Spedizione in abbonamento postale Poštnina plačana v gotovini lTt)'S'T RI'‘RTNT n ST Z A MTSl^ TN D E"Z reis cena - p rcžžo I ’hira Dituaiiscsa tednik Leto XV. V Ljubljani, 23. septembra 1943. štev. 38 (723) O sv. Mihaelu. (29. sept.) če grmi, viharjev veliko pozimi buči. Slovenski rek cDilllZlKSKI ItiHillU Izhaja ob četrtkih. OredntStTO uprava v Ljubljani, MikloSičtva 14/111. PoStnl preda! 6t. 845. Telefon 6t. 33-32. — Račun poStne hranilnice v Ljubljani St. 16.393. — Rokopisov ne vračamo, nefranklranib dopisov ne sprejemamo. Za odgovor Je treba priložiti 2 Url v znamkah. NAROČNINA lfi leta 10 lir, */a leta 20 Ur, V9e leto 40 Ur. — V tujini 64 lir na leto. — Naročnino Je treba plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 8 mm in širina 65 mm) 7 Ur; v oglasnem delu 4.50 lire. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice: vrstica 7 lir. Mali oglasi: beseda 0.60 lire. Oglasni davek povsod še posebej. Pn večkratnem naročilu popust. Danes: Žrtev očetovega greha 'Gl. str. 2. in 3.) GENERAL RUPNIK PREDSEDNIK POKRAJINSKE UPRAVE V UHLJA! Pokrajinski vodja in državni namestnik je v svoji lastnosti kot najvišji komisar v operacijski zoni Jadransko Primorje s svojim odlokom z dne 20. septembra 1943 za upravo Ljubljanske pokrajine ustanovil mesto načelnika pokrajinske uprave in za predsednika uprave imenoval ljubljanskega župana, divizijskega generala L. Rupnika. Proglas predsednika generala Rupnika: SLOVENCI IN SLOVENKE! Po ukazu Vodje velikonem-ške države je okrožni vodja in državni namestnik Koroške kot vrhovni komisar operacijske zone »Jadransko primorje« postavil lastno deželno upravo za Ljubljansko pokrajino ter je nam Slovencem s tem dana možnost, da svojo usodo še med to vojno sami vzamemo v svoje roke ter si z razumom, 1 marljivim delom, s strogo disciplino, s smislom za socialno požrtvovalnost in z lojalnostjo ustvarimo one pogoje, ki naj slovenskemu narodu v družini narodov nove Evrope zagotove obstoj in srečno bodočnost. Po neznanskem trpljenju, ki so nam ga prizadeli s sovražniki Evrope tajno zvezani izdajalski, strahopetni Badoglievci in njihovi priskledniki ter domači boljševišlci razbojniki in požigalci, bo pač sleherni pošteni Slovenec uvidel, da nas bodo k miru, redu, konstruktivnemu delu in k vsakdanjemu kruhu spet privedle samo strpnost z vsemi sosednjimi narodi, trdna bratska vzajemnost v naši lastni narodni skupnosti in pa tudi zaupljivo sodelovanje z nemško vojno silo, ki smo sedaj pod njeno zaščito. Če bomo vse svoje moči napeli v tem smislu, lahko zanesljivo upamo, da gre slovenski narod srečni bodočnosti naproti v vsej svoji celoti. , Te naše naloge ogrožata samo dva sovražnika: boljševizem, ki nas za judovsko vlado sveta hoče potlačiti do topih robotov brez duše in Boga, z njim pa plutokracija, ki bi nam za judovske blagajne rada ukradla še to bore malo, kar imamo. Proti tema dvema sovražnikoma, ki se z njima ob svojih za-,veznikih bojuje nemška vojna sila na evropskih frontah, se moramo mi z vsemi sredstvi boriti v ozkih mejah naše domovine, da si po vzpostavitvi Varnosti ustvarimo tak mir, red in delavnost, da nam bo zagotovljena obnova in življenje v naši lepi domovini. Jamstvo za uspeh tega boja In za bodočnost našega naroda, ki bo iz tega boja vzklila, nam daje genialni vodnik boja za srečo vseh mladih evropskih narodov, ki jim je za čast in obnovo, —Vodja velikonemške države Adolf Hitler. Pokrajinski upravi je poverjena dolžnost, naj vodi prebivalstvo pokrajine tako, da predvsem z lastnimi silami doseže tako trdnost in tak ugled, kakršne si je slovenski narod sam v svojem skoraj štirinajst-stoletnem življenju v srednje-evrop£kem prostoru med svojima dvema velikima sosednjima harodoma že pridobil s svojo delavnostjo, s svojo vztrajnostjo, s svojo prizadevnostjo, s svojo nadarjenostjo in s svojo trdno vero v Boga. Na vseh poljih življenja, zlasti pa pri pokončavanju boljše-viških razbojnikov na lastni zemlji, pri priskrbi dela in kruha za vse delavoljne, pri uveljavljenju socialne pravičnosti in pri obnovi naše razdrte domovine bo pokrajinska uprava storila svojo dolžnost. Tako vse Slovence in Slovenke, še posebno pa slovensko mladino, poziva k sodelovanju. Samo tako bo v novi Evropi mogla uspevati in bo prospevala naša slovenska narodna skupnost. Pustite tedaj vse malenkostne, jalove razprtije, ki so nam škodovale tako strahotno, postavite skupno blaginjo pred sebičnost, vrnite se na svoje domove k svojemu delu in pomagajmo sl sami, da nam tudi Bog pomaga. Tiste pa, ki se ne bi ravnali niti po tem mojem klicu, bodo neusmiljeno zadele trde vojne j postave za ta del Evrope odgovorne nemške vojne sile. Predsednik pokrajinske uprave div. general LEON RUPNIK General Rupnik časnikarjem Ljubljana, 22. septembra. Na da-našiiji tiskovni konferenci je imel novoimenovani predsednik pokrajinske uprave v Ljubljani divizijski, general Leon Rupnik na zbrane predstavnike ljubljanskega tiska naslednji nagovor: Gospoda moja! Za posebno zadoščenje cenim, da Vas lahko tu pozdravim prav na ta, za nas Slovence tako pomembni dan. Izvajanja gospoda dr. Lapperja ste slišali in meni pač ni treba več poudarjati, da se jim pridružujem v polnem obsegu. Pri srcu pa mi je, da Vam pri tej priložnosti izrečem svojo najiskrenej.šo zalivalo za lojalno mišljenje in pošteno delo, ki ste ga ob mojem županovanju Ljubljani izkazovali za koristi in pomoč našemu trpinčenemu slovenskemu ljudstvu. Pri tem niste storili samo dobro delo v listih, prihajajočih v javnost, temveč tudi nesluž-lteno — s svojim humorjem, s svojo dovtipnostjo, s svojo ironijo in satiro —, ko ste vedno nergavim kritika-strom in vsevednim gobezdučem med ljubljanskimi kavarniškimi strategi in gostilniškimi politiki, s tem pa tudi našim poglavitnim sovražnikom — boljševikom in plutokratom kot orožju za judovsko svetovno nadoblast — prizadejali morsikuk krepak udarec in spravili razsodnejše Ljubljančane v smeh in s tem k pameti. Sedaj Vas pa prosim — gospoda moja —, da v bodoče prav tako spretno, a dosti bolj sproščeno in živo nadaljujete z delom po sporočenih smernicah, ter da s svojim mogočnim orožjem duha, besede iu pisave odločate —_ da, colo kot napadalna četa sodelujete pri pokončavanju sovražnikov. pri ozdravljenju našega naroda, pri popravljanju vse škode in pri obnovi naše sedaj opustošene, vendar še vedno prelepe in nadvse ljubljene domovine. Pri tem Vas bo spremljala vsa dobrohotnost velikega nemškega naroda in njegovega vodstva, prav tako pa tudi krepka podpora slovenske pokrajinske uprave. Za prvi začetek sedanjih Vaših velikih nalog Vas pa prosim, da moj oklic našim rojakom, ki Vam ga izročam. objavite še danes v posebnih izdajali ter ga tolmačite v smislu dobljenih navodil po najboljši volji in znanju. m - Umesti tvena slavnost v vladin palači Divizijski general Leon Rupnik, predsednik pokrajinske uprave v Ljubljani Leon Rupnik se je rodil 10. avgusta 1. 1880. v Lokvah na Primorskem. Sole je obiskoval v Idriji, pri Št. Pavlu in v Ljubljani, dokler ni leta 1895 vstopil v infanterijsko kadetnico v Trstu. Avgusta 1899 je prišel kot ka-det-častniški namestnik k varaždinskemu pehotnemu polku št. 16, 1.1907. pa je bil sprejet v vojno šolo na Dunaju. Do leta 1911. je služboval Leon Rupnik, ki je med tem postal stotnik, pri svojem polku. Konec leta 1916. je bil na osnovi spontane prošnje čete nekega armadnega zbora poklican od maršala Ilotzendorfa kot major v zbor generalnega štaba. V juliju 191S je bil imenovan za štabnega šefa vojne luke v Kotoru. Leta 1919. je bil Leon Rupnik prevzet v bivšo jugoslovansko armado, v kateri je v teku let napredoval do divizijskega generala. Divizijski general Rupnik ima razna visoka odlikovanja bivše avsbo-pgrske armade in železni križ II. razreda, To odlikovanje si je proboril leta 1917. v boju proti četam Kerenskega. V septembru leta 1941. so naredili komunistični elementi na generala Rupnika v Ljubljani atentat, ki pa se je kakor po čudežu ponesrečil. Od ti. junija 1942. je divizijski general Rupnik župan mesta Ljubljane. Včerajšnji dan je postal pomemben mejnik v zgodovini našega naroda: slovenska uprava je prešla v slovenske roke. Z drugimi besedami: Slovenci si bomo sami urejevali svoje razmere. To bo za naš mučeniški narod tem blagodejnejše, ker smo zadnji dve leti in pol živeli v razmerah, ki so nas narodno in politično razkrajale in vodile v bratomoren boj. Najvišji zastopnik naše nove slovenske oblasti nas je v svojem proglasu pozval k trdni bratski vzajemnosti v naši narodni skupnosti. Naj tudi mi z vso iskrenostjo ponovimo njegove besede v sedanjem veleresnem trenutku: Pustimo vse malenkostne jalove razprtije, ki so nam tako strahotno škodovale, postavimo skupno blaginjo pred sebičnost, vrnimo se na svoje domove k svojemu delu in pomagajmo si sami. da nam bo tudi Rog pomagal. Ljubljana, 23. septembra. Dvorana vladne palače že dolgo ni videla zbranih zastopnikov oblasti ter s'anov v tako napetem pričakovanju, kakor včeraj popoldne, ko je bila za 16. uro napovedana slovesna umestitev generala Leona Rupnika za predsednika deželne uprave. K slovesnosti so prišli prevzvišeni knezoškof ljubljauski g. dr. Gregorij Rožman, general policije Breuner, zastopnik višjega načelnika policije in oddelkov SŠ; polkovnik Oertel, zastopnik poveljnika nemških čet v Sloveniji in Istri; generalni konzul dr. Miil-ler; dr. David in dr. Bisia, hrvatski konzul Šalih Baljič; predsednik slovenske akademije dr. Milan Vidmar; rektor vseučilišča dr. Milko Kos; zastopniki ustanov ter višji uradniki in časnikarji. Koroški vladni predsednik dr. Wol-segger je kot zastopnik vrhovnega komisarja dr. Rainerja imel naslednji govor: Govor zastopniku vrhovnega komisarja »Ko se jo, kakor tako čosto v zgodovini, barbarska drhal iz vzhodnega prostora valila proti srednjeevropskemu prostoru — tedaj so to bili Avari — je 1. 799. Karel Veliki, ki je prodiral z juga iz Furlanije ob Donavi navzdol, te azijske jezdece odločno vrgel nazaj proti Madžarski. Tedaj je ta veliki cesar, ki se mu jo posrečilo združiti vso Srednjo Evropo, ustanovil mejno grofijo Furlanijo, ki je na jugu segala do gornje italijanske nižine, na severu pa do Drave; severno od nje pa je osnoval vzhodno marko, ki se je raztezala do Blatnega jezera in gor do Donave. Leta 823. je bila mejna grofija Furlanija razdeljena v štiri marke, od katerih je ena obsegala Gorenjsko, druga pa Dolenjsko. Pozneje je bila ta dežela skoraj 500 let razcepljena v veliko število pokrajin, ki so jih vodili grofje Andechs-Meran, Flppenstei-novci, Spanhcimcrji, Babenhcrgovci, briksenški in freisinški škofje ter cela vrsta drugih manjših oblastnikov. Poslednji Spanheimovec Ulrik III. je podedoval posestvi Babenbergovcev in se je že lahko po pravici imenoval gospod Kranjske. Ko so Spanlieimovci izumrli, je nblast nad Kranjsko prevzel Rudolf Habsburški, ki jo je i. 1282. izročil svojemu sinu Albrechtu. Poslej je bila Krani--ka samostojno upravno ( zemlje, ki je bilo vedno v okviru starega rimskega cesarstva nemške narodnosti; bila je samostojno upravno ozemlje. ki ga je Rudolf Ustanovnih lota 1364. povzdignil v vojvodino. Od te dobro dalje je vojvodina Kranjska osta’a v zvezi z rimskim cesarstvom, dokler je to obstajalo, torej do leta 1800., in ie o-tala tudi v zvezi s Podonavjem. ki je v tem prostoru nadaljevalo dediščino riniskoneniškega cesarstva, avstrijske monarhije, dokler ni 1. 1918. v novi svetovni nesreči ne-slutenega obsega tudi to srednjeevropsko veliko cesarstvo razpadlo in zapustilo splošno zmedo. C’e vam, gospodje, kličem v spomin te zgodovinske podatke, tedaj storim to zaradi tega, da bi vam pokazal, da je ta dežela že več kakor tisoč let delila usodo Srednje Evrope, in da ni nikdar v svoji zgodovini sodila v vzhodni prostor ali k Balkanu. Nasprotno je bila ta dežela mnogo stoletij eden najvažnejših branikov Zahoda, v katerega se jo venomer zaganjal Vzhod, ter jo posebne v turških vojnah za obrambo zahodne omike proti vzhodnim vdorom prelila nezaslišane potoke krvi in večje žrtve kakor večina drugih obmejnih dežel. Vendar pa si ic hkrati pridobila in izoblikovala omiko, ki je to deželo dvignila daleč nad vse druge dežele jugovzhoda. Ne bom se spuščal v dogodke te dežele od leta 1918. do današnjega dne. Saj to dvajsetletje predstavlja samo majhen izrez ogromnega prc -brata v evropski usodi, preobrata, ki še ni zaključen, . Včerajšnji in današnji dan začenjata spet novo poglavje, ki bo odločilnega zgodovinskega pomene v zgodovini tega prostora. Z včerajšnjim dnem je usoda Ljubljanske pokrajine spet prešla v roke in odgovornost domačega prebivalstva, za predsednika pokrajinske uprave pa je postavljen sin te dežele iu sin slovenskega naroda.« Govornik je prebral odlok o imenovanju novega predsednika in nadaljeval : »Z današnjim dnem prevzemate, gospod predsednik, vodstvo pokrajinske uprave. S tem ste prevzeli veliko odgovornost v službi naroda, katerega sin ste, in istočasno tudi do nosilca usode Zahoda, Velike Neriičije in do njenega vodje. I’ri obnovitvi miru in reda na področju Ljubljanske pokra dne bo Velika Nemčija v najkrajšem času tudi z vojaško silo odločilno priskočila_ na pomoč. prav tako tudi pri obnovi gospodarstva v tej deželi. Sicer pa bo za varnost in red in za naoredek gospodarstva te dežele moralo skrbeti domoljubno prebivalstvo s svojimi silami, naš vpliv pa se bo omejil izključno le na to, da bomo tej deželi zagotovili zvezanost z veliko evropsko usodo. Nimamo namena prebivalce te pokrajine siliti v vojaško službo, ne mislimo niti na nobena pregu»)suFa, uij zatiranje, pač pa moramo zahtevati,-da ta poltraiina odkrito s vsemi sRami podpre obnovo vseli panog gospodar stva, javne varnosti in uprave. Vam. gospod predsednik, želim pri izpolnjevanju naloge, ki ste jo z današnjim dnem prevzeli, vso srečo in najboljši uspeh, zakaj ta naloga je najlepša, kar jih more mož prevzeti, namreč naloga, kako domovino in svoj narod spet rešiti bede in ju povesti v srečnejšo bodočnost. Kar sc Pa tiče vas. uradniškega osebja pokrajinske uprave, vas slovesno vabim, da stojite gospodu predsedniku zvesto in loialno ob strani. 1'okrajiu-ska uprava bo imela skrb. da bo zagotovila ustrezajoče življenjske pogoje za prebivalstvo, kakor voine razmere pač dopuščajo. Naloga osebja pa ie, da vse svoje znanje in vse svoje sile postavi v službo zopetne prenovitve lastne domovine. Kar od vas zahtevamo, ie zopetna uvedba poštene, jasne in čiste uprave, ki nesebično in pravično služi celoti, takšne uprave, iz katere mora neizprosno in za vedno izeiniti sleherna sled poklemiosti in korupcije, takšne uprave, ki bo vredna fi-očlet-nega izročila naše skupne zgodovino. Kagovo? norega dešelEega predsednike Po govoru dr. Wolscogeria ic deželni predsednik general Rupnik izj pregovoril najprej v nemščini: »Gospod vladni predsednik! Gospooje! V imenu vseh svoj’h slov viških rojakov Vas prosim, izvolile sprejeli mojo globoko zalivalo in jo sporočili najvišjemu komisarju za naklonjenost in izdalno iskreno pomoč, ki sle jo, gospod vladni predsednik, napovedali v svojem nagovoru na slovenski narod s strani Velikonemškega Reicha. Genialnemu voditelju nemškega naroda, ki neutrudljivo skrbi in se bori ža lepša bodočnost vseh poštenih in konstruktivnih narodov Evrope, se bomo na mi Slovenci izkazali hvaležne s tem, da bomo v naši mali pokrajini zastavili vse sile, da v poštenem sodelovanju z nems.-.o oboroženo silo ne samo materialno, ampak tudi duhovno razhuemo oba bojna instrumenta židovskega sovražnika človeštva, 'plutokracijo in boljševizem.« Nato je novi deželni predsednik nadaljeval v slovenščini: »Ekscelenca gospod knezoibo Gospoda moja! Iskreno vas pozdravljam in se var-zahvc’jujem za udeležbo in pozornos. pri moji umestitvi za predsednika pokrajinske uprave. Tu navzočnim predstavnikom cerkvene oblasti, predstojnikom uradov in visokim uradnikom pokrajinske uprave mi ni treba šele poudarjati 1 pomena na ukaz Vodje velikonemške države ustanovljene lastne pokrajinske uprave. Za slovenski narod je to dejanje »rvi korak k ozdravljenju vseh ran, si so mu jih prizadejali sovražniki JEvrope in vsega človeštva, k obnovi »trahotno razdejane domovine, k polaganja temeljnega kamna srečne in Slepe bodočnosti. K podvigu duha v »arjo novega časa, ki je že razkrin-jlcal sleparstvo z zlatom ter postavil Jaošteno delo in njegove sadove na pr\o mesio, človeštvu bo pa s pravičnejšo razdeltvijo dela in tako pridobljenih dobrin naposled omogočil jbrečnejše življenje. Vsi smo dolžni prizadevati si z Vsemi silami za blagor našega naboda in tako tudi za blaginjo sosednjih nam narodov. Navodila za odslej tolj dinamični potek našega dela se bodo razvrstila po potrebi. V tem jfcmislu vas prosim, da zastavite svoje fcioči z vso silo. Za povečanje vaše Moritve s primernim prvim zvišanjem Uradniških prejemkev tistih uradnikov, ki dozdaj niso imeli zadostnih prejemkov, sem že dobil ukaze. Za naj-fcližji čas je to povišanje samo pro-JVizorij, bo pa kmalu dokončno in jpravično urejeno za vse. Slovesnosti svečanega ameščenja ^aše lastne pokrajinske uprave hoče- mo dati izraza s tem, da gremo takoj na delo ter se mu brez ovir birokratske razdelitve časa in brez navajenih nepotrebnih pomislekov posvetimo popolnoma za blaginjo slovenske narodne skuj»n®sli. Upam, da bodo tudi tisti italijanski gospodje, ki imajo namen ostati pri nas, prav tako zvesto izpolnjevali svojo dolžnost, kakor do zdaj. Enako skrb kakor vsem drugim, bo pokrajinska uprava posvetila tudi njim.« Po nagovoru vladnega predsednika je tajnik g. Podhorski prevedel zadnji odstavek v italijanščino, nakar je povzel besedo zastopnik vrhovnega povelinika nemške vojske za Slovenijo in Istro, polkovnik Oertel: Čestitke nemške vojske »Gespod general! Po nalogu poveljnika nemških čet v Sloveniji in Istri gosp*da generala Raapkeja, in k«t poveljnik eiseka Ljubljana Vam sj»or«čam čestitke nemške cSi*rožene sile. Gespod poveljnik posebno pozdravlja dejstvo, da je gospod pokrajinski vodja Izbral prav Vas, gospe d general. Izrekam trdno spanje, da bo iz Vašega sodelovanja z odgovornimi nemškimi poveljstvi popolno izpolnjevanje visokih nalog, ki so Vam postavljene, zdaj dosegle višek v za-, dovoljitvi slovenskega ljudstva in v obnovitvi reda in miru.« S tem je bila slovesnost končana in zbrani odličniki so se razšli. Uspehi nemške mornarice v Sredozemskem morju 14.500 tonski sovražni parnik potopljen. — Na Egejskem morju uničena sovražna podmornica Iz FChrerjevega elavroeca Rtana, 22. Septembra, Nemšiko vrhovno poveljstvo »biavlpa: , , Na vzhodni fronti je sovražnik vče-•aj Se nadalje napadal na težaščrih v »odroeiu Poltave. Roelavlja in Smo-Jeneka. Niegovi z močnimi sito mi iz-Vedeni napadi ta prodor bo biJii pre-Wtreženi. V vodah Severnega rta so sestrelila pemški lovci in torpedna letala eku:p-kio e protiletalskim topništvom n ek e« a fconvaia 21 eovietekih letal iamed 38 pada inčih. Na iužni italijanski fronti je bilo #anito krajevno bojno delovanje. Slovenski uporniki so skujmo * rta-Ji jamskimi komunisti in skupinami tolp je hrvatakega področia skušali v vzhodni Benečiii. v Ietri in v Sloveniji z Izrabo Badoglijeveca izdajstva polastili se oblasti Nemške čete so s podporo narodno-fašietttčnih edinic in prostovoljnih domačih prebivalcev zasedle naj-važneiše kraje im prometne zveze ter tačele napad proti ropajočim in plenečim V Sredozemlju ie letalstvo ponovno t dobrim uspehom napadalo letališča, olone na pohodu in postojanke sovražnika ter uničilo dva velika brza čolna. Pri Gibraltarju so naše podmornice potopile tri sovražne rušilce, torpedirale močno zavarovano hladilno Indjo fci uničile prevozno jadrnico, kakor ♦udii eno eovražno letalo Na Tirenskem moriu so potopile enote vojne mornarice 14.500-tonski parnik Badosliieve vlade, ki je prestopil k sovražniku, in hudo poškodovale nadaljnjo veliko ladjo, kakor tudi en mmoinosec in še neko drugo manjšo lK>ino enoto. Na Ece iškem morju je podmorasski lovec uničil grško podmornico_»Caso-Bis«. ki ie bila v angleški službi, ter privedel del posadke kot ujetnike. Preteklo noč so nemška brza borna letala napadla posamezne cilje v južni 'Anfflail Na prostem lovu nad Atlantikom ie bilo sestreljeno veliko angleško vodno ietal°. ^ Iz vojnih poročil nemškega vrhov-■t>Ka povcljništva v preteklem tednu: V obrambni bitki ki divja na vzhodu ie več ko dva meseca. sev soviet-•k:m četam kljub veliki številčni pre-■noČi nikier ni posrečilo razbiti nem-Ike fronte in doseči operativnih uspe-fcov. Kjer so nemške čete opustile ®z mlje. se ie zgodilo to po načrtu, v popolnem redu in z varovanjem strnjenosti fronte. V južnem in srednjem odseku vzhodne fronte, kier ie težišče sovražnih napadov izravnavamo fronto in s tem pridobivamo nove rezerve V okviril teh premikanj smo izpraznili mesti Novorosiisk in Briansk, ko smo prej v obeh uničili vse važne vojaške naprave. V južnem odseku vzhodne fronte ovira bojno delovanje |e več dni trajajoče močno deževje. Angleško-ameriške čete. ki »o se izkrcale pri Salernu po dvotedenskih bojih niso mogle doseči zaželenega •speha. Ni se iim posrečilo, da bi odrezale nemške divizije v iužni Italiii. ker so iim naše številčno maniše sile vselei preprečile, da bi razširile svoje mostišče. Naše čele so sovražnika kljub močni podpori njegovega ladijskega topništva potisnile nazai na ozek pas •h obali in mu prizadejale hude iz- fube. Tako se nam ie posrečilo zdru-iti vse naše čete. ki smo iih imeli v Kalabriji in Apuliji, in uničiti vse »ažne vojaške naprave. Po združitvi ▼soh v iužni Italiii se borečih nemških čet so se naši oddelki po načrtu ločili od sovražnika in zavzeli krajšo •brambno črto. Analeško-severnoame-riški operacijski načrt, zsraien na Ba-dogliovem izdajstvu, se ie tako izjalovil zaradi odločnosti nemških čet ki •o se borile proti 8 sovražnikovim pe hotnim in 2 oklepnim divizijam. Po dosedanjih začasnih poročilih le imel sovražnik v bitki pri Salernu več ko 10.000 mrtvih in ranjenih. 4429 mož smo ujeli tn zasegli 153 oklepnih voz. 54 topov. 62 metalcev granat in raket ter mnogo lahkega in težkeca orozia. V boju proti sovražnemu izkrcevame-mu brodovju so naše oborožene sile letalstva in vojne mornarice v času od 8. do 17. septembra potopile 3 križarke. 2 rušilca. 1 torpedni čoln. 15 izkrcevalnih čolnov in 9 prevoznih parnikov. Z bombami smo zadeli 125 sovražnih prevoznih petrolejskih ladij. 9 izkrcevalnih čolnov in 1 stražno ladjo. Nemška bojna letala so nedaleč od pristanišča Bizerte zadela 5 sovražnih prevoznih ladij s skupno nosilnostjo 28.000 ton. Razen tega so naša letala večkrat napadla zbirališča sovražnih ladij in zadela neko večjo bojno ladjo in en rušilec. Neka nemška podmornica ie s torpedom hudo poškodovala angleški rušilec tipa »Jarvigt in neko veliko petrolejsko ladio. Badogliu poslušna posadka otoka Elbe. ki je štela 7000 mož. ie brezpogojno kapitulirala in smo io razorožili. Majhna enota naše vojne mornarice ie pred nekaj dnevi z odločnim udarom zasedla neko luko ob Jadranu, zatem tam večje število vojnih in trgovskih ladii in ujela 4000 vojakov Badoglio-ve armade z vrhovnim poveljnikom in več višjimi štabnimi častniki, V mestni trdnjavi amo zaplenili mnogo orožja in streliva. marveč vsa evropska favnost smatra Nedičev obisk Pri Fiihreriu za važen dogodek. Naravno ie. da so s tem obiskom v zvezi določeni sklepi, ki naj se uresničujejo v tem delu Ev->r«pe. Ta obisk ni le priznanje za generala. Nediča ter za njegovo izredno stremljenje po ureditvi razmer med srbskim ljudstvom, temveč bo imel važne posledice za Srbijo. S tem zgodovinskim preobratom se začenja novo obdobje pri uresničevanju naših narodnih nalog, ki nas bo povedlo kot enakopravne člane v evropsko skupnost svobodnih narodov. S tem novim obnebjem se ie istočasno tudi začela pet za jasno usmeritev duhov. V okviru tega razvoja stojijo pozitivne sile na osnovi preudarnih realnih političnih razmotrivanj y nasprotju z neomejenimi obljubami fantastičnih politikov z Dražom Mihailovičem na čelu. za katerimi stoje tuie sile. Njihove obljube ne bodo nikdar uresničene in se tudi ne morejo uresničiti, kar je iz žalostnih izkušeni jasno razvidno. Potovanje generala Nediča potrjuje, da se srbskemu ljudstvu ne odreka pravica do življenja. Od njegove notranje moči. miru in reda je edino odvisno. Ee se bodo njegove težnje lahko uresničile in bo srbsko ljudstvo čim prej doseglo popolno neodvisnost. Že sedai bodo storjeni v ta namen vsi potrebni politični in upravni ukrepi. Tako bo srbska vlada odslej lahko mnogo obširneje vodila srbsko ljudstvo pod pogoiem. da bo še naprej z dejanji podpiralo evropsko stvar. Tako bo srbsaa vlada lahko uredila notranje razmere ter dokončno zagotovila mir in red v deželi. Važno ie. da se zagotovita mir in red na srbskem prostoru z lastnimi srbskimi sredstvi. Zato se bodo reorganizirali srbski oboroženi oddelki in bodo prešli pod neposredno vodstvo generala Nediča. Ti oddelki bodo primerno okrepljeni, da bodo lahko zadoščali za svoje bodoče narodne naloge. Ta načrt se bo samoumevno izvedel stopnjema. Prepričani »mo — tako zaklj-ičuje list — da bo srbsko ljudstvo to edinstveno priložnost, ki se nam nudi. izkoristilo. Ta trenutek ie zgodovinskega pomena, ker ere za usodne odločitve za cele rodove. Poroštvo za uspeh naših stremlieni le v prvi vrsti volja visokih krofov v Nemčiji, ki žele. da se Balkan čimprei uredi in zedini in da bi pri tem tudi srbsko ljudstvo igralo konstruktivno vlogo. Velik pomen Nedicevega obiska pri Hitlerju Belgrad. 21. sept. DNB. List »Novo Vreme« je objavil velik članek z naslovom »Nova etapa v življenju srbskega ljudstva« in s podnaslovom »Obisk generala Nediča v Hitlerjevem glavnem stanu potrjuje, da ie srbskemu ljudstvu priznana enakopravnost v novi Evropi«. Članek ie verjetno inspiriran ter se nanaša na pogovore srbskega ministrskega predsednika s Fiihrerjem in nemškim zu-naniim ministrom. V članku beremo med drugim: »Ne le srbsko ljudstvo. Uradna razglasa Krajevni obveščevalni častnik objavlja: Od ponedeljka, dne 20. septembra t. 1.. bodo radijski prejemniki ljubljanskega prebivalstva oproščeni plombiranja srednjih valov na svojih prejemnikih. Plombiranje dolgih in kratkih valov ostane v veljavi. Trgovci z radijskimi aparati bodo lastnikom posamič pošiHali pozive, kdai ie treba nretemnike dostavili zaradi razplombiranja 6rednjih valov. Za to delo bo treba plačati 50 lir. Tudi oni lastniki aparatov, ki so svoie plombe odstranili sami. morajo aparate dostaviti trgovcem. Vsi italijanski državljani so prav tako dolžni izvesti plombiranje aparatov Tujci so plombirania oproščeni in lahko s predložitvijo potnega lista dosežejo tudi morebitno razplombiranje aparata. _ „ Vsi italiianski državljani, ki so bili do zdai plombiranja oproščeni, morajo prav tako dati svoie aparate na novo plombirati, če. do 30. septembra t. 1. ne bodo prejeli dovoljenja za uporabo popolnoma ncplombiranih aparatov. . ... Nova dovoljenja za poslusanje radija jc treba odslej zaprositi Pri poštni upravi. Po prejetem dovoljenju bodo prejemniki prejeli radijske anarate že pUmbirane od trgovcev z radiji. Pristojbina za novo plombiranje do sedai neplombiranih aparatov ge določi Po vrsti aparata. Vsi zakoni in uredbe, ki »o bili izdani od italijanskih oblasti, so mo- rajo tudi ▼ bodoče najstrože izvaiati. Zaposleno osobie se posebno opozarja na to, da ostane uredba o civilni mobilizaciji še nadalje v veljavi. Kdor se ne bi ravnal po določbah uredbe o civilni mobilizaciji, bo kaznovan po nemškem voiaškem sodišču. Službujoči častnik Dopolnilo k naredkam z dne 15. IX. 1943. Prepoved vstopa na gozdno ozemlje, ki je bila objavljena dne 16. septembra 1943. velja samo za področje mesta Ljubljane v notranjosti bloka, in sicer: 1. Za gozdno ozemlje na severovzhodu na Rožniku z izjemo Tivolii-skega parka in parka okrog hotela Bellevue. 2. Za gozdno področje v južnovzhod-nem delu na Golovcu. Razen tega je to gozdno področje označeno s posebnimi lepaki. Dostop do bloČne zapore ie slei ko prej dovoljen samo bo Celovški cesti, po Dunajski eesti. po Zaloški, po Dolenjski in po Tržaški eesti. Kdor se približa bloku na kakem drugem mestu, ogroža svoie življenje. Poveljnik mesta Omejitev prometa z motornimi vozili Prometna dovolila za civilna motorna vozila (osebni avtomobili, tovorni avtomobili in taki za posebno uporabo. avtobusi, traktorji, motoma kolesa brez prikolice in z njimi) ne glede na način pogona, ki so bila odobrena na osnovi naredbe Visokega komisarja št. 120 z dne 20. Vi. 1942 in eo bila ali izdana ali že podaljšana do 31. XXII. 1943. prenehajo veljati od 1. oktobra i 1. dalje. Prometu izza 1. oktobra t 1. bo dopuščeno spričo izrednih razmer in pičlih zalog pogonskih sredstev in pnevmatike le ono število motornih vozil, ki bo po induvidualni oceni vsakega posameznega primera — strogo v javnem interesu. Prizadeti, ki mislijo, da bi imeli pod temi pogoii pravico do prometnega dovolila tudi po 1. oktobru 1943. nai zaprosijo zanj in za nov spoznavni znak čim prej pri Uradu za civilno motorizacijo Visokega komisariata (Ljubljana. Gledališka 11) z obrazki ženimi in od pristoinili oblastev in ustanov potrjenimi vlogami (na taksnem papirju za 6 lir). Zanimanci iz trgovinske, obrtne ali industrijske stroke nai se obračajo za navedena potrdila na Pokrajinski svet korporacij. iz živilske stroke na Prevodu itd. Živilske nakaznice za oktober V torek. 21. septembra bodo razna-Salci mestnega nreskrbovalnesa urada začeli destavliati nakaznice za mesec oktober strankam kar po hišah in stanovanjih. S posebnim poudarkom spet opozarjamo prebivalstvo, da ie upravičen za dobivanje živilskih nakaznic sama oni. ki se dejansko nahaia v Ljubljani. Tudi začasno odsotni nimajo pravice do živilske nakaznice in io bodo dobili v uradu mestnega preskrbovalnega urada v1 I. nadstropju palače Bata, čim se vrnejo v Ljubljano, še posebej pa opominjamo stranke, da so družinski glavarji ali člani družine. ki bodo prevzeli živilske nakaznice in potrdili njih prejem popolnoma odgovorni, da so člani, za katere so prevzeli živilske nakaznice, dejansko v Ljubljani. Obenem pa opozarjamo občinstvo na težke posledice, ki bodo zadele vsakogar, kdor bi prevzel živilsko nakaznico za osebo, ki ni v LjublianL Za osebo, ki se ne nahajajo v Ljubljani. mora družinski glavar ali oni član družine, ki prevzame živilske nakaznice. nakaznico odsotne osebe vrniti dostavljaču in to vpisati v posebno rubriko seznama. Da ie treba vsako vrnjeno nakaznico posebej vpisati. na to še posebno opozarjamo občinstvo. nai pri vračanju nakaznic natanko ^azi. ker bo vsak odgovoren za toliko kart. za kolikor ie potrdil prejem. če bi stranka živilsko nakaznico vrnila, a bi te>e izredno občutljiv Iz tega centra uoseze en draži ia i našo zavest, drugi urazliaj na teče po posebnih živcih do želodca. Želodec torei res sodeluje Pri občutku lakote, vendar ni želodec tisti organ. ki lakoto sproži, temveč ?e ta občutek spočne v centralnem živčevju: to živčevje dovaia dražliaie želodcu, onominiaioč ca nai se pripravi na nov obrok hrane. Občutek lakote kot izraz naše zavesti pomeni, da ori niem kakor pri vseh izrazih našega življenja igrajo pole? telesnih reakcij veliko vloso tu-di duševni činitelii. V normalnih razmerah poznamo lakoto samo v lahki Poki in tudi vemo. da io k a i hitro »Krotimo, če zadovoljimo želodec in Se do sitega najemo. Če se pa to iz kakršnega koli vzroka ne zgodi se kmalu pokažeio razne neprijetne posledice lakote: glavobol vrtoglavica. šibkost, pobitost, zaspanost, menjajoča se z razdražljivostjo In nezmožnostjo za duševno delo. Razni duševni pretresi učinkujejo pa lahko tudi narobe, torej ne kot dražljaji, temveč kot ovire občutku lakote. Dobro vemo. da nam ni do jedi. če smo hudo razburjeni, žalostni ali pa zatopljeni v kakšno zelo zanimivo delo. .Še iesti ie pozabil*, pravijo o človeku, ki ie bil zelo pod vtisom močnega duševnega doživetja, bodisi strahu, veselia ali razburjenja. Prav zato v zaporih liudie tako dolgo vzdrže v gladovnih stavkah, ker iim sovraštvo do oblasti neti moči. da premagajo telesne težave, ki nastanejo ob občutku lakote. Zdi se. da danes poklicen umetnik v stradanju ne zbuja več takšne pozornosti kakor včasih. Njega dni ie umetnik v stradanju legel v kletko in stradal več dni in celo tednov: kdai pa kdai je popil nekoliko vode ker brez tekočine ni mogoče dolgo vzdržati. Kajpak ne smemo misliti, da tak umetnik v stradanju ni bil lačen. Prav tako mu ie krulilo v želodcu kakor nam. toda tolažil se ie z misliio. da bo zaslužil s stradanjem lepe denarce, in sanjal je o čudovitih jedeh. ki si jih bo pozneje lahko privoščil. Duševni činitelii torei lakoto lahko podkrepe ali pa ublaže. Prav tako važni so pa tudi telesni činitelii in jih ni mogoče kratko in malo preskočiti. Če ie bil njega dni človek bolan na želodcu ali prebavilih, mu ie zdravnik svetoval, nai nekai časa strada. Ta postopek ie prevzela pri nekaterih boleznih tudi sodobna medicina. Bolnik prve dni ne dobi nič drugega 4ju&osiimnost MAPI SIL L. lan HAELEN . Za pisalno mizo v svoie samski sobi ie sedel vitek, zagorel mož. Po stenah okrog sebe si je umno uredil nekai predalov za knjige, poleg njih so Pa krasila stene še razna kopja m drugo starinsko orožje eksotične tkanine in nekai dobrih radirank Po vsem videzu ie mož pričakoval obisk. Na mizi ie namreč stala vaza s cvetlicami, pa tudi sicer ie bila soba vsa v cvetju. Zdajci so se tiho odprla vrata in v sobo ie stopilo izredno ljubko okrog dvajsetletno dekle. Po prstih se ie splazila k možu. ki ie sedel s hrbtom obrnjen proti vratom, in mu z rokami od zadaj zakrila oči. rekoč: »Kdo ie?« »Vila. ki je prišla skozi ključavnico... dobrotna gospodična ki ie prinesla ubogemu možu miloščine...« Po teh besedah ie skočil pokonci in io obiel. »Kdo ie? Moi srček moi sladki srček...!« A dekle se mu ie izvilo iz objema, si snelo z glave klobuk, se postavilo pred zrcalo, popravilo lase in se na-lišpalo. kakor to pač delajo vse ženske. Potem ie sedla poleg niega na divan in se privila v njegov obiem. Nato sta si oba zaljubljenca v pesmi brez besed povedala vse ono. kar si imaio pač ruladi ljudje povedati, če se nekai časa niso videli. Zdaici ie dekle otipalo neki mrzel predmet, skrit med blazinami. Potegnila ie predmet iz skrivališča in ugledala majhno kitaisko lutko iz porcelana in barvustih krp. Od dotiku z mrzlim porcelanom io je sprva zmrazilo, potem se ie pa smeje se zazrla v lutkino obličie. »Kako grd obraz ima! To ie čislo tebi podobno, da kupiš takšen iz-vržek.« »Nikakršen izvržek ni.« ie odgovoril mož. »Pred seboj imaš mlado kitaisko damo. ki ie pripotovala v naše kraie. Predvčerajšnjim sem se seznanil z kakor čistilo in svetal Sai. Nekai dni ie kaipak hudo lačen, celo vsak dan ie boli lačen, toda po treh ali štirih dneh se občutek lakote poleže in umakne nenavadni izpremeinbi. Presnavljanje v našem telesu, prej vajeno normalne prehrane, se zdai avtomatsko izpremeni. Bolnik živi poslej od svTiih lastnih rezerv, predvsem od zaloge maščobe v svoiem telesu. Takšno zdravljenje traja po navadi nekai tednov in se posebno obnese pri zamaščenosti in podobnih boleznih. Okoliščino, da se pri mnogih boleznih pokaže pomanjkanje teka. razlagajo znanstveniki z motnjami v presnavljanju; v bolnikovi krvi se nahajajo bolezenske izločnine. ki ne učin-kuieio kot normalni dražliaii. temveč kot strupi in tako ovirajo delovanje možganskega centra za lakoto. Kaj moremo storiti, da se izognemo mučnemu občutku lakote? Nekateri ljudje skušajo lakoto utešiti z alkoholom. nikotinom in drugimi mamili. Vsi ti strupi pa učinkujejo pri praznem želodcu še neprimerno boli strupeno kakor pri polnem, zato iih moramo odsvetovati. Prav tako ie nesmiselno napolniti si želodec s kakšno težko prebavljivo ali neprebavljivo hrano, ker s tem občutka lakote ne bomo pregnali. Najboljše je. če se do sitega najemo kuhane ali pa presne hrane. Liudie z zdravimi želodci naj jedo kar največ presne hrane, ker ta še boli kakor kuhana živila potolaži lakoto. Razen tega nai lačen človek pazi. da ne porabi preveč energije. nai miruje, omeii nai šport na nujno potrebno gibanie in ogiba nai se težkega telesnega in duševnega dela. De Telepraaf, Amsterdam njo. Pripovedovala mi ie. da se nič kaj dobro ne počuti pri nas. zato sem ii ponudil svoio gostoljubnost. Plačal sem zanjo petnaist frankov in sem io smel vzeti s seboj... zato si našla gospodično Tan Li med mojimi blazinami.« Dekle se ie zasmejalo. Postavila ie lutko sebi na kolena in pustila, da ie plesala, dokler se ii niso razmršili lasie. »Pazi,« jo je posvaril, »ne bodi tako surova z njo. Misli na to. da ni ena izmed tistih lutk. ki iih človek dobi za darilo v barih. Plemkinja ie in pleše čustveno in skladno kakor svečenica. Poglei samo njene vitke ročice in skrivnostne oči. Ponoči, ko nisem mogel spali, sem se z njo pogovarjal. Vzorno se vede in se skrivnostno. smehlja Pripovedovala mi ie vse mogoče čudovite stvari iz svoie domovine, v plačilo sem ii prebral S?,"?.' Pesmi iz kniige .Chansons de Bilitis ...< » Ob teh besedah ie dekletu zamrl smehliai. »Meni nikdar še nisi bral pesmi!« Zamahnil ie z roko. »Seveda nisem. Pesmi berem samo skrivnostnim kitajskim lepoticam. Tebe poljubljam. Glej. tako...« Spremenil ie svoie besede v deianje. »Tebe obiemam. ljubim te...« A dekle ie zdaici skočilo pokonci in se mu izvilo iz obiema. »Poslušaj, Rihard.« ie deiala. »ali mi hočeš narediti veliko veselje? Preberi tudi meni eno izmed tistih pesmi!« »Ne.« »Ne odkloni mi prošnje! Eno samo pesem mi preberi. Nisem izbirčna. Izberi katero koli pesem in mi io preberi tako kakor tei lutki!« »Ne,« je smehljaje se de'a1. »Sai sem ti povedal, da berem pesmi samo kitajskim lepoticam...« Nagubala je če'o in smehliai ii ie zamrl v očeh, »Nič kai ljubezniv nisi.« ie bridko deiala. »ne ljubiš nie več.« Stopil ie k niei in io prijel za roko. »Neumnica mala.« »Ne dotikaj se me. Ne ljubiš me več. Samo lepa stvar sem ti ki io lahko poljubljaš in ljubkuješ. Tei lutki iz krp na prebiraš pesmi iti ii pripoveduješ vse mogoče stvari, ki iih meni ne zaupaš. Nio ljubiš. Da. !o Kitaiko občuduješ in liubiš kliub temu. da ima postrani oči in strašno umazano lasni io...« Dekle ie iezno nograbilo lutko in ii izpulilo šop črnih las. »Ali si znorela!« ie iezno zavpil Rihard. »Nikar ie ne trgajI Težko bi io pogrešil.« »No. vidiš, sai sem vedela... ljubiš jo!« Dekle ie jezno vrglo lutko na tla in skušalo z nogami poteptati njeno porcelanasto glavico. A Rihard ie bil urnejši. Sunil io ie proč. pograbil lutko in io rešil. »Vrni mi jo!« ie zacepetalo dekle. »Ne!« ie odločno dejal Rihard. >Dai mi lutko, ali grem!« »Potem ie boljše, da takoj odideš.« je trdo ratno in z ledenomrzlim glasom odgovoril Rihard. Dekle ie po teh besedah umolknilo, kakor da bi io bila oblila mrzla prha. Tudi Rihard ie molčaL Dekle ga ie strmo gledalo, a jeza v njenih očeh se ie že umaknila nemi prošnji. Rihard ie nežno pritiskal kitaisko lepotico na svoie prsi. Dekle ie počasi stopilo k mizi in si posadilo klobuk na glavo. Rihard ie pristopil k niej in io skušal zadržati. Umaknila se mu ie proti vratom, tam za trenutek obstala in pokazala na lutko, rekoč: »Ali mi io daš...?« A Rihard ie znova stisnil lutko k sebi in odločno odkimal. Tedai ie dekle stopilo na hodnik in zaloputnilo vrata za seboi. Rihard ie slišal samo še šumenje njene svilene obltke. potem je ostal sam. Kitajska lepotica na njegovih prsih se je pa z otrplim smehljajem na ustnicah zabavala nad neumnostjo dveh mladih ljudi. —•*»------------ Filatelija Na stranpotih... Kratki dnevi so že in zvečer ie grozen dolgčas. Iz obupa sem s« zadnjič spravil nad stare revije in brskal za članki, tiskanimi na že orumenelih listih. Zanimivo in poučno ie tako prelistavanje. Videl sem pri tem. da smo v zadniih tridesetih do štiridesetih letih ogromno napredovali, kar se tiče strokovnega znania. tehničnega napredka in zunanje oblike tako znamk samih, kakor tudi vseh filatelističnih potrebščin. Otresli smo se predsodkov starejših generacij in ustvarili pravo znanost o znamkah. Vendar se imamo za vse te uspehe zahvaliti le redkim filatelistom, ki so izvrševali svoje delo z ljubeznijo pravih zbiralcev. Ni iih motilo, da so iim starokopitni filistri metali polena pod noge. da iih ni razumel tedanii naraščaj. ki te enkrat spoštuje in se ti drugič smeji, ker pač še nima ustaljenih nazorov in ni zmožen kritičnega preudarka. Sadove njihovega truda in izsledkov uživamo danes mi. Okoriščamo se z obsežno strokovno literaturo, s študijami znamk posameznih držav, raznimi priročniki in katalogi, ki predstavljajo delo celih generacij. Ta napredek ie res pozitivna stran. Vendar je veliko boli pereča senčnata plat. ki kar v oči bode. Ta minus ie pomanjkanje vsake ljubezni do znamk, idealizma, ki bi moral prevevati vsakega zbiralca. Redko srečaš danes med kopo zbiralcev Iluhitelia, človeka, ki vidi v znamki malo več ko nekai. kar ima vrednost, kateremu je znamka dokument preteklih dni. Zdi se mi. da ie glavni vzrok pojemanja piave ljubezni in prvotnega veselja do znamk v — nevednosti. Priznam. da ie v današnji poplavi novih znamk praktično nemogoče imeti pregled čez vse znamke sveta ter s tem imeti možnost njih kritične presoje, ker ie teh znamk že toliko, da se med niimi znajde le starejši filatelist in splošni zbiralec. Niso več časi ko ie vsak filatelist zbiral vse znamke sveta. pa še druge poštne vrednotnice, dopisnice, zalepke. nakaznice itd., skratka celine. Včasih ie to še bilo mogoče, a danes ni več. Zaradi pre-obsežnosti odnosno preobilice izdaj so se zbiralci formirali v skupine. Eni zbirajo to vrsto znamk, bodisi po motivih ali pa po namenu znamk, drugi so se omejili na nar držav. S tem je njih zanimanje za vse ostalo, česar ne zbirajo, prenehalo, spuhtelo pa ie jz nph tndi vse znanie o znamkah, ki Uh ne zbirajo. Zato ie nastala velika nevarnost, namreč to. da postanejo M zbiralci odvisni od trenutne mode. da letajo danes za enimi, drugič za drugimi znamkami, katere so pač boli *v modi«. Zaradi »modnega: zbiranja primer vatikanskih znamk stane d» nes popolna zbirka Vatikana okroe 4000 lir, čeprav si io še pred poldragim letom dobil za 300 lir. Tako 'm tudi z drugimi znamkami. Brž ko s« raznese glas. ta in ta znamka »ie dobra«. že hoče vsakdo samo tisto in n* ve, da so marsikatere druge še bon vredne zbiranja. Stavim, da bi se danes 90 °/o novopečenih »filatelistov« namrdnilo, če bi jim pokazal rdečo saško troiko! Če bi iim pa pomahal pred nosom kakšno Wipo ali pa Dollfussa. bi gotovo pro-bledevali od skomin. In vendar j* Dollfuss nasproti saški trojki ničla, njegova današnja cena le produkt mode in gonje za njim. ker ie dober (so slišali ti filatelisti in plačujejo zanj in za druge »dobre« znamk* dvakrat in trikrat višie cene. kakor jim gredo). Tudi strokovno znanie teh današnjih filatelistov je sila skromno. Skoraj nemogoče iim ie dopovedati, da ie znamka lepo zobčana. tudi če zaradi tako imenovane črtne perforaciie nima na vogalih popolnih zobčkov. Ne ve. kaj ie to. in misli, da mora biti ogel pri vseh znamkah enak. pravilea itd. Ne ves da ie več načinov zobčania znamkovmh pol in da le pri predal-castem zobčaniu dobimo res lepe. cela ogle znamk Tak »filatelist« ti vrne staro švicarsko znamko, češ da ima napako v papiriu — in ne ve. da je to svilena nit. Da bi ločil posamezne tiske med seboi. to ie že nemogoča zahteva! Da imamo posebna merila za zobčke. je zanj španska vas. in po pol ure prešteva zobce na vseh plateh znamke, da bi ugotovil, ali ie re» zobčana 9 ali 16. Morda bo kdo vzkipel, da opravljam in pretiravam, a ni tako. Napisal sem le del tega. kar večkrat vidim in na lastna ušesa slišim od ljudi, ki se iim smrtno zameriš, če iih ne priznaš za filateliste, Kie nai človek potem od takih zbiralcev pričakuje, da bodo imeli razumevanje za klasično znamke. za mojstrsko izveden bakrorez za krasne znamke, izdelane v reliefnem tisku, da bodo občudovali stara pisma in kazali zanimanje za svojevrstne in redke žige? To zanje ni niči Tudi v filateliji velja rek. da nihče ne pade moder z neba. Treba ie časa. da si vsakdo prisvoji znanje, ga sproti razširja in doseže ono stopnjo zrelosti. ki je potrebna. Ne gre. da boš enostavno rekel, zdaj bom pa filatelist. poiskal tajnika filatelističnega kluba in nato na sestankih moško koračil okoli s klubsko izkaznico v žepu. Nel Treba ie že od mladih noe imeti veselje do zbiranja znamk. Ne rečem, da ie nujno, da vsak začne zbirati lepe podobice — trikotne znamke s sliko žirafe, pisane znamke in podobno robo. za katero se navdušujejo malčki. Vendar bi bila taka pot za filatelista najbolj pravšna, zakaj z duševnim in kulturnim razvojem takega fantička se 1)0 vštric razvijal tudi njegov čut do lepega in estetsko višjega. Tako bo sam opustil svoie prvotno zanimanje do znamk, ki so le plaža in prijetna paša^ očem preprostejših ljudi, ter se bo čedalie boli zanimal za res zanimanja in ljubezni vredne znamke, spoznaval bo stare in naistareiše znamke in užival njih čar. Stremiti bo začel za poglobitvijo svojega strokovnega znania. kazal bo zanimanje za nastanek znamke, tehnične postopke njene izgotovitve in za zgodovinski razvoj filatelije. Tako bo počasi v niem dozorel pravi ljubitelj in zbiralec znamk. Postal bo enakovreden onim filatelistom, ki so živeli pred desetletij in ki še niso zbirali iz do-oickazelinosti. neno so se ukvarjali s znamkami zeoli iz veselja do znamk samih. Potreben bi bil prerod, da se spet dvigne filatelija na ono raven, ki io le imela pred desetletji. Da se na to doseže, mora poskrbeti vsakdo sam. Sele takrat, ko bo res dosegel primerno stopnjo v razvoju svojega znania. bo imel od zbiranja pravj užitek in resnično veselje. D. Gruden dil v hišo, ozek. zatohel in ledcno-mrzel. Nikjer v hiši ni bilo videti luči, nikjer zelene vejice, vse ie bilo zavilo v grozo zbujajočo sivino Nisem si upal stopili v hišo. Med strešnim tramovjem ie žvižqal veter in iz veže, ki je. kakor se ie videlo od zunai, vodila na dvorišče, ie smrdelo, kakor da bi že tedne in tedne tam ležali mrliči Tisoč misli se mi ie bodilo po alavi. Premišljeval sem o skrivnostnem pisemcu in o tei čudni hiši, v kateri so vrata vso noč na stežaj odprta Cimboli sem pa premišljeval. tem qloblie sem zabredel v to skrivnostno zadevo Zato sem se rajši odločil da se vrnem domov.« fg »Umor se torej m zgodil tisto noč,’« le vprašal profesor »Ne, gospod profesor. Tisto žensko Sem umoril šele štirinajst dni nato.« j? pojasnil Sioberg, potem pa nada-jjeval: »Točno teden dni nato ie ne-"do precei močno potrkal na vrata P'oiega sfanovania Skočil sem pokonci — priznali moram, da me ie ta-«oi prevzelo čudno ra/bunenie, čc-"Jav si qa tisti trenutek nvm znal ■^zložiti — m odprl vrata Tedai ie “adlo z vrat pismo. Nikogar m bilo 'ueti, niti slišali V hodniku ie vla* j*“la qluha tišina. Pismo ie bilo po 'irvi m obliki popolnoma enako ki sem qa bil prejel pred ted-,om dni. Odpr| sem qa in bral: ,Za-r-ai niste prišli? Moram vas videli Mi* * , žc danes Čakam vas... No-oh.t , I 03 nls,('m Ko okamenel sem rt^stal na mestu in nisem mogel niti o mize. V sencih mi ie tolklo, kakor SA ni mi hotelo raznesti glavo Pola-ri'i se me je strašen občutek, kakor nimam telesa, temveč samo bes-m°ž na vrtu norišnice, ga ie našel obešenega. Knut je bil do konca pretiock \pol svojega očela. KRIŽANKA 12 3 4* 6 7 3 9 Med najbolj napetimi in drznimi akrobatskimi točkami je nedvomno vožnja s kolesom na štirinajst metrov visoki jekleni palici. Akrobat Aero mora zbrati vso svojo prisebnost, da ne krene za nekaj centimetrov navzven ali navznoter. Če bi namreč vozil v širšem loku. bi se uteanila palica zlomili, če bi pa krenil nekaj centimetrov navznoter, bi omahnil v globino. Višek te drzne akrobatske predstave je vožnja na kolesu z glavo navzdol, kakor kaže manjša slika. »Iz istega vzroka kakor iih Evropke nosijo v ušesih.« »A vi nosile tudi na prstih nog velike prstane.« J-Da. prav tako kakor Evropci nosite prstane na rokah. Kadar smo pa v družbi, prstane snamemo.« Jlndiici iz višjih kast sj pa obuieio nogavice, kadar pričakuieio obisk.c »In vi oblečete usniene rokavice, kadar ereste zdoma.« Tedaj ie Evropec umolknil. Minila so leta. Daleč je velika Sahara. A vselei kadar se spomnim na njo. moram misliti tudi na Delico, prijateljico, ki mi je krajšala saharske noči in prišla k meni po slovo, čeprav ie bila poročena in ie imela šest otrok. Takšna zvestoba staremu samcu dobro de. Pol ure smeha Zamotana zadeva Ko se ie nekoč neki zjian učenjak iz Baz la po dolgem raziskovanju po Avstraliji vračal v Švico, ie na carinski meji doživel tole dogodivščino: Carinar je pregledal njegovo prtljago in privlekel iz nekega zaboin na dan tudi okostniak nekega avstralske-: ga črnca. Moral bi bil seveda tudi ta; predmet ocariniti, a nikakor ni mo-' gel naiti med carinskimi pravili do-: ločbe zanj. ! Po dolgem premtšlievanni ie tinpo-' sled odredil, da ie okostnjak carine prost. Ker je pa v zapisnik moral navesti, zakaj je predmet carine prost, je utemeljil to takole: »Dovolil sem carine prost uvoz človeškega okostnjaka. ker ere za rabljen predmet.« V orientu raste neka posebna rastlina. s katero še tako resnega človeka takoi pripraviš do smeha. Seme te rastline domačini najprej posuše. potem ga predelajo v prašek, nato pa prodajajo kakor tobak za niu-hanje. Kdor ta prašek njuha, se na lepem začne na ves glas smejati. Ta dobra volja traja nekako pol ure. potem pa človek zaspi. Cez nekai ur se dobre volje in krepak zbudi in ne čuti nobenih posledic. ŠAH Problem št. 263 Sestavil R. Weinheimer Kdo ima prav? Med nekim Evropcem in Indijcem se ie nekoč razvil tale razgovor: »Zakaj nosijo vaše ženske obročke v nosu?« 5.A3A MALO 51 .ZABRENKAM DA BO ŠE LEPŠE' ^ KA^O KRASEN DAN JE DANES! Mat v 3 potezah. REŠITEV UGANK IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Križanka: Vodoravno: 1. sv naprej. 2. rob. truma. 3. omet. ena. 4. Busento. 5. an, Ije, lic, 6. leopard. 7. Kif, Ihan, 8. kanon, Ani. 0. klanec, ak. — Navpično: 1. grobar, Kk. 2. Romun, rol. 3. bes, lina. 4. telefon. 5. at, njo, ne. fl. pretepi. 7. runo, aha. 8. Krna, ;hrana. 9. ja, rednik. čaroben kvadrat: 1. capin, 2. anoda, 3. po-■ raz, 4. Idaho, 5. nazor. • Posetnica: Lastnik hotela. 4 +0, NE DALEČ ZA MIH*' ČEVIM HRBTOM.« X REŠITEV PROBLEMA ST. 262. ? 1. Ka8, Lli2. 2. p3 edino tako beli izsili, da Z mu črni pobere vse kmete; LXg3. 3. f4. T LXf4. 4. ef>, LXe5. 5. d6, LXe5. 5. d«, Z LXdo. 6. bHX>!, LXb8. 7. e7 črni mora kmet* ♦ vzeti, nakar je beli mat. »Roke noter!«. Ko so v Birmi stekli prvi vlaki, si pri vsakem oknu lahko bral napis, da je. nevarno moleti roke ali clavo skozi okno. Tujec bi mislil, da ta napis u.0 pomeni ne več ne mani kakor v civiliziranih pokrajinah, kier pogosto beremo o nesrečah, ki so se pripetila, ce so se ljudje globoko sklanjali skozi okna vlakov. Vendar ni tako. Predeli, kjer vozijo ti vlaki so namreč, tako divii in necivilizirani, da preže na popotnike vsi mogoči ropa)’-ii. Če bi torej kdo molel skozi okno roko. na kateri bi imel zapestnico a 1 prstan, bi se bilo utegnilo zgoditi «'# bi mu k> mimogrede kdo — s sabli® odsekal... Sovražnik romanov Avstrijski cesar Franc ie 1S. ni a rc* lela 1806. izdal uredbo, v kateri.I”1 poveduje .vse nezdrave sanjave lin^jT zenske zgodbe, ki utegnejo škoditi c> veškemu razumu*. Razen tega ie n'.,! povedal sploh vse spise, ki bi ut«i*ul nositi naslov .roman*. 1 i ■ -____ "SKUŽINSKI TED!^' j^_- 23. IX. 1943.; M p. Hovvard je stopil štirim uradnikom nasproti. Namignil je drugim gostom, naj počakajo v ozadju in naj se ne vmešavajo v pogovor. Od važnosti se je našopiril kakor pav. »Bojim se, da ste se zaman trudili,« je dobrovoljno pozdravil može. »Kdo je lastnik te jahte?« je vprašal eden izmed njih. »Vojvodinja Mayflowerska. Moje ime je Hovvard.« Utihnil je, čakajoč učinek svojih besed. »Harry Ho-■vvard,« je poudaril, potegnil iz žepa posetnico in jim jo pomolil pod nos. »Kje je vojvodinja«? . je vprašal kratko uradnik, ne da bi bil pogledal posetnico. Očitno Howardovo ime nanj ni imelo magičnega učinka, ki ga je bil Ho\vard pričakoval. »Tukaj je.« Howard je stopil vstran, tako da so zagledali Dafno. »Kakor sem mislil,« je rekel. »Policijska preiskava. Ljudje bi radi govorili s teboj.« »Rad bi videl vaše listine,« je rekel eden izmed mož in salutiral. »Moje listine«? je ponovila Dafna. »Da, osebne dokumente, dovoljenje *a vožnjo in kapitansko knjigo.« »Oh da, seveda. Takoj jih prinesem.« Dafna je odhitela v svojo kabino. Moj Bog, na to je bila čisto pozabila! Saj vendar ne more pokazati osebnih listin in dokumentov o lastništvu, če jahta sploh ni njena! Zakaj je Parker na to pozabil? To je konec! Vse bo prišlo na dan in tako bo res končala v zaporu. In prav zdaj, ko se je vse tako lepo razvilo. Nič drugega ji ne kaže. kakor ostati v kabini in počakati, da pridejo ponjo. Na vratih je trčila ob Mary. »Kaj pa je prav za prav?« je vprašala Mary. »Slišala sem, da so stroji utihnili in da je jahta obmirovala, nisem mogla na vrh. ker se Mr s! van Bouldnova boji. da bo umrla.« »Policija,« je topo odvrnila Dafna. »Ali bodo preiskali ladjo?« »Da, najbrže. Vprašali so me, kje so moje listine, jaz jih pa sploh nimam.« Mary je šla za Dafno v kabino. »Ali vozimo alkohol?« jo je vprašala. Dafna je prikimala. »Za boga?« »Za Parkerja.« Zdaj bi bilo nesmiselno, da bi Maryji še kaj tajila. »Aha. torej je tudi jahta Parker-jcva, ali ne?« »Da. Posodil mi jo je.« »In kaj še?« »Nič. Kaj pa mislite?« _ »No, saj mi vendar ne boste govorili, da ste tvegali to tihotapstvo z alkoholom samo zato, da se lahko enkrat popeljete do Nassaua in nazaj ! Ali niste zahtevali kakšne posebne nagrade, denarja?« »Ne, kajpak nisem,« je odvrnila Dafna. * LJUBEZENSKI ROMAN DANAŠNJEGA DEKLETA * »No, reči moram, da ste blazni!« je vzkliknila Mary. »Menda se ne zavedate, kaj se vam lahko zgodi, če odkrijejo alkohol pri vas, tujki! Zaprli vas bodo in vse bo prišlo na dan. Ob Hovarda boste in jaz ob svojih deset tisoč dolarjev. Reči moram, da sem vam prisodila nekoliko več pameti.« »Pomagal mi je na noge s to jahto,« je izjavila Dafna. »In z alkoholom nisem imela prav nobenih sitnosti, vse so oskrbeli njegovi ljudje.« Mary je vzdihnila. »Zmerom sem vam dopovedovala, da me potrebujete, in zdaj sami to vidite. Jaz bi bila uredila tako. da bi vsaka od naju imela tri tisoč od tega malega, zabavnega potovanja. In vi ste vse to storili zastonj... Saj bom še znorela ob tej misli!« »Lepo, toda saj je nesmiselno, da še dalje govoriva o tem, kaj bi bila lahko storila in česa nisem storila.« »Kaj mi daste, če zdaj to_ zadevo uredim za vas?« jo je nenadno vprašala Mary. »Ali bom po vaši poroki dobila še pet tisoč?« »Da,« je medlo odvrnila Dafna. Mary je pričela pisati pogodbo. »Vendar ne bom prej podpisala, preden ne bo vse v redu,« je rekla Dafna. »Tudi prav,« je odvrnila Mary in odšla iz kabine. Nekaj minut nato je potrkalo na vrata. Dafna je odprla in zagledala na pragu Hovarda. »Torej tukaj si,« je vzkliknil. »Povsod sem te že iskal. Menda si tekla tik mimo kapitana, zakaj takoj, ko si odšla, je prišel na krov z listinami.« Dafna si je olajšano oddahnila Le kako je mogla tako hitro izgubiti glavo! Kajpak je bil Parker mislil tudi na to in razumljivo je. da je listine dal kapitanu in ne njej. Mary je imela prav. ona sama ni kos vsem tem zapletljajem. »Da, nisem ga mogla najti na mostičku,« je rekla. »Zato sem odhitela sem dol, da uredim kabino in pokličem ladijsko strežnico.« Mary se je prikazala pri vratih. «že imajo listine in so zadovoljni,« je rekla. Ko je zagledala Hovarda, je utihnila. »Najlepša hvala, Mary,« je odgovorila Dafna. »Mr. Hovvard mi je pravkar prišel povedat, da uradniki že imajo dokumente in da je kapitan na palubi pri njih. Ali greva spet gor?« se je obrnila k Hovvardu. Ko je stopila čez prag, se je od strani nasmehnila Maryji. Ko sta prišla na palubo, so nameravali policijski uradniki pravkar zlesti nazaj v čoln. »O, ali že greste?« je vzkliknila Dafna. Možje so se oproščali, da so jo nadlegovali, toda njihova dolžnost je, da pregledajo vsako tujo ladjo, ki vozi v teh vodah. Ogromno alkohola so že vtihotapili v Združene države in zato je sumljiva prav vsaka ladja. »Torej alkohol iščete!« je presenečeno vzkliknila Dafna, »Mi imamo pa res nekaj alkohola na ladji, toda mislim, da je tujezemskim ladjam to dovoljeno. Pravkar sem vas hotela vprašati, ali ne bi spili z nami kozarček na naše zdravje. Tako mrzlo in neprijetno je in gotovo ste mokri do kože.« Mr. H o var d se je smejal, ko ji je razlagal, da uradniki nisg prišli zaradi teh par steklenic, ki jih ima pripravljene za svoje goste. Policisti so pristali in kmalu so sedeli med gosti v baru in se krepčali z izvrstnim škotskim viskijem. Vihar je trajal šest in trideset ur in jahta se je le počasi bližala svojemu cilju. Naposled se je pa neurje le poleglo in ko so zavozili v long-islandski preliv, so bili vsi olajšani V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši, monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA in veseli, da so spet v domačih vodah. Zdajci so pa stroji obstali in vso ladjo je prešinil krčevit sunek. Bilo je ob šestih zvečer, gostje so sedeli v baru in se zabavali, hoteč pošteno izkoristiti poslednji dan na ladji. Vstopil je kapitan in vprašal po Dafni. Dafne pa ni bilo in zato je stopil k njemu Mr. Hovvard, ki se je po zaroki počutil že nekakšnega solastnika jahte. »Ali se je kaj zgodilo?« je vprašal. »Zdi se mi. da stroji ne delujejo pravilno.« »Da, resna zadeva,« je odvrnil kapitan. »Ne moremo dalje, jahta mora v popravilo. Neurje je poškodovalo stroje.« »Saj smo skoraj že na cilju,« je vzkliknil Howard. »Ali ne more vzdržati še teh par milj?« Kapitan je odkimal. »Ne, gledati moramo, da hitro kje pristanemo, sicer ne morem biti porok za nadaljnjo vožnjo. Glejte, vihar je spet pričel divjati, škoda bo narasla v sto-tisoče, če ne bomo kmalu pristali.« Nekaj potnikov je obstopilo kapitana; pobožno so poslušali njegove besede. Med njimi je bil Mr. Darley. »Kie približno smo pa zdaj?« je vprašal. Kapitan mu je povedal zemljepisno dolžino in širino. Mr. Darley je prikimal. »Da,« je zamišljeno dejal. »Da.« Nato je hlastno vprašal: »Ali je to v bližini Oyster-Baya?« »Če se veter ne bo poslabšal, bomo v dobre pol ure v Oyster-Bayu.« »Hišo imam tamkaj in pomol,« je vzkliknil Mr. Darley. »Tam bi jahta lahko pristala.« Tedaj sta vstopila Dafna in Mrs. Darleyeva. »Kaj se je pa zgodilo?« je vprašala Dafna in stopila h kapitanu. »Pokvara na strojih,« je hitro rekel Mr. I)arley. »Kapitan je izjavil, cfa moramo v bližini pristati in popraviti škodo. Rekel sem mu, da lahko uporabi naš pomol, vojvodinja. Komaj pol ure je odtod.« »Ali je voda dovolj globoka?« je vprašal kapitan. »O, kakopak,« je razvneto odvrnila Mrs. Darleyeva. »Sami smo si hoteli nekoč nabaviti jahto približno te velikosti. Zgradili smo hišo in pomol, toda pozneje jahte vseeno nismo kupili.« Blaženo se je obrnila k Dafni: »Ostali boste torej lahko do jutri zjutraj v moji hiši in se šele pozneje odpeljali v mesto. Moja upraviteljica bo poskrbela, da bo vsem prijetno in toplo.« To je bila velika stvar za Mrs. Darleyevo. Res, da so bili vsi poslej prijazni z njo. toda Mrs. van Bouldnova in Mrs. Chuck-Townsendova je vseeno ves čas nista niti pogledali, če bosta torej prisiljeni, da bosta čez noč njeni gostji, bosta pač morali biti nekoliko ljubeznivejši kakor doslej. Mrs. Darleyeva je triumfira-! la. V mislih je že videla svojo sliko v vseh ameriških družabnih časopisih. Brez posebnih motenj je jahta čez dobre pol ure pristala ob pomolu Mr. Darleya. Vsa družba je odšla v hišo. Kuhar je prinesel zalogo z ladje in kmalu so gostje sedeli okrog prasketajočega ognja v kaminu in pili coctaile, Mrs. Darlcyeva .je pa z Ma-ryno pomočjo hitela urejevati sobe in pripravljati postelje. V kuhinji je kuhar pripravljal imenitno večerjo. Mrs. Darleyeva je bila presrečna, da je smela gostiti v svoji hiši tako visoke goste. Kajpak ni slutila, da se je bila Mrs. van Bouldnov" malo poprej zaradi nje skoraj sprla s svojim možem. Zahtevala je. naj takoj telefonira po avto, in je izjavila, da nikakor ne namerava pi-enočiti pod to streho. Vendar ni računala s trmo svojega moža. Mr. van Boulden ji je prošnjo gladko odbil. Vihar se je spet razdivjal, lilo je kakor iz škafa in Mr. van Bouldnu ni prav nič dišalo, da bi se v takem vremenu vozil domov. Da, njegovo počutje je bilo vsekako važnejše od osebnega dostojanstva njegove žene. Ko je torej Mrs. van Bouldnova igro izgubila. ji ni kazalo drugega, kakor da je milostno sprejela povabilo. Mrs. Darleyeva si je razlagala njen prijazni obraz za dokaz naklenjenosti in je žarela od sreče. Tako so bili vsi srečni in zadovoljni. Ko so se gostje izdatno navečerja-li. so si uredili mizo za bridge. Dafna jih je zdolgočaseno opazovala. Vseeno je, kje so, je pomislila, ti ljudje žive zmerom enako in ne izpremene niti pičice na »i« v svojem življenju. Kjer koli so in kar koli se pač godi okrog njih, ti ljudje počno zmerom isto: jedo. spe. pijejo in igrajo^bridge. To bo torej njeno življenje, če bo vzela Howarda... Sedela je pred kaminom in obupano iskala izhoda iz labirinta svojih želja in misli. Gostje so bili tako zatopljeni v igro, da niso slišali, kako je zunaj nekdo večkrat ustrelil. Dafna jih je pa slišala in se je vznemirjena vzravnala... Zdaj se je zgodilo: odkrili so, da je jahta tihotapila alkohol. Razburjeno je prisluškovala, toda slišala ni ničesar več. Morda se je bila zmotila. Nekaj minut nato je stopila v sobo hišnica. »Dva uradnika pristaniškega nadzorstva bi rada govorila z vami,« se je obrnila k Mr. Darleyu. »Pristaniškega nadzorstva?« je ponovil Mr. I)arley, ne da bi bil dvignil oči od kvart. »Neumnost! Kaj ima pa pristaniško nadzorstvo opravka z menoj?« Na to vprašanje sta odgovorila oba uradnika, ko sta vstopila v sobo z naperjenimi samokresi. Mr. Darlev je nejevoljen vstal. »Prosim — kaj pa želite?« ie ostro vprašal. »Ali ste vi lastnik te hiše?« je vprašal eden od mož. »Seveda. In zakaj ste tako na lepem vdrli vanjo, če smem vprašati?« »Ali je ta jahta zunaj vaša?« »Ne. pač na pomol. Mar je kaj narobe, če pristane tuja iahta ob mojem pomolu?« »Ne gre za jahto, temveč za njen tovor. O njem bi radi imeli nekaj podatkov.« »O tovoru?« je vprašal Hovvard in pristopil. »Tako je. Tri.ie vagoni žganja. Kam pa namerava jahta?« Hovvardov obraz ie bil zdaj, začuden in nejevoljen hkrati. »Niti besedice vas ne razumem,« je zlovoljno zagodel. »Jahta je moja,« se je vmešala Dafna. »Ne razumem, kaj mislite s tremi vagoni žganja. Na moji jahti je samo zaboj viskija in vaši tovariši. ki so nas po poti ustavili, so mi izjavili, da je vse v redu. Opozorili so me samo, da ne smem ničesar vzeti s seboj na suho. Oh!« vgriznila se je v ustnice, »zdaj smo pa vseeno j nekaj prinesli v hišo. tri ali štiri steklenice, ali ne?« se ie obrnila k J Hovvardu. Valje prihodnjič V šoli Učiieljica: »Kako imenujemo moč, ki veže našo notranjost in nas dela lepše, kakor smo?« Učenec: »Steznik« Srečanje »Oprostite, gospodična, ali imam čast govorili z vami ali z vašo dvoičko?« »Z mojo dvoicko!« Predrznost Oče: »Gospod, kako ste se drznili snoči poljubiti mojo hčer?« Don luan: »Drogi gospod, tega zdai pri svetlobi tudi iaz ne razumem « Tudi opravilo »No, dragi sin. kako si si uredil Živlieme? Koi pa prav za prav počneš ves mesec?« »Veš. oče, vseli devet in dvajset dni čakam prvega.« se odreže sin. ljubosumnost Zena: »Stražnik te ie našel na cesti tako pijanega, da si objemal cestno svetilko« Piianec: »No, draga žena. menda vendar ne boš nanio ljubosumna?« Prevelika je »Včeraj bi bila morala sprejeti v službo novo kuharico « »A zakaj ie nisi?« »Ker ie za našo moderno kuhinjo Prevelika.« Mrzla prha »Srček,« vpiaša na lepem ženo svoiega moža. »kaj nai ti letos kupim *a roistm dan?« »Nič.« zavpije iezno mož »saj sem komaj pred tednom dni plačal zadnji obrok za darilo. Ig si mi ga lani ku-Pila.« Grožnja Mati: »Če ne beš priden, ti vpričo vseh ljudi primažem zaušnico.« Sin: »Prav. laz bom p* sprevodniku povedal, koliko sem star.« Pri izpiiu Profesor: »Kako pa to. gospod kandidat, da niste izdelali?« Kandidat: »Zato, ker ie laže izpraševati kakor odgovarjali.« Na policiji Stražnik: »Zakaj niste takoj javili ženinega izginotja?« Mož: »Moj Dog, saj sprva tega sploh verjeti nisem mogel.« Molčečnost Oče: »lože, včeraj mi ie tvoja učiteljica pismo poslala.« lože: »Zanesi se, očka, da tega ne bom materi povedal « Materina skrb Mlada mati muči otroškega zdravnika z vsemi mogočimi vprašanji glede prehrane. Zdravnik ii vljudno odgovarja in ji pojasnjuje vse mogoče zadeve. Naposled ga skrbna mati vpraša: »Povejte mi. gospod doktor, ali ie res, da dojenčkom najbolj koristi osličje mleko?« »Draga gospa,« de vliudno zdravnik, ki ie naposled tudi že izgubil potrpljenje, »po mojih dosedanjih izkušnjah koristi oshčie mleko samo mladim oslom « škotska Škot, ki ie imel v svojem rojstnem mesto kino, ie nekoč potoval po tujini in si ogledoval njene posebnosti. V nekem velemestu ie zagledal na reklamni deski v nekem kinu napis: »Več ko osemdesetletni starčki in starke imajo prost vstopi« Ta zamisel mu je tako ugajala, da jo ic sklenil posnemati. Takoj ko ie prišel domov, ie izobesil v svojem kinu podoben lepak: »Več ko osemdesetletni starčki in starke imajo v spremstvu svojih staršev prosi vstop.« ZELEHJAVA ZIMO Vsaka gospodinja mora svoji družinici tudi v zimskih mesecih pripraviti svežo zelenjavo. Zdaj jeseni, ko zelenjava dozori, jo moramo odbrati in določiti za prezimovanje. Če jo hočemo ohraniti do zgodnjih pomladanskih dni. mora biti povsem zreia, zdrava in sveža. Če shranimo mokro in nedozorelo, bo kmalu .- gnila. Na vrtu skopljemo na najboli suhem prostoru globoko jamo. približno 1 meter široko, čim globokej.ša je jama tem bolje in tem dalj časa ohranimo zelenjavo. Na dno iame raztresemo slamo, suho Tstie ali ši-bovje in nanj zložimo zelenjavo. V takšni jami se dobro ohrani zelje, ohrovt, repa. kolerabe, korenje, zelena in podobno. Pokrijemo jo s slamo in deskami. V toplih zimskih dnevih jamo nekoliko odpremo, da ♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦« V kinu »Včeraj sem bila v kinu in ie neki neznanec venomer buljil vame.« »Kje ie pa sedel?« »Dve vrsti za menoj « Čudna igra Korenov Petrček se je sprehajal s svojim dedom po parku. Na klopici sta sedela dva zaljubljenca in se po-ljubovala. Petrček ie pokazal s prstom nanju in vzkliknil: »Glej, dedek, ta dva se pa igrata kinol« Še ne vedo »Odkar nimam več denarja,« se pritožuje neki bogataš, ki je izgubil vse svoje premoženje, »me polovica mojih prijateljev noče več poznati « »Kaj pa druga polovica?« »Ti pa še ne vedo, da sem brez denarja.« Grožnja »Če se ne boš poboljšal.« pravi učitelj zdravnikovemu sinu, »bom poklical tvojega očeta v šolo.« »Nikar,« se zasmeje učenec, »moj oče računa za vsak obisk 50 lir.« dobi zelenjava vsaj malo svežega zraka in tako preprečimo gnilobo. Zelo dobro prezimovališče so tudi prazne tople grede. Na dno_ grede posujemo mivko, vanjo pa zložimo zelenjavo tako, da obrnemo korenine navzdol, če je pa zelo hud mraz in nam preti nevarnost, da bi zelenjava zmrznila, pokrijemo čez toplo gredo še nekoliko slame in desk. Prav tako dobro ohvar mo zelenjavo tud' v kleti. Seveda mora biti le ta zračna in suha, pa tudi pretopla ne sme hiti. Če je klet pretopla, prične zelenjava kmalu poganjati. Poganjki pa ji odvzamejo precej svoje hranljivosti. Če je klet presuha, prične zelenjava veneti. Ohraniti moramo neko določeno mero vlage. Če je pa le presuha. zelenjavo kdaj pa kdaj nekoliko ovlažimo z vodo. Posebno dobro je, če v takšni suhi kleti večkrat ovlažimo zimsko solato. Nekatere vrste zelenjave in solate lahko pustimo tudi čez zimo na vrtu. Jeseni sejemo spomladanski radie, motovilec in špinačo. Vse to pustimo kar na gredah. Pred hudo jesensko slano, ki tako rada pomori vse zelenje, obvarujemo radič. motovilec in špinačo s slamo, lahko pa pokrijemo grede tudi samo z debelejšim papirjem. Vso zelenjavo postavimo v grede ali v mivko tako, da ji ne zasujemo srca. Zelen peteršilj si dolgo časa ohranimo, če ga izrujemo s korenikami in ga vsadimo v zabojček, napolnjen z zemljo. Včasih ga zalijemo, da ne ovene. Prav tako vsadimo zeleno in por. V kleti si določimo primeren „ suh kot, naredimo ogrado in vanjo stresemo krompir. Krompir mora biti suh, odbran in cel. Če je klet pre-vlazna in ne moremo krompirja povsem suhega shraniti, ga potresemo z apnom, ki vsrka vso vlago. Čebulo in česen najprejv na soncu popolnoma posušimo, navežemo v kite in jih obesimo na suh in hladnejši prostor, da čebula ne prične prezgodaj poganjati. Lahko jo pa stresemo na zračni podstrehi kar po tleh, vendar ne tako. da bi bila prenakopi-čena. 'ANJE NAPISAL H. B Eli! G L Cesar Karel V se ie neko poietie na lovu v Guadarramskom gorovju na Španskem oddaljil od svoiega spremstva in sani odšel v neko krčmo, ki je stala sredi gozda. Ker ie bil silno žejen. ie naročil čašo vina in sedel za mizo. Zdajci ie opazil v kotu sobe tri potepuhe, ki so ležali na kupu slame in lenarili. Ko ie cesar iznil svoie vino, je eden izmed potepuhov vstal in stopil k cesarju, rekoč: »Ponoči se mi ie sanjalo, da bi se mi tvoi lovski jopič prav dobro podal k obrazu...« To rekši ie cesariu surovo potegnil jopič s telesa. 'Meni se ie pa sanialo,« ie rekel drugi ropar, ki ie bil medtem tudi vstal s svoiega ležišča, »da l)i mi tvoi telovnik prav prišel,..« Še preden se je vladar zavedel, mu ie že slekel telovnik. Tudi meni se ie nekai sanjalo.« ie pristopil k cesarju tretji. »V veliko veselje bi mi bil tvoi lovski rog.« Že ie hotel cesarju iztrgati lovski rog. ki mu ie na zlati verižici visel okrog vratu, ko ie vladar izpregovoril: »Prav rad ti podarim rog. a moram ti prej pokazati, kako se nanj trobi.« To rekši ie stopil k odprtemu oknu in močno zatrobil nanj. Komaj ie v gorah odjeknil odmev, že so se odprla vrata in v krčmo so stopili gospodje iz cesarjevega spremstva ki so svoiega vladarja že dol"o iskali. Vsi sreč: ni. da so ga naposled našli, so stopili predeni in se na moč začudili, ko so ga ugledali tako pomanjkljivo oblečenega. Cesar Karel V. ie pa mirno pokazal na razbojnike, rekoč: »Tem gospodom se ie preteklo noč sanjalo, da moraio svojega cesar ia oropati, in so svoie sanie tudi uresničili. A čudno, tudi jaz sem imel to noč svojevrstne sanje. Videl sem na treh piniievih drevesih viseti tri razbojnike. Primite te-tri potepuhe in jih obesite, da se bodo tudi rncie sanie izpolnile.« Ce bi z Janezek goooritn Janezek je še tako majhen, da štejemo njegovo življenje še po mesecih. Ni dolgo tega, kar je izpolnil peti mesec svojega, življenja. Skoraj ves dan preživi v svoji posteljici ali v vozičku, zabavajoč se sam s seboj — kajpak, če mu odrasli to dovolijo. »Kako,« boste vprašali, »zakaj mu tega ne bi dovolili?« Zalo, ker mislijo, da je Janezek ljubka, živa igračka in da je na svetu z«/*, da se mama, oče, strički in tetke igrajo z njim. O, če bi znal Janezek govoriti, bi odraslim ljudem, mamici, očku, dobrim tetkam, ljubečim gostom in zaskrbljenim stričkom naredil pošteno pridigo. Takole bi dejal: »Ni še dolgo odkar sem na svetu. V začetku je šlo vse dobro. Sprejela me je prijetna mlada sestra, si me dobro ogledala, me okopala in čedno oblekla. Nato me je odnesla v sobo, j kjer sem sicer kdaj pa kdaj dobil obisk, toda gostje so me smeli gledati samo skozi stekleno okno. Dobival sem svoje obroke redno in sem bil prepričan, da na tem svetu le ni tako slabo, kakor nekateri govore. Deseti dan sem smel z mamo domov. In tedaj se je pričelo trpljenje. Mama je namreč še zelo mlada in ne ve kaj prida o negi dojenčkov. V kliniki je sicer vpraševala sestro, kako in kaj, tako da s° je vrnila domov, natrcana z dobrimi nasveti in nameni. Prvi dnevi so potekli mirno, brez posebnih potresov. Kmalu so pa priromali ljubeznive tetke in dobri strički in me občudovali. Kajpak je vsaka tetka vedela povedati kakšen dober nasvet, ki jih je mamica pač pozneje na meni preizkušala. Stali so okrog moje posteljice in me prijemali za roke, čeprav so prišli naravnost iz tramvaja, kjer so imeli v rokah umazan denar. Govorili so vame in me obračali sem in tja tako dolgo, dokler nisem pričel jokati. O, da ne bi bil storil tega! Zbudil sem pozornost in zaskrbljenost v vseh ljubečih srcih. »Kaj neki mu ie? Gotovo ga trebušček boli.« Brž so pripravili čaj, ki naj bi ga pil. Jaz pa nisem bil prav nič žejen pa tudi trebuh me ni bolel, saj sem bil piavkar popil mleko. Nič čudnega, če mi je čaj tekel namesto v usta na blazinico poleg. Le težko popišem, kako so se veliki ljudje zaradi tega razburili... Če sem hotel spati, so mi jeli prepevati, tako da nisem mogel zatisniti oči. V nekaj dneh je bilo mojega miru konec. Jokal sem, kadar je bilo najmanj treba. Mema je postala kar živčna. Ker ni vedela, kaj mi manjka, mi je dala vselej, kadar sem zajokal, piti. Kmalu so se pokazale zle posledice! Želodček ni mogel vsega prebaviti, zato sem moral bljuvati in še gnati me je pričelo povrhu Mama se je silno prestrašila in je takoj poklicala strička zdravnika. Ta mi je zapisal za nekaj dni samo čaj, ,da se prebavila odpočijejo'. Od čaja pa nisem bil sit, kar je razumljivo. Mami sem se smilil in dala mi je brez zdravnikovega dovoljenja spet mleko. Seveda se mi je bolezen takoj poslabšata Striček zdravnik je prišel k nam in ie odredil, da moram v bolnišnico. Tam so me pozdravili in me čez nekaj časa vrnili mami Da je mama. preden sem prišel na svet, hodila na tečaj za nego dojenčkov, se vse to ne bi bilo zgodilo. Prosim torej vse mlade mame, na/ ne poslušajo vseh mogočih nasvetov svojih sorodnikov, temveč naj, še preden se rodimo, povprašajo za nasvet stro kovnjake Zdaj, ljuba mama, ti bom pa pove dal kako ravnaj z menoj poslej, da bom zmerom dobre volje. Predvsem poskrbi, da bom imel dovolj miru! Če je količka/ lepo, me postavi na teraso, kajpak v zatišje: Poskrbi, da bo moglo sonce do mo'ih nožič in ročic, toda pazi, da mi ne bo sijalo na glavico. Ne dovoljuj mo/im gostom, da bi me dvigovali, pestovali, božali po rokah, ali celo poljubljali. Tudi ti me smeš poljubiti samo na mezinček na nogi Tega namreč še ne morem nesti v usta. Prosil bi te še da bi mi hrano dajala točno in toliko, kakor ti je naročil gospod zdravnik. Tako se ml gotovo ne bo nič več zgodilo. Če bi te pa le kdaj prestrašil z motnjami v prebavilih, mi ustavi mleko In dajaj samo čaje. Da bom tedal nekoliko več jokal, ker bom ločen, je jasno Sicer pa, saj si vendar moja mama. torej moraš že vedeti, kako In kaj! Janezek (Ti trii«- modeli so risani izrečno za »Družinski tednik« !d niso bil) Se objavljeni.) lesen se bliža. Za plašč ie šs pretoplo, sicer pa bodimo odkrite, jesenskega plašča se človek tako hitro naveliča. Pomoremo si z liubkimi toplimi jopicami, kakršne vidimo na naši sliki. Prva in tretja jopica sta si enaki v tem. da sta krojeni ohlapno. Vendar je prva boli športna, sai je sivordeče kockasta. K njej nosimo sivo bluzo in temnomodro tsr'lo. Zanimivi so veliki, športni žepi. — trelja jopica je enobarvna, toda žive, sočne barve, na primer živordeča. Ljubki so n Jš ii žepki. Eleaantno se poda k sivi ali beiqe obleki s športnim ovratnikom. Srednja jopica se od osta!'h dveh razlikuja po kroju in blaqu. le iz enobarvnega, ne preveč izraziteaa blaga in ie krojena ob životu. Zapenja se na dva gumba, dva sta pa v okras. Zanimivi so všiti žepi. Ker ie enobarvna, nosimo spodaj obleko s črtastim ali kockastim vzorcem. NAS NAGRADNI NATEČAJ Kotiček za praktične oosiodinle Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir Vložena pesa Za vloženo peso potrebuješ 5 kil zdrave pese, 3 žl ce nastrganena hrena, 1 liter vinskega kisa. žličko kumine. nekai zrn ianeža in do potrebi soli. Peso v mrzli vodi dobro operi, prelij z vodo, da ie vsa pesa pokrita. izdatno osoli m kuhai tako dolqo, da postane popolnoma mehka. Kuhano peso prelij i mrzlo vodo. ohladi, olupi m zreži na liste. Peso zloži v pološčeno posodo in io potresi s 3 žlicami nastrnanega hrena. I liter vinskeqa kisa posebej razredči z XU liira vode. mu dodaj 6 kock sladkoria, žlico kumine, ianež. po po-I trebi še osoli in pet minut kuhai. S tako pripravljenim kisom prel i peso, premešaj s prekuhano kuhalnico m | napolni koznice Ko7arre neproduš-' no zapri in po?tavi na suh m hladen prostor M. K. I mbliana Polenta s paradižnikovo omako Na razbeiiem masti ah oliu zarumeni 1 dobro /l,co sesekljane čebule, potresi z 1 žlico moke dedai olupljene in na rezine zrezane paradižnike. osoli in zali j z nekoliko vode. Vse skupaj duši približno pol ure, da se omaka zgosti. Daj io s polento na mizo. O. V., Ljubljana Štruklji 25 dek enotne moke zamesi, s pecilnim praškom, malce rumenila ah 1 jajcem, ščepcem soh in vodo v ne-pretrdo testo Testo pusti četrt ure počivati. Potem aa na tenko zvaliai m potresi z drobtinicami ki iih prej na maslu zarumeni. Drobtinice dobiš, če vzameš dve pesti makaronov in iih na kavinem mlinčku zmelješ. Preko drobtinic potresi še qrozdičie. cimet, 1 zavjtek vanilijevega sladkoria in ce hoces. nekoliko sladkoria. Zvij, zavil v krpo in kuhaj 25 minut v slanem kropu. Dob ja boš okusne štruk-lie. s katerimi boš lahko vsakomur postregla M. M., Ljubljana * Za vsak pridevek, obia' Men v »Kotičku za praktične gospodinje«, planino 10 lir Znesek dvignete iflhKo takoj i o ob’avi v m i uoravi. Po pošti pošliamo šele M.eoL ko se -ia-bere več takšnih nakazil. — Prispevke razvile na MreŠHništvo »Družinskega tednika« Konček zn nraktične gospodinje Ljubljana. Poštni predal 253. Ideja ie preprosta in nrav zato tako prikupna: Zložljiv koš za papir. Dno ima pritajeno s pritiskači če ga odpnemo, koš lahko zgrnemo in prenašamo kar v aktovki Kot garnituro si naredimo iz istega blaga škatlo za pisalne potrebščine in podlago za pisanje. 6 zlatih zapovedi za nego zob Otroka moramo že zgodni privaditi. da si vsako iutro in vsai vsak večer, če že ne po vsaki iedi, očisti zobe. Previdni moramo pa biti. da otroku ne kupimo preostre ščetke ne premočne zobne kreme 1 Otroka navadimo na čiščenie zob z navadno peščeno uro. ki io uporabliamo v gospodinjstvu za ku-hanie iaic Naiprei bo otroku igrača, ker bo zmerom sproti ogledoval, koliko Je Jše peska v uri. pozneie se bo na čiščeniu Joliko privadil, da oa ne bo treba nič več siliti in opominjati. 2. Orehe in lešnike taremo s primernim odpiračem ali kladivom, nikdar pa ne z z.obmi. Tudi to moramo otroku razložiti, ker si kaj hitro odlomi zob 3. Zobovju zelo škoduie. če na zelo vročo ied pijemo mrzlo vodo ali narobe. 4. Za čiščenie zob damo otroku poleči ščetke še povoščeno nitko ali lesen zobotrebec, nikdar pa ne igle ah kovinastih predmetov. 5. Za vsakdanjo uporabo kupimo otroku milo penečo se zobno kremo, toda ne takšne, ki zobe zelo obeh. Prav zaradi jedkosti kakšna krema sklenino preveč obeli in načne zob. 6. Enkrat na mesec pa damo otroku na ščetko prav drobnega plovče-vega prahu namesto zobne kreme. Plovec zobe očisti in obeli, da so kakor iz porcelana. Gube in še enkrat gube! Gube na obrazu so naivečje sovražnice lepote. Ne skriieta iih_ niti puder niti rdečilo. Marsikatera ženska ie po postavi, prožnosti in -bc-nosti telesa še mlada, če jo pa pogledamo v obraz poln gub, se kar kožo skup vleče in nas boli. da kar hitro nehamo čelo gubati. Najboljši pripomoček proti gubam je masaža. Gube masiramo vsak dan dvakrat, zjutraj in zvečer. Najprei obraz očistim#, namažem® z mastno hranljivo kremo in masiramo gube tako. da iih s konci prstov narahlo udarjamo. Kri bo pričela spet pravilno krožiti po vseh delih obraza, gube se bodo omilile, in če niso že pregloboke, bodo kmalu čista izginile. Poglej skozi ključavnico! Zakaj? Ne zato, da bi videla kai počenjajo ljudje v sosedni sobi, ampak zato, da pogledaš v ključavnic*, koliko prahu se ie v niei že nabral«. Ključavnica, ki jo vsak dan uporabljaš, sicer zaradi nabranega prahu, ki ga ključ stisne, ne bo takoj odpovedala, vendar se pa zgodi, da tudi ona naposled odpove svojo pokorščino. Še bolj pa moraš paziti in čistiti ključavnice, ki jih le poredko odpiraš, ker so njihove luknjice zavetišče in prostor za odlaganje jajčec raznega mrčesa. Khučavnice v omarah in skriniah. kjer imaš spravljeno blago in obleko, moraš vsak teden enkrat pregledati in očistiti. Molji kai hitro naideio pot skozi ključavnice in potem se vsa začudena izprašuješ, odkod molii, čeprav si skrinjo ali omaro skrbno zaprla, vso obleko očistila in vse storila, kar more molje prepoditi. Zato je pametno, če luknje v ključavnici na notranji strani zamašiš s papirjem ah vato. Kdaj pa kdaj očisti ključavnico temeljito s čopičem ali tanko žico. Z njo izbezaj ves prah in nekajkrat pihni, da tudi najmanjši drobci prahu izginejo. Večkrat tudi kani v ključavnico pripomoček za odstranjevanje mrčesa in pa kapljico olia. da se ključavnica zmerom rada odklepa in zaklepa. RJA - naš sovražnik Rja napada vse kovinaste predmete. Ce se z blagom dotaknemo rie ali obrišemo rio, io dobimo tudi v blago. Rja blago razjeda in io lc težko odstranimo. Vse predmete, ki radi zarjavijo, moramo večkrat pregledati. Kier se je rja že pokazala, zdrgnemo mesta s smirkovim papirjem. Kjer pa s papirjem ne opravimo vsega, namočim« predmet v petrolej. Pri predmetih, ki se dado razstaviti na več delov, vsak del zase namočimo v petrolej, da pronicne tudi do najmanjših kotičkov. Tako očiščene predmete namažem« z mastjo ali oljem. Vendar moram« paziti, da mast ne vsebuje kislin, ki razjedajo kovine. Rjo iz bombaževine in volne odstranimo z 10 "/ono vinsko kislino. Nekaj kapljic kisline kanemo na manež, pustimo nekaj časa delovati in nat# splaknemo. Iz perila, barvane bombaževine in volne odstranimo rio. če nanjo stisnemo nekoliko limonovega soka. damo nad paro in pustimo ne-kai časa pariti Pri svili, atlasu, baršunu in podobnih občutljivih tkaninah ovlažimo rjaste madeže z vročim kisom. Nal« jih pokrijemo s pepelom smotke in nekaj časa počakamo. Nazadnje izperemo madež s kakšno vodo za čiščenie madežev. Pri barvastem blagu in svili poskusimo čistilni pripomoček za odstranjevanje rje na prav takšnem koščku blaga ali svile. Če ostane barva nepoškodovana, lahko z niim odstranimo rjo. Rjo moramo takoi odstraniti tako iz raznih kovinastih predmetov kakor iz blaga, ker se zelo hitro širi in razjeda. najboljše odvajalno sredstvo prestrašimo, tako stara ie za oko. Gube niso samo posledica starosti, marveč tudi posledica raznih obolenj in tudi grdih navad. Nekatere ženske imajo qrdo navado, da venomer gubajo čelo, sršiio obrvi in pačijo obraz. Posledica teh grdih razvad so globoke gube okoli oči. po čelu in okoli nosu. Brž ko 'opazimo prve gube, iim moramo takoi napovedali vojno. Z vso energijo iih moramo takoi v začetku odstraniti. Predvsem moramo paziti na nrehrano, da imamo v redu prebavo. Grdih navad in razvad se moramo brezpogojno odvaditi, qub samih se pa lotimo z masažo. Obliž nalepimo na mesto med obrvmi. Če hočemo spet sršiti obrvi in gubati čelo, obliž to prepreči, ker © ŽENSKI RAZGOVORI Ga. L. M. Vaši hčerki se že pri najmanjšem prehladu naredi na ust-nici neprijeten mehurček, ki se kmalu spremeni v nelepo krasto ki nikakor noče izginiti. Krasto morate, takoj ko se pojavi, posušiti in jo vsak dan napudrati s pudrom. Nikakor pa ne smete pustiti otroku, da bi krasto s prsti' trgal od kože, ker s tem kožo vani^ in ranica se kaj nerada zaceli. Dobro je tudi, že ji namažete takšno ranico s cin-kovim mazilom. Gdč. Z. P, Pišete nam. da se vam dnevna krema za obraz upira, ker se bojite, da bi vam zamašila vse luknjice in bi koža ne mogla dihati. Polt potrebuje tudi čez dan svojega varuha, da jo obvaruje pred milijoni drobcev prahu in nesnage, ki plava v zraku. Vsi ti drobci se naselijo v luknjice, iih s svojo nesnago zamašijo in šele tedai koža ne more dihati. Če io pa zjutraj nama-žemo z dobro dnevno kremo, koža vseeno diha, vendar io zelo dobro obvarujemo pred vso nesnago. Zato se nikar ne branite dobre dnevno kreme, ker vas le-ta varuje in vam omogoča, da imate zmerom čisto in gladko polt. Ga. R. K. V vaši družini so neka; teri člani že s 25 leti sivi. Tudi vi imate že več sivih las. Izprašujete nas kako bi si lahko pomagali, da ne bi tudi vi tako kmalu povsem osiveli. Po vašem pripovedovanju ste prezgodnjo osivelost podedovali po vaših prednikih. Doslej v kozmetiki še nismo zasledili drugega pripomočka proti osivelosti, kakor enostavno barvanje las. Zato poidite k frizeriu in se z njim dogovorite o barvanju. Herausgeber: K. Bratuša, Journalist; verantwortlicher Redakteur: H. Kern, Journalist; Druckerel: Merkur, A. G. in Ljubi j ana; fiir die Druckcrei veranhvorllich: 0. Mihalek — alle in Ljubljana. — Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja H. Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja 0. Mihalek — vsi v Ljubljani. — Editore: K. Bratuša, giornatista; redattore responsabile; H. Kem, giorualista; tipografia: Merkur s. a., Ljubljana; responsabile por la tipogralia: 0. Mihalek — tulti in Ljubljana.