA O VZROKU NESREČE.
LJUBLJANA, 13. septembra. Včeraj proti večeru so bili ostanki letala »Go-liath Farman«, v katerem je našlo smrt 8 ljudi, prepeljani na letališče, kjer jih je pregledala strokovna letalska tehnična komisija, da ugotovi vzroke katastrofe. Po mnenju komisije je popolnoma izključeno, da bi bil vzrok nesreče v konstruk ciji letala ali v defektu motorjev. Prav tako nedolžen je na katastrofi pilot Ni-kitin, čigar prisotnost duha je jasno razvidna Iz dejstva, da je zaprl v zadnjem trenutku dotok bencina in tako preprečil eksplozijo velike zaloge goriva in vnetje vsega letala. Prav tako izključno je,
da bi bili odpovedali vsi trije motorji naenkrat. Če bi ne naletelo letalo slučajno na 3 m visoki in I m debeli zid, bi nedvomno ne bilo toliko človeških žrtev. Trupla ponesrečencev so bila prepeljana v mrtvašnico pokopališča pri Sv. Križu. Pilotovo in mehanikovo truplo sta bili prepeljani davi v Novi Sad, kjer bosta pokopani na stroške »Aeroputa«. Z ljubljanskim mestnim avto-furgonom je bilo prepeljano truplo Ivana Žuraja v Slovensko Bistrico, kjer bo pokopano jutri popoldne. Vlada je odredila celo vrsto novih varnostnih ukrepov v potniškem letalskem prometu.
Einsfein ni več za razorožitev
PARIZ, 13. septembra. V svojem včerajšnjem uvodniku komentira list »Baltimore Sun« pismo, ki ga je poslal profesor Einstein belgijskemu listu »La Patrie humaine« o organizaciji Nemčije in pravi med drugim: »V sedanjem kritičnem trenutku evropske zgodovine bi pokazali vsi oni, ki bi zahtevali, da bi Francija in Belgija znižali svojo obrambno moč in zmožnost, da ali podcenjujejo Nemčijo ali da so izgubili zdrav razum. Vse dotlej, dokler se ne bo pomirilo nenavadno raz-glbanie berlinskih ulic in dokler ne bodo prenehali po teh ulicah defllirati Hitler, jevskl oddelki, ne more nihče zameriti sosedom Adolfa Hitlerja, da gledajo na položaj z nezaupanjem in da so pripravljeni za vsak eventualni primer.
Španska vladna kriza.
MADRID, 13. septembra. I.erroux jc izročil včeraj popoldne predsedniku republike Zamori seznam Članov nove vlade. Takoj nato jc poklical Za-mora k sebi dosedanjega predse9nika vlade Azano, da sliši tudi njegovo mne nje o sestavi nove vlade. Politični crogi so prepričani, da je življenjska sposobnost nove vlade odvisna zgolj od stališča, ki ga bo napram njej zavzel Azana. Zaenkrat to stališče še tti znano.
TURŠKA MINISTRA V BOLGARIJI.
SOFIJA, 13. septembra. Končno je bil ugotovljen spored bivanja predsed nika turške vlade Izmeta paše v Sofiji. Jzmet paša bo prispel v spremstvu turškega zunanjega ministra Rudži beja, 20. t. m. v Sofijo, kjer bo ostal dva dni. Na čast gostom bodo pri redili predsednik vlade, predsednik parlamenta in mestni župan svečane bankete. Tretji dan bivanja na Bolgarskem bosta Izmet paša in Rudži bej odpotovala v Trnovo, od tam pa preko Varne v Carigrad. Predsednik bol garske vlade bo spremljal turške goste do Varne.
ROOSEVELT NE PRIZNAVA KUBANSKE VLADE.
LONDON, 13. septembra. Iz Wa-shingtoria se poroča, da je devet ameriških rušilcev, ki so bili doslej vsi-drani v pristanišču v flamptonu v Virginiji, dobilo povelje, da takoj odplo-vejo na Kubo. V kubanskih vodah je sedaj zbranih 39 bojnih ladij ameriške vojne mornarice. Kakor se zatrjuje, je predsednik Roosevelt sklenil, da ne bo priznal nove kubanske vlade vse dotlej, dokler se ne bo izkazala s svojim delom in dokler sc ne bo položaj na Kubi vsaj v glavnem in najvažnejšim stabiliziral.
©tiran 2
?*iarlFoFski”»VE CE R NI K« Juffži
V l a r l h ni, dne 13. IX. 1933
Dnevne vesti
POZIV PRIVATNIM NAMEŠČENCEM! Podpisani društvi nujno pozivata svoje Mane in druge nameščence, da si do jutri 14. t. m. do 14. ure ogledajo v sejni dvorani mestnega magistrata imenike upravičencev za volitve v Delavsko zbornico, ker se je ugotovilo, da so nepopolni. Ne' pozabite, da je jutri zadnji dan! Društvo zasebnih in avtonomnih nameščen cev, Društvo odvetniških in notarskih uradnikov.
f Ivan Žuraj. Ko se je včeraj zjutraj odpravil po kupčijskih poslih lesni trgovec in industrijec g. Ivan Žuraj iz 'Slov. Bistrice, pač ni slutil, da ga čaka v Ljub liani smrt. Z nočnim brzovlakom se je odpravil in prispel včeraj zjutraj ob 6. uri v Ljubljano. Ker je »Putnikov« avtomobil že odpeljal potnike na letališče, ie Žuraj naročil avtotaksi in ž njim odbrzel na aerodrom, kjer so že bili v pogonu vsi motorji letala, ki se je v nekaj minutah nato dvignilo in nameravalo odleteti na Sušak. V nekaj minutah po star tu pa je strmoglavilo in je med ruševinami našel smrt tudi g. Ivan Žuraj. Pokojnik je bil star šele 34 let in se je mnogo ter zelo uspešno udejstvoval v raznih nacionalnih društvih, ki so izgubila z, njim požrtvovalnega delavca. Njo gove izgube pa ne bo mogla preboleti zapuščena žena, ki žaluje za njim z dvema nepreskrbljenima otrokoma. Truplo pokojnega Žuraja bo prepeljano iz Ljubljane v Slov. -Bistrico, kjer bo pokopano na domačem pokopališču. Bodi mu o-hranjen časten spomin, žalujočim preostalim naše globoko sožalje!
Smrtna kosa. Včeraj je nenadoma preminul na Spod. Polskavi ugledni posestnik g. Matevž Smode. Pogreb bo jutri 14. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti na pokopališče na Spod. Polskavi, Bodi mu ohranjen časten .spomin, žalujočim preostalim naše iskreno sožalje!
V tukajšnH stolnici se je poročil v nedeljo popoldne gospod Draigo Tkalec, zasebni uradnik, z gospodično Dragico Omanovo. Priči sta bila g. Franjo Ratej, dimnikarski mojster, in g. Lazar Glumač, kotorski mojster. Bilo srečno!
Spremembe v železniški službi. Na kraljev ukaz so po predlogu prometnega ministra premeščeni k direkciji državnih železnic v Ljubljani: Karl Štefin, šef postaje Maribor glavni kolodvor in Al. Baša, šef postaje Zidani most:	k	pro-
metno komercialnemu oddelku železniške direkcije v Ljubljani so premeščeni: Jože Mohorko, šef postaje Maribor kor. kolodvor, Viktor Turin, šef postaje Ptuj in France Blažon, šef postaje Dravograd -Meža; za šefa postaje Maribor glavni kolodvor je imenovan višji kontrolor Friderik Pernic, doslej šef postaje Tezno; za šefa postaje Maribor kor. kol. je imenovan višji kontrolor Avguštin Lukačič, doslej šef postaje Ljutomer, za šefa postaje Ptuj je imenovan kontrolor Ferdo Nagel, doslej šef postaje Kranj, za šefa postaje Ljubljana dolenjski kolodvor pa je imenovan Ciril Vrančič, doslej šef postaje Murska Sobota.
Zanimiv zgodovinski sestanek. Drevi ob 20. tiri se bodo sestali v mestni posvetovalnici ptujskega magistrata udeleženci septemberskih demonstracij iz leta 1908, ki so bili ranjeni, napadeni ali sodno preganjani. Poročilo o tern sestanku bo vsekakor zanimivo, ker bo prišlo na dan marsikaj, kar se je že v 25 letih hote ali nehote pozabilo. Sestanka se bodo udeležili tudi nekateri borci za slovansko osvobojenje iz Maribora.
Spominske svečanosti ob 25letnlci sep temberskih žrtev v Ljubljani. V septembru pred 25 leti so padle 3 žrtve Adamič, Lunder in Viiidišer. V spomin na te dogodke bo v nedeljo 17. t. m. v Ljubljani dopoldne maša zadušnica in odkritje nagrobnega spomenika ter spominske plošče na Pogačarjevem trgu. Za udeležence izven Ljubljane je dovoljena polovična vožnja. Potrdilo o udeležbi bo prejel vsak zunanji udeleženec ob povratku pri Družbi sv. Cirila in Metoda ob 17. uri na glavnem kolodvoru poleg ~omožne blagajne pri izhodu.
Zveza Maistrovih borcev obvešča svo-!e člane, da se udeleže slave Združenja rezervnih častnikov in bojevnikov, ki bo ir petek 15. t. m. ob pol 15. uri na Glav-lem trgu.
J Desetletnica smrti profesorja Maksa | Pleteršnika. Po prizadevanju pripravljalnega odbora v Pišecah pri Brežicah, ki mu načeluje tamošnji gospod župnik Fran Toplak, bo dne 17. t. m. spominska slavnost ob desetletnici smrti zaslužnega slovenskega jezikoslovca profesorja Maksa Pleteršnika. Ob 10. uri bo slovesna služba božja s cerkvenim govorom gospoda profesorja Janka Mlakarja iz Ljubljane, a nato obisk pokojnikovega groba. Popoldne ob 15. uri se odkrije r.a njegovi rojstni hiši spominska plošča, kjer govori gospod direktor dr. Drag. Lončar tz Ljubljane. Po odkritju je akademija s Pe-tančičevo igro »Moč zemlje«, kjer nastopijo člani sromeljskega prosvetnega dru-i štva ob sodelovanju godbe in pevskega zbora. K počastitvi velikega jezikoslovca vabi vse njegove tovariše, prijatelje in učence Slovenska Matica v Ljubljani.
Šolske knjige za vse šole in šolske potrebščine v največji izbiri pri Zlati Brišnik, Maribor, Slovenska ulica 11.
Naročniki za relais postajo v Mariboru
se v smislu razpisa ljubljanske radio-postaje sprejemajo samo še do petka 15. tm. Da se združi Maribor z ljubljansko radio-postajo je potrebno, da se do navedenega roka prijavi večje število abonentov. Ker je uresničenje tega načrta velike važnosti za naše mesto, apeliramo na vse občane, da se pravočasno prijavijo. Prijave sprejemajo vsi poštni uradi. Mestno načelstvo v Mariboru.
Pohod nacionalnih društev na severno mejo. V nedeljo 17. tm. priredi šentiljski Sokol svoj letošnji javni nastop. Upravni odbor vabi vsa mariborska nacionalna društva, da se v čipi večjem številu udeleže tega nastopa in pohite na ta dan v obmejni Št. Ilj. Javni nastop bo na telovadišču pri šoli, po nastopu pa bo v društveni dvorani pri Dimniku narodna slavje. Mariborčani imajo zelo ugodne zveze in se naj poslužijo popoldanskega vlaka.
Volitve v Delavsko zbornico. Volilni imeniki so radi reklamacije na vpogled pri občinskih uradih onih občin, v katerih ima zdravnik zdravstvenega okrožja OUZD svoj sedež samo še do jutri 14. tm. Vsak nameščenec in nameščenka delavec in delavka naj se prepriča, ali je vpisan v imenik. Volitve bodo v soboto
7.	in v nedeljo 8. oktobra. Voli se osebno ali pismeno. Pismeno volijo samo oni volilci, katerih obratovališčc je oddaljeno 5 km od rednega volišča.
Za revnega dijaka smo prejeli včeraj in danes še: Neimenovani 30 Din, Vodeb Antonija 20 Din, Mordej Franjo 20, neimenovani 10 Din, neimenovani Primorec 10 Din, Leopold Krajnčič 10 Din, M. B. 20 Din, Milan Kesler 10 Din, Slavček Volk 10 Din, neimenovani 10 Din in Grajska starinarna 20 Din, skupaj 170 Din. S prejšnjimi darovi smo zbrali 320 Din. Iskrena hvala vsem številnim darovalcem!
Stalni gledališki abonma »Četrtek«.
Več gledaliških obiskovalcev je izrazilo željo, da bi se zanje uvedel stalen dan v tednu, ter bi svoje abonentske predstave prejemali izključno na ta dan. Zato razpisuje gledališka uprava stalni gledališki abonma »Četrtek« in se naj blagovolijo interesenti za ta stalni abonma čimprej prijaviti pri gledališki blagajni, tel. štev. 2382.
Nova lovska postojanka na severni meji. Pri Zgornji sv. Kungoti je bil preteklo nedeljo ustanovni občni zbor 6. sekcije mariborske podružnice SLD. Občnega zbora sta se poleg precejšnjega števila lovcev udeležila tudi podpredsednik mariborske podružnice SLD dr. Fludernik in ravnatelj Leban. Po poročilih so bile volitve in je bil izvoljen za predsednika nove sekcije Stanko Terčelj, za podpredsednika Franjo Vaupotič, za tajnika pa Ivan Lovrenčič. Nadalje so bili izvoljeni v odbor zastopniki vseh občin, ki spadajo v delokrog te sekcije. Po volitvah se je razvila živahna debata o raznih važnih zadevah, ki sc tičejo našega lovstva, zlasti na naši severni meji. Mladi lovski postojanki na skrajnem severu želimo čim lepših uspehov in razvoja!
Srečke državne razredne loterije za 4. razred 27. kola dobite zopet v upravi »Ju tra« In »Večernika« v Mariboru, Gosposka ulica 1L
I Pogreb žrtev ljubljanske letalske nesreče. Pogreb žrtev ljubljanske letalske nesreče, ki je globoko presunila ves slovenski narod, ne bo skupen. Pilota Viktorja Nikitina in njegovega mehanika Spira Tarkulja bodo prepeljali v Beograd in tam pokopali, trupla Antona Lušina, Ivana Koslerja, Ženi Pilerjeve in Vladimirja Štreklja bodo pokopana na ljubljanskem pokopališču, truplo Ivana Žuraja bo prepeljano v Slov. Bistrico, truplo smrtno ponesrečenega Georga Koniga pa bo tudi najbržc pokopano v Ljubljani z ostalimi žrtvami.
Izključitev gosp. Frana Erjavca iz JUU. (Pojasnilo javnosti). Upravni in nadzorni odbor Jugoslovanskega učiteljskega združenja — sekcije za dravsko banovino v Ljubljani, sta razpravljala na svoji seji dne 3. septembra 1933 o o-čitkih g. Frana Erjavca, iznešenih proti predsedniku sekcije g. Ivanu Dimniku v 194. št. »Slovenca« z dne 27. avgusta 1933 pod naslovom: »Ob Erjavčevi izključitvi iz JUU«. Predsednik sekcije g. Ivan Dimnik je že storil korake, da bo imel g. Erjavec priliko pred sodiščem odgovarjati za svoje izpade ter je dal imenovanima odboroma zaradi razčišče-nja svoje predsedniško mesto na razpolago, Odbora sta po proučitvi zadeve ugotovila sledeče: L Predsednik sekcije g, Ivan Dimnik ni bil član razsodišča, ki je g. Frana Erjavca izključilo iz JUU, ni osebno v razsodišču sodeloval in ni vplival niti na potek razprave niti na razsodbo. Izključitev g. Erjavca se je izvršila popolnoma pravilno in v skladu z določili pravil JUU, kar je potrdila banovinska skupščina, glavni odbor in glavna skupščina JUU. 2. Namigavanja g. Erjavca ne -zadenejo niti najmanj predsednika g. Dimnika ter so vse insinuacije, iz katerih bi mogla javnost napačno sklepati in soditi, obsodbe vredne. 3. Predsednik sekcije g. Ivan Dimnik in Jugoslovansko učiteljsko združenje ne nosita za premestitev g. Erjavca iz Most v Vučji trn niti najmanjše odgovornosti,, ker nista z njo v nobeni zvezi. 4. Predsednik g. Ivan Dimnik tudi ni v nobeni zvezi s petkratnim odpustom gosp. Erjavca iz javne službe. Upravni in nadzorni odbor sekcije Ju-goslovenskega učiteljskega združenja za dravsko banovino izražata predsedniku g. Ivanu Dimniku popolno zaupanje in ne uvidita potrebe, da bi jemal omenjeno izjavo v obzir v zvezi s svojo predsedniško funkcijo. Pač pa smatrata odbora za svojo dolžnost, da s pričujočo objavo v časopisju pojasnita javnosti neupravičenost izpada gosp. Frana Erjavca v »Slovencu«. V Ljubljani, dne 3. septembra 1933. Upravni odbor sekcije Jugoslovanskega učiteljskega združenja za dravsko banovino: Engelman Mira, Ljubljana, Kobal Josip, Ljubljana, Kopač Leopold. Slovenj gradeč, Mavrič Karel, Gornja Radgona, Polak Janko, Ljubljana, Verk Miloš, Sv. Križ pri Rog. Slatini, Voglar Franc, Celje. Nadzorni odbor sekcije Jugoslovanskega učiteljskega združenja za dravsko banovino: Ivanjšič Ljudevit, Št. Jurij ob Ščavnici, Musek Ljudevit, Št. /id pri Ptuju, Mešiček Anka, Maribor. Brezovar Matija, Št. Rupert na Dol., Požar Metod, Boh. Bistrica.
Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 73. številki: Uredbo o spojitvi občin v dravski banovini; uredbo o sestavi kandidatnih list: uredbo o sestavi in poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v dravski banovini.
Grajski kino. Samo še 2 dni znameniti džungelski ve’efilm »Trader-Horn«. Največje filmsko delo te vrste. Pride veleopereta »Nocojšnjo noč ali nikdar« (zlati saxofon) Hans Albers.
Kino Union. Od danes dalje premiera največjega filma o trgovini z dekleii, »Izgubljene hčere«, (Dekleta, ki skrivnostno izginejo). Ta izredni film mojstrske vsebine naim prikazuje v krasnih slikah življenje in trpljenje padlih deklet, k: pridejo v svoji neizkušenosti brezvestnim trgovcem z živim blagom v roke. Film je poln tempa in divne glasbe, vsi naravni posnetki so napravljeni v najslikovitejših krajih naše države (Sarajevo, Mostar, Dubrovnik, Hercegovina itd.). Film, ki je vzbudil radi svoje aktuelnosti povsod največjo pozornost m že! velike uspehe 1
Narodno giedalitfe
Priglasile se za mariborski gledališki abonma!
Uprava »Narodnega gledališča« v Mariboru razpisuje za sezono 1933/34 gledališki abonma, ki obsega 20 predstav (12 dramskih in 8 glasbenih) ter se plačuje v sedmih zaporednih mesečnih obrokih, ki so za ložne sedeže Din 58, 38, 31, 24 (za uradnike 49, 32, 27, 20); za parterne sedeže 48, 38, 31 (za uradnike 41, 32, 29); za balkonske sedeže 48, 38, 29, 22 (za uradnike 41, 32, M, 18); za galerijske sedeže 24, 19, 13 (za uradnike 19, 14, 9). Dobe se tudi bloki, ki omogočajo obisk gledališča pri poljubnih 12 dramskih in S glasbenih predstavah. Uprava gledališča ni kljub temu, da mora od vsake vstop* nice plačevati takso za igralski penzijskl fond, zvišala cen gledališkemu abonma-nu, kar bodo aboner.tje gotc-vo pozdravili. Vabimo stare in nove ?tbonente, da se čimpreje prijavijo pri ghdališki blagajni, ki je odprta vsak dan od 9. do pol 13. ter od 15. do 17. ure. (Ob nedeljah in praznikih samo dopoldne.)
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca
povzroči kozarec naravne «Franz J05®* fove« grenčice, če ga popijrte vsak dafl zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Fran2 Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez neprilike. — »Franz Josefova« grenčica se dobi < vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
V znamenju kitare. Pravijo sicer, da živimo v dobi tehnike in športa in da je glasba že davno stopila daleč v ozadje-
V resnici pa je glasbena umetnost tud) danes v čislih, saj se zanimajo zanjo celo širši sloji, ki si nekdaj niso mogli PT}‘ voščiti glasbene naobrazbe. V tujini in tudi pri nas se je v zadnjih letih zelo udomačila kitara, ki je zaradi nizke cene in razmeroma lahke šole posebno priljubljena. V Mariboru je agilna glos* bena šola »Drave« (v bivši kolonijski Soli) ustanovila poleg drugih oddelkov tud* tečaj za kitaro, v katerega se vpisujejo učenci in odrasli iz vseh slojev. Želim0 šoli obilnega uspeha!
Čigav je volčji pes? K gostilničar^ Tomšetu v Pekrah se je zatekel pretek" petek lep volčjak črnorumenkaste ba*w vc, star približno 3 leta. Lastnik naj s« zglasi na orožniški postaji v Studencih-
Nedolžna žrtev. Pretekli petek so s« stepli fantje v neki gostilni v Košakih« Razgrete fante je skušal pomiriti žele«* ničar Konrad Forstnarič iz Košakov, P ga je udaril neki mesarski pomočnik s Tožnega s tako silo z lato po glavi, da mu je prebil lobanjo. Forstnariča je obhj la kri in se je na mestu zgrudil in obleŽ3' nezavesten. Poklicani reševalci so prepeljali v bolnišnico, kjer je srečno Pre< stal nevarno operacijo.	.
Tri nezgode. V Podovi je včeraj P? -. s kolesa 35letni delavec Ivan Pivec id s hudo poškodoval levo ključnico, nezgoda je doletela v Počehovi Eriha kolja, ki je padel , in si poškodoval des11 nogo. Pri Sv. Martinu pri VurbergD sc je pri delu ponesrečil 33Ietnf posest Ivan Klemenčič. Vri trije ponesrečenci s® zdravijo v mariborski bolnišnici. .
Ropa osumljen. Včeraj je marih0*- . policija aretirala nekega 261etnega j pa T., ki ga zasledujejo orožniki s Red15 ka radi nekega ropa. Policija je aretiranca izročila remšniškim orožnikom v nadaljnjo preiskavo.	.
Drobne vesti s policije. Sinoči je aretirana neka Marija H., ki je pijana ležala na ulici. Prijavljeni pa so bili_Hi * ko L., ker se je grdo obnašal, neki *ra ce M., ker je pijan kolovratil po Glavne trgu in nadlegoval ljudi, 2 nepridipra Karl S. in Anton B. zaradi zlobne P škodbe tuje lastnine, neka Ivanka Z., je kalila nočni mir, prekupčevalec Iv F. zaradi neupravičene prodaje sadja France- L. zaradi neprevidne vožnje.
Vremensko poročilo mariborske m orološke postaje. Davi ob 7. uri je kaZ toplomer 14.5 stopinj C; minimalna tem peratura je znašala 19.3 stopinj C: a meter je kazal pri 16.7 stopinjah 73». r duciran na ničlo pa 736.5. relativna v» ga 91; vreme je tiho in oblačno-
Noseče matere morajo skušati vsa^ zagatenje odpraviti z uporabo nara »Franz Josefove« grenčice
v Mariboru, 'dne 13. IX. 1933.
rT'«T?Cr'
Mariborski »VE CER N! K« Ja!«*
Stran 3.’
Nujen apel novim naročnikom
radia
Liubljanska oddajna postaja bo v Mariboru zgradila novo relais postajo le, če se bo prijavilo do 15, tm. zadostno število novih naročnikov.
Radiofonija v vseh državah sveta našlo napreduje in se zanjo izdajajo ogromni zneski, zlasti za ustanavljanje od-ajnih postaj. Čeprav je težka gospodka kriza zajela ves svet, vendair se 1 izdatki vedno povečujejo in se, kar ni' na^va^neiše, tudi izplačajo. Radiofo-a se namreč kljub ogromnim poveča-nio leni investicij in tekočih izdatkov je vendarle vedno vzdrževati s svo-.1 “°hodki. 2ivi ob neznatnih prispev-1 svojih poslušalcev in so ti izdatki
vedno
manjši čim večje je število poslu-
x i	*	JvJ i vun	jv o iv/ v uu puotu-
ne Cev- ki dajejo prostovoljno te milijo-
^adiofonija je nedvomno najdovrše-I j sredstvo, da se posameznemu po-iJsa,c«, Pa naj je število teh posamez-1 ov §e toliko in naj pripadajo kateremkoli stanu, omogoči sodelovanje pri me“ dogodkih današnjega časa. Je naj-i , Ltl.ejši izraz aktualnosti in s pravilnim onšoanjem ne doseže samo razum e-nja vseh dogodkov, ki se gode po širni svetu okoli nas, marveč tudi naš stlk z njimi.
r aravn°st razveseljiv za napredek mfonije v naši državi je bil apel, ki ia ’zda'a ljubljanska oddajna posta-jj’ a namerava zgraditi pri zadostnem šn U lnleresentov ezaradi zboljšanja kol^-61113 V Mariboru in njega bližnji o-1 ,lc’ relais postajo, ki bi prenašala ce-s en Program ljubljanske oddajne po-• Jb® in prenose iz svetovnih centrov, aiibcv leži namreč v tako nesrečnem
skSU’
se prav naša, domača ljubljaoi-ax.°ddajna postaja v mestu in sploh v mariborski oblasti zelo slabo sliši
bivši Ni
jnea sPrejem je mogoč samo z boljšimi dražjimi aparati. Da bi pa prišli na Sl .) račun tudi vsi oni manj premožni z„ naŠega prebivalstva, ki se bodo " °vol.iili z detektorskimi sprejemnimi 1^ a ra ti, jn <3a se uresničil načrt Ijub-r^nske oddajne postaje za postavitev tais postaje v Mariboru, je potrebno, a se prijavi dovoljno število novih naočnikov.
Po podatkih in dosedanjih prijavah, ki O jih prejele naše pošte, čeprav poteče rok že v petek 15. t. m., pa je sklepali' da naši prebivalci, to so meščani in Okoličani, nimajo dovolj smisla za radio.
rijavilo se jih je tako majhno število, p ljubljanska oddajna postaja prav go-ovo, če se jih ne bo prijavilo v teh dneh ecje število, ne bo realizirala svoiega načrta.
WitxT'Se' na*e oddajne postaje, ki naj šatj rn?Te do tega. da bodo mogli poslu-danena^a oddajanja prav vsi. ki tega do a|: ‘ s bodisi zaradi terenskih nenrilik, Dih VSa*tovrsln'l1 namernih ter nenamer-Sr , hoteni. bodisi zaradi pomanjkanja apa stva za nabavo dražjih elektronskih ratov niso mogli slediti, moramo nač
najtopleje pozdraviti. Nameravana relais postaja, katere brezžična sporočila bodo dosegla vse kraje severnega dela naše banovine, bo namreč preglasila postaje naših mejašev in ne bo dopuščala, da bi jo te postaje v izvajanju programa motile. Tudi bi nova relais postaja dvignila v tujini naš ugled, ponesla bi pa obenem v vse dele našega severa blagodej nost kulture in bo vzbujala, širila ter vzdrževala državno in nacionalno zavest vsega našega obmejnega prebivalstva.
Zato je dolžnost vsakega zavednega državljana, da to kulturno akcijo ljubljanske oddajne postaje podpre in se prijavi do petka 15. t. m. za novega naročnika. Posebej opozarjamo tiste inte-
resente, ki prebivajo v okolišu 5 do 10 km od Maribora, da bodo lahko poslušali radio z detektorskimi aparati, in da bo oddajna postaja v Ljubljani vsakemu takemu interesentu po vplačilu predpisane poštne naročnine, ki znaša na mesec 25 Din, izročila brezplačno kompletni detektor v brezplačno uporabljanje pod pogojem, da bo ostal vsaj 1 leto naročnik, nakar preide detektor v njegovo neomejeno last.
Prijave novih naročnikov sprejemajo v Mariboru vse pošte, na deželi pa vse okoliške pošte, samo še do petka 15. tm. Prijave so sicer neobvezne in bodo služile oddajni postaji samo za podlago pri zaključku pogajanj za postavitev nove relais postaje, vendar pa se bo na nove prijavljene interesente pri otvoritvi nove relais postaje apeliralo, da postanejo naročniki radia. Vsem, ki jim je pri srcu napredek našega Maribora ponovno priporočamo, naj se do omenjenega termina javijo pri tej ali oni pošti kot novi naročniki radia!
»Radikalna kura" na Pobrežju
V nedeljo 10. t. m. je pevsko društvo »Zarja« otvorilo sezono Pobrežkega dile-tantskeoa odra spevoigro »Radikalna kura«. Oder je postavljen v prostrani, krasni dvorani g. Renčlja. Agilni Zarjani so pripravili dvorano, da je nudila preko 400 sedežev. Zraven tega so ozaljšali na balkonu s trobojnico in bršljanom častni prostor g. avtorju dr. Dobovišku, ki je obljubil, da bo prišel, a ga žal ni bilo. Do
8.	ure zvečer je bila dvorana napolnjena do zadnjega kotička Predsednik pevskega društva »Zarje«, g. Jančar, je s šega-vo domačnostjo pozdravil g. podžupana Požarja, g. sodnika, dr. Pureberja, gosp. Renčlja ter ostale navzoče.
Opereto »Radikalno kuro« je režiral g. Ivan Duh, ki je imel mnogo truda, ker so bili nekateri igralci prvič na odru. Orkester je vodil pevovodja g. Franjo Žižek, ki zasluži priznanje spretnega dirigenta. Grajati je samo, da je na nekaterih mestih, morda radi Dremalo vaj, godba oslabela; tudi dinamika ni prišla ponekod popolnoma do izraza.
Vlogo Bombeka je imel g. Ivan Duh. Izmed najboljših je uspelo prikazal kronic no bolnega, radi strogosti svoje žene Cecilije, katere vlogo je prav tako uspelo j podala gospodična Draga Božičeva. Jel-I ka Bombekova je bila gdč. Zofka Verti-j čeva, ki zasluži mnogo polivale, kar se t>-! če igre in tudi peria. Poročnika Polovica | je igral g. Franc Duh. Mladi par je liud-stvo nagradilo s silnim aplavzom. Vlogo (Vande je imela gdč. Mimi Otnerznjeva. | ki je vzbujala pozornost v prisrčni ljub-: kosti z dr Roganom, samo žal da je bila na nekem mestu pevska nanoka preveč očita. Dr. Rogana je igral g. Drago Jurkovič. Kliub delu’m nanakam je bil eden med najboljšimi. Neodpustljive so le nekatere jezikovne napake: tudi v petju je bil nekoliko mlahav. Najboljše med žen-
skami je igrala gdč. Ruža Tončičeva. Imela je dve vlogi. Kot služkinja Katica je s svojo razigranostjo navdušila gledalce, k čemur je pripomogel tudi njen soigralec g. Maks Skerbiš kot vojak Jaka, ki se je močno prikupil. Kot F.telka, je gdč. Ruža Tončičeva prikazala tip Madžarke, ki je s svojo razuzdanostjo opajala g. Bombeka in pokazala s tem zmožnost tudi v drugi vlogi. Mnogo smeha je vzbujal posebno kot namišljeni sodnik g. Ciril Bezjak. Z gdč. Ružo Tončičevo sta spravila igro v ravnovesje, samo žal. da mu je bila odmerjena tako kratka vloga. Ostale vloge so bilo več ali manj zadovoljive.
Inscenacijo in razsvetljavo je oskrboval g. Gustav Breznik. Posebno dobro je bilo oboje naštudirano v drugem dejanju. Vsekakor je opereta uspela nepričakovano dobro in želeti je še več takih večerov. V tem upanju izrekamo marljivim diletan tom iskrene čestitke In jim daiemo novega poguma do nadaljnjih uspehov. X.
Poljčane
Vodovod v Poljčanah zopet na dnevnem redu
Lani prav ob tem času smo poročali, da si je komisija, obstoječa iz županov, občinskih odbornikov in drugih interesentov občin Pekel in Poljčane ogledala izvirek, ki naj bi se uporabil za gradnjo vodovoda v Poljčanah. Ugotovilo se je na prostoru, da bi nudil dovolj vode, s kapaciteto nad 200 m3 na dan, kar bi za tukajšnje razmere popolnoma zadostovalo. Ovira, da se delo ni takoj pričelo, je bila zaenkrat glavno ta, da je prostor last državne železnice in je bilo treba izposlovati za uporabo izvirka najprej zadevnega dovoljenja.
Občini sta pred dnevi dobili na svojo interpelacijo odgovor, in tako se je zadeva premaknila z mrtve točke za korak dalje. Direkcija državnih železnic v Ljubljani is namreč občinama sporočila, da od
stopi izvirek na železniškem ozemlju v Poljčanah za gradnjo vodovoda, pfedla-ga pa v zamer.o, da se iz njihovega izvirka brezplačno oskrbi železniška postaja vsak dan s 100 do 150 m3 vode.
Ker je kapaciteta vode ugotovljena v dovoljni množini, ki bi jo potrebovali skupni interesenti, občini s predlogom soglašata. Treba bo pa zgraditi radi odstopa vode železniški postaji večji rezervoar in bi bile potrebne tudi močnejše dovodne cevi kot sicer; zato sta občini mnenja, naj se na podlagi proračuna hidro-tehničnega odseka v Ljubljani ugotovljeni stroški za gradnjo rezervoarja in glavnega voda na vse v poštev prihajajoče stranke inkl. žel. upravo sorazmerno porazdelijo, dočim bi naj stroške za odvod vode na določeno mesto krile stranke.
Verjetno je, da bo železniška uprava predlog sprejela (ker je vodovod tudi zanjo velikega pomer.a) in to tembolj, ker imata v odklonilnem primeru občini na ponudbo drug iz\ irek, ki nudi tudi dovoljno količino za tukajšnji vodovod potrebne vode.
Želeti bi bilo, da bi bila zadeva tako ali tako čimprej rešena, da se zamorejo nato pričeti naprave vodovodnega načrta in druge sem spadajoče priprave.
Ptuf
Ustanovitev Kreditne zadruge državnih nameščencev. V torek 5. t. m. so si državni nameščenci v Ptuju ustanovili last no Kreditno zadrugo. Ustanovnega zbora, ki se je vršil v Narodnem domu, se je ude ležil tudi predsednik Zveze nabavljalnih zadrug v Beogradu g. Miloš Štibler, ki je pri tej priliki zbranim nanizal nekaj zanimivih podatkov o razvoju zadružništva in utemeljil njegovo potrebo zlasti v današnjem času. V odbor nove zadruge so bili nato izvoljeni sledeči: sodnik dr. Lipič predsednik, davčni inšpektor Fiihrer podpredsednik, odborniki davčni upravitelj Primc, upravni pripravnik Rozman in okrajni šolski nadzornik Capuder; v nadzorni odbor so prišli: sodnik dr. Muhič predsednik, davčni upravitelj Arnuš in šolski nadzornik v pok. Pretnar pa odbornika. Zadružni delež je 100 Din. Obresti so se določile takole: za nevezane vloge 5°/'o, za vezane vloge 5’/2°/o, za posojila 7%. K novi zadrugi je že ob ustanovitvi pristopilo 23 članov. Poslovala bo zaradi zmanjšanja izdatkov v prostorih Nabav-Ijalne zadruge državnih uslužbencev. Nova zadruga začne, čim se odobre njena pravila, ki so že vposlana v odobritev, z rednim poslovanjem.
Združitev občin v ptuiskem okraju je končnoveljavno sklenjena in določena. Na mesto 111 občin, kolikor jih je bilo dose-daj, jih bo ptujski okraj imel le 28, in sicer Vurberk, Majšperk, Cirkovci, Podlehnik, Leskovec, Sv. Barbara v Halozah, Zavrč, Pobrežje, Markovci, Gorišnica, Sv. Janž na Dravskem polju, Rogoznica, Breg, Dor nova. Sv. Urban, Drebetinci, Trnovska vas, Juršinci, Vel. Nedelja. Podgorci, Ko-račice, Ivanjkovci, Ormož, Hum, Središče. Sv. Miklavž, Kog in Ptujska gora. Na novo ustanovljeni sta občini Domova in Drebetinci.
fedransifi dnevi v Sd1*u
{Vtisi udeleženca.)
Mornarica, bacvice. na poti za
PRENOČIŠČE. NOC.
y Pristanišču pri kolodvoru so bile za-
sidr;
,j ar>e naše vojne ladje. Sedem iorpe-p	le ždelo kakor mladi morski galebi
kr.e? kontratorpedovke »Dubrovnik« in jri/arke »Dalmacija«. Za »Potnikom« v avnei|. „r,stanu pa se je bohotil »Zmaj«. »D i 113 ,ac]3a za Podmornice. Najlepši je 11 brc,uik, v vsej svoji tehnični dovr-Čuvarji naše obale! Ned prista-^ 'P ie krožilo nekaj zračnih vozil. Poleg bnih ladij pa ie trepetalo na razgibanih jurskih valovih nekaj ribiških bark. Kači V3' 'skate Pri njih zavetja — in pomo-' Rakor bi nekaj zahtevale.
^ °tein sva šla na Bacvice v kopališče.
Se rešiva umazanije z vlaka. Cesta ga zmernem klancu, preko železniške
Do
.	-............ —	7	l.....
■ie K-,’adnkta 'n nhnio pensiona Matič, kjer bav n:,i° od pol devete dalje vrtna za-Rla h" nr°Kram> sestavlien v glavnem iz hiU t niI' 'r Pevskih točk. ie izvedel po-Vft '1 "'k Jadranske H raže iz Ve' Beč-rpka, Karlovca in Splita. Od kolodvo-
ra do kopališča je menda borih pet minut. Kopališče je sijajno, posebno za neplavalce in slabše plavalce, ker lahko hodi kopalec precej daleč v vodo po. dnu, pokritem z mehko mivko. Voda je bila že malo hladnejša, posebno pa je nagajal veter, ki je sušil drgetajoča mokra telesa. Tam se dobijo tudi vse znanci, ki se prej v mestu niso mogli najti. In bili smo na rivieri ...
Postala sva lačna in hitela k večerji. Seveda skozi sadni trg, ki je tik zidu Dio-klecianove- palače. Potem pa notri — na levo, mimo pekarne in cerkve, po kratkih, ozkih ovinkih — k »Gradski kuhinji«. Ta pa je odprta šele od sedme ure dalje — a midva tako lačna. »Gbstiona Slove-nac«, kako prijetno in domače zveni naslov lokala: kdo se ne bi zatekel vanj. Tri »filane« paprike — 6 Din. specialiteta. Sedaj pa še na ribe — tukaj jih nimajo. Po nekaj stopnicah in nekih ovinkih sva prišla pred vhod, ki ga je zapiral z druge straM sem Meštrovičev Grgur Ninslci v vsej svoji veličastnosti in mogoč nosti. Prostor je za bronasti kip zelo primeren.
Šla sva nazai. po isti poti proti sadnemu trgu in zavila ob zklts Palače navzgor. žavonjMo ie n o ribah D; sl'edi’a sva vonju v ucko klet. Lačna nisva bila, a ribe so
nama dišale. S krčmarico smo se zmenili za porcijo štirih dinarjev. Med tein se je v mestu polagoma stemnilo in bližali so se zvoki godbe. Hitela sva plačati. Zmenili smo se za štiri, krčmar pa je zahteval sedaj pet dinarjev. Kregali smo se radi principa, ne radi cene. Tedaj je prišel v našo ulico sprevod vojaške godbe — bil je predvečer rojstnega dne Ni. Vis. prestolonaslednika Petra in predvečer svečanosti Jadranske straže. Ir. končno je bil krčmar vendar dober mož: Od kovača mi je vrnil pet dinarjev in vzkliknil: »Živijo Jugoslavija!«
Prav vis-a-vis naše kleti je bil naš »po-drum« s prošekom. In ribe plavajo najprej v vodi. potem v olju in končno v vinu ...
Sedaj sva pričela Pkati prenočišča in ker sva imela s seboj skupni kovčeg. ki sva ga imela čez dan shranjenega v neki trafiki, nama je pri tem poslu pomagal ves mimoidoči »Split«. Kmalu sva ugotovila, da pod 40 Din na noč ni dobiti ničesar poštenega, za 15 Din lahko greste v nočni zoološki vrt skakačev in grizačev in bila sva prisiljena, da počakava pol deseto uro, ko pride parnik iz Sušaka. Dom Jadranske straže je bil že napolnjen ir. pridružila sva se mariborskemu pomladku Jadranske straže, ki je prišel v Split z večernim parnikom. Imeli smo na raz-
polago — za prevoz prtljage — tovorni avto in res smo se pripeljali v neko »šta-lo«. Tako vsaj so se izražali razni nezadovoljneži, ki jim slama v telovadnici Sokolskega doma ni prav nič dišala. — Prah je bil ogromen, zrak dušljiv in nekdo je Ir dil celo, da smo na Marjanu. Isto se je zgodilo z dekleti. Vsi so bili oblečeni praž no, koce jih je imelo s seboj le malo in spati je bilo treba. Prerekanja in pritožb na razne »organiziranosti« je bilo mnogo in končno sva pa le ostala midva edina, ki nisva šla spat.
Ko pa je v kavarni na Novi obali tako »prijetno! Jazz je izboren, izbira povečini poskočnih pesmi je pestra in pavze so kratke. Pred vami je morje, ob obali pa nekaj bark in v morskih valovih se ble šče sanjavi lunini žarki. Česa želite več? Ali s samo sentimentalnostjo človek ne pri de daleč in podala sva se na ekskurzijo v splitske nočne lokale. Oblasti so jim dovolile radi navala tujcev imeti odprta vrata »magari« vso noč.
Pridružila sva se nekim mornarjem, k) so nama bili zelo simpatični in so nama služili kot kažipot po temi. Morala sva se vživeti v vlogo postopaških »bonvi-vantov«, sicer ne bi videla ničesar. Kolikor se pač videti da.
£Se bo nadaljevalo.)
Stran 4.
Marifiorsfil »V t C E R' N T K« 'Tulra
Mavi# S*«<*«;
74
OCEANOPOLIS
»Vidiš,« je dejala Intela, »to je najpametneje, kar moreve storiti. Toda bilo bi preveč nevarno klicati SoraKfisa semkaj. Tudi jaz ne morem k njemu, ker gotovo pazijo na vsak moj korak. Zato je najpametneje, da ga obiščeš ti in mu poveš, kaj se je zgodilo. Morda bo on vedel dobar svet...«
»Poiščem ga takoi,« je odgovorila Su*-daja. »Ne smemo zamujati časa.«
»Da, takoj ga poišči! Hvala ti že vnaprej za vse, kar storiš zame in zanj!«
Sudaja je neutegoma izvršila svoj sklep, poslovila se je od princese in se odpeljala v osrednjo knjižnico, kjer je (poiskala Ravnatelja SoraKfisa, mu po-vedala, da je vlada izvedela za ljubezensko razmerje med Doljanom in Intelo ter Doljana zaprla. Soralifis, ki je Doljana že pogrešal in ga povsod iskal, se je zdrznil. Spoznal je, da ni v nevarnosti samo sreča njegovega prijatelja, ampak tudi njegovo življenje. Vendar trenotno tudi sami ni vedel, kaj bi bilo storiti. Edi-na tolažba, ki jo je mogel dati Sudaji in Inteli, je bila torej le obljuba, da jima bo stal ob strani in Iskal rešitve.
Tako se je Sudaja vrnila k potrti Inteli, ne da bi ji mogla prinesti več kakor to,
kar je že sama imela: željo po delu za Do-ljanovo rešitev. Njen obisk pri Soralifisu pa je bil vendar večjega pomena, kakor sta princesa in Sudaja mislili, pa tudi večjega kakor se je zavedal sam Soralifis. Ko ga je zapustila princesina zaupnica, je sedel na naslanjač v svojem kabinetu in premišljeval. Premislil je vse in skoval tisoč načrtov, pa nobeden ni bil dober. Vsakega je naposled zavrgel ir. iskal nove rešitve. Tako je končno dotipal v svojih mislih tudi govorico, ki jo je bil nekoč mimogrede ujel. Bila je govorica o pripravljajoči se vstaji. Dasi Soralifisu Ja-fisovi pomočniki niso zaupali in mu tudi Doljan ni hotel razkriti načrtov o pripravah za strmoglavljenje vlade, je vendarle ujel na ušesa zaupno vest, da se nekaj pripravlja. Vedel pa je tudi, da stoji v ozadju Jafis kot glavni voditelj in agitator. Mimo tega je tudi vedel, da so obstojali med Doljanom in Jafisom neki tajni stiki.
Te govorice se je tedaj spomnil Soralifis, in nenadoma ga je obšlo spoznanje, da bi utegnil Jafis rešiti Doljana in pomagati Inteli do njene ljubezenske sreče. Misel, ki mu je tako nepričakovano napolnila glavo, je bila še vsa nejasna, razumel
jo je bolj podzavestno kakor zavestno, pa se je vendar čutil olajšanega.
»Kaj, če bi stopil k Jafisu in mu povedal, kaj se je zgodilo z Doljanom?« se je vprašal, »če ne more koristiti, škodovalo gotovo ne bo.«
In prav tako naglo kakor prej Sudaja k njemu, se je napotil Soralifis k Jafisu. Iskal ga je najprej na domu, toda tam ga ni našel in zamuditi je moral precej časa preden ga je izsledil v sumljivi družbi nekega malega zabavišča na skrajnem koncu Oceanopolisa. Povabil ga je s seboj v stransko sobo, kjer sta bila na samem in varna pred ušesi nepoklicanih.
»Prihajam zaradi doktorja Doljana,« je dejal brez posebnega uvoda.
»Zaradi Doljana,« je vzkliknil Jafis. »Kje je Doljan, kaj je ž njim? Iskal sem ga že povsod, pa ga nikjer ne morem najti in nihče mi ne ve povedati, kam je izginil.«
»Prav to je tisto, zaradi česar bi rad govoril z vami,« mu je odgovoril Soralifis.
»Vi veste kje. je?«
»Vem.«
»Kje?«
»V zaporu predsedstva vlade ...«
»V zaporu predsedstva,« je vzkliknil Jafis ir. planil kvišku. Postal je nenavadno razburjen. Le s težavo je spregovoril besede : »Zaprli so ga ...«
»Da,« je dejal Soralifis. »Izvedeli so za njegovo ljubezen ... Saj vendar ne izdajam nobene tajnosti?«
' V M a r i K o r u. 'dne 13. IX. T933.
  _____
»Nobene,« ga je pomiril Jafis. »Natanko sem poučen o njegovi in princesini JU bežni. Govorite dalje!«	,
»Izvedeli so za njegovo ljubezen ^ princese Intele, stvar se je obravnav* na seji vlade in posledica je bila tajna at tacija. Kaj nameravajo sedaj ž njim, ne vem. Vsekakor pa se mi zdi, da je nj^ govo življenje v resni nevarnosti in bi '* lo treba na vsak način nekaj ukreniti.«
»Izvedeli so za njegovo ljubezen...«J kakor sam zase ponovil Jafis. »Drugega r.iso izvedeli?«	.,
»Kaj drugega,« je vprašal Soralifis, k njegovega vprašanja ni razumel.
»Nič. Menil sem le, da je njegova aretacija v zvezi še s kako drugo zadevo.«
»Mislim da ni. Sicer pa, kakšna naj 0 bila ta druga zadeva?«
Jafis na to vprašanje ni odgovoril- *T gledal ga je tako prodirno, da je Sora«'1 takoj spoznal, da mu ne zaupa, ker je P uvideval, da bo mogel pomagati svojeni prijatelju Doljanu le tedaj, če si bo prid®^ bil popolno naklonjenost Jafisovo, je ®e' jal zaupno in docela neprisiljeno: »Razumem vas popolnoma, ne zaupaj mi. Morda imate popolnoma prav, da s* previdni. Toda v mojem primeru se vaIjj ni treba bati ničesar. Doljanov prijal1 sem in v tem trenutku bi storil zanj vS proti komurkoli, tudi proti vladi. Ne P®' znam resnice in nisem poučen o stvatfj1’ ki se pripravljajo, vem pa prav dobro, se pripravljajo in da je v našem ozra«! soparno. Vi ste o tem gotovo bolje P°' učer.i.«
Soort
Tekmovanje za nogometno prvenstvo mariborskega U. razr.
Mariborski medklubski odbor LNP je na svoji zadnji seji izžrebal pare za jesensko prvenstvo mariborskega II. razreda. Pri žrebanju nasprotnikov je MOLNP upošteval tudi SK Ptuj, SK Dravo (Ptuj) in SK Panonijo (Murska Sobota), ki sicer doslej niso še sprejeti v JNS. Izžrebani pari mariborskega II. razreda so:
I. oktobra: SK Svoboda :6K Panonija, SK GradjanskkSK Drava, SK Mura:SK Ptuj. 8. oktobra: Svoboda:Ptuj, Grad-janski:Mura, Drava:Panonija. 15. oktobra: Gradianski:Svoboda, Drava:Mura, Panonija: Ptuj. 22. oktobra: Svoboda: Mura, Panonija :Gradjanski, Ptuj:Drava. 29. oktobra: Drava :Svoboda, Ptuj:Grad-janski, Mura:Panonija.
Medklubski odbor LNP, službeno. V
nedeljo 17. tm. bo ob 10. na igrišču ISSK Maribora prvenstvena tekma mladin ISSK Maribora in SK Rapida. Službujoči odbornik g. Filipančič. Tajnik.
Češkoslovaška:Avstrija. V nedeljo 17. tm. bo v Pragi meddržavna nogometna tekma med reprezentancama Avstrije in Češkoslovaške.
Vnetje slepiča.
Brzi vlak na progi Nothingham—Leu-cester je potolkel te dni po čudnih okol-nostlh vse dosedanje rekorde hitrosti. V Manchesteru je vstopila v brzovlak neka mlada žena z dvema otrokoma. Med vožnjo pa so jo popadle grozne bolečine in je neki zdravnik, ki se je vozil v vlaku, ugotovil, da ima vnetje slepiča in da je potrebna nujna operacija. Radi tega je vlakovodja naročil strojevodji, naj pospeši hitrost, ker je v vlaku žena, ki mora čim-prej pod nož. Na prvi postaji je pričakoval rešilni avto, ki so ga pozvali po radiu. Z rešilnim vozom so prepeljali bolnico v bolnišnico, kjer je srečno prestala operacijo. Za otroka pa so se pobrigali potniki in ju vzeli s seboj v London, kjer so ju izročili sorodnikom obolele žene.
Svoje telo je dal na razpolago.
Pred kratkim je prišel v London neki misijonar, ki je na Kitajskem obolel za neko neozdravljivo boleznijo in je radi tega dal svoje telo na razpolago londonskim zdravnikom v svrho znanstvenega proučevanja. Izjavil je, da dovoli, da mu inficirajo kri z najrazličnejšimi boleznimi. Po nekem zakonu pa bi se misijonarjeva želja ne smela uresničiti. Zdravniki pa so vendar poslušali zanimiv in izjemni primer ter prelomili zakon.
Telovadni razpored Sokofa-Matice v Mariboru«
1933/34
Oddelek	Telovadnica	Dan	Ure
Člani mlajši	Krekova ulica	Torek Petek	. 20.—22.
Člani starejši	Gimnazija	Torek Petek	t/. 19-20
Članice mlajše	Krekova ulica	Pondeljek Četrtek	19-«/, 2!
Članice starejše	Gimnazija	Pondeljek Četitek	19—7,21
Moški naraščaj od 14.-16 1.	Krekova ulica	Sreda Sobota	7,19—20
Moški naraščaj od 16.-18.1.	Krekova ulica	Torek Petek	^19—20
Ženski naraščaj	Krekova ulica	Ponedeljek Četrtek	7,18—19
Moška deca	Krekova ulica	Sreda Sobota	17—19
Ženska deca srednješolska	Krekova ul.	Torek Petek	17-7,19
Ženska deca od 7. do 10. leta	Cankarjeva šola	Torek Petek	7,17—18
Ženska deca najmlajša	Cankarjeva šola	Torek Petek	15—7,1?
Redna telovadba vseh oddelkov se je pričela že v ponedeljek. Prijave starih in novo Pr‘" stopivših članov in naraščaja sprejemajo vodniki oddelkov med redno telovadno uro.
Mali o
Razno
REKLAME!
Reven učiteljrščnik V. letnika izvršuje vsakovrstne reklame (napise in slike v izložbe — posebno ob priliki razprodaje, večje reklame in lepake). Ponudbe pod »izveSban« na upr. »Večernika«.____________ 3440
STARA STRESNA IN ZIDNA OPEKA
ter vrata in okna na prodaj. Vrbanova 65.	3430
UPOKOJENKO
bi vzela k sebi na brezplačno stanovanje in hrano. Naslov v upravi lista.	3437
(Tt/Ee dnevno'
BRASIL-MATTE
/ lSFOČic& DjIl.Sr
Z.ANDERJLE.
MARTIN SAFRAN.
sobo-črkoslikar, pleskar in ličar, Maribor. Slovenska ulioa 16, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter lih Izvršuje dobro In poceni.	2925
OPOZORILO
Varujte se moljev, zato prodajajte obnošene obleke, čevlje, godala, knjige, porcelan, starine Itd. v Grajski starinarni, Trg svobode 1. Plačuie najbolje.	2572
Prodam
POCENI NA PRODAJ
pet dobrih šivalnih strojev. Grajska starinarna, Trg svobode 1.	3446
ŠIVALNE STROJE IN KOLESA.
nove in rabljene, kakor otroške vozičke proda po najnižji ceni Aloj* Ussar, Maribor. Trubarjeva 9/1.	3443
ANTIČNA STARONEMŠKA JEDILNICA,
postelja, omara, mize, stoli, kuhinjska kredenca in razno drugo pohištvo ter predmeti, kakor tudi police se takoi zelo ceneno proda. Vprašati v upravi.	 3420
Kupim
DOBRO OHRANJENE MANJŠE VINSKE SODE kupim. Ponudbe pod »Jesen 20* na upr. Večernika. 3449
PLAČAM
Din 6.— do 7.— za kg avto-gumija. Justin Gustinčič, meh. del. Tattenbachova ulica 14.
Stanovanie
SOBO IN KUHINJO
oddaon. Studenci, Bolfenkova ul. 40. Ogleda se zvečer ob 6. uri.	3435
Sobo Uče
SOLIDEN ROKODELEC IŠČE
malo in ceneno opremljeno sobico. Naslov v upravi »Večernika«.	3444
Dllaško stanovanie
ODDAM SOBO
s posebnim vhodom (luč prosta) dijaku gimnazijcu z zaju-trkom in južino proti instruk-ciji. Naslov v upravi »Večev-nika«.	3439
SPREJMEM 4-5 DIJAKOV
na stanovanje in hrano za Din 400 mesečno. Tattenbachova ulica 16/111, vrata 19.
Sobo odda
LEPO. OPREMLJENO SOLN CNO SOBO pri parku oddani. Trubarjeva ulica 3a, »Vila Doris«. 3452
ODDAM SOLNCNO SOBO
z dvema posteljama dvema višješolcema. Vprašati v trgovini mesnih izdelkov. Glavni trg U.	3445
LEPO. OPREMLJENO, SOLN CNO SOBO
s posebnim vhodom oddam poceni s 1. oktobrom. Pra-protnikova 26. Krčevina. 3429
INŠTRUKTORJA REALČA^
za matematiko za četrti red iščem. Ponudbe pod »C®'
3447
trta real. sta.
gnn.« na upravo
BOLJŠEGA DELAVCA
sprejmem kot sostanovalca z dobro hrano. Ruška c. 29/1. 3436
Pouk
ENGLISH LESSONS
Miss Edith Oxley, Krekova ulica 18, od 1. oktobra. 3422
Kupujte svoje po* trebščine pri našli* inserentih I
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nam je nenadoma umrl naš dobri soprog, oče, stari oče in brat, gospod
Matevž Smode
posestnik v Sp.. Polskavi.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, 14. septembra ob 16. uri Iz hiše žalosti na pokopališče v Sp. Polskavi.
Sv. maša zadušnica se bo brala v petek, 15. septembra zjutraj v farni cerkvi.
Sp. Polskava, Jesenice, Maribor, dne 13. septembra 1933.
Žalujoča soproga z otroci.
/	**• kuvviii,	■	na ujji , t vvvi iui\a,	uuva iza« r	m«,	inot	3—------------------------------------------------------ ■	■	■	-	■	-
Izdajp,,konzfuscii^Jttttra« .V Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik:	RADIVOJ	RF.HAR	v	Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
V'	STANKO	JDfSIBLA'	v	Mariboru	'	^	v'