« oltarni pregled Razstava trojice: Galanda, Maleš, Mušič V Jakopičevem paviljonu je razstavljenih preko 700 del trojice umetnikov. Vendar to ogromno število ne prenatrpava paviljona, ker tvorijo večino razstavljenih del repro- dukcije Maleševe grafike (linoreza im leso- reza), lepo mapi rane in sortirane po letih nastanka. Galanda je razstavil le grafična dela in tudi Mušič ne sega veliko preko tetra grafičnega okvira ter s svojimi gvaši le poživlja belo-črne razstave. Pri grafiki, posebno linorezu in lesorezu umetnik ni vezan na predloge iz narave, kajti na razpolago ima le črno in belo plo- skev (barrai lesorez je pozen izum in redko xitK>rabljen), narava mu tega ne nudi nepo- sredno, marveč le posredno s pojavom svet- lobe in sence. Iz narave more vzeti kvečje- mu le konture predmeta oz. telesa, vse osta- lo pa je prepuščeno sami umetnikovi fanta- ziji. Popolnoma prosto se more umetnik raz- živeti v tej tehniki in ustvariti like, figure in spake, more napraviti nikjer na svetu obstoječe nestvore in jih uporabiti za svojo osnovno idejo, kateri potem podredi še kom- biniranje svetlih m temnih ploskev ter vezi med njimi in tako ustvarja harmonično eno- to, v kateri je vsak posamezen delec podre- jen osnovni misli. Zato se je grafična tehni- ka najbolje obnesla v dobah, ko prevladu- jejo idealistična stremljenja in ko polaga umetnik posebno važnost na snov. ki mu na- rekuje delo. Pa tudi moderna najbolj subjek- tivistična dota se rada loteva gTafike. Štu- dije zraka in posebno barve v impresioniz- mu, ko šele mozaično sestavljena ploskev daje enoten vtis, eo rodile adekvaten pojav :udi v grafiki, kjer je celotna ploskev raz- kosana na polno belih in črnih ploskev, ki .-eie skupaj daie.io vtis svetlobe in sence, iver se bela linija v črnem ozadju mnogo •oli jzraža nego obratno, je kaj rada tudi iija izraz umetnikovega občutka. Zato po- loni te tehnike ne smemo omalovaževati, saj lahko mnogokrat pove več in služi mnogo b-ol> ideji, kakor pa še tako precizno in vest- no izdelana oljnata slika. Mikulaš Galanda iz Bratislave razstavlja •v Ljubljani prvič in vendar nam ni tuj. Ali nismo nek j tega že videli pri naših mladih — posebno po povratku s praške akademije? Razstavil je nekatera starejša dela (iz 1. 1 (TJ- ) in tako je mogoče slediti njegovemu razvoju in vsaj po sledovih sklepati na ce- roto od početnega munchovsko vplivanega ekspresionizma v lesorezih s čustveno dojeto «novio gre pot preko francoskih vplivov (Pi- casso). dokler ce končno ne znajde v strast- nem iskanju forme (Litografije pri toaleti 7, 1. 19S7). Zanima ga le forma, išče nje e: -aktno linijo in prihaja s tem iskanjem do primitivizma linij.. Obenem pa daje vtis v . va ljudske plastike, lahko pa .je tudi po -voji poti sam prišel do istega učinka. Nje- vo risarsko znanje oeUujejo številne risbe, ki z enostavnimi konlurnimi linijami iščejo 'e obliko predmeta. Razstavijalec nam je tu- li dokaz, kako internacionalna je in kako ni;: 'o narodnostno svojstvenega ima ta struja v s'»bi. Enaka dela najdemo povsod in tudi pri nas. Zadnja dela so priča sodobnega is- kanja forme v telesih in vihravem gibanju. ^ !a tesa iskanja daje slikam poseben pečat. Miha Maleš ie retrospektivno od ranih po- čet kov do danes pokazal svoj razvoj v grafič- ni (lesorez in linorez) tehniki. Skrbno po letih zbrana in razstavljena dela nudijo ma- terija! za posebno podrobno študijo o Male- šu, kajti zbrana so vsa dela te tehnike, tako da mnogoštevilni, umetnostno ne vedno po- membni portreti motijo .jasno preglednost in marsikaj lepega mora ostati spregledanega. Od prvih, iz zmernega realizma izhajajočih početkov se znajde naenkrat sredi umetnost- nega življenja v Pragi in sedaj nastajajo de- la iz umetnikove notranje potrebe po ustvar- janju in izražanju čustva, pa tudi iz veselja nad dekorativnim izpolnjevanjem ploskve z belimi in črnimi lisami. V mnogih išče ideji primerne oblike, mnogokrat pa so le naroče- no delo za vsakdanji kruh s potrebnimi kon- cesijami. V tem iskanju itn študiranju pa se je tehnično vedno bolj izpopolnjeval. Prvotno skriva pod plašč ideje neokretnost,, dokler končno obojega ne spopolni do stopnje, da se je mogel lotiti »Sonetnega venca« in »Senc«. >Sonetni venec« je reprodukcija umetnikovega dojemanja in čustva, ki ga je imel pri čitanju sonetov. To sprejemanje pa je tako lahko subjektivistično, da ga ne moremo z nobenimi sredstvi kontrolirati, če ie pravilno. Ravno tako ne moremo eksakt- no zgrajeni arhitektoniki venca iskati nobe- nega odgovarjajočega pojava v reprodukci- jah in moramo zato smatrati lesoreze ne kot ilustracijo venca, marveč ilustrirano spreje- manje in ekspresivno reproduciranje čustev, ki so ga obdajala. Najbolj sproščena, deko- rativno zgrajena z mnogo kvalitete so dela z Golnika, v katerih je iskanje svetlobe in solnca značilno za tedanje razpoloženje. Ob- vladanje linij, ki *ik uporablja za notranje izražanje čustev, kaže podoba spečega dečka. Najmlajši med njimi jeZoran Mušič, ki je to pot razstavil le gvaše, tehnika, ki njego- vemu načinu gledanja in ustvarjanja prija in zelo odgovarja. Razstavil je večinoma po- glede na dele mesta, med katerimi prevla- duje motiv s kolodvora. Mušič ne gleda predmeta v njegovi telesni trodimenzional- nosti, ne zanima ga prostorna globina, mar- več samo predmet v barvi. Zato njegova te- lesa nimajo kontur, niti niso plastično mode- lirana, temveč le barvno omejena, sama na sebi dojeta v barvi in prikazana v sožitju z ostalimi barvami okolice. Barve nanaša s ši- rokimi potezami čopiča, množico raznih barv druga poleg druge in hoče na ta način ustva- riti pravilen barvni efekt. V tem pogledu je značilna njegova študija »Interieurja«, kjer ga zanima problem dveh odgovarjajo- čih barv, ki .ju v nekem ritmu razdeli po ploskvi in potem prehaja navzgor v svetlobo in navzdol v nevtralna tla. Pokrajine brez senc spominjajo na Kokoscbko, način obde- lave neba s krožnimi črtami okoli izvora svetlobe pa na van Gogha. Skuša tudi poda- ti pokrajino v njenem karakterističnem barvnem tonu. kar pa se mu ne posreči vedno (Ljubljanica, Maribor). Najbolj umir- jen in s tem dober je posebno v svojih ko- lodvorih, kjer mu dolge linije poßlopij in tračnic pripomorejo tudi same k temu. Mu- šič je najvidnejši predstavnik te novodobne barvne struje pri nas, toda moral se bo odreči prisiljenosti in se v študijih nasloniti neposredno na naravo, da ne bo zašel v umetničenje, iz katerega ne to več našel iz- hoda. Razstava ie odprta premalo časa, da b1 se mogla dostojno afirmirati (in to po svo- jem pomenu in kvaliteti zasluži), kajti treba je videti dela večkrat, da se človek navadi nanje in jih potem začenja prav razumevati. F. K. Kos. Nova pota »vitalne statistike« Ob študiji dr. Fedorja Mikiča o starosti medmurske hiše rief odseka za vitalno statistiko Šole na- rodnega zdravja v Zagrebu, naš rojak dr. Fedi > Jviikič (o njegovem znanstvenem delu bomo ob priliki oosirneje pisali) nam je dal zopet novo zanimivo študijo. VPS, časopis za vodno, plinsko in sani- tetno tehniko (VPS, št. 12. 1937.) je pri- nesel v svoji zadnji številki lanskega letni- ka, (ki je zaradi tehničnih ovir izšla šele sedaj) študijo dr. Mariča o starosti med- murske kmečke hiše. Ta študija je izšla tudi kot poseben odtis z angleškim resume- jem. Tokrat se je avtor lotil zanimive naloge: ugotoviti starost medmurske kmečke hiše. Na podlagi tablice redosleda se s pridom že mnogo časa proučujejo biološke oblike kake skupine. Sam avtor je princip sestav- ]. :>nja teh tablic strokovno opisal v neka- terih svojih publikacijah. Doslej pa so se iblice redosleda uporabljale le pri ljudeh, coda v najnovejšem času so prešle celo v tehniko. Ameriški avtor C. E. Griffin je ra- ziskoval dolžino trajanja avtomobilov, av- tomobilskih obročev in si. Zaradi tega je tudi dr. Mikič uporabil tablice na konkret- nem primeru, namreč na dolžini trajanja medmurske kmečke hiše za leto 1927/1930. Ljubljanski higienski zavod, pod katere- ga je takrat spadalo Medmurje, je popisal kmečke hiše in v popisnem formularju Hišno-zdravstveni list«, je bilo tudi vpra- šanje glede starosti hiše. To je dalo avtorju pobudo, da se je lotil zgoraj omenjene štu- 150 let Avstralije«, zem- ljepisno zanimivost ^Robinzoni s Sv. Paula« (tragedija ribičev sreda Indijskega oceana), dr. A. D ©beljaka prevod Balzaoovfh mm- I menitih »Cont©s drolatiQuesc s naslovom , »Kako se je vzdignila tožba zoper vražjioo«, pa nadaljevanje l)umaeovih »Treh mušketir- jev« z Nörretrandersovimi ilustracijami, A. D. zanimivo in potrebno beležko »Zlorabe v govorici«, dalje informativne zapiske Nova nemščina in Nov književni jezik v Svici. V Tehničnem obzorniku obravnava M. Popovi6 princip avtomatske telefonije, zanimiv je tu- di zapisek o boleznih praživali, rubriki Fo- toamater in Filatelija pa seznanjata čitatelja z raznimi pojavi in novostmi v teh strokah, ki zanimata širši čitateljski krog. Rubrike Praktične novote, Človek in dom, Uganke in šah zaključujejo obilno ilustrirano številko. Umetniški klub v Mariboru namerava pri- rediti v maju pomladansko razstavo celotne slovenske sodobne likovne umetnosti. Raz- stava naj bi bila v prostorih Uniona v Mari- boru. K»r denarna sredstva še niso zagotov- ljena. je razstava odvisna od akcije pri banski upravi. Klub pa opozarja že sedaj vse slovenske umetnike, da bodo povabljeni, čim bodo finančni pogoji rešeni. SPORT Viktorija—Reka Haška ne bo, pač pa dobro zagrebško moštvo I. razreda, ki bo igralo ob pol 16. proti Vičanom na igrišču ob Tržaški cesti Po sporočilu iz tajništva SK LJubljane zagrebški Haž/k ne bo lgTal v Ljubljani, ker je tekmo brzojavno odpovedala Ljub- ljana, Kljub temu pa Ljubljana ne bo ostala brez nogometne tekme, ker je Re- ka povabila na prijateljsko srečanje zna- no zagrebško enajstorico Viktorije. Da so teikme z zagrebškimi klubi za Ljubljano vedno novost, nam dokazujejo gostovanja teh klubov za državno prvenstvo. Ni dvo- ma, da spada Viktorija med elito zag re o- šikih klubov, o tem pričajo laskave kritike zagrebških časopisov in pa rezultati tega kluba, ki jih je dosegel v prvenstven m tekmovanju I. razreda. Znan je zlasti obrambni trio, ki spada med najboljše v Jutrišnji prvenstveni spored Jutri se bo prav za prav v podsaveznem tekmovanju začelo na vseh koncih in kra- jih, med najboljšimi, med nižjerazredniml in med najmlajšimi. Spored je prav pe- ster in obsega naslednja srečanja: V L razredu - v Mariboru: Maribor — CSK ob 15.10 na igrišču železničarja. v Celju: Celje — Železničar ob 16. na igrišču Celja in v Kranju: Kranj — Hermes ob 16. na igrišču Kranja. V nižjih razredih v LJubljani: Mladika— Moste ob 10.15 na igrišču Mladike, GVàfika — Adrija ob 10. na igrišču Hermesa, Slavija — Koro- tan ob 10.30 na igrišču Jadrana, v Ptuju: Ptuj — Slavija ob 15.30 na igrišču Ptuja, v Dolnji Lendavi: Lendava — Drava ob 15.30 na igrišču Lendave, v Žalcu: Žalec — Hrastnik ob 15, v Domžalah: Domžale — Disk ob 16. na igrišču Domžal, v Mengšu: MengeS — Kamnik ob 16., v Radovljici: Radovljica — Savica ob 16 in v Trbovljah: Dask — Ret je ob 16. Med mladino v LJubljani: Ljubljana — Hermes jun. ob 10. na igrišču Ljubljane, Slovan — Svo- boda jun. ob 10. na igrišču Ilirije, Mladika — Mars jim. ob 15. na igrišču Mladike, Korotan — Jadran jun. ob 10.30 na igri- šču Korotana, v Mariboru: Maribor — Rapid rez. ob 13.45 na igrišču železničarja in v Celju: Celje — Atletiki jun. ob 14.30 na igrišču Celja. V nekaj vrstah Iz »Službenega vestnika LNP« posne- mamo naslednje zanimive objave: Izloča se ASK Gorenjec (Jesenice) iz prvenstve- nega tekmovanja, ker se ni udeležil je- senskega dela tega tekmovanja; poslovni odbor naj verificira vse tekme Gorenjca s 3:0 za nasprotnika. — Uvede se po- stopek proti SK Slovanu, ker ni nastopil na prvenstveni tekmi proti Bratstvu na Jesenicah, na dan 27. marca. — Po prija- vi okrožnega odbora v Celju se uvede po- stopek proti SK Atletikom zaradi nastopa s tujimi igralci na javnih tekmah dne 13. in 20. marca — Predsedniku dr. Köstlu je bil odobren tritedenski dopust zaradi po- tovanja v inozemstvo. Te dni je bila v Zagrebu glavna skup- ščina zagrebškega lahkoatlet&kega podsa- veza, v katerem je včlanjenih 15 klubov s področja savske, vrbaske in drinske ba- novine. Za novega predsednika tega pod- saveza je bil izvoljen dr. Vladimir Mar- kulin, za tajnika Tkalec Stanislav, za teh- ničnega referenta pa Kneževič Fabjan. V teku razprave so bili določeni glavni ter- mini za letošnje lahkoatletske prireditve v območju tega podsaveza, h kraju pa je bila izrečena zaupnica jugoslovenskemu olimpijskemu odboru. Novi odbor hoče posvetiti vso pozornost odnošajem na- sproti Ljubljanskemu podsavezu. V Egiptu zmaguje naš teniški Igralec Mitič še znova. Po nepričakovani zmagi nad Menzlom se je odlični Mitič plasiral v semifinale, kjer je zadel na francoske- ga prvaka Boussusa, nad katerim je zmagal v štirih setih 1:6, 6:2, 6:4, 6:2 in se tako plasiral v finale. Boljši zastop- nik našega tenisa na tem turnirju Punčec pa ni imel sreče. V tretjem kolu je igral s Čehom Cejnarjem in izgubil v treh se- tih 6:0, 5:7, 2:6 ter tako izpadel iz na- daljnjega tekmovanja. V drugem semi- finalu je Kitajec Ko-Sin-Kin porazil Cej- narja, tako da bosta finalista na turnirju za prvenstvo Aleksandrije naš Mitič in Kitajec Ko-Sin-Kin. SK Ljubljana. Zaradi nedeljske prven- stvene tekme naj bodo juniorji ob 9.30 na našem igrišču. Istočasno naj pridejo na igrišče srednji krilec in napadalna vrsta ligaškega moštva. Postave in podrobnosti na običajnem mestu. zagrebžkem I. razredu. V napadalni vrsti se zlasti odlikujeta Bonbora in Veder. Pr- vi jé znan po svojem sigurnem strelu in veliki prodornosti, drug1 pa je odličen teh- ničar. Ta igralec se je z velikim uspehom udejstvoval v prejšnjih letih v enajstorici Gradjanskega iz katerega je prešel k Vik- toriji. Odlika te enajstorice je nizka igra, polna tehnične dovršenosti in pa velika odločnost napadalne vrste pred golom. Reka je prevzela s to tekmo precej tež- ko nalogo ,ki jo pa upa rešiti nad vse častno. Tekma bo Jutri ob pol 16. Reke ob Tržaški cesti. na igrišču SK Jadran. Drevi ob 20 bo v salonu g. M. Sokliča, Pred konjušnico 4 — Trnovo XVIII. redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Ker je ta občni zbor zla- sti važen zaradi reorganizacije kluba pro- simo potaoštevilne udeležbe. Plačajte za- ostalo član armo! Vabljeni so vsi prijate- lji in simpatizerji kluba. Iz Zagorja z— Zadnja pot Josipa Ernejca. V sredo popoldne so ob veliki udeležbi občinstva po- ložili v prerani grob moža poštenjaka g. Jo- sipa Ernejca. Na zadnji poti ga Je spremljalo večje število tovarišev steklarjev iz Hrastni- ka s praporom in godbo '"n članov zelene bratovščine z venci in puškami. Ob mrtva- škem vozu so stopali kot častna straža štirje lovci, za vozom pa užaloščena soproga s si- nom in hčerko ter številni sorodniki, znan- ci in prijatelji. Med zastopniki raznih kor- poracij in društev je bilo tudi zastopstvo občinske uprave, da se poslovi od bivšega občinskega odbornika. Ko je godba zaigrala ob odprtem grobu poslovilno koračnico in je lovski rog zatrobil v slovo, so odjeknile sal- ve. Bodi mu lahka žemljica! RADIO Sobota, 2. aprila LJubljana 12: Pester spored • pfloSB. — 12.4."): Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče. — 14: Napovedi — 17: Za delopuet igra Radijski orkester. — 17.40: Strokovno šolstvo gradi temelje načrtnemu gospodar- stvu (inž. arh. Rado Kregar). — 18: Citra- >ki trio »Vesna«. — 18.40: Dvostranske po- godbe (g. Joško Rozman). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Pre- gled sporeda. — 20: O zunanji politiki (<£•. A. Kuhar). — 20.30: Pisan glasbeni Trfer s sodelovanjem Malenškovega tria, èra mie »Skrjanček«, terceta Stri tar jervih, kvarteta Fantje na vasi, Kme>čkega tria io Radijeka- ga orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 2*2.15: Vesel konec tedna (Radijski orke- ster). Nedelja, S. aprila LJubljana 8: Vesel nedeljdd powdrwr (flavta g. F. Bernard in plošče). — 9: Na- povedi, poročila. — 9.15: Prenos glasb« k franč. cerkve. — 9.15: Postni govor (dr. FT. Kimovec). — 10: Izpod južnega solnca (plo- šče). — 11: Otroška ura: Gašparček. — 11.30: Opoldanski koncert Radijskega orke- stra. — 13: Napovedi — 13.20: Hajdrihove pesmi poje akademski pevski kvintet. — 16: Prenos koncerta obmejnih mladinskih zbo- rov in Dravograda. — 17: Kmet. ura: Goz- darstvo (inž. K. Tavčar). — 17.20: Nadalje- vanje prenosa iz Dravograda. — 18: Slo- venske narodne ob spremljevanju Kmečkega tria poje gdč. Poldka Zupanova — 19: Na- povedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Slovenska ura: Klavireke točke izvaja prot M. Lipovšek, o pomladi ob Vipavi in Soči predava prof. Filip Terčelj. — 20.30: Radij- ski orkester, vmes harmonika solo (g. A. Stanko). — 22: Napovedi, poročila. — 22.16: Znani plesni orkestri (plošče). Beograd 17.30: Narodna glasbe. — 20: Na- rodne pesmi in plesi. — 21.30: Dvospevi. — 22.20: Ples. — Zagreb 20: Tamburaški zbor, recitacije ter lahka in plesna muzika. — Praaa 19.10: Zborovsko petje in zvočna igra. — 21.10: Holandski koncert. — 22.35: PW — Varšava 19.35: Zabaven spored. — 22: Moniuszkove pesmi. — 22.20: Klavirski kon- cert — Sofija 18: Lahka in narodna glas- ba. — 20: Koncert zbora in solistov. — Duna] 1110: Godba na pihala. — 15.30: Ko- morne skladbe. — 19.10: Lahka godba orke- stra. — 20: Pester spored. — 21: Kakor München. — 22.30: Ples. — 24: Nočni kon- cert. — Berlin 19.10: Lepe melodije. — 20: Koncert solistov in orkestra. — 22.30: Orke- ster in plošče. — 1.00: Iz Stuttgarta. — Mün- chen 20: Orkestralni m pevski koncert. — 22.30: Kakor Dunaj. Najceneje kupitel noške in damskej olagove, dobre inj lepe vzorce pri J tvrdki JOS. SNOJ Tyrševa 17 (Dunajska) poleg | kavarne Evrope I SMRT! 100 krat vel škode Vam napravi mrčes v stano- novari]ti, kot stane naj odlikovani H a m a d prašek! Zahtevajte povsod ori- ginalno HAMAD Škat- lico. Din 5.- (znamke) za navodilo in vzorec. Tosta, Liub'.jana, — Stari tig 6. Depresija (potrtost) Znanstveno je dokazano, da regulira »KALEFLUID« sekretarno delovanje vseh žlez, krepi organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek zopet krepak in sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. Brezplačna detajlna literatura, zahtevajt« Beograd, Masarykova 9, Miloš Markovié. »KALE-FLUID« se dobiva v lekarnah. R. S. br. 10537/3« Umrla nam Je naša dobra, ljubljena mama, stara inama ln prababica, gospa Joslpino Jlmončič VDOVA LARORANTA v 86. letu starosti. Pogreb bo v soboto, dne 2. t. m. ob pol 16. url iz Pred škofije št. 15, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 1. aprila 1938. žalujoče hčere tn sinovi: IVANKA, JOŽE, IVAN, FINI, VLADO in SLAVE ter ostalo sorodstvo. Ravnateljstvo in uredništvo PIVOVARNE UNION naznanja žalostno vest, da je umrl dolgoletni uradnik oz. kolega, gospod KAROL WARTO V preminulem smo izgubili vestnega in marljivega uradnika oz. kolega ln ga ohranimo v trajnem častnem spominu. Pokojnika spremimo k večnemu počitku v soboto, dne 2. aprila ob pol 16. uri z njegovega doma, Podjun- ska ulica 6, na Evangelsko pokopališče. LJUBLJANA, 1. aprila 1938.