P oš i nm m plačana v gotovini SKOVIR LETO II. LJUBLJANA, DNE 26. JANUARJA 1929. ŠTEV. 2. Izhaja VBako drugo soboto. — Stane četrtletno to Din itd. — Posamezna številka 2 Din. Pisma za uredništvo in upravništvo na: Ljubljana, poštni predal 279. Ček. račun št. 10.995. NA MAŠKERADI. Počasi bliža god se norcev vseh, zato me sama šala je in smeh. Pravico do norenja zdaj imam, ugnati od nikogar se ne dam. Pojac, ti dolgočasni kavalir, nič tebe pustni zgrabil ni nemir? Potrudi k meni se in me objemi, poljube z ust si mojih vzemi! 17 Ahaclnova kronika Grdo iz nas si vreme frise poka. Vs zmrzjen vrabc na nrušk pulomlen stoka, pu grič utroc iz šlitam doi bezlaja, zvali v natur o levšem cajt sanjala. Vse gunca mrež nas kokar mlade mačke, le punce kroftne sa ku v mlakah račke; vratove zavijajo u kosmat, sej revce zebe le u cartan vrat. Ni zime zajne kjekej do kulen, pa mal še čez, pr mej zelen! U štumieh tenke h iz vsga sveta si ku za stava afne guncaja. Prov fejst je za pugledat deklco, ku v mrež skor golo kaže nam nog6. Pr mej devet, kaku pogreje me, kaka še moja stara kri zavre! Sej prov mi hod tuplota tku dobljena, ko mantlna ne Šenka duša mi nbena in kolma še za kupet ni dobit. Kako bi zima mogu scer prebit! Pusod favlenca strašna zdej razsaja in nahod hud Iblančanam nagaja. Že vlik Idi baje srna pukopal, sej tku u cajtngah te dni srna bral. Drgač spet pol sa cajtnge pisale; de žrtu mal bulezn sa pubrale. A to je gvišn: strank en kup pelal na britaf srna, u grob ih pukopal. Predpustn cajt pu svet regira zdej, se maškarade kar vrste naprej. Na pesm pridema ta stara tko: Dukler ne zmajnka vina, ni hudo. Dukler bo vina Krajnc in žgajna mov, dost veselic, pa maškare se šov, bo zmiram žvižgov, vpov in pev, u šprahah vseh bo ud veselja klev. $ Zakonolom. «Pravkar je stari Grbin zalotil svojo ženo v objemu z mladim kavalirjem. Nesrečnik je potegnil samokres* ustrelil ženo, kavalirja in sebe.» «Kaj praviš? To pa je sreča!» «KakO, človek božji? Vsi trije so mrtvi in ti praviš, da je to sreča?» «No, seveda, če bi Grbin štiri ure prej prišel domov, bi bil sedaj mrtev jaz, namesto onega kavalirja ...» Obzirnost. Gospod Veselin gre po ulici. Sreča ga pasant in ga vpraša, koliko) je ura. Veselin odpne suknjo, potem suknjič, poišče uro in ustreže pasantovi želji. Ker je bil pasant oblečen prav luksu- riozno, se Veselin začudi: «Kako je to, gospod, da ste oblečeni v tako drago^ cen kožuh, ure pa nimate ?» Pasant: «Saj jo imam, toda me je preveč zeblo, da bi si odpenjal suknjo in poiskal uro...» 18 POLITIČNO ZATIŠJE. Penzionirani in z žabnicami opremljeni politiki zelo pogrešajo razsajanja in podob¬ nih sredstev za bičanje živcev. Pravijo, da so v zagrebških romanih odkrili polnovreden, nadomestek;.. Dvojčki. Milivoj Jokec, mlad! pesnik, je napisal svoj prvi roman, ki mu je dal ime «Dvojčki». Rokopis je poslal Roziki, najsvetlej¬ šemu cilju svojega plamtečega srca. Z zardelimi lici in z zasanjanimi očmi se pojavi Rozika popoldne pri mizi, dla popije s starši skodelico kave. «Kaj ti je, Rozika», vpraša skrbna mati hčerko. «Tako čudno se ti bleste oči...» «Ah, mamica, kako sem srečna! , Dvojčke 1 sem dobila od Milivoja Jokca...» Preklinjevalee. «Za božjo voljol, kdo pa v vaši' hiši... tako preklinja?* «Ah, to je moj mož. Rad 1 bi šel k maši. pa ne najde molitvenika ...» Artist. Te dni je prišel k Trdetovim berač. Gospa Melanija mu je sama odprla. «MilostiVa, dela ne morem dobiti, pa vas prosim za mal dar.» «Dela je dovolj*, je modrovala gospa. «Za nas, artiste, so zelo slabi časi!» je tožil berač. «Kaj pa ste sicer ?» «Požiralec ognja, milostiva.* «Škoda, dla ste prišli šele danes. Prejšnji teden je pri nas gorelo pod¬ strešje, pa bi imeli lahko' precej posla...» Ceneno življenje. «Odkar sem poročen, živitn za polo¬ vico ceneje.* «človek. potem si vzemi še drugo ženo i , pa boš živel zastonj.» ZGODBE KUHARICE MICE MATIČEK, MI CIKA IN SANI. Kot blisk zdrčale so sani... Sani so zdajci se zlomile Nesreča, žal, nikdar ne spi: in žrtvi v sneg so zavalile. Matic je tudi vzel sani kjer že kriči sankačev roj. 20 SflT" PORAVNAJTE NAROČNINO I Ko kepi iz snega ogromni po poti strmi, vratolomni ustavila sta se v dolini v zasmeh sankaški vsej skupini. Prispela sta vaščana dva, da kepi živi rešita. S cepinom eden, drug z lopato proč sekata sneg, led in blato. 21 RODBINSKI TIRAN. Teta: «Tvoj sinko ima popolnoma tvoj nos in usta od mamice. Lase pa ima kakor stara mati ...» Oče: «Prav(, prav, samo glas ima. po tovarniški sireni — posebno ponoči, kadar bi jaz rad spal ...» ~\T * v * V ječi. «Zakva sa tebe zaprl ?» «Prehitr sni gnev avto. A zakva s pa ti pod ključa ir, V » «Jest pa sm se z avtam prepučas pelo v.» «Za kej tacga vender ne morš bit štrafan.» j?» On: «Gotovo ne zaradi tega, da bi molil z Vami rožni venec ... 24 USTREŽENO JI JE. Ah, kako sem. srečna! Imam dobrega moža, ki mi kupuje samo moderne klobuke, in dobro prijateljico, ki nosi vedno lanska pokrivala ...» Podobnost. V kupeju sedi trgovec Golobin in pri¬ čenja razgovor z neznanim gospodom: «Oprostite, da vas nagovorim, toda vi ste naravnost frapantno podobni neki osebi, ki je meni zek> blizu ...» «Prav mogoče.» «Podobni ste namreč moji ženi. Po¬ polnoma ist obraz, naravnost neverjetno ste ji slični — z izjemo brk, seveda.® «Pa saj jaz nimam brk, gospod.® «Vi ne, pač pa moja žena...» Nerod než. Miha je sicer čvrst Gorenjec, a na- pram ženskam je pravcata ovčica. Za¬ ljubljen je, a ne ve, kako: bi z ljubez¬ nijo. Nekoč bi bil rad 1 povedal svoji izvoljenki Tilčki, da si jo zaželi za ženo. S preha jal se je z njo po polju in iskal prilike. Zašla sta tudi na pokopališče in Miha je pokazal žrtvi svojega «gorečega ognja® grobove svoje obitelji. «Tu počiva moj stari oče,» je po¬ jasnjeval Miha Tilčki, «tu stara mati, tam moj oče. Vsi tu okoli so moji sorod¬ niki. Kaj, gospodična Tilčka, ali ne bi hoteli tudi vi počivati tukaj?® Slučaj. Mihona je zadela kap pri kvartanju. BLa- žon je dobil naročilo, da o žalostni vesti čim previdnejše obvesti Mihonovo ženo. «Slišite, Mlhonka,» je dejal Blažon, ko je stopil v Mihonovo stanovanje, «vaš ta stari je zgubu pri kvartanju tavžend dinarju!® «Bož žlak naj ga troti!® se je razjezila Mihonka. « Mihonka, predstavljajte si slučaj: Bož žlak ga je že trotu...® V lekarni. Ponoči ob treh zazvoni nočni zvon¬ ček lekarne. Čez četrt ure se pojavi prav tako zaspani kakor besni lekarnar. «Kaj je?» «Rad bi imel kakšno zanesljivo sred¬ stvo proti motenju prebave. V mojem želodcu ni vse v redu.» «Neverjetno!» je zmerjal lekarnar. «Baš sredi noči ste me morali dvigniti iz poistelje za prazen nič, ko bi vendar- kozarec vroče vode opravil isto kakor zdravilo.® «No, pa hvala lepa za pojasnilo. Bom rajši vzel vročo vodo! Lahkot noč!» 25 Edgar Wallace: SKRIVNOST RDEČEGA KROGA Detektivski roman. (VIII. nadaljevanje.) Dosedanja vsebina: V Tou- louseu si je rešil življenje zločinec Lightman, ker ni funkcionirala giljo¬ tina. Kmalu potem se je pojavila v Angliji zločinska družba, imenovana Rdeči krog, ki je pošiljala bogatinom izsiljevalna pisma, označena z rdečimi krogi. Kdor ni plačal zahtevane vsote, je bil na skrivnosten način usmrčen. Na ta način je prišel ob življenje vele¬ posestnik James Beardmore. Rdeči krog je imel mnogo članov, ki se med niso poznali in niso poznali osebno niti svojega skrivnostnega vodje. Zlo¬ čince zasledujeta policijski inšpektor Parr in privatni detektiv Yale. Grožnjo Rdečega kroga je prejel tudi Beard- morejev prijatelj veleposestnik Fro- yant, ki je imel v službi za tajnico mlado, lepo dekle zagonetne pretek¬ losti Talijo Drummondovo, v katero je zaljubljen sin pokojnega Beardmo- reja Jack. Talija je gospodarju ukradla zlat kipec Bude in bila zato odpušče¬ na iz službe. Kmalu nato je Talija dobila poziv, naj stopi v službo Rde¬ čega kroga. Talija je ponudbo spre¬ jela in skrivnostni vodja ji je priskrbel nameščeni e v Brabazonovi banki. Za¬ goneten pojav prekupčevalca Maria, znanca umorjenega Beardmoreja, ka¬ terega je dan pred umorom hotel na skrivnosten način opozoriti na nevar¬ nost, ki mu je pretila. Mari je izsilje¬ valec, ki vč za neki Brabazonov zločin m zato od Brabazona vedno izsiljuje denar. Talija, pretkana tatica, krade tudi v Brabazonovi banki. Na sled ji pride njena tovarišica Milly Macroye- va, ki je sama malopridnica ter ima za ljubimca vlomilca Barneta. Z Bar- netom je Milly seznanila Talijo ter jo hotela pridobiti za vlom v Marlovo stanovanje. Prilika je bila baš ugodna, ker je Mari povabil lepo Talijo k sebi na dom. * * * 16 . Talija pri Mariu. «Torej ste prišli«, je rekel Mari, ko se je dvignil, da pozdravi deklico. «Zelo čedno ste oblečeni in zelo lepi ste, dra¬ ga gospodična!« Prijel jo je za obe roki in jo povedel v mali salon. «Naravnost očarljivo!« je ponavljal s tihim glasom. «Rečem vam, da sem se prej bal iti z vami v boljši lokal. Saj ne zamerite moji odkritosrčnosti? Izvolite cigareto?« Segel je v žep svojega fraka in iz¬ vlekel veliko; zlato 1 cigaretno dozo ter ji ponudil cigareta «Vi ste pač mislili, da bom prišla k vam v navadni, preprosti oblekci?« se je smehljala Talija in si prižgala ciga¬ reto. «Res sem mislil to, draga gospodična. Imam mnogo zadevnih nesrečnih iz¬ kušenj«, je pojasnjeval Mari, ko je sedel v naslanjač. «Videl sem, v kako nepri¬ mernih oblekah se lahko pojavijo žen¬ ske.« «Vi imate torej navado, da vabite k sebi na dom mlada in lepa dekleta«. Talija je sedla na stol in gledala s pol- zaprtimi očmi na Maria. «Kaj,» je dejal Mari, sam s seboj za¬ dovoljen, ter si mel roke, «nisem še tako star, da bi se ne mogel več za¬ bavati v družbi z damami. Vi, vi ste naravnost očarljivi!» Mari je bil mož z rdečim obrazom, zelo rjavimi lasmi in zelo lepimi zobmi. Danes pa je bil tudi videti prav posta¬ ven. «Najprej bova šla večerjat in potem v gledališče«, je rekel. «In potem...» Mari je okleval, «kaj mislite, glede kakšnega malega prigrizka po gleda¬ lišču?« «Nikakor ne sprejmem vašega pred¬ loga«, je odVrnila deklica. «Malo sadja boste vendar, zavžili?« je menil Mari. «Kje?» je vprašala deklica resno. «Ali ni večina restavracij že zaprta, ko mi¬ nejo gledališke predstave?« 26 «Potem se bova motala pač vrniti nazaj sem. Saj menda niste svetohlinka, draga gospodična?* »Ne baš», je priznala. »Potem vas pa bom peljal s svojim vozom domov®, je nadhljeval. »Hvala, imam lasten vo!z», je odvrnila deklica, in Marlove oči so* postajale vedno večje. Začel se je najprej počasi smejati, dokler se krohot ni končal v astmatičnem napadu. Končno je izhrkal: «0, vi, mal, hudoben škrat!* Večer je bil za Talijo zelo zanimiv. Njeno zanimanje se je še povečalo, ko je zapazila v veliki veži vlomilca Flusha Bameta. Šele po zaključku gledališča, ko sta čakala, da je vratar priklical njun voz, je nakazovala Talija znake oklevanja. Toda zgovorni Feliks Mari je premagal njen odpor in ko je odbila ura poldva- najstih, sta stopila v preddvorano Mar¬ love hiše. Opazila je takoj, da Mari ni pozvonil svojemu služabniku, nego je odprl vrata z lastnim ključem. Večerja je bila pripravljena v jedilni sobi. »Dovolite, da vam pomagam, draga gospodična*, je rekel Mari. «Ne bova prav nič potrebovala služabnikov.* Toda Talija je odkimala z glavo. »Ne morem jesti. Šla bom takoj db 1 - mov», je rekla. »Počakajte, počakajte*, je prosil Mari. «Rad bi se z vami zabaval še glede vašega šefa. Lahko vam postanem prav koristen pri vaši tvrdki — mislim pri banki, Talija. Kdo vam je dal ime Ta¬ lija?* Mari je stopal za njo, da bi, na videz, prijel neko posodo, ki je stala na mizi. Če bi se Talija ne oprostila njegovega prijema, bi jo bil poljubil. »Najrajši bi šla domov*, je rekla Ta¬ lija. »Neumnost.* Mari se je jezil in če je bil jezen, je pozabil, da se rad sklicuje na svoje boljše pokolenje. «Sedite!» Gledala ga je dolgo in zamišljeno, po¬ tem se je nenadoma obrnila in stopila k vratom ter pritisnila na kljuko. Vrata so bila zaprta. »Mislim, da bi bilo bolje, če bi odprli vrata, golspod Mari*, je relda mirno. «Ne verjamem*, se je smejal Mark «Talija, bodite dobra, ljuba, mlada de¬ klica, kakršno sem si vas predstavljal.* «Ne razdiram rada vaših iluzij o svojem značaju*, je dejala Talija hladno. «Izvolite odpreti vrata!* «Gotovo.» Mari je stopil proti vratom in iskal nekaj v svojem žepu. Preden pa je izvr¬ šil svoj namen, je objel deklico. Bil je močan mož, za glavo večji od nje, in njegove velike roke so oklepale deklico kakor klešče. »Izpustite me», je dejala Talija mimo. Deklica ni izgubila ravnotežja in ni na¬ kazovala niti najmanjšega znaka strahu. Nenadoma je začutila, kako so njene mišice popustile. Mari je zmagal. Globoko dihajoč je Mari izpustil upi¬ rajočo se deklico. «F?ada bi kaj jedla*, je rekla in Mari je žarel od zadovoljnosti. «No, moja draga gospodična, sedaj ste dobra deklica, ki... Kaj je to?» Zadbje besede so bile vzklik strahu. Talija je šla počasi k mizi in vzela ročno torbico. Mari je mislil, da je iskala robec. Namesto tega pa je vzela iz tor¬ bice mal, črn, jajčast predmet, iz kate¬ rega je z levo roko potegnila malo ši¬ vanko in jo vrgla na mizo. Mari je vedel, kaj je to — imel je že mnogo opravka z orožjem in municijo za vo¬ jaštvo ter je že videl mnogo Mihovih bomb. «Dajte to proč — ne, ne, vtaknite ši¬ vanko nazaj, vi mala neumnica!* je ja¬ dikoval. «Ne bojte se», je rekla hladno: «Imam še eno šivanko v torbici — odprite vrata!* Njegova roka se je tresla, kb je od¬ pirala ključavnico. Potem se je boječe ozrl po dteklici. «Bomba!» je mrmral in ves trepetajoč sedel. Talija je počasi prikimala. - «Bomba», je rekla mirno in šla ven, še vedno držeča v rokah smrtonosni jaj¬ časti predmet. Mari ji je sledil do vrat in jih zaprl za njo. Potem se je podal, še vedno trepetajoč, po stopnicah v svojo spalno sobo. Flush Bamet, ki je stal za neko oma¬ ro, je slišal, ko je Mari stopil s svojo 27 sobo, rožljanje ključa v ključavnici in jek zapaha. V hiši je bilo popolnoma mirno. Skozi debela vrata Marlove spalnice ni prodrl nikak glas. Barnet se je priplazil tiho k vratom in prisluškoval. Zazdelo se mu je, da mož govori sam s seboj. Poiskal je na hod¬ niku malo hrastovo mizo in joi postavil k ventilatorju. Skozi ventilator je videl v sobo. Mari je stopal na videz zelo vznemirjen v sami srajci po 1 sobi sem in tja. Naenkrat je zaslišal neki šum. Hitro) je stopil z mize in šel po 1 hodniku k stopnišču. Veža spodaj je bila temna in Barnet je bolj čutil, nego- videl neznano osebo na stopnicah. Morda je služabnik, je mi¬ slil Barnet ter se splazil do konca hod- RAZGOVOR NA OTROŠKI MAŠKERADI. « Milica, ali zna tvoj bratec že govoriti ?» «Saj mu ni treba. On samo malo zakriči in dobi vse, kar hoče ...» nika, kjer je čakal. Čez nekaj časa se je vrnil k Marloivi spalnici. Nato si je ogledal mirno vso notranjost ter sklenil vlomiti v malo blagajno' v knjižnici, kajti v Marlovo sobo ni mogel priti. Odpiranje blagajne je trajalo dve polni uri, čeprav je imel s seboj najboljše vlo¬ milsko orodje. Toda v blagajni ni našel velike vsote. Noč se je hitro bližala koncu. Zdeval je vlomilsko orodje v en žep, v drugega pa je vtaknil plen. Po¬ tem se je vrnil zopet po stopnicah nazaj k Marlovi spalnici. Iz sobe ni bilo čuti glasu. Hotel je pogledati skozi ključav¬ nico, a je bil ključ v njej. Morda ima Mari denar v obleki, je ugibal. Barnet je šel tiho skozi preddVorano in k stranskim vratolm, kjer je pustil svoje čevlje, kajti ves čas je hodil po hiši Okrog samo v nogavicah. Pri teh vratih je pustil tudi svoj plašč in cilin¬ der, kajti noisil je frak. Splazil se je po skritem hodniku k vratom, ki vodijo na vrt pred Marlovd hišo. Prišel je v vrt in njegova roka je baš hotela odpreti vrtna vrata, ko se ga je nenadoma nek¬ do dotaknil. Barnet se je hitro obrnil. «Počakajte, Flush Barnet, jaz bi vas potreboval«, je rekel znan glas. «Policijski inšpektor Parr!» je vzklik¬ nil zmedeni Barnet, zaklel in skočil čez ograjo. Toda trije stražniki, ki so čakali nanj na cesti, sd ga krepko prijeli ter odvedli na policijsko stražnico. Med tem je sam na svojo roko na¬ pravil Parr preiskavo v hiši. Od enega detektivov spremljan je šel skozi pred- dvorano hiše in po stopnicah gor. «To je najbrž edina soba, ki se upo¬ rablja«, je rekel in potrkal na vrata. Odgovora ni bilo. «Poskusite poklicati služinčad«, je. de¬ jal Parr detektivu. Toda detektiv se je vrnil s čudnim poročilom, da v hiši ni nobenega slu¬ žabnika. «Tu je nekdo notri«, je dejal stari in¬ špektor in posvetil s svojo žepno sve- tiljko po hodniku. Zagledal je mizo in z brzino, ki bi je od njegove starosti ne bilo pričakovati, je skočil Parr nanjo In pogledal skozi ventilator v Marlovo spalnico. 28 I Nekdo spi v sobi*, je rekel. «Hej! Zbu¬ dite se!» Toda nihče se ni ganii. Tudi na razbijanje po vratih ni bilo odgovora. «Pojdite dol in poiščite kakšno sekiro. Midva bova v sobo vdrla», je rekel Parr. «Vsa ta zadeva mi ne ugaja.» Sekire nista našla, pač pa kladivo. «Ali lahka malo posvetite semkaj, go¬ spod Parr?» je vprašal detektiv in in¬ špektor je pomolil svetiljko k vratom. Vrata so bila bela — z izjemo rdečega kroga, ki ga je nekdo pritisnil na belino z gumjasto štampiljko. «Vlomite vrata», je rekel Parr in težko dihal. Pet minut sta razbijala s kladivom po vratih, preden sta napravila luknjot sko¬ zenj. Mož, ki je spal v sobi, se še vedno ni prebudil. Parr je segel z roko skozi luknjo in obrnil ključ. Nato je odpahnil zapah. Luč je v sobi še gorela in metala žarke na moža v postelji, ki je s trpkim smehlja¬ jem na obrazu in mrtev ležal na hrbtu. 17 . Milni mehurji. Bilo je pozno po polnoči, ko je detek¬ tiv Derrick Yale sedel v svoji mali, lepi pisarni — stanoval je v stanovanju, iz katerega se je videlo daleč v park. Te¬ daj je potrkal Parr na vrata in Yale je vstal, da odpre gostu vrata. Parr mu je povedal ves dogodek. «Zakaj me niste prej obvestili in vzeli s seboj?» je vprašal Yale očitajoče in se potem smejal. «Kako je mogel morilec uiti? Pravite, da ste hišo stražili celi dVe uri. Ali je deklica prišla iz hiše?» «Gotova. Prišla je ven in se odpeljala domov.» «Ali ni šel nihče drugi v hišo?» «Na to ne bi prisegel*, je rekel Parr. «Kdorkoli je bil v hiši, je bil tam še dolgo časa prej, preden se je Mari vrnil iz gle¬ dališča. Odkril sem, da ima hiša še en izhod skozi garažo zadaj. Če rečem, da je bila hiša zastražena, ni to točno, za¬ kaj zadaj za hišo je pot skozi vrt. Za to pot nisem vedel. Niti slutil nisem, da je tam vrt. Nedvomno je zločinec ušel skozi garažna vrata.* «Afi sumite deklico?* Parr je odtnajal z glavo. «Zakaj ste prav za prav zastražili Mariova hišo?* je vprašal Yale resno. «Ker je bil Mari od policije opazovan, odkar se je vrnil od Beardmoreja v Lon¬ don*, je rekel Parr. «Posebno še, ko sem odkril, da je on pisal svarilno pismo staremu Beardmoreju. Od tistega pisma sem našel košček —» «Marl?» je rekel Yale. Inšpektor Parr je prikimal. «Ne vem, kaj se je odigralo, med sta¬ rim Beardmorejem m Mariom. Ne vem, kaj je dan pred umorom Beardmoreja privedlo Maria v njegovo hišo. Skušal sem to ugotoviti. Vi se spominjate, da se je Maria, ko je prišel na obisk v hišo. nenadbma lotila pravcata panika.* Nevesta: «Včeraj mi je vražarica preroko¬ vala, da se bova udeležila črno-bele redute .» Ženin: «V redu! Samo prosim te, da greš še enkrat k njej in jo vprašaš, kje bi mogel dobiti potreben denar ...» 29 «Spc»minjam se», je pritrdil Yale. «Jack Beardmore mi je pripovedoval o tem. In sedaj?* «Marl ni maral ostati v hiši ter je re¬ kel, da se hoče vrniti nazaj v London*, je nadaljeval Parr. «V resnici pa se je peljal samo do Kingsidea, postaje, ki je oddaljena od Beardmorejevega posestva samol osem ali devet milj. Mari je tam poslal svojo ročno torbo v London, sam pa se je peš vrnil nazaj proti Beard- morejevemu posestvu. On je bil najbrž tista oseba, ki jo je morilec videl tisto noč v gozdti. Zakaj se je pač vrnil, če je bil prej tako prestrašen, dd je bežal proč? Zakaj je pisal tisto svarilno pi¬ smo, ki ga je gotovo oddal na pošto te¬ kom noči, ker bi vendar lahko Jamesu Beardmoreju vse to povedal ustno?* Nastal je dolg molk. «Kako: je bil Mari umorjen?* je vpra¬ šal Yale. Parr je mignil z glavo. «To mi je skrivnost. Morilec nikakor ni mogel priti v sdbo. Jaz sem se za- V RAJU. On «Midva živiva kakor v raju.* Ona: «Zakaj?» On: «Ker nimava nikdar ničesar ob¬ leči baval s Flushom Bametom — ta ne ve ničesar o umoru. Barnet priznava, da je hotel Maria izropati. Pekel je, da je sli¬ šal, kako se je nekdo premikal po hiši, pa se je Barnet, seveda, skril. Povedal je tudi, da je slišal čuden, sikajoč šum, kakor bi uhajal zrak iz kakšne cevi. Druga posebnost je bil okrogel, vlažen madež, ki smo ga našli na blazini, samo nekaj centimetrov proč od roke mrtvega moža. Najprej sem mislil, da je bil to znak Rdečega kroga, a potem sem od¬ kril še en tak madež na odeji. Zdravnik ni mogel ugotoviti vzroka smrti, toda povod zločinca je jasen. Kakor je izpo¬ vedal Mariov bankir — govoril sem pravkar telefonično z Brabazonom — je Mari dvignil včeraj veliko vsoto v ban¬ ki. Brabazon je res končal posle z Mar¬ iom. Moža sta se zaradi nečesa pre¬ pirala. Blagajno v knjižnici je, seveda, odprl Barnet, ki pa je našel v njej samo neznaten plen. Toda kdo je vzel Mariu denar?* (Dalje). Razlika. gavico in ljubimcem?* «Čevelj *sega do gležnjev, nogavica do kolena, kar se pa ljubimca tiče, že sam ve, kako daleč sme iti...» 30 KRIŽANKA. I Vodoravno: 2 kratici pri podpisih, 3 naše morje, 7 jajčece vodnih živali, 9 arabska kava, 10 borzni izraz,. 11 slo¬ vansko žensko ime, 14 predmet, ki se ga boji poredna deca, 15 kratici pri pisanju datuma. Navpično: 1 pojav pri solncu in me¬ secu, 2 stara beseda zlasti za svatbeno za¬ bavo, 4 starorimska boginja, 5 znani slo¬ venski slikar, 6 ptica, 8 doba s tujo besedo, 12 nižji glas pri ženskah, 13 posledica ognja. * Naročajte „Skovirja“! Čitajte in naročajte »9 POSREDOVALCA ‘ ‘ list za trgovske in zasebnokupčijske ponudb*, realitetni promet, licitacije in dobave. Naročnina Din 20'— za celo leto. Izhaja mesečno. Razpošilja se vsem gostil¬ nam, restavracijam in kavarnam brezplačno. Inseriranje v »Posredovalcu* je najuspešnejše. Uprava lista »Posredo¬ valec*, Ljubljana, Sv. Petra cesta 18. Rešitev zadnje križanke. Vodoravno: 2 sani, 5 Neža, 6 Vera, 8 od, 9 Krka, 12 as, 13 ar, 14 mi, 16 Ikair, 18 se, 19 adut, 20 obrt, 21 atek. — Navpično: 1 led, 2 sak, 3 Iva, 4 ura, 5 norma, 7 asket, 10 rak, 11 kra, 15 Ida, 16 Ita, 17 rok, 18 Srb. * * .* KLIŠEJE VSEH VRST, ČRTNE IN AVT0- TIP1JE, IZDELUJE PO PRED¬ LOŽENIH RISBAH, PEROPISIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK ALI ZA FINEJŠO IZVEDBO V ENI ALI VEČ BARBAH TOČNO PO NAROČILU IN V NAJKRAJ¬ ŠEM ČASU PO NIZKIH CENAH JUGOGRAFIKA, Ljubljana tiskovna in založna družba z o. z. SV. PETRA NASIP štev. 23. 31 ŽENSKAR. «Če bi le vedela, da me Branko res ljubi ...» “To se razume, on te ima zelo rad... Zakaj pa naj bi prav pri tebi napravil izjemo?» Jecljavec. Pri cirkuškem ravnatelju se javi mlad' možak, ki bi rad 1 stopil v službo pri cirkusu, ter se predstavi: Ma-ma-ma- tevž Č-čme-čmerika.» «Dobro, dobro! Torej Matevž Cme¬ rita. Kaj znate ?» «S tre-trebuhom z-znam go-govo- riti.» «Prav dobro. Baš mi manjka tak člo¬ vek«, se razveseli ravnatelj. «Vendar mi dovolite poprej še eno vprašanje: Ali tudi s trebuhom jecljate?« Čudna zadeva. Gospa Urša je v moževem spremstvu posetila vražarico. «Koliko otrok bova dobila?« je vpra¬ šala Urša prerokinjo. «Vi štiri, milostiva,« je razlagala vra- žarica iz kart, «vaš soprog pa enega...« Ni čudno. Rezika iz Ljubljane je na odmoru ne deželi in opazuje na polju kmete, ki sadijo krompir. Pri prvi priliki piše do¬ mov staršem: «Ni čudno, da v Ljubljani vednd tako primanjkuje krompirja, saj ga kmetje skrivajo v zemljo...» Otrok. «Mamica, glej, tisti mož tam nima las!« «Tiho, tiho, Milanček, da ne bo sli¬ šal!« «Kaj mož sam še ne,ve tega?« Moderna služkinja. Gospodinja: «AIi znate ravnati z otroki?« Služkinja (nova): «Ne, milostiva, slu¬ žila sem vedno le pri finih ljudeh...» iadaja konzorcij »Skovirja* v Ljubljani (predstavnica Marija Kritaj-Omladič v Rožni dolini.— Urejajt MDbo Bambič v Ljubljani.— Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič)