tev. 198 MMm plataia t pjgM (Mi onwt» »Uprti)
Uhaja — tzvzemSi ponedeljek — vsak dan ijmraj. — Urednlftvo: ulica Jrsntttta Asiškega štev. 20, L nadstropje. * Dopisi naj se po91ja|o ured-ilftvu. — Nefrankirana pisma ae ne sprejemajo, rokopisi te ne vračajo. — "tdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik koosordj Usta SdinosH. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol eta L 32.— in ceJ> leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave Štev. 11-57.
V Trstu, v nti
21. avgusta 1921
Posamezna številka 20 stotink
Letnik XLVI
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računaj« t firokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm pa 40 stol« osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L oglasi dena/nih zavodov, mm po L Z — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročniški In reklamacije se poSiijsjo IzkljuSao upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv* Frančiška Asiikega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57*
Ako govorimo o italijanskem fašizmu,
voriti mor?mo seveda tudi o njegovem organizatorju Benitu Mussoliniju. Ustva* ritelj fašizma je bil pred svetovno vojs 10 izrabita osebnost v italijanski socia* istični stranki in glavni urednik, oziro* na ravnatelj njenega glavnega glasila »Avantija!«. Ako hočemo razumeti njp 40V0 politiko, ne smemo prezreti, da je 3enito Mussolini preživel svoja mlada .leta v inozemstvu, kjer je trpel kakor ogromna večina italijanskih izseljencev veliko bedo in pomanjkanje.
Mussolini je imel priliko videti, kako trdo življenje imajo italijanski delavci po svetu. To je vzbudilo v njegovem brcu mržnjo proti izkorišča jočemu kapi® tahj. Videl pa je tudi nekaj drugega, kar So opazovali tudi drugi socialistični pr* -<»ki v inozemstvu, da je namreč itali« danski izseljenec še bolj zatiran kakor drugI delavci. Iz Italije so se pred vojno selili v ogromni večini le priprosti de* *avci, ki so bili brez vsake naobrazbe. Xato so morali opravljati najbolj na« vatina, najbolj težkai, najslabše plačana dela. Od tod njih zelo težki gospodar* !iki položaj, od tod omalovaževanje i ta* lijanskega delavca v inozemstvu. Ne le *n*iščanstvo, marveč tudi bolj izobražen •n boljše plačan proletariat je omalovas £eval laškega delavca.
Vse to je moralo vtisniti svoje sledi v mlado Mussolinijevo srce, vse to se izTa-v njegovem poznejšem političnem življenju. Mussolini je postal navdušen focialist. Toda njegova impulzivna nrav Re ni mogla —- iz navedenih razlogov — shraniti nacionalizmu, Mussolini je v Lrretovnem kapitalizmu videl ne*le svoje* £» razrednega, marveč tudi svojega na? sodnega nasprotnika*.
Ob izbruhu svetovne vojne je Musso* Sinijev narodni čut premagal njegov so* »TtaJizem. Njegovo socialistično prepriča* nje je slonelo mnogo bolj na njegovih •čustvih nego na znanstvenem spoznanju. To srečujemo često tudi pri drugih so* cfaHstičnih voditeljih vročekrvnega itali* janskega naroda. Mussolini se ni mogel sprijazniti z mednarodno politiko svoje stranke. Zato je izstopil iti začel v svo* jem listu »II Popolo d' Italia« ognjevito propagando za narodno vojno ter otvo* rnl boj proti socialistični stranki.
Povojni sc je prestrašil komunistične* £a gibanja, ki je pretilo Italiji z revolu» cijo. To bi pomenilo namreč polom Mus*
soHnijevih narodnih idealov. Ustvaril ;e fašizem, ki bi se bil moral po njegovih namerah boriti proti socialfetičm stranki ne zato, ker je nositeljfca socializma, marveč zato ker je vzrok vsega medna* rodnega in protinarodnega gibanja.
Naravno, da je imel na svoji strani vse one, ki so od zmage pričakovali bolj* šo bodočnost Italije. Poleg tega je imel na svoji strani' tudi vse one, ki v socia* lizmu vidijo svojega razrednega nasprot* nika. Ti so z veseljem pozdravili Musso* •ini j evo prctisocialistifcno akcijo. Musso* iin3 je hotel torej ubiti internacionali= zem v delavskem gibanju in spraviti pro* letariat v narodne vrste. Ustvariti je ho* tel torej v Italiji narodni socializem po klasičnem češkem vzorcu. Seveda noče* mo s tem reči, da se je Mussolini zagledal ravno v češki narodni socializem; toda njegovi nazori so ga avtomatično tirali na to pot.
Sedanja kriza v fašiizmu nam doka* zuje, da so razmere močnejše, nego je volja posameznih voditeljev. Fašizem se je vsled pritoka kapitalističnih elemen* tov spremenil v čisto protisociaftstično gibanje, kar nam posebno očitno doka* zuie fašizem v naši deželi'.
Kakor se je Mussolini pfred svetovno vojno ustrašil mednarodnega načela v socialistični stranki, tako se je sedaj: zo* pet zbal kapitalizma, ki mu iz fašizma reži nasproti v svoji najbolj odurni in krvoločni obliki Odstopil je od vodstva organizacije, ki jo je sam ustanovil
Kaj bo s fašizmom po odhodu Musso* linija? Mi smo trdno prepričani, da bo kljub njegovemu odstopu fašizem nada* ljeval svoje delo, kakor se je tudi socia* lizem nemoteno naprej rajzvijal, ko mu je Mussolini dal slovo. Kakor ima socia* lizem svojo zgodovinsko nalogo, tako jo ima tudi fašizem. Toda ne oni faši* zem, kakor si: ga je ustvarila Mussolini* jeva domišljija, marveč oni pristni proti? socialistični fašizem, ki se je proti nje* govi volji razvil v njegovi organizaciji in gai prisilil k odstopu.
Okoli fašizma se bodo sedaj — brez xM.ussolinija — še bolj nemoteno zbirali \si reakcionarni, protiproletarski, kapitalistični elementi. Poskušali bodo na* j-.eti vse svoje sile, da zaustavijo kolo človeškega razvoja. Postavili se bodo po robu proletariaitu, borecemu se za novo "en je.
Jugoslavija
Kralj Peter na mrtvaškem odru
BELGRAD, 19. Včeraj zjutraj ob 7*30 je došel dr. Milanovič v saborno cerkev ter o tvoril pokrov krste, v kateri leži Kralj, katerega je pomazilil z balzamom. Točno ob 8. uri, kakor je bilo objavlje* no, se je pričelo spuščati občinstvo v cerkev. Prebivalstvo je z vseh strani ob* kolilo saborno cerkev.
Cerkev izgleda veličastveno. Globoka črnina v cerkvi je izraz velike žalosti, ki se čuti povsod. Vsa vrata so okrašena s črnimi draperijami, ki segajo do tal. Od vratih stoje gardisti, ki so postavljeni tudi v cerkvi. Tudi tla so pokrita s črni* mi preprogami, istotako ikononosec, ste* bri, kraljeva stolnica, govornica in kor.
Sredi cerkve je postavljen katafalk, na katerem se nahaja krsta s truplom po* ko j nega kralja. Okoli krste stoji osem velikih sveč, spredaj dva srebrna angela in na vseh štirih straneh ob vsakem vo* galu krste veliki kropilniki. Ob straneh stojita po dva častnika z golima sablja* ma. To so častniki belgrajske posadke, ki se menjajo vsako uro. Za krsto proti "lavi kralja stoji klečalnik z evangelijem. ~ Okoli katafalka stoji 14 gardnih voja* kov v svečanem kroju, ki tvorijo velik krog. Katafalk, na katerem leži krsta, je obvit s trobojnico. V krsti je svinčen vložek, a krsta sama je plevlečena s sv** lo. Zunaj je krsta iz hrastovega lesa. Po* krov je znotraj prevlečen z belo svilo s čipkami. Preko pokrova je široka držav* na zastava z zlatimi resami, ki vise pre*
Kraljev obraz je nekoliko potemnel, vendar pa je ostal v njem izrztz blago* sfi in dobrote. Velika množica občinstva, ki prihaja skozi severna in odhaja skoz* južna vrata, se pomika neprestano mimo krste. Dostop je dovoljen do krste same.
Pogreb kralja prevzame dunajski
pogrebni zavod	•
DUNAJ, 19. Občina Dunaj, ^ mestni pogrebni zavod, je prejela od jugoslo* venskega poslanika na Dunaju vabilo, da prevzame vse priprave za svečani pogreb kra&a Petra I. Mcsmu pogrebni zavod se je temu vabilu od'ZvaL Podnadzornik nuestnega pogrebnega zavoda Ludvik M oder le se je odpeljal s posebnim vla* kom v spremstvu zastopnik* jug oslove n* skega poslaništva na Dunaju in večjim šievilom uslužbencev pogrebnega zavo* da v Belgrad. Z istim vlakom je odšlo iz Dunaja 6 vagonov z vsemi potrebnimi pripravami za svečani pogreb.
Venci na krsti kralja Petra
BELGRAD, 19. Do sedai je naročenih v cvetličnih trgo^Vmah do 1000 vencev.
poklanjajo vence na oder pokoj, kra* lja. Med njimi se nahajajo tudi venci z na.pisi: »Zaščitniku slobodne štampe — Jugoslovensko novinarsko udruženje«, »Svome velikom kralju heroju Petru I. od duboko ožaleščenih dobrovoljaca sre* za trdbinjskog kršne Hercegovine«, »Brezsmrtnemu kralju i četniku — U* druženje srpskih četnika«, »Kralju mu* čeniku — Hriščanska zajednica mladih ljudi«.
Sožalje grške vlade
ATENE, 19. Ko se je zvedelo za smrt kralja Petra I., je odšel zunanji minister Baltazi takoj v poslaništvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, da izrazi v imenu grške vlade sožalje. Vlada je o smrti takoj obvestila kralja Konstanti* na, ki se nahaja na fronti ter odredila trodnevno žalovanje. Na ministrstvih in ostalih državnih poslopjih so zastave spuščene na pol droga. Grška delegacija ki bo zastopala grško vlado pri pogrebu kralja Petra, še ni določena.
Sožalje konzularnih zastopnikov
ZAGREB, 20. Tukajšnji konzularni zastopniki tujih držav so danes pose* tili pokrajinskega namestnika g. Juraja Demetrovića in mu izrazili sožalje p ovo* dom smrti Nj. Vel. kralja Petra I. Raz poslopij, v katerih so nastanjeni konzu* lati, vihrajo črne zastave.
Počaščenje spomina kralja Petra
BELGRAD, 20. Vlada je sklenila, da se morajo ohraniti vse relikvije po pok. kralju Petru L kot narodne svetinje; so* be, v katerih je zadnji čas prebival kralji Peter I., pa ostanejo v neizpremenjenem stanju.
Žalna seja zagrebškega mestnega sveta
ZAGREB, 20. Tukaj se je vršila žalna seja mestnega zastopa. Sklenili so izdati proglas na meščanstvo, da razobesi črne zastave in da se udeleži v največjem) številu žalnih prireditev. Koncerti, kino* predstave in vse zabave so odpovedane. Lokali se zapirajo ob 11. uri.
Žalna seja na ljubljanskem vseučilišču
V Ljubljani zboruje vseučiliška komi* sija za izenačenje vseučiliškega zakona in fakultetskih uredb. Predsednik komi* sije, belgrajski rektor profesor Bogdan Gavrilovič, osebni prijatelj umrlega kra* lja, je imel v žalni seji te komisije nago« vor:
»Njegovo Veličanstvo kralj Peter je umrl. Njegov veliki duh plava v nebeš* kih višinah, med nami biva samo še nje« govo telo. Mi val vemo, kaj je naš veliki pokojni kralj igvrčil za svoj narod in za domovino. Ne bom govoril o tem. O
- vTviuiiiui ugovman ao iuuu vencev, tem bo sodila zgodovina in mu bo brez se korporacije in mnogo privatnih osdb dvoma odločila ono visoko mesto, kate*
ro si je sam s svojim delom izvojevaL Naglašam pa, da so velike zasluge nje* govega dela v sledečem« V brezprimerni veri v Boga, v brezpriidernem spoštova* nju i vršenju božjega zakona, v brezpri* mernem junaštvu, T brezprimernem patriotizmu i v trdni veri v moč in v hi* storično*kulturno poslanstvo svojega na* roda. Štejem si v posebno dolžnost, da to naglašam med z edin j enimi sinovi e* nega naroda v tem domu (vseučilišču), ki je v prvi vrsti poklican, da stopa po poti, ki jo je tako jasno začrtal naš ve* liki kralj. Prosim vas, da v tihi molitvi zakličemo: Bog da mu dušu prosti! Mir pepelu njegovemu! Slava mu!
Novega kralja Aleksandra pozdravil prvi bolgarski kralj
BELGRAD, 19. Boris, kralj bolgarski, je prvi čestital kralju Aleksandru povo* dom njegovega nastopa prestola.
Zaprisega kralja Aleksandra v Parizu?
PARIZ, 20. Kakor sc doznava, so kra* lja Aleksandra, ki je bolan na slepiču, včeraj operirali. Zdravniki so upali, da ga ne bo treba operirati, toda vest o oče* tovi smrti je Aleksandra tako vznemiri* la, da je hotel na vsak način vstati!. Vsled tega se je njegovo stanje shujšalo in operacija je postala neizogibna.
Kakor javljajo nekateri listi, se je na* haj al Aleksander v kliniki zaradi neka* tere stare rane na stegnu, ki jo je dobil na bojišču in ki se mu je odprla. Nena* doma pa se jje k temu pridružilo še vnet; je slepiča.
Po vesteh iz Belgrada pride te dni v Pariz posebno odposlanstvo zakonodaj* ne skupščine, pred katerim bo Aleksan* der prisegel. Po določbi ustave mora no* vi kralj priseči tekom 10. dni po zasedbi prestola.
Aleksandrova prisega se odloži?
LJUBLJANA, 20. »Jutro« javlja iz Belgraida: Kakor je izvedel vaš dopisnik iz zanesljivega vira, je ministrski svet opustil namero, da bi posebno odposlan* stvo skupščine zapriseglo kralja Alek* sandra v Parizu na ustavo. Kralj Alek* sander bo prisegel šele po svojem po* vratku v Belgrad, do tedaj pa bo izvrše* val kraljevo oblast ministrski svet. O vprašanju bo končno odločil ministrski svet na svoji prihodnji seji.
Ministrski svet ukazal izprazniti Baranjo
BELGRAD, 20. Ministrski svet je na svoji zadnji seji sklenil dati ukaz naj jugoslovenske čete izpraznijo baranjsko pokrajino.
Izpraznitev Baranje. — Delavstvo beži V Jugoslavijo
LJUBLJANA, 20. »Jutro« javlja iz Pečuha: Kakor je izvedel vaš dopisnik, so dobile naše oblasti sinoči iz Belgrada ukaz, da takoj zapuste Pečuh in Ma* džarski pripadajoči del Baranje. Evaku* acija se je pričela ob dveh ponoči in bo končana do jutri zvečer. Veliki župan Rajić se preseli jutri z uradništvom v Dardo. Naše čete zapuste zasedeno po* dročje v ponedeljek. Kakega odpora ni pričakovati. Okoli 5000 delavcev in me* ščanov je prosilo naše oblastil da se smejo izseliti v Jugoslavijo. Vlada je ukrenila vse potrebno v tem oziru. Od rudarjev jih je ostalo samo okoli tisoč na delu, okoli 3000 pa se jih je s posebnimi vlaki odpeljalo v Jugoslavijo.
Bolgarska
Ferdinand se ne skuša povrniti na Bolgarsko
SOFIJA, 20. Neka uradna nota zani* kuje vesti, ki so bile objavljene v ino* zemstvu o poskusih bivšega kralja Fer* dinanda, da bi se povrnil na Bolgarsko. Bivši kralj se po svoji odpovedi ni ni* kdar približal k bolgarski meji.
Bolgarska vlada ne more dobiti prostovoljcev
SOFIJA, 20. Bolgarski dopisni urad javlja, da se je kljub napornemu priza* devanju bolgarske vlade za sestavo pro* stovoljske armade in kljub zelo povolj* nim pogojem za novince prijavilo samo 98 prostovoljcev. Javno mnenje je vsled tega zelo vznemirjeno. Listi naglašajo, da je po razorožitvi mffr bolgarskega ljudstva v nevarnosti. Vprašujejo se, s čim naj bolgarska vlada spričo popolne razpustitve armade jamci za varnost bolgarskih mej in za notranji red.
Sojenje Radoslavove vlade
SOFIJA, 20. Na podlagi obtožnice proti vladi bivšega ministrskega pred* sednika Radoslavova, ki je napovedal 1. 1915. Srbiji vojno, se bo generaloma Ge* kovu in Bojadijevu sodilo ih contuma* cia. Pred sodišče je bilo povabljenih 180 prič. Med njimi je nekoliko bivših mini« strov, poslancev žn diplomatov«
Rušila
Izjava generala Bruailova. — Njegovi odnofiarji s sovjetsko vlado
DUNAJ, 19. List »Novyj Put« je ob* javil pogovor svojega poročevalca z ge* neralom Bnntfkmm. Pogovor se je kal o vprašanju, aH je nor napad na vfetsko Rusijo mogoč te verjeten.
Nimam dovolj podatkov — je rekel Brusilov — da bi mogel iscrpno odgo* voriti na ta vprašanje. Vsled tega ga bom cromafeal s čisto teoretičnega stališča.
Mislim, da je napad na Rusijo od zunaj malo verjeten. Sedaj smo v avgustu^ in zima se približuje. Za napad na takšno deželo, kot je Rusija in spričo položaja, v katerem se nahajajo njena prometna sredstva, bi bila potrebna armada neko* liko miljonov mož, dalje ogromne pri!* prave operacijskih oporišč in armad* nega ozadja in slednjič ogromne irmo* žine streliva. Ali je vse to pripravljeno ali ne, ne vem. Zraven tega bi morala zasedna armada preskrbovati prebival-ftvo zasedenih krajev s hrano, kar bi v sedanjem položaju naših čet bilo ne* mogoče.	'
O svojem razmerju napram sovjetski vladi je rekel Brusilov sledeče: »Jaz se pokorim volji ljudstva. Ljudstvo ima pravico imeti takšno vlado kakor hoče. Lahko se ne strinjam s tem ali onim na* čelom postopanja sovjetske vlade, toda priznavam, kar je 'zdravega v njenem bistvu, in rad posvečam svoje moči bla* gin ji svoje ljubljene domovine.«
Rusija zahteva svoje brodovje nazaj
BERLIN, 20. Iz Moskve javljajo, da je ljudski komilsar za vnanje stvari ČiČerin obvestil vse vlade, da smatra ruska vlada za rusko držarvno last vse brodovje nek* danje ruske prostovoljske mornarice in severne pamiške družbe, ki se nahaja v inozemstvu in da ne priznava nikakih kupčij, ki se tičejo tega brodovja.
Nove smeri ruske gospodarske politike
RIM, 20. Italijansko*ruska radiotele* grafska agencija javljia iz Moskve z dne 16. avgusta: »Svet ljudskih komisarjev je objavil načrt za udejstvitev nove sme* ri gospodarske politike. Na podlagi skle* pov 10. kongresa komunistične stranke poudarja svet ljudskih komisarjev po* trebo, da sindikati odločno sodelujejo pri organizaciji proizvajanja, dela itd.
Delovanje sindikatov mora odgovar* jati novi smeri gospodarske politike, ki gre za obnovitvijo industrije. Da se pre* preči gospodarsko propadanje države, je treba uporabiti ta le sistem: Država prevzame direktno vodstvo posameznih delov industrije in gotovega števila veli? kih in važnih podjetij. Poslovanje teh podjetij je mogoče samo v mejah, ki jih dovoljujejo materialna in finančna sred* stva, dana na razpolago od države. Pod* jetja pa lahko izpopolnijo ta sredstva in imajo v ta namen pravico, da vnovčijo del svojih proizvodov za nakup manj* kajočih predmetov.
Mezda, vštevši prehrano delavcev pri teh podjetjih, mora biti zajamčena in bo odgovarjala doseženim uspehom. Pod* jetja, ki niso vključena v to skupino, se morajo dati v najem zadrugam, družbam in zasebnikom. Država bo tako rešena vodstva majhnih industrij in tvornic. Upoštevajoč pa koristnost male roko? delske industrije, se bo ukrenilo, da ro* kodelci in profesionisti lahko res razvi* jejo produkcijo m svobodno razpolagajo s proizvodi svojega dela.
Osrednji sindikatska svet mora rešiti vprašanja, ki se tičejo življenja delav* cev v podjetjih, oddanih v zakup, in si* cer na podlagi skupnih dogovorov, slde* njenih med sindikati in upravami podje* ti j. Morajo se tudi ukreniti ukrepi za razvoj izmenjavanja državnega in 'za* družnega blaga, ne omejujoč ga na kra;* jevno izmenjavanje in izmenjavajoč, kjer je koristno, za denar. Treba je skrbeti za otvoritev posojilnic, ki bi izdajale posojila, da se morejo razviti stiki z inozemstvom. Gospodarskim ustanovam se mora dovoliti pravica, da se udeležujejo sklepanja- kupčij ih da po* šil j a jo svoja zastopstva v inozemstvo.
Svet ljudskih komisarjev je nato do* volil prodajanje vina, ki ne vsebuje več kot 15 stopinj alkohola.
Listi objiavljaljo nato navodila sveta ljudskih komisarjev glede primenitve nove gospodarske politike, in sicer: dr* žava sprejme v svojo upravo samo bolj* ša podjetja, katerim bo zagotovila su* rovine, gorivo in potrebna živila za os ob* je, in sicer z namenom, da se doseže, da bodo industrijska podjetja čim več nesla. Druga podjetja se bodo oddala zadru* gani. Ta večja odškonina bo silila delav* ce na bolj marljivo delo.
PARIZ, 20. »Matinu« poročajo iz Hel* singsforsa, da je sovjetska vlada vzpo* stavila zasebno lastnico hiš po mestih,
Italija
Italijansko * jugoslavenska pogajanja o ribolovu
BRIJONI, 20. Člani italijansko * jugo* slovenske komisije za pogajanja o ure* ditvi ribolova na Jadranu so se povrnili s poizvednega potovanja ob dalmatinski obaK. Komisija bo imela od danes dalje zopet svoje navadne seje.
Priprave za počastitev »neznanega ■ . vojaka«
RIM, 20. Včerajšnji »Messaggero« po* roča, da se bo počastitev neznanega vo* jaka vršila po sledečem razporedu: Po* brala se bodo trupla neznanih vojakov, ki sojpadli na Krasu, ob Piavi, na Grappi, Capo Sile in po drugih bojiščih, ter se bodo spravila v oglejsko cerkev. Tu bo posebna parlamentarna komisija izbrala truplo enega izmed neznanih vojakov. Ostanki dotičnega vojaka se bodo nato prepeljali s posebnim vlakom v Rim,
dočim se trupla drugih vojakov pokop«' Ijejo v zgodovinski oglejski cerkvi Voz* nja trupla, ki bo šlo v Rim, bo trajal* 24 ur, ker se bo vlak moral ustaviti mi vsaki postaji. Truplo bo prispelo v Rkn' 3. novembra in se bo z: velikimi sveča« nostmi preneslo v cerkev Sv. Marije de« gli Angeli, kjer bo izloženo ves dan in vso noč. Drugi dan se bo vršila poča» stitev trupla z veliko procesijo, katere se udeležijo kralj, vsa državna oblastvav zastave vseh polkov ter zastopstva po« sameznih polkov in mornarice. Na to se truplo neznanega vojaka pokoplje na »ol« tarju domovine«.	;,
Avstrija
Koliko papirnatega denarja je v prometu
v Avstriji
DUNAJ, 20. Tekom prvega tedna v' tem mesecu se je zvišalo število papir« natega denarja, ki se nahaja v prometu, za pol miljarde. Skupno število papir« natega denarja, ki se sedaj nahaja v pro« metu, znaša torej 54'6 miljard,	^
Francija
Zdravje kralja Aleksandra. — Protislov« ne vesti o operaciji
PARIZ, 20. V okolifci kralja Aleksan« dra niso nikakor v skrbeh radi kraljeve bolezni. Misli se, da je operacija nujna« Ako se bo morala izvršiti, tedaj se bo to zgodilo kmalu. Kralj se ne nahaja na kliniki, kakor se je poročalo, temveč je šc vedno v hotelu »Continental«. Priča* kuje se prihod dveh belgrajskih ki* rurgov.	__j
Anglija
Irsko vprašanje. — Kaj ponuja Anglijđ Ircem
LONDON, 19. Parlament tajne irske republike, ki se je sestal pred par dnevi v Duflinu, ima kot glavno nalogo pred seboj, da izreče svoje mnenje o predlo* gu angleške vlade za pomirjienje. Pogoji angleške vlade so bili naznanjeni vodi* tel jem irskih f eni juncev 20. julija U L. Odnosna listina se glaisi:
»Angleška vlada goji živo željo, da bi se napravil konec nesrečnemu razkolu med Irsko in Anglijo, ki je povzročil že toliko sporov v preteklosti in ki je sedaj« zopet pokvaril mir in skaizil blagostanje Irske. Angleško ljudstvo ne more vero* vati, da bi Irska ne mogla storiti kar sta storili Kanada in južna Afrika pri slič* nih okoliščinah in enakih ako ne večjih; težavah. Vsled tega je angleško ljudstvo, namenjeno ukreniti potrebno da bodo irski državniki lahko brez vsake ovire združili svoje napore za ustanovitev ir* ske države, ki bi prostovoljno sodelovat la z drugimi ljudstvi britanskega cesar* stva.
Navdahnjena s temi razlogi vabi an* gleška vlada Irsko, naj zavzame svoje mesto v velikem združenju svobodnih narodov, katerim vlada N. V. angleški kralj. Kot dokaz, da želi zbrisati stare! prepire in dovoliti Irski, da bo lahko s krepkimi upi gledala v bodočnost, pred* laga angleška vlada Irski, naj takoj sprejme ustavo dominiona z vso oblastjo in vsemi pravicami, ki jih takšna usta* va vsebuje. To se pravi, da bo Irska ime*' la popolno davčno in finančno avtono*! mi j o, da bo imela svoja sodišča in svoje! sodnike, da bo imela svojo armado za| notranjo brarnbo, svoje orožništvo in' svojo lastno policijo, da bo irnela v svo*' jih rokah upravo irske pošte in vseh1 drugih uradov, ki so v zvei s pošto, u*i pravo javnega šolstva, poljedelstvo, rud* ništvo, gozdarstvo; da bo imela v svojih; rokah vprašanja stanovanj, dela, brez*' poselnosti', prevoza, javnega zdravstva,! zavarovanja in trgovine z alkoholom; —i z eno besedo, da bo imela' vso oblast in« vso pravico, ki sta podlaga avtonomiji; dominionov, kateri se samii vladajo.
Angleška vlada je pripravljena takoj' izvršiti to uredbo pod sledečimi pogoji,! ki imajo po njenem mnenj.u življensko; važnost za Anglijo in Irsko, t. j. za de*; želi, ki sta srce angleške skupnosti.
l.Obe strani bosta priznali, da imata. Anglija in Irska skupne interese* kolikor; gre za brambo njunih koristi na suhem] in na morju. Irska se nahaja poleg An* glije in njena lega gre črez severne in j južne pomorske ceste, ki spajajo Ang&i jo z drugimi bratskimi narodi angleške! države, s svetovnimi trgi in drugimi ne*! obhodnimi izvori njene prehrane. Spri*1 čo tega dejstva, Id ga je narava vsilila ini ki ga ne more spremeniti noben držav*) nik, je bistveno potrebno, da vrši nad«! zorovanje morja okoli Irske in Angliji izključno le angleška mornarica; katerij
Prireditev v prid istrskimi žrtvam no OpHnaii, napovedana za danes, v nedeljo, je zaradi slabega vremena! m drugih ovir odložena na poznelli tas, bržkone na h
Stran TL
»EDINOST«
V Trsta, dne 21. arge 1921. i\
se bodo vsled tega morale priznati v ir* skih pristaniščih in na irski obali primer? ne pravice in svoboščine. . 2. Da bi ne nastala kaka ovira na ško* do gibanja za skrčenje oboroževanja, ki se očituje v tem hipu po celem svetu, se določa, da bo število domačih irskih čet primerno omejeno v razmerju s številom čet po drugih delih angleških otokov.
3.	Lega Irske je zelo važna tudi z ozi? rom na vojaško in civilno zrakoplov* stvo. Kr. zračno brodovje bo potrebovalo vse mogoče olajšave. V tem pogledu bo Irska važen sklep v razvoju zračnih cest med angleškimi otoki in severno Amen* ko. Zmenjeno je torej, da bo Anglija imela vse olajšave, ki so potrebne za raz? voj zračne brambe in zračnega prometa.
4.	Anglija upa, da bo Irska o svojem času in po svoji lastni moči v razmerju s svojim bogastvom prispevala k vzdr-ževanju mornarice, zrakoplovstva in ar* made angleške države. Angleška vlada predpostavlja dalje, da bodo po vsej Ir* ski dovoljeni prostovoljni nabori; pred« vsem nabori novincev za tiste slavne ir* ske polke, ki so tako dolgo in tako hra* bro služili Njegovemu Veličanstvu po vseh delih sveta.
5.	Dasi bo irsko ljudstvo imelo popok no davčno in finančno avtonomijo, je neobhodno potrebno, da se prepreči po* novitev prejšnjih sporov in da se one? mogoči j o pogubonosne trgovinske voj* ne med obema otokoma. Vsled tega se bosta irska in angleška vlada obvezali, da ne bosta sprejeli nikakih zaščitnih tarif in da ne bosta delali nikakih ovir svobodnemu prometu in svobodni trgo* vini med obema otokoma.
6.	Irsko ljudstvo bo sprejelo en del se* danjega državnega dolga Anglije in pla* čevanja vojnih pokojnin. Ako se obe prizadeti vladi ne sporazumeta med se* boj glede deleža, bo določil znesek tega deleža neodvisni razsodnik iz kakega dominiona Njegovega Veličanstva.
Na podlagi teh načel predlaga angle* ška vlada, naj se pogoji sporazuma med Anglijo in Irsko sestavijo v oblaki po* godbe, ki se bo začela izvrševati, ko jo potrdita angleški in irski parlament. An* gleška vlada si predstavlja to listitoo kot takšno, s katero bi bil napravljen konec starim sporom in s katero bi se pripra* vila pot za končni sporazum, ki bi bil v skladu s položajem in potrebami Ir* ske. Obliko svoje vlade bo določila Ir* ska sama. Irska pa mora priznati v pol* nem obsegu pravice, ki jih imata parla* ment in vlada severne Irske in ki se ne morejo odpraviti brez privoljenja tega prebivalstva, S svoje strani pa angleška vlada trdno upa, da bo vsa- Irska prizna* la potrebo složnega sodelovanja- Ircev vseh slojev in vseh ver. Zato bo angle* ška vlada z veseljem pozdravila dan, ko se izvrši ujedinjenje. Toda nikake ured* be ne more biti pod pogoj:', ki predvi* devajo nasilstva z ene ali druge strani in vodijo k prelivanju krvi, katero bi po to* pli želji vseh ljudi dobre volje moralo prenehati. Angleška vlada se obvezuje, da bo po svoji moči dala izvršiti vse po* goje, ki jih odobri vsa Irska, toda v no* benem slučaju ne bi mogla, sprejeti po* gojev, s katerimi bi se zanetMa na Ir* skem državljanska vojna. Angleška vla* da bo dala Ircem popolno svobodo, da določijo potom medsebojnih pogajanj, ali bi novo oblast, ki jo določi pogodba, snrejela celokupna Irska, tako da bi u* pravljal deželo en sam organizem, ali pa ločeno južna Irska zase in severna zase s skupnim upravnim organizmom, kate* rega naloga bi bila, da spravi v sklad skupne koristi, ali pa brez takega orga* nizma.
S temi predlogi je angleška vlada le na splošno orisala irsko uredbo. Podrob* nosti se bodo določile potom nadaljnih pogajanj, ki se bodo vršila, ako irsko ljudstvo naznani, da je sprejelo pričujo* ča splošna načela.,«
To so sloviti Llovd Georgevi predlogi za pomirjenje Irske. De Valera je odgo* voril na te predloge dne 10. t. m. V svo* jem odgovoru zahtevam popolno neod* visnost liske in izjavlja, da se Irska ne more zadovoljiti z domin ionsko ustavo. Čim jo prišel ta odgovor v London, se je sestal angleški ministrski svet in je se* stavil svoj protiodgovor. V tej listini an* gleška vlada zopet izjavlja, da ne bo ni* koli privolila v popolna neodvinost Ir* ske in opozarja Irce na izjemno prilož* nost, ki se jim nudi prvi krat V njihovi zgodovini.
Ves nadaljm razvoj irskega vprašanj* je potem takem odvisen od tega, ali bo irski parlament gornje načelne pogoje za angleško * irski sporazum sprejel aH od* klonil
Zaključitev angleškega parlamenta. —
Odločne izjave Lloyda Georgea o irskem vprašanja
LONDON, 20. Angleška gornja in dol* nja zbornica sta zaključili svoje zaseda* nje in sta se odgodili do 16. septembra. O irskem vprašanju nista zbornici niče* s ar sklepali, temveč sta le vzeli na zna* nje tozadevne izjave vlade. Lord Curzon je rekel v gornji zbornici, da odobravajo vsi angleški dominioni popolnoma pred* loge angleške vlade za rešitev irske* ga vprašanja. Tudi ameriški listi od obra* vajo te predloge. Lord Curzon je zaklju* čil rekoč, da je prišel čas odločitve o usodi Irske.
V doljni zbornici je poročal o istem vprašanju ministrski predsednik Lloyd George. Lloyd George je rekel, da je vse, kar je imela reči angleška vlada, po* ve dano v njegovih dveh pismih, ki ju je poslal De Valeri. Nobena dežela na svetu razen Irske — je Tekel dalje Lloyd George — ne oporeka, da je šla angleš* ka vlada s svojimi' ponudbami' do skraj* ne meje. Vlada je ponudila vse, kar je mogla, da bi se dosegel mir Irci sami dvo* mi j o ne toliko o predlogih kot takšnih, temveč o tem, ali je angleška vlada za« res voljna dati vse, kar obeta.
Nato se je Lloyd George doteknil po* čfitnic in je dostavil: Dva dogodka se lahko pripetita ,eden prijeten, drugi ne* prijeten. Prvi dogodek bi bil ta, da pride do sporazuma-. V tem slučaju se bo pred* ložil parlamentu takoj primeren zakon* ski načrt. Drugi dogodek b5 bil pa ta, da Irska odkloni angleške predloge. Z ozi* rom na vsebiho predloženih pogojev bi bilo to pravo izzivanje naperjeno proti oblasti krone in proti« državnemu edin* stvu. V tem slučaju bi se morali pred* vzeti primerni koraki. Vlada pa* jih bo predvzela samo v sporazumu s parla* mentom.
Llovd George je zaključil rekoč, da upa, da bo zmagala pamet in da irski voditelji ne bodo hoteli vzeti nase odgo* vornost za novo vojno.
Zveza narodov
Narodi prve in druge vrste!
RIM, 19. »Trfibuna« poroča: V Zvezi narodov je bila pred kratkim imenova* na posebna komisija, ki ji je bila naloga, da prouči vprašanje prispevkov posa= meznih držav za skupne stroške. Našlo se je, da "razdelitev teh stroškov ni bila enakomerna. Komisija je končala svoje delo in, kolikor se tiče Italije, pTedlaga, da- znašaj njen prispevek 1,645.786 fran* kov, t. j. za 347.245 frankov več ko do sedaj. Prispevek Francije in Anglije b2 pa znašal 2,291.242 frankov.
Obenem s tem predlogom je omenjena komisija izdala še drugi predlog, po ka* terem bi* se člani Zveze narodov razde* lili v narode prve in narode druge vrste. Italija in Japonska bi se šteli v drugo vrsto, dočim bi v prvo vrsto spadali Francija in Anglija.
»Tribuna« protestira proti temu, da> bi se Italija vteknila v drugo vrsto in se pri tem sklicuje na žrtve, ki jih je Italija do* prinesla za skupno zmago.
Seja Zveze narodov sklicana za 29. t. m.
PARIZ,- 20. Predsednik sveta Zveze narodov Išji je sklical izredno sejo na dan 29. t. m. Na tej seji bo Zveza naro* do v razpravljala o vprašanju Gornje Šle* z*je. Išji je naročil španskemu zastop* niku Quivonesu De Leon, naj sprejme funkcijo poročevalca o vprašanju Gornje Šlezije. Poročevalčeva naloga bo, da obvesti posamezne odposlance na stva* ren način o težkočah, ki so vrhovni svet prisilile, da je vso zadevo prepustil Zve* zi narodov, _ *.
Nemčija
Vanderlip o položaju v Nemčiji
BERLIN, 19. Wolffov dopisni urad poroča: Fmik Vanderlip, bivši predsed* nik new * yorške First National Bank, je dal pred svojim odhodom berlinskemu dopisniku »Associated Pressa« svoje mnenje o gospodarskem položaju Nem* čije. Kakor se zdi — je rekel Vanderlip — je malo upanja, da bi se dosegla rav* noteža v državnem proračunu. Vsled obilice-papirnatega denarjia, ki bolj in bolj narašča, bodo tudi cene bolj in bolj
naraščale m vrednost marke bo padala. Na ta način se bo omajalo tudi stališče vlade. Vanderlip je dostavil, da je pri svojih pogovorih z državnim kancelar* jem Wirthom dobil vtis, da se sedanja nemška vlada resno trudi, toda misli, da bodo njeni napori prazni, ker je nalo* ga, ki jo imajo pred seboj, prevelika. Vsled tega bo po VanderKpovem mnenju treba ublažiti zavezniške zahteve.
Trgovska pogodba med Nemčijo In Italijo
BERLIN, 20. Kakor se javlja, so se vr* šila pred kratkim med zastopniki nem* ske in itaKjanske vlade pogajanja za sklenitev trgovskega dogovora. Načrt te* ga dogovora je bil poslan italijanskemu ministrstvu za vnanje stvari na vpogled in v odobri tev. ___•—- - <
Ogrska
Aretacija komunistične organizacije v Budimpešti
BUDIMPEŠTA, 20. Pred par dnevi je policija zasačila v 8. okraju neko komu* nistično organizacijo, ki je imela zboro* vanje. Zborovalci so aretiran?. Izjavih so, da je imela organizacija, kateri pri* padajo, v načrtu izvedbo nasilnega dr* žavnega prevrata. Policija je zaplenila mnogo spisov, iz katerih je razvidno, da je bila organizacija v ozkih stikih z be* gunci na Dunaju._ :
Amerika
Brezposelnost v Ameriki
WASHINGTON, 20. Državni tajnik za socialno skrbstvo Daviš je objavil statistiko o brezposelnosti. Po tej stati* stiki je brez dela v premogokopni mdu* striji 250.000 delavcev, v transportni m* dustriji 800.000 delavcev, v trgovini 450.000 delavcev, v strojni, stavbni m drugih industrijah 3,900.000 delacev med hišnim osobjem 335.000 delavcev, skupaj 5,735.000 dclavcev!
Istočasno javljajo iz New Yorka, da je bilo zaposlenih v tvornic ah junija 1921. manj delavcev nego marca
Ker znaša število prebivalstva Zredi* njenih držav 110 miljonov, je stevLlo brezposelnih sorazmerno večje nego v Angliji, kjer znaša število brezposelnih 1,700.000, .f 5 __ - v : ,.t -
Turčija
Strahovit požar v mestu Skutari. — Več od 1000 hiš zgorelo
CARIGRAD, 19. Na azijski strani mesta Skutari je izbruhnil strahovit po* 2 ar. Več od 1000 turških in armenskih hiš je zgorelo. Zavezniško vojaštvo je prihitelo takoj na pomoč. Ponekod je moralo rabiti orožje proti -roparjem, ki so hoteli pleniti po gorečih, hišah.
Japonska
Japonska in washingtonska konferenca
TOKIO, 19. Bivši ministrski predsed* nik Okiema je izjavil, da bo japonsko odposlanstvo na washingtonski konfe* renči moralo odkloniti vsako mešanjle konference v določbe versaalleske mi* rovne pogodbe glede otoka Japa in Šan* tunga.	_✓
JososlovensM listi o smrii kralja Petra
LJUBLJANA, 20. Vse jugoslovensko časopisje je objavilo o kralju Petru dol* ge članke, v katerih poveličuje njegove velike zasluge. Malo vladarjev je zapu* stilo svet ob tako splošni žalosti svojega ljudstva. Ljubljanski listi so šzšli črno obrobljeni. »Slovenki Narod« posveča kralju Petru — »predsedniku republike«, kakor se je sam imenoval — kar cele tri strani, na katerih opisuje njegovo živ* ljenje. Svoj zelo toplo pisani članek za* ključuje s temi le besedami:
»Ko se je leta 1903. kralj Peter vračal kot svobodno izvoljeni vladar v Srbijo, ga je pričakovala na dunajskem kolo* dvoru truma srbskih, hrvatskih in slo* venskih akademikov. Pozdravili so ga prvič z vzklikom: »Živio jugoslovenski kralj!« Prvič je takrat jugoslovenska o* mladina vpričo sveta na glas povedala željo vseh Jugoslovenov.
Ta želja se nam je po težkih in strašnih 15 letih izpolnila. Kralj Peter je postal leta 1918. prvi jugoslovenski kralj. Le tri leta nam je kraljeval. Ostavil nam je
svobodno, uedinjeno Jugoslavijo In ide* alnega naslednika, ostavil pa nam je tudi spornih nase, orjaka, energije, nepodaj* nosti, poleta in uspeha, junaka, muče* nika, modernega heroja. In iz dna svoje prehvaležne duše kličemo:
Večna slava prvemu jugoslovenskemu junaku kralju Petru I. Osvoboditelju!«
»Slovenec« pravi med drugim: Ko se je včeraj ta tužna vest bliskoma razširila po vseh krajih naše države, so se vsa srca zopet zedinela v enem, odkritosrč* nem in globokem čuvstvu: v žalosti nad smrtjo sedeminsedemdesetletnega star* Čka, ki je bil ljubljenec svojega ljudstva, simbol našega zedinjenja, zgled dobrega vladarja in zvestega vojaka. Zvest vo* jak je bil kralj Peter: to je njegova naj* vernejša in najlepša karakteristika.
Zgled patriarhalnega vladarja, gospo* dar j a velike družine, kralja po volji ljudstva, ta zgled je zbledel v zavesti modernega človeštva: kralj Peter ga je skozinskoz poosebljal, tako kot morebiti noben drugi vladar v Evropi. Kot vodja narodnih vstašev proti turškemu nasilju, kot vojščak v francoski armadi, kot vr* hovni vojskovodja v balkanski vojski, kot generalissimus srbske armade v sve* tovni vojski, ko morda on edini ni. obu* pal nad svojo domovino, povsod se je izkazal za moža, ki mu je dolžnost vt* hovni zakon v življenju. Peter ni iskal šumne slave v javnosti, ni potreboval u* metnega pretiravanja svojih del in laska* nja od strani plačanih lizumov, bil je zadovoljen, da je storil svojo dolžnost kakor poslednji vojak svoje armade. Zato pa je doživel, kar je bilo dano le malokateremu nositelju vladarske kro* ne: da se je kmalu po navideznem po* polnem propadu države, ki so jo so vraž? ne avstro * germansko * bolgarske čete preplavile kakor besni val malo pečino, zonet vrnil na svoj prestol ne kot vladar Srbije, ampak kot kralj vseh treh jugo* slovanskih plemen, kot kralj Jugoslavije, za kar ga je bila namenila vsekdar pra* viciia in modra previdnost božja.
Ni dolgo užival zmagoslavja svojega rodu — zaključuje list — osvobojenja vseh jugoslovenskih rodov, zmage pra* vice nad nasiljem in krivico, toda užil jo je v polni meri! Nad grobom zvestega vojaka in vzornega vladarja žalujejo da* nes vsi sinovi Jugoslavije, združeni v eni državi, gotovi zanjo, če treba, posta* viti na kocko vse, kakor je to storil on, prvi naš narodni kralj, in osvoboditelj.
Večna slava kralju Petru!
»Jugoslavija« pravi: Kralju Petru je bilo usojeno, videti in doživeti izpolni* tev najvišjih narodnih ciljev, ki so pre* vevali narod od Vardarja do Triglava, onih ciljev narodne svobode, s katerimi je začel borbo njegov ded Karadjordje, s katerimi se je boril princ Peter po bo* sanskih gorah, in onih naposled, s kate* rimi je začel kot kralj vlado v Belgradu. Danes, ko se je zaključila življenjska pot kralja Petra Kaaradjordjeviča, misli* mo na bodoče rodove, ki bodo na njego* vo dobo gledali kot na eno največjih v narodni zgodovini, vredno, da se postavi ob stran veliki dobi velikega) Dušana. Kraliiu Petru slava!
»Naprej« je kratek: »Srbski narod je v tej vojni mnogo trpel, vsa vojska je morala bežati, se umakniti iz dežele in po skoro petletnem bojevanju se je vrinila.
Kralj, ki je v teh dneh kraljeval, je preminul. Peter KaragjorgjevLč je preži* vel burno svoje življenje, ki ga je gnalo v svet in pozneje v domovino. Kot mlad princ je bil radikalen. O njem pripove* dujejo, da je bil republikanec, da je za* hajal in se gibal zlasti v Švici v sociali* stični družbi, ter da je občeval tudi z Bakuninom.
S kraljem Petrom je preminula žilava osebnost z bojevitim značajem, ki je bi* la kakor rojena za menta-liteto srbskega naroda.«
Zagrebške »Narodne novine« pišejo: Z vencem zmage na glavi, v skromnem dvorcu sredi zgodovinskega r>arka je za* pri kralj junak svoje trudne oči. Milijoni vernih sinov se v duhu zgrinjajo okoli njegovega odra, da mu zakličejo posled* nji »Z Bogom«. Danes še ne moremo popolnoma videti njegove veličine, ker smo mu preveč blizu. List navaja nada? lje najslavnejše dneve Kralja Petra in pravi, da bodo skoro minula tri leta od onega slavnega dneva, ko je pra\i».ik Karagjorgjevićev v imenu kralja Petra I. proglasil ujedinjenje vseh južnih Slo=
PODLISTEK
Rene Thevenin«	_____
Železni malik
Ujetnik je bil privezan na neki kol, zasajen na koncu skednja. Nesrečni človek je bil mož kakih Štirideset let, nizke postave, ali kakor se je zdelo — velike energije. Oči so mu bile črne, udrte, brada gosta, nos orlovski. Obraz mu je rezala rdeča črta sveže rane. Morali so ga zajeti po obupnem boju, kajti zdel se je oslabljen. Okoli njega so stali zmagovalci, zbrani v skupino. Bilo jih je okolo Šestdeset. Spričo pomembnosti krutega slavja, ki se je pripravljalo, so Indijanci gotovo povabil tud sosede. Ženske so se držale na strani kot enotavne gledalke. Skoro vse so imele na sebi kos blaga iz kotona, ki jim je, ovit na prsih, visel do kolen, tako, da so bile roke in leva rama gole. Imele sp blesteče črne lase, mastne in redke. Skoz kožo usev so jim bi potegneni mali kosi bambusa. Nekatere so i-mele obešen na spodnji ustnici lesen obroč, obdan z raznobarvnim perjem. Možkim, visokim, mišačavim, divjim m samozavestnim, je bilo tnlo prekrižano s črnim i risbami. Lasje so jim bili skoro tako dolgi, kakor oni tenak, a zloženi so bili ▼ kite, ki so pn padale na obraz in z obraza — tu pa tam — na prsa. Nekateri so imeli okol roke obroč z kačje
kože in na privesku torbo iz palmovih niti, v kateri so nosli lovske n toaletne potrebščine. Drugi so bili praznično opremljeni, ovenčani s krono iz perja.
Ovratnic eso jim bile iz raznih predmetov in raznobarvne, zobje opičje, perje tičje, blesteče kot smaragdi, topasi, ali rubini.
Skoro vsi so bili oboroženi s sulico, neizogibno sulice, ki ima bojevati Indijanec vedno pri sebi.
Nekateri so bili oboroženi tudi s strelnim lokom, četudi to orožje ni bilo namenjeno ujetniku, ker so določili zanj počasno mučenje, počasno in tako' gotovo smrt. Po običaju ndijancev glede postopanja s sovražnikom, ki so ga ujeli živega, je imel služiti kot tarča in v igro otrokom.
Slavje je imelo začeti. Nedaleč od ujetnikov se je kakih dvajset Indijancev, osmih do dvanajstih let, kričaje in smeje se od radosti, postavilo v vrsto in so pripravljal orožje. Eden dečkov se je potisnil naprej, kretenj njegovih ni ovirala nikaka obleka. Držal je v roki strelni lok iz lahne trstike, zastrupljen na lesenem koncu.
Kakih štirideset korakov od te človeške tarče je deček naperil in paKica je Uhiih žvižgaje. Ujetnik m ni ganil, ni poveril ofin-sa. Gledal je naravaoat panda* in adalo m fr. da ga nič ne pse trasa, ka ne je agaifn okolo njega. Prresm. tekmec« je sWdfl dn^t Ta Jnj
dolgo ciljal, ali ni zadel: projektil je padel na tla sredi poti.
Začeli so znova.
Tretji je bil bolj spreten. Njegova puščica se je zadrla v obleko ujetnika, kjer je postavila črno sled. Takoj na to se je postavil četrti strelec, dvanajstleten dečko, gibčen m mi-Šičast, s vitlih mastnih las, razdeljenih na vrhu filave.
Privzdignil je lok inje z mirno m gotovo roko izstrelil puščico. Ta je zadela ujetnika naravnost v prsa, predrla obleko m se zadela v meso, da je nje zgornji del obtičal navpično
in tresoč se.	'	, ....
Odrasli bojevniki so pozdravil* z vskliki. Dečko se jim je odzval z vskliki divjega ve-
Ranjenec je zategnil obraz od bolečine, a se je hitro premagaL Rana sama na sebi m bilahuda, ker ae je pničica zarila lezakak centimeter v meso, i* katerega se niti m pokazale kri AHalo je bilo v da se je strašni atrup počasi rasširjaL Tak iafrd je deloval vspodbudno na druge tekmece m zažvižgale so hkratn mnoge pnJfiice. Nekatere so zadela tarčo, kar ja podaljševalo mučenje še ▼ hujši meti *	_
Ujetnik ni ofeCIfl še nubenih bolečin, če* prav sTem V«nrt naglo U*ala. Občutil je le a ameetn tnn in nekako oto-H m snto, ker je atrup le počasi
Hekaj iz zgodavrnejđiiJsResa rudnika
r Morala v Idriji.
Okoli leta 1840. se piše, da je moralič* no življenje v Idriji precej na nizki sto« piniji. Bile so nekatere tožbe in preiskan ve, ki so celo na Dunaju vzbudile sum, da pri eraričnem rudniku ni vse v redu. Zato vprašajo po vzrokih in zopet po sredstvih, kako bi se temu opomogla Trem možem so zaupal?, da Idrijo naj* bolj poznajo in da lahko z nasveti op o morejo.
Dne 4. septembra 1846. piše c. kr. go* sposka dekanu Antonu Kos, rudniškemu fiziku dr. Gerbecu m rudarskemu komi* satju Mayer«ju naj opišejo nravstveno stanje pri rudarjih in naj naevetujejo, kako bi se zboljšalo.
Prvi odgovori 16. sept. 1846, dekan Kot:
Prvič vzroki nemoralnosti: Najbolj vpliva ubočtvo. Zaslužek pri rudniku je pričel, stanovanje in drva so draga, v družini obila otrok, ktere naj preredi rudar z malo plačo. Sirote rudarjev so
vanov v eno državo pod svetlim žezlom narodne dinastije Karagjorgjevićev. Ti o* strana veličanstvenost zgradbe narodne* ga edinstva je zapuščina kralji Petra I. Narod ne bo nikdar dopustil, da bi so o-majali njeni temelji. Smela dejanja in poleg pravnuka KaTagjorgjevića naj nam bode jamstvo, da bo kralj Aleksander I. s svojimi sodelavci in s svojim narašča^ i jern še bolj utrdil temelje. Stoječ ob o* dru kralja se klanja vsa Hrvatska nje* govemu junaškemu spominu. Zatem pri* naša list dogodke iz življenja kralja ka; kor tudi proklamacijo vlade in vojake, k (čemur pristavlja opis življenja in delovanja kralja Osvoboditelja, kneza Alck^ sandra Karanjorgjeviča ter podrobni o-pis delovanja Nj. Vel. Kralja i^leksan* dra I.
»Agramer Tagblatt« piše povodom smrti kralja Petra: Prvi jugosloven&ki kralj je umrl in dobil svoie mesto v sve*-tovni zgodovini. Po dolgih brez >rimer* nih naporih in žrtvah za svoj n ;rod je danes kralj Peter mirno zasnul. Nikoli se ni. izneveril svoji nalogi, kateri je posvetil svoje življ-enje, tudi v naporih prognanstva je vedno deloval in mislil na svobodo iin ujedinjene svojega nar o-da, je pričel delovati in v malo letih na= pravil iz neznatne srbske državic drža* vo, ki zavzame vzorno mesto na BaLkas nu. Pa to še ni bilo dosti. Hotel je svojo nalogo popolnoma izpolniti, to je ujedi; niti ves veliki jugoslovenski. narod v ve; liki demokratični državi.
»Obzor« piše: Veliko delo, ki ga je za; čel Črni Juri, »Strah Stambula«, je do; končal in završil njegov vnuk. In izpol; nil je ono, o čemer so sanjali največji idealisti v našem narodu: skupil je vst zemlje solnčnega slovanskega Juga, n -širokem ozemlju od Triglava do Var; dar j a, od Jadrana do Turške.
To je delo Kralja, Borilca, Trpina, v katerega osebi je vsebovana velikost, bojevitost in mučeništvo našega naroda.
List opisuje nato borno pokojnikovo življenje in nadaljuje: »In nebo se je u; smililo potrtega starca in mu dale, da vidi končno na svoje oči: novo zgodo* vinsko tvorbo, ki je večja od Tomi slu; vove, Dušanove, Tvrtkoe itn vseh teh dr; žav skupaj ter raizen tega obsega tudi naj; mlajše jugoslovensko pleme Slovence.
In prišla je sjnrt! mrtev je kralj.
Za njim se bo ovila v črno mlada dr^ žava naša, in objokaval ga bo ves narod njegov. S ponosom se ga bodo sporni-njala nova pokoljenja.
Ž njim je odšel s tega sveta zadnji bojni junak, ki. ga je naša narodna pesem opeva, toda ime Petra Mrkonilća ne umira.
Hrvati čutijo danes z ostalimi svojimi brati splošno žalost in kličejo nad svo* jim mrtvim kraljem;.
Naj Mu bo večna slava v narodu, za katerega se je boril in trpel in katerega dostojen prvi sin je bil!
Belgrajske »Novosti« pišejo med dru> gim: Ugasnilo je življenje največjega narodnega heroja in mučenika. Umrl je najustavnejši kralj, najsvobodaumnejši, navečji v slavi in bolečini, ki je v dneh največje narodne žaloigre d-lil grenki) čašo izkušnje s svojffm ljubljenim naro; dom. — »Epoha« piše: Umri jc kralj v svojem poslednjem skromnem stanova; nju na Topčiderskem Brdu, tam, odivo; der so naše preslavljene baterije poslale krvnemu sovražniku pivi strel. Umrl jc zadovoljen s svojim polnim življenjem. Tradicija bo izročala zgodovino njego? vega življenja, narod pa ga bo stavil v vrsto Neman je, Dušana, Karagjorgja in Miloša. »Pravda« piše med drugim: S kraljem Petrom, iz vršilcem zaoblj ubije; nc misli troimenega naroda, se jc konja; la znamenita doba naše zgodovine, življenje, v kterem vidimo sijajne uspehe1 prepletene z bolestjo, preokreti in žalo* igrami in končno z neprimerljivim tri; umfom. S svojo smrtjo je kralj Peter odšel v carstvo naše narodne poezije. »Balkan «piše: Sodobniki) nc morejo o* ceniti veličine kralja Petra, ki kakor pol; bog pripada veliki) epopeji. — »Demo; kracija« pravi, poudarjajoč brezmejno, V najtežjih časih dokazano ljubezen kralj za( domovino in narod in naglasu; joč, da je bil eden od najustavnejših vladarjev. Kralj Peter je bil prvi vojak narodne svobode. Peter Mrkonjič je bil ljubezen Bosne in Hercegovine. Kralj Peter je bil nada Hrvatske, Slovenije Vojvodine in Dalmacije. On je bil vera Srbije, Južne Srbije in Črne gore. —
—^trn
ubožer, ki prosjačijo po mestu, vdove dobe le neznatno provizijo, pomagajo si sicer s čipkanjem, a v bolezni in starosti stradajo.
Nateplo pa se je še toliko tujih družin v mesto, ki odvzemajo postranske zaslužke rudarjem, a poleg tega ti tujci niso najlepšega vedenja. Od tod glavni vir nemoralnosti.
Ko je toliko ljudi v tesnem kotlu se začno znanja v zgodnji mladosti pri 15, in 16. letih. Takrat komaj v delo spre? jeti rudar le malo zasluži*, zaljubljen vedno le misli na svojo ljubo, vasuje po noči, nima zadostnega spanja m počitka. Ker že v zgodnji mladosti ni prave pod* lage, tudi v poznejšem življenju ni vse v redu.
Radi znanja je tudi lišpanje. Drug drugemu hoče dopasti, za to se nosi čez stan. Od tod razvesel j evan j e, veselice* godba fn plesi.
Zdravilo: 1. Ne pustiti tujih, ljudi brez posla in vzroka v Idrijo. 2. Rudar naj bo v nedeljah v uniformi 3. Rudaijem ki ae v bolj posnih letih ženijo naj ae tolika zviša plača, da bodo z družino stanu pri merno shajali. 4. Veselice s plesom naj
V Trata, dne 21. mgmU tjjfc
•EDINOST«
"Stran HL
»Beogradski Dnevnik« piše: Z imenom kralja Petra je zvezana največja poHtič* na preobrazba Srbije po njenem ovsobo* i en ju od Turkov. Z njegovim imenom je zvezano raširjenje Srbije leta 1912 in osvobojen je in ujedinjenje vseh plemen na slovanskem jugu. — »Vojnički glas* nik« s polnim pesniškim poletom poziv* lje vojsko in narod, da izkaže spoštova* nje mrtvemu kralju, ki ga je vodil na poti svobode. Obrača se na ves narod in kKče: Narod odkrij se, pokloni se stvaritelju svoje rešitve, svobode in uje* din jenja in spoštuj onega, ki ti je po vsem svetu raznesel slavo, dušo in tvojo veličino!«
Ljubljanski škofijski orcKnariat je po* vodom smrti kralja Petra I. izdal posebno žalno izdajo »Škofijskega lista« s sledečo vsebino:
Njegovo Veličanstvo kralj Peter I. je včeraj, 16. avgusta, ob polšestih popol* dan po dolgi in težki bolezni, ki mu je nalagala mnogo trpljenja, v 78. letu svo* je starosti in v 18. letu svojega vladanj!a
umrl.	„	.. --«
Slovenci katoličani kot zvesti držav* Ijani države u j edin j enega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev žalujemo ob krsti našega prvega kralja iz narodne dinasti* je Karagjorgjevičev ter izražamo svoje srčno sočustvovanje Njegovemu Veli* čanstvu našemu novemu kralju Alek* sandru. Hkrati prosimo Boga, naj poto? laži, podpira in blagoslavlja našega krp lja in našo vladarsko hišo ter da rast in moč in mir naši državi v splošni blagor ter časno in večno srečo vseh njenih dr* žavljanov.	t J.
Odrejam sledeče: . _ I
1.	V vseh župnih in drugih duhovni j* skih cerkvah škofije naj se razen po prejemv sporočila o smrti kralja (odlok škof. orainariata z dne 16. avgusta 1921) zvoni na predvečer pogreba Njegovega Veličanstva po Avemariji in na dan po* greba pred cerkvenim obredom, določe* nim pod naslednjo točko, z vsemi zvo* novi pol ure.
2.	Na dan pogreba Nj. Veličanstva naj se ob primerni uri opravi v vseh žup* ni h in drugih duhovni j skih cerkvah sle* deči obred (col. viol.):
a)	Po kratkem resnem preludiju na OTglah naj se od moli' ali odpoje (v latin* skem ali slovenskem jeziku) psalm 50.
b)	po končanem psalmu naj se zapoje verzikel Domine exaudi ...
K temu cerkvenemu obredu naj se po* vabijo vse oblasti in uradi kakor ob dr* žavnih praznikih.
3.	Na cerkvenih oziroma župnijskih poslopjih naj se izobesi žalna zastava, ki naj visi do končanega pogreba._
Sedemdesetletnica dr. Matka Laginia
Dr. Matko Laginja slavi sedemdeset* letnico svojega rojstva.
Koliko žalostnih in veselih spominov vzbuja to ime pri vseh, ki so z njim so* delovali, ali vsaj sodoživljali titanske borbe našega, naroda * mučenika v Istri.
Dr. Laginja je skozi dolgo vrsto let prvačil v teh borbah. Njegove zasluge za narodni preporod Istre so neutaljive in neizmerne. Da ga ni svetovni vihar od* vedel iz Istre, da ni zapustil torišča svo* jega mnogoletnega dela, bi bila danes njegova sedemdesetletnica pravi, obči narodni praznik.
Danes temu pa ni tako. To treba pri* znati, ker se ne da potajitL Poti, ki jih u* bira politika dr j a Laginje, odkar je zapu* stil Istro, niso v skladu z mišljenjem in čustvovanjem premnogih njegovih prej* šnjih istrskih somišljenikov. Mnogi ga naravnost obsojajo. In odkrito bodi po* vedano, da tudi mi ne soglašamo s poli; tiko drja Laginje v Jugoslaviji, da gre* do narazen naša in njegova pota.
Ali to nas ne ovira, da bi temu velike* mu rodoljubu, nekdanjemu neustrašene* mu borcu naše Istre, odličnemu politiku na njegovi častni dan ne izrazili prizna* nja in hvaležnosti za vse njegovo veliko delo, za njegove neizmerne žrtve, polo* žene na oltar naroda.
Ponavljamo: le starejši rod, ki je do* živel strašne borbe v Istri, ve, koliko idealne ljubezni do naroda in tudi oseb* ne srčnosti je potreboval tisti, ki se je spuščal v te borbe. — Kaj še le, če jim je bil na čelu! — Le starejši rod more prav preceniti, kaj je bil dr. Laginja v teda* njih časih za mučeniški narod v Istri.
Skozi desetletja je bil Laginja naj« vztrajnejši delavec in najbolj praktičen organizator vsega našega dela v *ftrL Laginja je bil tudi v deželnem in držav* nem zboru boritelj, ki ni poznal strahu in obzirov na nobeno stran. Pravi, ideal* ni zastopnik pravic svojega naroda. V deželnem zboru je bil z histrostjo svoje* ga uma, s svojo odEčno zgovornostjo in neodklonljivo argumentacijo — pravi strah nasprotnikom. S svojimi nastopi ▼ državnem zboru pa je kljub najneugod* nejšemu razpoloženju gospod. Nem* cev in vlade dosegel mnogo, ali je vsaj preprečil veliko zla. Seveda se je nasla* njala njegova beseda tudi na dejstvo, da se je boril za neoporečno pošteno stvar.
Kjerkoli je nastopal dr. Matko Lagi* nja, je dranril zavest in vnemal srca. Obi* skovalcem nekdanjih shodov političnega društva »Edinost« — ko je bila Istra še v področju tega društva, — so gotovo še v živem spominu nastopi dra Laginje in Vekoslava Spinčiča. Vse je vrvelo, šu* melo, stiskalo pesti v ogorčenju, ko sta ta dva moža s plamtečo besedo napadala »cesarsko kraljevo vlado« radi krvavih krivic, ki so se dogajale našemu narodu. S temi svojlkni nastopi je dr. Laginja ne* izmerno pripomogel tudi k narodnemu preporodu naše tržaške okolice.
Danes so se naša in slavljenčeva pota nekako razšla. Ali to nam ne brani, da ne bi po tistem znanem reklu: »Dajte Bogu, kar je božjega« —< dali' Laginji ob nje* govi sedemdesetletnic!, kar je Laginie* vega in kar mu je pridobilo najčastnejši naslov — očeta! Da, seljaki Istre niso drugače govorili o Laginji, nego o »čači«
—	očetu. Spomin j mo se, kako so povo* dom neke velike slavnosti v Pazinu kmetje spregli kočijo, ki je vozila Matka s postaje v mesto. »Raje bi — tako so vzklikali — zgubili vse premoženje, ne* go da bi dali to oje iz rok. Saj vozimo — očeta!« Radost kmetov je bila neopisna in v največjem navdušenjiu so vzklikali: Živio naš čača! Iz priproste narodne du* še je prihajal slavospev drju Laginji. Za* služen slavospev!
Ob častnem dnevu sedemdesetletnice se hvaležno spominjamo nekdanjega istrskega borca in »očeta« ter mu želimo iz srca, da bi mu nadaljinji dnevi — ko* likor mu jih je še namenila; Previdnost
—	potekali V miru in zadovoljstvu, ki ga daje človeku zavest: živel sem, delal in koristil svojemu rodu!
sužnji so postali svobodni Mi boii »utaji ostanki, ki pa srce. Naj sc gospod brigadir če ga pri takla razmerah ne
le ie npr-glavo in ls ćudi nikar, moreno spo*
Domače vesti
Promocija. Na rimskem vseučilišču je bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva gospod France Jakončič. Našemu goriškemu rojaku najprisrčnejše čestitke!
Fašisti in varnostni organi. Prejeli smo: Dopisu iz Bazovice z dne 18. t, m. v «Edinosti®, ki je poročal, kako so fašisti nastopali v Bazovici in nas zmerjali s ščavi, treba dodati Še vprašanje: kdo je kriv, da smejo fašisti nemoteno razgrajati po naših slovenskih krajih in nas nekaznovano žaliti?! V moderno urejeni državi je odgovor zelo lahek. Krivi so temu edino le varnostni organi in njihovi predstojniku To je sicer že znano vsem svetu, toda treba je zopet in zopet dokazovati. — V Bazovici so pričakovali fašiste že par tednov in so bili radovedni, je-li načelnik varnostnih organov v Bazovici, orožniški brigadir, sposoben izpolniti svojo obljubo, dano pred par tedni gospodu župniku, da namreč — pokKče fašiste! Župnika je dal prvič pozvati, drugič pa s silo privesti k sebi, da mu razloži, zakaj in kako je mogel napraviti prošnjo za podporo neki ubogi ženski — v slovenskem jeziku?! Župnik mu je mirno odgovoril, da ima pravico delati prošnje v slovenskem jeziku, ker je bilo in je sedaj še vedno po zakonu dovoljeno. Brigadir se je tako razburil, da je kričal na vse grlo nad župnikom, kakor da ima zločinca pred seboj. To kričanje je trajalo dolgo časa! Tako so se že začeli zbirati pred vojašnico ljudje! Radovedni so bili, da-li ni morda brigadir vjel kakega hudega zločinca, ki ga policija že dolgo išče?! Vsi ti ljudje so slišali, kako je brigadir slovesno kričaje obljubil, da bo dal takoj poklicati iz Trsta fašiste, da župnika in nas vse odvadijo delati prošnje v slovenskem jeziku! In fašisti so prišli in so napravili «red»: brez
varnostnih organov! S tem je strah pred_______
slovenizacijo odpravljen in prošnja one uboge običajnim dnevnim redom, ženske ugodno rešena...! Brigadir pa je lahko ponosen na svoje delo! Povedano bodi še to, da smo imeli v Bazovici pred njim že dva druga brigadirja, ki sta natančno vršila le svojo dolžnost! Tedaj niso v vasi razgrajali in razbivali fašisti! Ta fašistovski brigadir jih je dal šele poklicati! — Kar se tiče sramo-tilke «ščavo», mu naznanjamo, da nas ne žali več, ker se zavedamo, da smo pod njihovo vlado res postali ščavi ali sužnji, kakoršnji so bili pred dvatisočletno kulturo. Ali tudi
se kolikor je mogoče omejijo. 5. Usta* novi naj se hranilnica, v katero je zave* zan vsakteri od mesečnega zaslužka kaj malega vložiti. Dokler je zdrav si lahko kaj pritrga, pride bolezen ali starost ima nekaj svojega za poboljšek.
Tri dni pozneje je odgovoril dr. Ger* bic. Kosama naj se zida in sScer iz eko* nomičnega in zdravstvenega ozira. S 15 letom je fant sprejet na delo in takrat se že čuti samostojnega. Starši nimajo do njega več veljave in oblasti. Se mu zde presitni gre drugam na hrano in sta* n ovan je, ker že staršem ni kaj prispeval za hrano in perilo sedaj še težje shaj,a. Tolaži se pa da bo kmalo imel 16 kr. na dan, takrat se bo ženil in lažje živel. S 15 letom ima že izbrano dekle in starši ne branijo, češ saj jo bo vzel »8 ur je na delu, polovico noči pri svoji ljubici, ob nedeljah kam na sprehod in se ve tudi v gostilno, pa mladega uniči telesno in moralično. Starši se čutijlo, a nimajo moči da bi to preprečili, tolažijo se le s tem, da se bosta vzela m potem pa* metne j a postala. Res se ne dobi z lepa, da bi te taka ljubavna zveza, pretrgala. Eno dekla ljubi* tej je zvest, to vzame, kedar dobi od direkcije dovoljenje. In
taka dolga zveza in prosto znanje vpliva slabo v vsakem ozira. 250 radarjev od 15—30 leta je samcev in skoro toliko tudi nevest. Za take je le kasarna, da bo ob 9. uri vsi pri počitku.
Hrana je slaba: Krop, malo soh, neko* liko zabele in kruh to je juha za zajutrk. Fižol in zelje — hosta — solata in ržen kruh opoludne. To je glavna hrana ru* darjem. To ne zadostuje težkemu dehi pod zemljo pa tudi ne obranja človeške organe pred vpKvom merkurja.
Vojak da groš, pa ima tečno hrano en* krat na dan, dva groša naj plača samec radar pa bo imel pri skupni mizi opolu* dne in zvečer zadostno tečne hrane.
Zida naj se hiša s 13 sobami, vsaki po deset postelj za dva fanta. Bratovska sklad niča ima dovolj denarja, da lahko zida za svoje ljudi m ostane vedno nje* aa last. Starejtt prpvfeijoniram radarji ali kak paznik, ki ima ▼ fasit zaslon j sta* novanje naj pazi na ved. Zvečer ob 9. uri je mirozov in takrat naj bo j'impj' doma.
Družina bi sfc tiftt&lnACTdl ostane it vedno zadosti otrok pri sto*, ših, da Jfan ne bo dolg čas*	j
DaKeJ
štovati kakor smo njegova prednika! Da bi se obračal! do oblastni) s prošnjo, naj bi Že enkrat napravila icd med varnostnimi organi, — bi bilo brez pomena.
Stanovanjsko vprašanje. Med najbolj pereča vprašanja sedanjega časa prištevamo brez-dvomno stanovanjsko vprašanje. — Koliko^ tisoč družin gleda s strahom bližajoči se zimi nasproti, ki jih bo našla — reveže — skoraj brez strehe, ali celo brez vsakega zavetja! Spominjajmo se samo nesrečnih beguncev soške doline; spominjamo se naših Istranov, katerim je bilo požgano imetje!
Stanovanjsko vprašanje ni krajevno vprašanje; Če pregledujemo različno tu- in inozemsko Časopisje, zvemo, da državniki skoraj vseh držav »rešujejo« — in to že tretje leto — to vprašanje. Tudi v Jugoslaviji zadeva ni še u-rejena, kar nam dokazujejo številni vagoni — na postajah (Ljubljana, Zagreb, Beograd, Zalog itd.) — Gradi se mnogo tudi v Jugoslaviji kakor tudi v nekaterih drugih državah, toda ne vedno v korist onim, ki stanovanja resnično potrebujejo in ki visokih stanarin ne morejo plačevati.
Tudfi razne družbe, ki so se ustanovile v zadnjih letih v raznih državah In ki so si nadele nalogo, da pomagajo s krediti ubogemu ljudstvu pri gradnji lastnih domov, niso imele pri svojem podjetju sreče.
Kar se tiče Trsta samega in njega okoKce, opažamo, da se tu ne gradi skoraj nič. Vzroka temu sta dva: strah, ki je vladal — posebno po razpada Avstrije — pred komunistično ekspropriacijo in negotovost bodočnosti Trsta. Nadaljni vzrok, ki bi bil bogatim slojem — postranski, je seveda tudi visoka cena materiala; navedem naj tu le nekaj statističnih podatkov minolega junija o vrednosti prodanih in zgrajenih stavb: V tem mesecu je bilo prodanih v mestu enaindvajset posestev v skupni svoti lir 3,176.200.—, v okolici pa triindvajset posestev v skupni svoti 716.500.—, skupaj torej triintrideset posestev v skupni vrednosti Kr 3,892.700.—.
Najvišje je stala nova zgrada v drevoredu XX Settembre, ki bo kmalu dovršena in ki bo služila za kino-variete; dosegla je visoko številko — 800.000 lir. Za drugo hišo v ul. Ginnastica je bilo plačano lir 400.000.— in za del neke hiše v ul. Rossini za 300.000 lir.
V tem času so izdale tržaške banke L 3,119.716.— stavbnega kredita; najvišji kre dit je znašal 400.000 lir. Kreditne obresti so variirale med 5% in 9%, največ kreditov je bilo obremenjenih z 55-2% obresti.
Ti podatki veljajo za mesec junij; približno iste številke nahajamo v prošlih mesecih (meseca majnika je bilo n. pr. zgrajenih in prodanih hiš v vrednosti L 2,856.430:—).
Kakšne bodo cene stavbam in koliko se bo gradilo v bodočem času, zavisi predvsem od pomena, ki ga bo imelo mesto kot trgovsko središče!
Prošnja .Pri roparskem napadu med Šem-polajem in Gorjanskem so roparji vzeli Josipu Rudežu iz Tomaževice št. 31 nad 500 Kr denarja, t. j. vse, kar je skupil za svoj letošnji pridelek sadja. Vsled te nesreče je imenovani s svojimi tremi mladoletnimi otroki v veliki bedi. Zato prosi blagorodna srca, naj bi mu pomagala in s tem olajšala njegovo nesrečo. Darove sprejema uprava našega lista.
Živila a provi zaci jskega koosorcija. Aprovi-zacijski konsorcij bo razdeljeval od 21. t. m. do 27. t. m. naslednja živila brez izkaznice:
Navadna testenina po lir 2'80 kg. — Testenina boljše vrste po lir 3'20 kg. — Koruzna moka po lir 1'25 kg. — Riž po lir 1'80 kg. — Sladkor po lir 6'20 kg.
Selitveni urad opozarja one državne uslužbence, ki se morajo izseliti s svojimi družinami iz tukajšnjega ozemlja v Jugoslavijo naj se takoj priglasijo v uL Torre bianca št. 39. Potrebno je .dostaviti uradno potrdilo službovanja na tem ozemlju. Natanjčnejša pojasnila se dobe v omenjenem uradu.
Prošnja. One ruske vojne v jetnike, ki so se vrnili iz Irkutska (Sibirije) preko Petrograda in Trbiža domov in so bili z Metodom Pater-nostom skupaj, zlasti pa onega, kateremu je moj sin Metod izročil na me naslovljeno pismo, ki ga je potem oddal dne 31. julija t. 1. na pošti v Trbižu, prosim, da mi dajo natančnejše poročilo o Metodu. Naslov: Hinko Pa« ternost, nadučitelj, sedaj v Mengšu št. 25. Jugoslavija. Troški se povrnejo.
Našla se je na cesti med Padričem in Treb-čem ženska suknja.
Lastnik jo dobi pri Sv. Ivanu št. 1721 v popoldanskih urah.
Telovadno drnštvo «Sokol* pri Sv. Jakobu v Trsta. Redni občni zbor se bo vršil danes ob 10. uri v prostorih DKD pri Sv. Jakobu z
_______evnim redom. Vabljeni so vsi
bratje in sestre kakor tudi prijatelji sokolske misli. •	Odbor.
Tombolo v prid istrskim žrtvam priredi konsumno društvo na Kolonkovcu v nedeljo, dne 28. t. m. Dobitki in druge podrobnosti se objavijo pravočasno. V slučaju slabega vremena se prireditev vrši dve nedelje pozneje.
Prireditev mladinskega društva «Prosveta». V nedeljo 14. t. m. je imela naša mladina svoj prvi javni nastop, ki je skozi in skozi dobro uspel in skaterim si je dobila nove simpatije. Zupančičeva: «Pesem mladine«, ni bila podana s pravim čutom, temveč s precej pretiranimi kretnjami. Deklamovanje je kvaril v mnogih slučajih nepravilen dvig ali padec glasu. Stritarjev: Orest, je bil podan precej dobro. Želeti bi bilo jasnejše izgovorjave. Drsajoči koraki niso bili na mestu. V drami « Volkovi* se je zrcalila vsa požrtvovalnost naše mladine. Delo, • ki je vzeto iz ruskega življenja je bilo izpeljano pohvalno. Posebno je g. Keršova-nova v ulogi matere Ulinke dosegla višek ter žela obče priznanje. Oče Nikolaj, katerega je g. Fischer popolnoma zadel je bil skoz in skoz na svojem mesta (razven v zadnjem prizoru). Uloga sina Ivana, ni prišla do prave veljave. Mimika bi bila bolj primerna kakemu Shake-spear-jevemu junaku kakor sinu ruskega mu-?ilfa. Popotnica Marinka je igrala nekako negotovo ki prisiljeno. Deklamacija Kettejevega •Pijanca* ni lila slaba. 2al, da ni podal pristnega pijanca. Borka «l£do je blazen* je žela mnogo smeha. Neznanec je v ulogi blaznega igral zmedenega, ne pa blaznega • človeka. Zdravnik je menda prvič nastopil, to se ma je poznalo. S to pimeditvijo se je pridobila mladina simpatijo vseh fieatjekobčanov. Le vztrajne naprej po začrtani	fc****
cau*	V soboto* 27. L m. bo v sve-
____Nar. doosu ob aa »Dantejeva
leststoletnica». Predaval bo g. dr. Al
Rjm
Iz triaškega ilvlienia
Roparski napad? Včeraj ponoči ob 2. uri ve bil pripeljan v mestno bolnišnico neki 40 letni mož, ves okrvavljen in raztrgan, katerega sta našli dve osebi v veži v ulici Punta del Forno. Ko so moža v bolnišnici preiskali, niso dobili pri njemu nobene listine, ki bi izkazala njegovo ime in bivališče. Tudi se ni moglo izvedeti, ali je bil mož napaden ali gre za nesrečo.
Poizkašea samomor. Včeraj zjutraj se je zastrupila s 150 g lizola 21 letna Alma Mile-tič, stanujoča v ulici delle Beccherie št. 9. Na lice mesta je prišel zdravnik rešilne postaje, ki je iz pral Akni želodec ter jo dal nato odpeljati v bolnišnico.
Vesti Iz Goriške
Iz Podkraja. Komaj je poteklo par mesecev, kar se je obnovilo med vojno popolnoma razpadlo podkrajsko bralno društvo in že je priredilo dne 14. t. m. veselico. Pevski zbor je zapel venček narodnih pesmi. Igral se je igrokaz »Mutasti muzikant«. Vmes so krasno igrali »Šturijski tamburaši«. Naj jim bo izrečena na tem mestu iskrena pohvala in zahvala. Dasi nimamo ne pravega prostora ne odra, so biM igralci vsem težkočam kos ter so spretno izvršili svojo nalogo. Nismo pričakovali niti od daleč takega uspeha. Lepo je bilo vse prirejeno v Trkmanovem kozolcu. Velik prostor, ki pa je komaj zadostoval, je bil okrašen z zelenjem. Zahvala za to gre gospodu Juriju Kobalu, predsedniku društva, in igralcem. Igralci, ki so prvič nastopili, so izvrstno izvršili svoje vloge. Naj bo tu izrečena vsa čast našemu društvu; največja pa gosp. voditelju Kmetu, ki se ni strašil ne stroškov ne potov ne truda. Vreden je vsega spoštovanja. Vladal je najlepši red. Hvala vam, bratski gostje, ki ste se udeležili v tako obilnem številu od blizu in daleč naše prireditve. Vam pa, fantje in dekleta, kličemo: Le tako naprej! Zbirajte se okoli društva in trudite se, da boste če dalje bolj vredni sinovi in hčere svojega naroda! Občanom pokrajinskim pa kličemo: pristopite vsi kot člani k društvu, izobražujte se s knjigami in časopisi, ki vam jih društvo nudi, prispevajte s članarino, da bo moglo vršiti svojo častno nalogo. Strnimo se vsi v močno vrsto, pustimo vse osebnosti in ne bodimo malekostni. Naši sinovi, hčere in vnuki nam bodo hvaležni za to. Na delo torej za naš napredek in za našo sveto stvar. — Prosimo »Goriško Stražo«, da ta dopis pona-
TatovL Neznani tatovi so vlomili v prodajalno tapet Jožefa Marvina na Verdijevem tekališču in odnesli kolo v vrednosti 800
MALA POSESTVA z vilo pri Mariboru, oŠ K 240.000 naprej.
Lepo posestvo, 20 minut železnice od Maribora, 48 oralov, 15 oralov njiv, 4 orali vinogradov, 6 oralov gozda, ostalo travniki, sadovnjaki, gospodska hiša, ppolnoma urejena, 4 sobe, veliko gospodarsko poslopje, 7 glav rogate živine, 15 prašičev, motor na bencin, mlatilnica, hišni mlin, stiskalnica za sadje, 2 rezanici, stiskalnica, 250 hI. sodov, 30 hl. mošta, samo 1 in pol miljon kron. Električna žaga s stroji in enonadstropna' hiša K 2,000.000
Gostilna z mesnico 600.000 in 900.000 kron. | Gostilna (v najem) z vsem inventarjem K 140.000.	;
Hotel z elegantno kavarno 900.000 do1, 3,000.000 kron.	j
Več obrtnij in tovarn z stroji in brez njih 150.000 do 1 in pol miljon kron. Vile, elegantno opremljene, z vrtom 250.000 kron (tudi na obroke).
Prodajalne in stanovanjske hiše od 600.000 kron naprej
Realitetna pisarna «RAPID» Maribor, Gospodska ulica 28, Jugoslavija 1482
PRODAJALNA sadja in zelenjave Naslov pri upravništvu.
se
odda. 148i
LJUBLJANSKI voziček, nov, osla, konjiča ali kravo, je kovaču na Katinari.
pripraven za na prodaj pri 1481
SVE JUGOSLAVENSKE KNJIGE nabavlja najbrže i uz najkulantnije cene LIBURNIJA Buchdr. Melantrich, Wien IX, Pramergasse br. 6.) Stalno na skladištu: »Memoari Jakova Casanove* (Prvo jugosl. potpuno izdanje u svescima, na velikom kvart formatu, s mnogobrojnim ilustracijama slikara Fabija Fabbi). Cena pojedinom svesku 1 L. Pret-
glata na dvadeset svezaka s dostavom 15 L. abidranath Tagore, «Nacionalizem». Cena 5 L. M. Gorkis, »Uspomena na Lava N. Tolstoja. Cena 4 L. F. Potočnjak, «Rappalski ugovor.* Cena 8 L. F. Horvat Kiš, »Istarski puti*. Cena 5 L. — U svim gornjim cenama uračunata već i poštarina. Novac slati zajedno s narudžbom (najbolje u preporučenom pismu).	1339
lir.
.Marija Sušelj Vekoslav Zupančič
poročena Sv. Ivan pri Trstu, 21. 8. 1921.
524
RADI družinskih razmer se proda hiša s 4 sobami, 2 kletmi, svinjakom, vrtom s sadnim drevjem in obširno njivo ob državni cesti in postaji v Sloveniji. Naslov: Jos. Huber, Opatija.	1382
oppmr; Samo v ulici P^"^ štev. 6, I n.( dobite največ za krtftie in goldinarje. 139'
SREBRNE krone in goldinarje plačam pc najvišjih cenah. Salonicchio. Trst, Piaz/.a S. Catterina 3, III.	1451
CUNJE, velike, čiste, bele kupujem po 1 do 4 lire. Ulica Solitario 1.	1465
Trst, 20.
Fany Rebec Ivan Šircelj
poročena avgusta 1921.
678
HIŠA, v dobrem stanju, zidana pred 12 leti, z 9 prostori, 2 shrambama, kletjo, vodovodom v hiši in z malim vrtom, v bližini nabrežin-skega kolodvora, se takoj proda. Več se izve pri Fr. Nemec, Nabrežina.	1306
IZREDNA PRILIKA. V Dornbergu št. 121 na
križpotju, je na prodaj hiša z vrtom, pripravna za vsako obrt. Istotam so na pro-dai tudi particele, vinograd in travniki.
146S
ŽIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
Blica tel vogal nI. BazM — Lastna palača.
Dclaiika glavnica in rezervni zaklad K č. SI. 223,090.000
Izvršuje katodno m bančae ia nenjalnicne transakcije.
= Uradno ure od 9-13 =
KROJAČNICA Avgust Štular, ul. S. Frances^o D'Assisi št. 34, III. nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu.	23
NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da sem poleg delavnice odprla tudi salon za izgo*ovljcnc zinf-ske obleke in letne plašče ter raznovrstne obleke. Priporočam se za obilen obisk. A Mer-molja Rieger, nli^a Commerciale 3.	586
PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josfp Jerman, Trst, ul. XXX. Ottobre 14. 137
UBIRALEC in popravljalec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst. via Coroneo 1, V. nad.
MALS OGLASI
DEKLE, če mogoče z dežele, se išče za trgovino. Dobi stanovanje in hrano. Ferdo No-vič. Trst, Sv. Mar. Magd. spodnja 95. 1471
POZOR1 Srebrne krone in zlato po naj cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10, L	38
ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Povh, urar, Mazzini 46 (v bližini drvenega trga).	25
IZREDNA PRILIKA. V Gaberjih pri Štanjelu št. 17 se ceno proda enonadstropna hiša z vinsko kletjo, živim in mrtvim inventarjem, Cene po dogovoru. Petrič, Via Molino a Vento 19 vrata 8 ali Gaberje 17.	1472
TRGOVINA z mešanim blagom, zelo
vpeljana, se z vsem inventarjem in pohištvom vred ceno proda. Ponudbe pod «606» na anončno pisarno I. Sušnik, Maribor, Slovenska ulica 15.	1473
< V večjem trgovskem središču se proda velika po-, polnoma nova trgovska hi?a radi preselilve. •Hiša je prosta kot nova vseh omejitev stanova ke dobro' naredbe in davka. Ponudbe pod „TRGOVSKA h.S v* na anončno družbo ALOMA COMPANY z o. z.
Ljubljana, Kongresni trg 5.	676
Plodonosno posestvo pri Mariboru
V OKOLICI se proda radi selitve na novo urejena hiša z dvema stanovanjema, s 500 sež-^	m
njev vrta in obdelanega vinograda, dvema i iđeajno	na cestj,	pol ure Od mesta, 17
vodnjakoma lstotam še mala hisrca z veli^	^ ^	ora] vinogradov.
44° IF °vra ta^l 6* o d	1474 i približno 500 sadnih dreves gosposka hiš,.
■ '	s 4 sc batni, kuhinjo, predsobo; 2 gospo-
darski poslopji, vinska klet, stiskaln ra, hlevi za rogato in drobno živino se z živim in mrtvim inventarjem ter letošnjo žetev PRODA. Vpraša se pri oglasnem zavodu I. SUSNIK, Maribor, Slovenska ul. 15. 677
POZOR! Pod polovično ceno prodam dve moški obleki, klobuk in čevlje. Via Udine 35, III. vrata 10.	1475
SOBA s posteljo se odda poštenemu mladeniču. Via dei Lavoratori št. 208, Štrancar.
1476
STROJNA VEZILJA se priporoča za izdelovanje jop, oblek, modercev, nogavic itd. Prevzame tudi večja dela. Terezija Skober-Spodnja Idrija 18.	1477
ne.
2ENITNA PONUDBA. Dva mlademča, godna za ženitev, bivša verižnika s precejšnjim kapitalom, prijetne zunanjosti, želita v svrho takojšnje ženitve znanja z gospodičnami, ne čez 40 let Vdove niso izključene. Samo resne ponudbe s slikami pod šifro: »Cvetje v jeseni* poitnoležeče Solkan.
1480
UČENKO, s primerno šolsko izobrazbo, poltenih sUriŠev. sprejme Vinko Šket, trgovina z manufakturnim blagom, II Bistrica.
1479
PRODAJALKO* izvcibano v manufakturni stroki, m dobrimi spričevali in referencami, sprepne Vtnko Šket, trgovina z manufakturnim blagom, D. Bistrica.	1478
VELIKA HSA V MARIBORU, dvonastrop-na, aeva, s 7 stanovanji, moderno opremljena, na vogala dveh ulic, se proda po ■■naj caai Jtagosforaso. Pojasima daje J.
Cvltek, Ft^jr-t oKm 16. Mmibor.
rr-*	1470
Št. 912.
RAZGLAS.
(675)
67 &
Posestniki, katerih nagrobni spotmenis ki svojcev na pokopališču v Mirnu so bili vsled vojne poškodovani se poziv* Ijajo, da iste do 31. tek. meseca spravijo v prejšnji stan oziroma jih odstranijo; ostale proda županstvo dne 2. septembra na javni dražbi.
Imenik občanov, kateri zadobe itaL državljanstvo po polnem pravu v srni-shi člena I. Kr. odloka z dne 30. decem« bra 1920. št. 1890 v področju županstva Miren je razpoložen od 15. avgusta do 15. septembrft tek. leta v občinskem uradu.
Pritožbe se sprejema ob uradnik mah t. j.: v torek od 9 * 12 in od 3 * 6 ure, v petek od9*12inod3?6 ure, ob nede* ljah od 9' 12 predp. — Za izven občine bivajoče pa pismeno.
Župaotfva v Mirnu, 15. avgasta 1921,, 2upan: Pete UrfiS, L rt

k štandreža pri Gorici. Po dveletni muko-polni bolezni fe umrl v Štaadrežu pri Gorici ^bčeziuni in priljubljeni učitelj gosp. Aston Paškulin. Blag mu bodi spomin!
Kdor zaničuje se sam, podlag« je tujčevi peti. V pondeljek je prišlo v Tribušo več svetolucijskih rodoljubov. Bili so sinovi najboljših slovenskih družin pri Sv. Luciji. Ker je Sv. Lucija nekako središče vseh idrskih hribov, smo mislili, da nam bodo dajali dober zgled tudi v narodnem ozira. A smo se zmoti 1L Ko so prišli v Tribušo, so pozabili svoj jezik in so začeli govorit laško, četudi jo komaj lomijo. S svojimi laškimi popevkami eo motili novo društveno godbo, ki je ta dan prvič nastopila. Ves čas niso zapeli niti ene slovenske pesmi. Zelo hudo nam je, ker se je začelo majati slovenstvo.
Ranjena s krogljo je bila v Gorici neka Jožefa Tinta iz Števerjana in sicer v aleji XX. Settembre. Začutila je bolečino na nogi in začela klicati na pomoč. Ker se je nahajala samo nekaj metrov od neke kovačnice, so sprva mislili, da je gospodična ranjena od kakega koščka železa, ki je odletel pod udarcem kladiva. To pa se je izkazalo za neutemeljeno. Preiskava je dognala, da je bila ranjena v nogo od' svinčenke modela 91, ki je zašla bogve od kod tu sem. Poka namreč tisli čas, ko se je to zgodilo, ni bilo slišati nobenega. Tudi ni mogoče dognati, s katere strani je pri-žla svinčenka. Pač čuden slučaj!
Konj je udaril 12letnega Kumarja iz Brestja tako nesrečno na desno stran čela, da mu je pokvaril oko in ga drugače tako hudo poškodoval, da je bil v resni smrtni nevarnosti, ko so ga prenesli v bolnišnico usmiljenih bratov. Danes je že iz nevarnosti, toda v bolnišnici bo moral ostati dalje časa.
Plavalna tekma. Pri zadnjem poročilu v plavalni tekmi na Soči smo pozabili omeniti, da je pri ženski tekmi tudi odnesla prvo darilo Slovenka Kodrmac Alojzija.
Zopet granata. Osemnajstletni Jožef Berlot iz Levpe je popravljal neko pot in pri tem zadel s svojim orodjem na granato, ki je bila skrita v tleh, ki se je pa vnela in ga ranila na obeh rokah. — Tudi v Rihenbe.-gu se je zgodila podobna nesreča z granato.
Vsled nesrečnega padca je dobil neki štirinajstletni Ciril Kiner iz Medane več telesnih poškodb, da so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer se zdravi.	,
Iz Tolmina. Neki Viktor Sivec, star 25 let iz Tolmina, ki je zaposlen pri tehničnem oddelku, je padel pod svoj voz in bil ranjen na nogah in na desnem ušesu. Konji so se bili splašili vsled nekega avtomobila, ki je vozil proti njim z vso naglico. Pač stara navada naših avtemobilistov.
Števerjanci se pritožujejo, da
vzoča je bila tudi njegova uboga mati, katera ic imela 10 sinov. Ostala sta jI Živa 5e samo dva. Eden je padel na »Fajtovem hribu«, e dea se je utopil v Trstu, eden je umrl v Ameriki, eden je bil v Rusiji In je baje tudi umrl
Pokojnik je bil neustrašen in odločen bojevnik za pravice našega naroda. Umrl je v lepi moiki dobi 43 let. Zapušča vdovo in štiri nepreskrbljene otroke.
Prijatelji in znanci Izražamo spoštovani družini svoje iskreno soialje. Njemu pa kličemo: Lahka ti bodi slovenska zemlja, katero si tako ljubil.
V Trstu, dne 21. avgusta wjt,
Vesli Iz Notranjske
Iz Postojne nam pišejo: 12. t. m. je umrl hišni posestnik gosp. Peter Kraigher v starosti 71 let. Pokojni je preživel dobo, v kateri je je bilo postojnsko nemškutarsko še v najlepšem cvetju in ima na prerojenju Postojne precejšnji del zaslug. Bil je vrl narodnjak, član južnega Sokola, ki se je osnoval 1. 1869, a je vsled tedajnih razmer le malo časa obstajal. Ranjki je bil član postojnske čitalnice od nje obstoja t. j. od leta 1869 naprej in nje dolgoletni marljivi odbornik. Bil je tudi soustanovitelj še sedaj vrlo delujoče Notranjske posojilnice, nje predsednik in odbornik od časa njenega obstoja naprej. Ranjki je bil tih, miren človek; strog v svoji sodbi in je vsakemu brez strahu resnico v brk povedal. 2 njim izgine tipična osebnost iz naše srede. Naj v miru počiva.
Iz Postojne nam pišejo: Dne 12. t. m. je umrl hišni posestnik in bivši trgovec gosp. Peter Kraigher. Slišijo se čudne govorice o njegovi smrti. Govori se, da je imel spor s svojim najemnikom, kateremu je oddal svoje trgovske prostore, v najem; pri tej priliki je najemnik baje (gospodarja hudo poškodoval. Z zadevo se pečajo oblastva.
Rezilni prašeb za živino
za konje, rogato živino ovce, In prašiče, se rabi z najboljšim uspehom: ako živina ne more jesti, slabo prebavlja, zboljšuje pri kravah mleko in je dobro varovalno sredstvo proti kuž. boleznim Prašek proti kašlju za konje. Sigurno sredstvo proti kašlju in pljučnemu kataru pri konjih-Priporoča in razpošilja:	548
Lekarna v Vipavi
Zaloga cfomatih vin:
belega tipam Istrskesa refoSka Id knftesa terana na debelo in za družine.
Pojtrean no don. cene zmerne.
UL Cnnlcoll štev. 8. itroneor.
jun močno
kradejo. Kaj je res dežela tako polna raznih preveo i protumačio dr. Is o KršnjavL tatov, ki so poleg tudi tako dobro informira- Zagreb. Nakladom grafičkog, umjetničkoga i
Književnost in umetnost
Jugoslovenska proslava Dantejeve šeststo-
letnice. Dne 14. septembra t. 1. bo praznoval ves kulturni svet šeststoletnico smrti enega največjih človeških duhov: Dante AKghierija. Razen velikih svečanosti v Italiji (v Florenci, Raveni in v Rimu}, bodo proslavili spomin genialnega pesnika Francozi, Angleži, Amerikanci, Nemci in vsi Slovani. Izmed teh pač najsvečaneje Poljaki, katerih klasiki (Mickie-viez, Zaleski in dr.) so črpali mnogo pobude za svoja nesmrtna dela iz Divine Commedie. Tudi Jugosloveni hočejo po svojih močeh sodelovati pri tej znameniti šeststoletnici. Bel-grajska univerza priredi v oktobru slavnostno akademijo s predavanji m spominskimi govori. Hrvatje so že izdali prekrasno delo: Dante Alighieri, Božanstvena komedija Pakao. —
Samo na debelo za preprodajalce.
Trakovi, moške ic ženske nogavice, robci, čistilo za Čevlje Brili, Ec!a, Lift. različni glavniki, špaga, dišeča mila, kratače, vzmetne zaponke, ag!e in sukanec, žensko perilo, gumbi, cigaretni papir, oismen papir i. t d. po dnevnib cenah.
S. Nicolo 19 GIAC0M0 I-EVI S. NlcoTo 19
Urama la zlatarna
francesco buda
Trst, Via ScaHiMta It. t
sprejema vsakovrstna popravila. — Cene vedno najnižje. Kupuj« trskrM krona. Pozor na naslov!	Pozor na naslov!
Velika zaloga in tovarna pohištva
A. JUG — Trst
Tovarna ulica sv. Martiri Štev. 21 Zaloga ul. sv. Lucija 5 In ul. dei Fabbri 10
Velika zaloga spalnih in jedilnih sob, kuhinjskega
pohištva kakor tudi drugih predmetov. Delo solidno.	Cene zmerne.
ni, kje se kaj dobi. Pred kratkim so okradli pošto, (vzeli so menda samo poštne znamke), zdaj pa neko barako tisti čas, ko ljudi ni bilo doma. Kaj, da so si zlikovci izbrali ravno našo vas, ki jo tako vestno proučujejo in —^ preiskujejo.
Iz Velikih Žabelj poročajo, da je tam dne 4. t. m. pobila 10—15 dkg težka toča, ki je po nekaterih krajih razbila popolnoma vse. Tudi rad! neke aprovizacije se ljudje pritožujejo. Ali po krivici?
Neki kolesar je povozil 18letnega kovača Antona. Boškina, ki se je zvečer mirno izpre-hajal po tekališču. Kolesar, ki je bil tudi na tleh, se je naglo pobral in jo je urnih nog, oziroma urnih koles odkuril, da ni bilo v trenutku o njem ne duha niti sluha. Ponesrečenec je ležal na mestu; pobrali so ga šele nekateri vojaki in spravili v bolnišnico usrnilje-n h bratov. Pri padcu je dobil omenjeni par težkih poškodb, a je upanje, da kmalu o-zđravi.
Ljudje, ki se kopljejo v Soči, katera je poslala zdaj tnalo ldadncjša, tožijo, da se razne neznane osebe tu pa tam malo preveč zanimajo za vsebino žepov onih oblek, ki leže na bre^u, če jim ne poberejo celo oblek samih. Tudi to se je že zgodilo. Toda ponajveč se zadovoljijo s kako denarnico, tudi srebrno ali zlato urico ne zavržejo, če jim pride pod prste; srebrnih dez za cigarete, ki so jako priročna stvar, niti ne omenimo. Ker se je veliko odstotkov ljudi preselilo v Sočo, je povsem razumljivo, da so se preselili tudi gospodje tatovi; kaj pa naj delajo v mestu sami.
nakladnoga zavoda «Jugoslavija*. Knjigi, razkošno in umetniško opremi je ai, je dodanih 30 ilustracij «Pekla» slikarja Mirka Račkega. — Pri Slovencih pa izide koncem septembra Dantejev zbornik, ki ga izda in uredi dr. Alojzij Res s sodelovanjem najboljših slovenskih in ital. kulturnih delavcev. Od Italijanov sodelujejo sloviti filozof Benedetto Croce, Guido Mazzoni. Dantolog E. G. Paroli, Gaetano Salvemini, Tommaso Gollarati-Scotti in prof. Chiurlo, oct Slovencev Oton Zupančič, dr. Vojeslav Mole, dr. Aleš Useničnik, dr. Puntar, dr. Kos, dr. Debevec in drugi. Knjiga bo bogato ilustrirana, naslovno stran bo narisal slikar Tone Kralj. Založi jo knjigarna Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. Knjiga obeta biti izreden kulturno-literaren dogodek.
iz Istre
Iz Bekaci. V četrtek ob 4. uri popoldne je umrl v mestni bolnišnici naš bivši večletni nadžupan Josip Piciga. Županoval je nad 15 let — do zasedbe. Bil je skrben župan, dober gospodar in zvest sin svojega naroda. Naj počiva v miru!
Da se ne bo godila krivica nikomur. V poročilu o pogrebu pok. učitelja Bertoka iz Škofij v < Edinosti» od 9. t. m. se je vrinila vsled slabe informacije netočnost, ki stavlja po krivici v slabo luč g. Vasellija, okr. šol. nadz. za slov. šole v Kopru. Po tem poročilu bi nekako izgledalo, kakor da se omenjeni gospod ni hotel udeležiti pogreba. Resnici na ljubo pa bodi ugotovljeno, da se g. Vaselli ni mogel udeležiti pogreba, ker je bil o času pogreba prepozno obveščen. Stanuje namreč rf Portorose, tozadevna brzojavka mu je bila -•ročena še-le v pondeljek ob 9. uri pred-poldne, dočim se je pogreb vršil že isti dan, eno uro pozneje v Kopru. Iz tega je jasno razvidno, da ne more biti govora o kaki «absenci» s strani g. nadzornika, kar prav radi na tem mestu popravljamo. Omenjeno bodi Še, kar je bilo tudi izpuščeno v prvem poročilu, da so se pogreba udeležili kot zastopniki šolskih oblasti okr. šol. nadz. za ital. šole gosp. Parentin in za ital .učiteljstvo štirje ital, tovariši.
Iz Klanca. — Velika nesreča. Cestni o-glednik az Klanca gosp. Ivan Turk je dne 12. t. m. rano zjutraj odšel z doma na državno cesto Kozina-Divača. Pri vasi Kačiče je imel razstreliti tri mine, katere so mu nabasali njegovi delavci. Okoli 8. ure je hotel vse tri hkrati vžgatL Ena mina se je pred časom raz-počila in ga treščila v glavo. Glavo mu je popolnoma odtrgalo in razneslo na več metrov daleč. Delavci, ki so stali ne daleč od ceste, so videli ta pretresljivi prizor in prihiteli na kraj nesreče. Turk je ležal na tleh brez glave. Klobuk, kravata in ovratnik so našli ožgane več metrov proč od njega. Dogodek je bil tau-koj naznanjen sodni ji v Sežani. Komisija je prišla na lice mesta še le drugi dan ob 3 pop. Truplo je ležalo ves dan pod pekočim soln-cem, proti večeru pa pod silnim dežjem. Še le proti noči so dovolili prenos trupla v mrtvašnico. V takih slučajih bi morale komisije — iz pijetete — nekoliko točneje opraviti u-radno dolžnost.
Darovi za nesrečne žrtve o Istri
Nab. pola g. Ljudmile Lapanja, Sežana 67, št. 492: Strenar, Gerbec, Ladi, Možina, Logar, Neimenovana, Macarol, Mihajlov, Gojča po 5, Sliva in nečitljivo po 4, Krajner 3, Stana Beka r 10, družina Lapanje ob odhodu iz Trsta 34, Skupaj 100, nabrale Anica, Dorica, Marica, Vandica «tam za goro, kjer nageljni cveto* (II. prispevek) 130, T. P. D. E. za storjene usluge (VI prispevek) 128'40, ob povratku Josipa Barut iz vjetništva nabrano v gostilni Barut v Gabrovici pri Ospu 42, Nabrano v Mare žigah (nab. pola št. 514) 506, Pop Nikola Grego 3'50, Nab. pola št. 494 g. Savice Godina: Boštfančič Josip 15, R, D. namesto vstopnine pri Sv. Ivanu 50, Savica Godina 20, R. D. 100 L.
Zadnji izkaz: 124.451*85 L, 14% din., 1000 rubijev, 300 nepr. kron, 1 dolar in 1*10 marke.
Skupaj: 125.546*75 L, 1496 din., 1000 rabljev, 300 nepr. kron« 1 dolar in 1'10 marke.
Kdor želi imeti krasno sliko po nizk ceni, naj se obrne samo na
FotoMnl zavod DAGUERRE
Cono VItior!o Enuraoele it 39
— Razglednice od 10 lir naprej --U IIHHBHBMig UBBg
i Kmetje In sospodorjil 1
Predno se odločite za nabavo gospodarskih strojev, povprašajte po naših cenah!
Sirite „edinost"
KOŽE USNJE
ter vsi v čevljarsko obrt spadajoči predmeti
ulica Odine it. 49
(prej Belvedere)
Priporoča se
(27)
F. CINK
FANTA OD FARE
prav nič ne skrbi ker~dobi lahko dobro in trpežno kolo po nizki ceni pri domači tvrdki
G. OSTROVSKA - Opčine
trgovina s kolesi, pnevmatiki in deli.
679
III
i
III
g
| S ten si prihranite I osrometa denarju, i
i
B I
DAROVI
Na nedeljski prireditvi Mladinskega društva «Prosveta» so darovali društvu: gg. Cer-nigoj L 10, Klemene 2, Vekjet 1, Zupane 4, Kranjc 2, Božič 1, Ivančič 5, Omerza 1, Vekjet 1, Rupnik 10, Zupane 3, Hočevar 1, Krajner 1, Kerševan 1, Mezgec 2, Štok M. 1, Strancar 6. Skupaj L 52. Vsem tisočera hvala.
Odbor.
Smrtni ostanki so bili pokopani na pok«
i žilo n
topa-
lišču v Kačičih. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudi in vsi njegovi uslužbenci. Prišel je tudi njegov inženir g. Nemec s Prošeka. Na-
TRŽNE CENE.
V Trstu, dne 20. avgusta 1921.
Fižol nov.............L 4.— 4.80
Glavnato zeljeg ............ 1.— 1.20
Paradižniki........—.60 —.80
Čebula.............. , 1.--.—
Sadje:
Breskve • ..••••.••••••„ 6.—
Hruške• ............. 2.— 3.40
Fige................ 2.—
Grozdje.............. , 2.20 3.20
Jsbolka..............* 2.— 2.40
Če^plje	2.— 2 80
Koruzo za mletev po en ali več vagonov po L 85 kvintal s vrečo vred, franko vagon Trst, oddaja Tržaška kmetijska družba v Trstu, Via Fabio Filzi 10.
Ceško-slovaika industrija n trgovina bo na »Ljubljanskem velikem semnju« od 3. do 12. septembra 1921. lepo zastopana. Razstavila bo v lastnem paviljonu, ki ga je postavila Češkoslovaška republika. Ta paviljon tvori po svoji arhitekturi eno najlepših zgradb na razstavišču.
Imamo v Trstu, prosta luka, na S razpolago:
Mlatilnice: na paro, na bencin, na _ »Goepel*, pa roko. Motorje na bencin, ■■ razne vrste „Goepel", tranzmisije, 5 čistilnice za žito, pluge, kultivatorje brane, slamoreznlce vseh vrst in velikosti: na motor, na „Goepel* in na roko; sejalnike, razne vrste mlinov za zdrob, separatorje za mleko, de- ■ ■ cimalne tehtnice, sesaike, bruse, mlinske kamne in druge gospodarske potrebščine.
NeprehosUlun
je pristnost in kakovost
.ZELENEGA MILA'
znamka
izdelanega iz oljčnega olja brez vsake druge primesi.
Belina in mehkoba perila, ki je prano s ZELENIM MILOM FENDERL, je izredna.
Prepričajte se!
139
A. Fenderl & C., Trst, Tovarna mila
Teleter. št 430 — Via del Ghirlandaio št. 1
III
If
i
I
I i
Veleeeniena gospa!
FIGOVI! EIAVA „LE^NTE"
pristni izdelek, garantiran iz čistega ssdu, je zdrava, okusna, redilna in ekonomična, katero se priporoča osobito otrokom, bolehavim in bolnim na živcih. Kot primes k kolonijalni kavi, da lepo tećno barvo in
ji poveča slast.
Pczor na znamko«
Prva trlaika tovarna figove kave „LEVA*£T£" Leser & Lužta, Wsa Carp&on 10-12 — Trst
Českoslooenskđ Společnost |
pn obdiod s Vjetetan - akt spil. filialh » Testi ± vla L Hicolo 4-Telefon 36-89. j
Nagrajene tržaške destilerije
RENZO RICCI A C.o
Vermouth — likeiji — sirupL Ravnateljstvo in uradi ? nI, Miramar štev. 7, L Tovarni v Barkovjjah In
v prosti hikl it 33. Absolutno konkurenčne cene nt podlagi zadnjih znižanj.	8
Ljubljanska kreditna banHa
Podružnica v Trstu.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice:
Celic, brije. Kima. Sani. Split .Trt. laritor Moj.
Bthfta glanica K S9.BN.itt. Bistra 145.IS0.flfli
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na
hranilne knjižice proti	nhrastflvania
na žiro-račune proti 3°/. MIK,mflJB Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne ualoge in daje v najem varnostne celice.
Tel. št 5-18. Blagajna je odprta od 9-13
ru nmianiiMBii IMH
— TVRDKA —	I
i dEBUUIO S domehu [
Zaloga železnin in kuhinjskih potrebščin — izbera ročnih strojev za drobljenje mesa — Tehtnice, Sape, lopate, vile, škropilniki, krtače za konje in vole itd.
^^^ po zmernih cenah ^
n—n—n— iimhmbm mi 11 mi 1 n insaBia^^^M

Trst, ul. Coroneo 13, tel. 12-34
priporoča svojo zalogo

I ČEŠKE STEKLEHIHE1
j
Prodaja na debelo.
Porcelan, lonče vina, raznovrstna steklenina. — S Najrazličnejše vrste korazarcevza pivo, vino. ■ ■ likerje itd., steklenice, svetiljke, cilindri, Sipe 5 IV*—2 mm debele za stavbo v zabojih, željo tudi po natančnih merah.
Illlll
I
abojih, na ■ ah.	|
!■■ IIHBJI
Iflserirolte v „Edinosti"
(Jugoslavija)
Izdeluje postavno velik zidak, zidak za okraJek, raznovrstni tlakovec, opeko za vodnjake in tovarniške dimnike, posebno lepo in dobra žgano zarezano strešno opeko „FALZ", točni in mašfnski žlepak ter modelno opeko za zvonove, splošno opeko DO vsakem naroČilu ali vzorcu.
Opeka je v Sloveniji priznana kot najboljša. Opekarna jelovšek na Vrhniki je dobavljala opeko za krasno stavbo župnišča in cerkve Sv. Srca Jezusovega v Ljubljani, samostan v Rakovniku, ter mnoge drugih stavb in raznih tovarniških dimnikov.
Opeko dobavljamo v zasedeno ozemlje. Vsa naročila naj se izvolijo pošiljati na našega glavnega zastopnika gosp. Ivana *teflna, gostilnKarJa In posestnika v Zalogu it. 27,
poŠta Postojna« — V zalogi bo imel g. Stefin od 15. avguste naprej raznovrstno opeko na razpolago.	esi