IVAN MARŠIČ JE DEJAL ŠOLARJEM
Jaz bi rad zdravilnih rož
Slarši dela učencev in učenk osnovne šole »Levstikove brigade« s Škofljice ne bodo mogli očitati šoli, da njiho-vim fantom in dekletom ni skušala vcepiti Ijubezni do zemlje in dela na njej. $e več. Skuša jib z delom v pionirski zadnigi vpeljati v še premalo razširjeno pridelo-vanje zdravilnih zelišč. Čeprav običajno rečemo, da naj otroci povzamejo dobre navade staršev, bo (okral ta tok prevzemanja zanj verjetno obraten.
»Predsedenik združenja borcev Franc Habjan me je po slovesnosti ob poimenovanju šole 1984. leta seznanil z Ivanom Maršičem. Hitro smo se dogovorili za sodelova-nje,« se spomni za&tka te zanimive poti ranvatelj Janez Veršnjak. »V dobrem letu se je povezanost šele in obrtne delavnice za »zbiranje in predelovanje zdravilnih zelišč t IVAN MARŠIČ, Ravenska pot 26, Škofljica« izjemno razširila. Tako nam je Ivan priskrbel za naravoslovni dan dr. Toneta Wagnerja z Inštituta za hmeljarstvo iz Žalca, dal vse potfebščine za vzgojo zdravilnih raslin na polju v Želimljah, podaril šolski kuhinji čaj, ješpren, ovsene kosmiče, prispeval denar za postavitev čebeljnjaka in še bi lahko našteval izraze naklonjenosti našim šolarjem,« je ocenil rezultate tega sodelovanja najodgovornejši mož §kofeljske šole.
A vsaka medalja ima dve plati, pa smo vprašali Ivana Maršiča, zakaj je tako naklonjen mladim Škofjeljčanom?
»Vse je pravzaprav povezano s potrebami naše delav-nice. Čim več mladih želim usposobiti za gojenje in tudi nabiranje zdravilnih rastlin in zelišč. Z dobrim plačilom pa jih hočem prepričati, da je to delo lahko pomemben redni ali dodatni vir zaslužka. To je dolgoročna usmeri-tev. Trenutna pa se glasi: nikakor ne morem dobiti toliko naravnih sestavin za pripravo čajne mešanice, zeliščnih kapljic in zeliščnega mazila, kot bi jih potreboval. Letos bi moral zbrati štiri tone ovsa, tono mete, in še pet ton 35 zdravilnih rastlin. Pa kaže, da jih bom dobil le osem ton. Za prihodnje leto rabim trinajst ton teh naravnih sesta-vin. Po naših izdelkih sprašujejo od ZDA do Avstralije,« je premišljeno, a določno povedal zvesti družabnik šicof-ljiških uiencev.
Vrnimo se k opisu dela pionirske zadruge. Vanjo je vključenih 23 učencev in učenk. Sedem je izjemno prid-nih. Predsednik zadruge Piškur je celo požel oves z njegovo kosilnico. V veliko pomoč Škofljičanom so tudi učenci iz Želimelj. V bližini te šole ima zadruga namreč pol hektara veliko polje. Na polovici zemljišča so posejali oves, na drugi polovici pa poprovo meto.
Ovsa so naželi 303 kg in dobili celo rastlino plačano po 400 din za kilogram. Mete pa je bilo po dveh obiranjih okrog 180 kg. Za oddane rastline so prejeli okrog 200 tisoč dinarjev. Polovico denarja so vezali, iz preostalih sredstev pa so kupili orodje (dosedaj so ga prinašali otroci in predvsem zelo marljiva snažilka), seme, mate-rial za čebelnjak in ureditev njegove okolice. Najbolj marljivi sodelavci zadruge pa bodo obiskali za nagrado vrstnike v Radovljici.
»Ta uspeh nas je spodbudil, da bomo pridelovali zdra-vilne rastline (oves, poprovo meto, ognjič, cikorijo) tudi na njivi na Barju,« je z zadovoljstvom napovedal ravna-telj in pristavil: »Upam, da bodo učencem kmalu sledili doma tudi starši.«
»Številni pripovedujejo o težavah, s katerimi se spopa-dajo družine z nizkimi dohodki,« je poprijel za iztočnico
»Po vojni je zasluiila naša država pne devi-ze s prodajo zelišč. Tudi sedaj je veliko povprašeraHJe na sve-tovnem trgu po tem, a mi se nikakor ne mo-remo odločiti, da bi poprijeli za to teliko možnost,« je segel v širši gospodarski pro-stor lvan Maršič.
»l\a šoli so najprej predlagali, da bi pri-delovali krompir. Ver-jel sem ponudbi Ivana Maršiča in moram re-či, da smo resnično zadovoljni z uspehom pri pridelovanju ze-lišč,« je povedal Janer Veršnjak.
Ivan Maršič,« a nihče noče pobirati velikih sredstev, ki se skrivajo v zdravilnih rastlinah na barju. Tam raste samo niklo melisa, z majhnim naporom pa bi lahko pridobivali tudi proso, ajdo, poprovo meto, baldrijan, kopriva ognjič in še številne druge zdravilne rastline. Pa ni ljudi, ki bi bili pripravljeni obirati ali pa sejati in pridobivati.«
STANE JESENOVEC