V ■■ Stev. 3uf V Ljubljani, 23. julija 1909. IL. leto. UČITELJSKI TOVARIŠ Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K Dol leta......4 „ četrt leta......2 „ posamezne številke po 10 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h H II II dvakrat. . 12 „ >> I» M trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 6 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Pripravljajte se na „Zavezino" skupščino v Mariboru! Poziv slovenskega dijaštva slovenskemu narodu. Leto za letom streme naši prijatelji na Dunaju in v Gradcu za tem, da onemogočijo slovenskim vseučiliščnikom usposobiti se za svoj poklic na avstrijskih visokih šolah. Njihov namen je jasen: sinovi slovenskega naroda ne smejo v državne službe! Tako ostanejo te za naše nasprotnike, in ti bodo preplavali naše dežele in kazali sovraštvo proti Slovencem, kakor se to godi že zdaj. V dosego tega namena jim služijo najrazličnejša sredstva; preganjanje slovenskih dijakov od nemških profesorjev in nemškega dijaštva je znano in ni ga slovenskega izobraženca, ki ne bi Dil izkusil tega na lastni koži. Toda to še ni vse. Vedoč, da slovensko dijaštvo le z največjim samozataje-vanjem zmaguje stroške študiranja v tujih mestih, so sklenili uničiti vse naprave, ki lajšajo slovenskemu dijaku gmotno stanje. — Zato nameravajo razbiti dijaško kuhinjo na Dunaju, vreči nas hočejo iz podpornega društva za bolne visokošolce, da bi na ta način še bolj zredčili n a š e v r s t e. Te namere so krutozlobne, a ni ga človeka, da bi nam pomagal proti na-silstvu. Da, oni, ki so poklicani v to, celo podpirajo nasprotnike v njih početju. Zaraditega je sklenilo slov. dijaštvo seči po samopomoči. Ustanovili smo na Dunaju odsek, ki ima nalogo čuvati, da se Nemcem ne posrečijo njih naklepi. Ta odsek je izdal pred Veliko nočjo knjižico, ki se popisujejo v nji za Slovence neznosne in za kulturno državo škandalozne razmere na avstrijskih visokih šolah in se navajajo pota, ki bi bilo možno po njih priti do končne rešitve vseučiliškega vprašanja — do slovenske visoke šole. A zgodilo se je, kar je mogoče le pri nas ¡ljubljansko državno pravd-ništvo nam je knjižico do p i -čice konfisciralo. Hotelo nam je na ta način zamašiti usta; ne dovoli se nam niti to, da si pomagamo sami. Toda odbili smo kruti udarec. Po interpelaciji g. poslanca Hribarja in tovarišev v državnem zboru je brošura zdaj dovoljena in pošiljamo jo v slovenski svet z nado, da sežejo Slovenci po nji in prctestujejo s tem proti postopanju državnega pravdništva pa tudi proti početju nemških bur-šev na avstrijskih vseučiliščih in proti vladi, ki nima ne volje ne moči, da bi napravila konec tem škandalom. Brošurica: „S 1 o v e n. visoka šola v Ljubljani" se naroča z naslovom: Mirko Cernič,medicinec,Hru-š i c a 57, Jesenice. Dobiva se tudi po vseh slovenskih knjigarnah. Cena 30 vinarjev, po pošti 33 v. Vseučiliški odbor dunajskega dijaštva. Za proste četrtke. Kakor je znano, je izdal c. kr. dež. šol. svet štajerski k § 56. š. i. u. r. odredbo glede četrtkov, ki se glasi: „Am Donnerstage nach dem Ostersonntage, ferner am Donnerstag vor und nach Pfingsten und an solchen sonst schulfreien Donnerstagen, welchen ein schulfreier Tag unmittelbar vorangeht oder unmittelbar folgt, ist Schule zu halten". Dosti se je že čulo kritike o tej odredbi, in pri zadnjem zborovanju „Šmarsko-rogaškega učit. društva" dne 11. jnlila t. 1. je stavil tov. Zopf iz Pristove sledeči predlog: Društvo skleni poveriti „Zvezo slov. štaj. učiteljev in učiteljic", naj ta skupno s štaj. „Lehrerbundom" vloži pri c. kr. dež. šol. svetu prošnjo za odpravo določbe izvršilne odredbe dokončnega šol. in učn. reda glede nadomesto-vanja pouka po četrtkih. Bazlogi: 1. Šolske oblasti so spoznale, da so telesnemu razvoju mladine odmori med poukom neobhodno potrebni; štiri, celo pet dni zaporednega celodnevnega pouka in napornega dela ne prija zdravju mladine, ne onemu učiteljstva. 2. Kmetiško ljudstvo računa na četrtke; loti se te dni pogostoma večjih poljskih del z ozirom na to, da ima šolske otroke doma za varuhe. 3. Prosti četrtki jako pospešujejo dober obisk drugih šolskih dni, nasprotno pa trpi šolski obisk po četrtkih. 4. Prigodi se lahko, da pade na neposredni dan pred četrtkom ali po njem prosti dan 18. avgust ali 19. november — katera slučaja imamo ravno letos; kako naj postopa učiteljstvo tedaj? 5. Učiteljstvo se je izreklo na vprašanje naučne uprave, če bi ne kazalo še podaljšati počitnice, proti tej nameri; lahko pa bi se izhajalo s sedanjimi počitnicami, in učni smoter bi se ravnotako dosegel, če bi bili poleg še vsi četrtki šolskega leta brezpogojno prosti. — Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo podpira ta predlog, in želeti bi bilo, da se izrečejo v istem smislu tudi druga spodnještajerska učiteljska društva ter še navedejo nove razloge, ki govore za odpravo zgorajšnje odredbe. —e. Ljudska šola in kmetiško vprašanje.^ Vodilne misli, napisal Anton Kosi. 1. Ljudska šola ima predvsem nalogo, gojiti v učencu elementarne nauke, ki so prvi pogoj vsakemu duševnemu napredku. 2. Kdor torej pospešuje ljudskošolski pouk, ta pospešuje tudi vsestranski napredek svojega naroda: kdor pa ta pouk ovira, ta ovira tudi splošno omiko in s tem gmotni napredek ljudstva. *) Iz predavanja, ki ga je imel imenovani tovariš v učit. društvu ormoškem dne 17. junija t. 1. pri Sv. Bolfenku na Kogu. 3. Kmetiški pouk s strogo strokovnim značajem sicer ne sodi v ljudsko šolo, vendar pa bodi ljudskošolski pouk pred vsem praktičen in se oziraj vselej in povsod na dejanske potrebe našega ljudstva, ki je po pretežni večini kmetiško. 4. Ker se z znanjem književnega jezika odpre človeku vir do vseh potrebnih znanosti, torej tudi do kmetiških strok, zato nam je v ljudski šoli z vso marljivostjo in vztrajnostjo gojiti materni jezik. 5. Važne za bodočega kmeta so tudi realije, zlasti one prikazni in predmeti, ki ima z njimi kmet vsak dan opraviti. Obračajmo torej tudi realističnim strokam v ljudski šoli potrebno pozornost, toda le na podlagi devize „iz življenja v življenje". 6. Učni načrti ne predpisujejo sicer nikjer posebnih ur za sadjarstvo in vinarstvo ter čebelarstvo, toda za ljudsko blaginjo vnet učitelj dobi dovolj prilike, da tudi v tem oziru poučljivo vpliva na izročeno mu mladino. 7. Najlepšo priliko za to mu ponuja dobro urejen šolski vrt, ki bi ga naj imela vsaka šola. 8. Ker si je učiteljstvo pridobilo na učiteljišču vse premalo znanja iz poedinih kmetiških strok, zato naj skrbe merodajni faktorji za to, da bodo bodoče generacije prihajale iz učiteljišč z bolj trdnim in temeljitim znanjem iz kmetijstva, kakor se je godilo to dosedaj. Posamezni kmetijski nadaljevalni tečaji, ki se prirejajo za učitelje na raznih gospodarskih šolah, so premajhne vrednosti in nikakor ne zadoščajo. 9. Na vsaki višje organizovani ljudski šoli se naj zasnuje obvezni kmetijski nadaljevalni tečaj za dečke, ki so šolski dolžnosti že zadostili. 10. Pri pouku v ženskih ročnih delih se naj jemlje ozir posebno na praktično vrednost tega predmeta, opusti pa se naj vse, kar se premalo strinja z dejanskimi potrebami kmetiškega ljudstva. 11. Šolske olajšave so največje zli za naše ljudsko šolstvo, zato naj vplivajo in delajo merodajni faktorji z vso vnemo za njih odstranitev. Učiteljišče v Kopru. (Iz Istre.) Italijanstvo se povsod ponaša s svojo dvetisočietno kulturo — to je vobče znano. A tisti, ki vpijejo po kulturi, bijejo sami sebe po zobeh, ker o njihovi kulturi se ne da govoriti. Poudarjamo takoj, da ne govorimo o italijanskem narodu kot takem, ampak mislimo Italijane, ki bivajo med nami. Beči, ki so se dogajale vedno v Kopru, osobito v zadnjem času, so zadostni dokazi za navedeno trditev. Znanost koprskega italijan- stva ne sega čez koprski mali ključ. — Siromake so jako bodle v oči celo — nedolžne planinke, ki so menda internacionalne. Gorje slovenskemu dijaku, ki bi imel planiko na klobuku! Sfrčal mu je z glave klobuk in klofute so igrale pri tem svojo ulogo. To pa le tedaj, ko je cela drhal srečevala posameznike. — Sreča zate Garibaldi, da ne živiš več, ker bridke solze bi moral pretakati, ko bi slišal o junaštvih svojih neodrešencev. Posebno junaško so se držali ti ljudje na predvečer šolskega sklepa. Cela truma kakih 100 oseb, bili so italijanski učiteljiščniki in koprski pi-sarčki — se je vlačila zvečer po mestu. Od te drhali je bilo napadenih več slovenskih dijakov, ki so se posamezno, nič hudega sluteč, mirno izprehajali v večernem hladu. Pele so palice, pokali tupatam samokresi in marsikdo izmed slovenskih dijakov je odnesel neljub spominček iz te garjeve zalege. Pošiljali so jih v Trst, Gorico, tudi za Solkan ve ta golazen. Vedo pa naj, da nam ni treba hoditi od tu morda zaraditega, ker smo na tujih tleh, ker Koper leži na slovenskih tleh, kakor so Trst, Gorica in Solkan. Otočič, ki obdaja slovensko morje. — Mi pojdemo od tu in moramo iti od tu, ker ves razumen svet ve, da Koper ni kraj za slovensko učiteljišče. Ob tej priliki poživljamo slavno vlado, naj že enkrat vrže v koš svojo dvojno mero in naj da našemu narodu to, kar mu gre po vsi pravici! Pazi naj, da ne doživi kakega nemilega presenečenja. Ako ima milijone za Nemce in Italijane, zahtevamo, da žrtvuje tudi za nas nekaj tisočakov. — Šol nam dajte! Obenem pa poživljamo slovanske poslance, da se končno zavzamejo za nas in da zahtevajo takojšnjo premestitev učiteljišča v solnčno Gorico! — Ven hočemo iz gnezda, kjer žive dvetisočletne kulture — barbari. Iz naše organizacije. Skupne zadeve. Iz Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev. Delegate za glavno skupščino so dalje prijavila sledeča društva: XVI. Slovensko učiteljsko društvo za kočevski okraj: 60. Mihajl Vrbič, nadučitelj v Sodražici, 61. Ljudevit Mikolič, učitelj v Bibnici, 62. Štefan Tomšič, nadučitelj v Bibnici. XVII. Učiteljsko društvo za mariborsko okolico: 63. Gustav Požegar, nadučitelj v Ži-tečki vasi, 64. Matija Lichtenwallner, učitelj v Bušah, 65. Josip Lasbacher, nadučitelj v Bušah, 66. Ida Vodenik, učiteljica v Spodnji Kungoti, 67. Marija Lavtar, učiteljica v Framu, 68. Marija Pirkmajer, učiteljica v Framu. XVIII. Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj: 69. Josip Lapajne, učitelj v Cerkljah, 70. Lovro Perko, nadučitelj vvPoljanah, 71. Fran Bojina, nadučitelj v Šmartnem pri Kranju, 72. Vilko Bus, učitelj v Kranju, 73. Angela Miklavčič, učiteljica v Preddvoru ; Namestnika: 13. Janja Miklavčič, učiteljica v Kranju, 14. Fran Krmelj, učitelj na Št. Urški gori. XIX. Učiteljsko društvo za šolski okraj Eudolfovo : 74. Franc Potokar, nadučitelj v Šent Lovrencu, 75. Marija Clarici, nadučiteljica v Eu-dolfovem. XX. Slovensko učiteljsko društvo v Istri: 76. Fran Wajšl, nadučitelj v Hrušici, 77. Josip Bertok, nadučitelj v Škofijah, 78. Josip Bertok, nadučitelj v Lazaretu, 79. Silvester Cerut, učitelj - voditelj v Truškah. XXI. Društvo učiteljev in šolskih prijateljev logaškega okraja: 80. Leopold Baebler, c. kr. učitelj v Idriji. 81. Rudolf PleskoviČ, c. kr. učitelj v Idriji. Prosimo, da nam prijavijo delegate še druga Zavezina društva. Vodstvo Zaveze.v Izleti po „Zavezini" skupščini. Že večkrat se je poudarjalo od strani učiteljstva, naj se po skupščini priredijo izleti, na katere se naj skupščinarji že prej povabijo, da si uredijo pravočasno svoje zadeve. Letos je prevzela „Zveza slov. štaj. učiteljev in učiteljic", da vse potrebno ukrene v tej stvari. Stopilo je v dogovor s Podravsko in s Savinjsko podružnico S. P. D. in sedaj se razpisujejo sledeči izleti: I. Na Kozja k. Iz Maribora dve uri hoda na vrh Sv. Urbana-Sv. Križ-Sv. Duh in v Dravsko dolino. Dva dneva. Kdor nima dosti časa na razpolago, lahko gre samo k Sv. Urbanu in odtam nazaj v Maribor. Vodil bo izlet tovariš Iv. Eobnik od Sv. Križa. n. Na Pohorje. Iz Maribora mimo vojaškega strelišča na Sv. Bolfenk — mimo 19 m visokoga železnega stolpa k Euški koči, kjer se prenočuje. Drugi dan ali v Euše in k slapu Šumnik ali v Fram ali v SI. Bistrico. V Euški koči znižane cene. Voditelj izleta se še določi. V Euški koči bo tovariš Lesjak, predsednik Podravske podružnice, sprejel izletnike. Dva dneva. Obleka za I. in II. izlet navadna, ni potrebna turistovska. Kdor se hoče natančneje poučiti o obeh izletih, naj vpraša pri tovarišu Lesjaku, ki mu bo rade volje naznanil podrobnosti. in. V Savinjske planine. Iz Maribora s koroško železnico do Veli-kovca-Sinče vasi, potem na Železno kapljo. Prenočišče. Drugo jutro iz Železne kaplje v Logarsko dolino obed pri Piskerniku. Odtod proti večeru odhod mimo slapa pod Einko na Okrešelj. Prenočišče v Frischaufov^m domu. Naslednji dan na Kamniško sedlo v Bistriško dolino in v Kamnik. Od te glavne ture se lahko delajo razne variante, n. pr. s Kamniškega sedla nazaj na Okrešelj-Logarsko dolino - Solčava - Lučo-Ljubna- Gornji grad itd. (Nenina-Vransko). Logarska dolina-Ojstrica-Bistriška dolina ali z Ojstrice na Kocbekovo kočo v Luče. Okrešelj-Turškižleb-Skuta-Grintavec-Češka koča-Jezersko-Kokra-Kranj ali Grintavec-Bistri-ška dolina. Ta izlet bo vodil načelnik Savinjske podružnice S. P. D. tov. Kocbek. Vožnja Maribor - Železna kaplja stane 5 K 50 vin. Vsak udeleženec se mora javiti poprej vsaj do 10. avgusta pismeno na naslov tov. Šijanca v Gornjem gradu, ki daje eventualna pojasnila. Izlet se ne vrši, ako se ne javi do določenega dne vsaj 5 udeležencev. Javljenje je tudi potrebno zaradi preskrbe prenočišča v Železni kaplji in zaradi obeda pri Piskerniku. Oprava: najboljše turistovska, sicer pa je glavna reč dobro liakovani črevlji. V nahrbtnik nekaj mrzlih jedi in drugih prepotrebnih stvari. Obeh izletov se lahko udeležijo tudi tovarišice. Natančnejši načrt prihodnjič. Odbor učiteljskega društva za mariborsko okolico nujno prosi in poživlja, da se cenjene pevke in pevci udeleže dne 5. avgusta t. 1. glavne pevske vaje v „Narodnem domu" mariborskem. Vaja se vrši ob 3. uri popoldne in vodstvo prevzame tov. Šerbinek, pri katerem se tudi dobe note in se naj pri njem pravočasno oglasijo. Cenjeni tovariši in tovarišice, ki imate smisel, da bi se koncert ob priliki „Zavezine" skupščine sijajno obnesel, ne odlagajte, ne bodite indolentni, ne spravljajte samega sebe ob ugled. Vemo, da je z mnogimi stroški zvezano, a ne ustrašite se, borite se za idealizem. Komur pa ni mar, naj bo toli značajen, da ne bo druge z besedami oviral in da i bo društvenemu pevovodji vrnil vposlane note. Brez žrtev ni uspeha, brez not ni petja. V imenu odbora: E. M., tajnik. Kranjsko. Učit. okrajno društvo za ljubljansko okolico ima svojo glavno skupščino dne 31. julija ob 10. uri v „Narodnem domu". Naj bo udeležba polnoštevilna! Štajersko. Štajerskemu slovenskemu učitelj-stvu! Podpisanec naznanja, da je odstopil kot predsednik „Zveze slov. štajerskih učiteljev in učiteljic" ter se naj vsi dopisi pošiljajo tovarišu Jos. Mešičku , nadučitelju v Sevnici. V Gornjem gradu, dne 18. julija 1909. F r. Kocbek. Šmarsko-rogaško učit. društvo je zborovalo dne 11. junija t. 1. pri Sv. Križu na Slatini. In ta dan je pokazalo učiteljstvo obeh okrajev, da se zaveda dolžnosti, ki jih stavi nanje in na vsakega posameznika kot uda zavest, da je ud učiteljskega društva. Saj smo se zbrali do malega vsi tamkaj, razen nekater-nikov, ki so žalibog ob takih dneh zadržani in onih, v nasprotnem narodnostnem taboru; res, pa za te nam ni niti žal, da niso v naši sredini. Sicer pa je bilo to zborovanje tudi vredno dobrega obiska: šli smo v lep kraj na lepo delo. Naj govori poročilo samo 1 G. prof. Lavtarja, ki je predaval kot znan strokovnjak na svojem polju, mi ni treba niti hvaliti: hvali ga njegovo delo, njegova vztrajnost in njegova prijaznost, da se tako rad odzivlja vabilom raznih učit. društev, da v njih predava, poučuje in poživlja učiteljstvo z mladeniškim ognjem za sveto stvar — za vzgojo otroka in naroda k samostojnosti. Ni mi ga treba hvaliti: saj mu jo dalo poleg mnogih drugih strokovnjakov tudi naučno ministrstvo svoje priznanje s tem, da mu je potrdilo knjigo za učno knjigo; zakar mu je tudi tov. predsednik čestital. Nato je referiral tov. Sotošek o socialnem delu učiteljstva. Naznanil je sklepe osrednjega soc. odbora, poudarjal vrednost in pomen organizacij in njih okrepitve ter stavil v dosego tega smotra te teze: 1. Vsaka učna oseba naj postane ud okr. učit. društva. 2. Vsak ud naj čita in plačuje vsaj eden naš stanovski list. 3. Vsak društvenik naj obiskuje redno zborovanja. 4. Vsak društvenik naj redno plačuje udnino ter žrtvuje po možnostih za organizacijske zaklade; ker brez gmotnih žrtev ni uspehov. Za njegova izvajanja se mu predse d-n i k zahvali, na kar poroča on sam o kmetijskem pouku v ljudski šoli; tu je stavil sledeče zahteve: 1. Odpadejo naj olajšave, ker naj služita zadnji 2 leti kmetijskemu pouku. 2. Vsaka šola mora dobiti primerno zemljišče za šolski vrt in poizkuševališča ter vse potrebno orodje in druga sredstva ki so potrebna za učila kmetijsko - gospodarskega pouka. 3. Šolske vrte naj podpirajo okraji, dežela in država. 4. Na učiteljiščih naj se razširi pouk o kmetijstvu in njega gospodarstvu. Temu se je dodala še 5. zahteva : Bremena za ljudsko šolstvo naj prevzame država, uvrsti učiteljstvo med uradnike zadnjih treh činovnih razredov v smislu § 55. drž. zak. z dne 14. maja 1869. — Z veseljem smo vzeli to zadnjo točko na znanje z utemeljitvijo: Če bomo pustili gospode pri zeleni mizi v miru, se ne bodo nikdar spomnili na nas; treba je vedno dregati, dregati in zopet dregati. — Kot nova zahteva se je stavila tudi ta, naj se sproži akcija, da se poročevalci o stanju šolskih vrtov honorirajo — če zahteva zakon od učiteljstva še posebno delo, naj ga za to tudi plača: tlake bodisi v tej ali oni obliki, smo se menda že lahko preobjedli . .. Delegatom za glavno skupščino „Zaveze" v Mariboru so bili voljeni: Fr. Eošker, M a r t. S o t o š e k in Pav. F 1 e r e; namestnikom : F r. F e r 1 i n c in A u e r n i k. Pri slučajnostih se je sklenilo naprositi „Slov. Šol. Matico", da začne z izdajo navodila Lavterjevim računicam že letos, kar bo gotovo v veliko korist učiteljstvu, ki rabi te računice, pa slučajno ne more poznati metode natančneje, ker je študiral na kakem drugem zavodu in ne mariborskem. — Nadalje je predlagal tov. Zopf, naj bi zahtevalo vse štajersko učiteljstvo potom svoje organizacije: 1. da se odpravi nepotrebno spisovanje pol mesečnih suma-riških spiskov zamud in 2. da se odpravi določba izvršilne odredbe dokončnega šolskega in učnega reda, zadevajoč nadomestitve šole prostih sred in petkov ob četrtkih. Jako zanimive in res temeljite so točke, s katerimi je poročevalec podprl zlasti svoj drugi predlog. (Glej članek „Za proste četrtke". Op. uredn.) Ko se še določi za prihodnje zborovanje 7. november — zaključi predsednik ta plodo-nosen sestanek. S tem je bilo oficialno poročilo končano. Zgoraj sem omenil, da smo šli v 1 e p kraj na lepo delo. Bili smo na Slatini — in s tem je povedano mnogo! Uboga para učiteljska si malokdaj privošči kak izlet v kraj, kjer ne vlada ravno preponižna cena, da bi se tam kaj ogledal, da bi zrl pred seboj pisane množice, zdraven pa še užival promenadne koncerte . . . In naše društvo nam ponudi priliko, da se I poveseli gorjanski trpin med tovariši na takem I kraju ter pozabi vsaj ta dan, da mu ni odlo- čeno in odmerjeno življenje drugih kot sotrpinov proletarcev ... In zato društvu : Hvala za lepi dan v lepem kraju! —e. Srednješolski vesfnik. ** Sklep šolskega leta na državni hrvaški gimnaziji v Pazinu. Konec šol. leta te gimnazije je bil 8. julija t. 1. Kakor je razvidno iz šolskega izvestja, je bilo na tej gimnaziji 208 dijakov; od teh je bilo po narodnosti 163 Hrvatov, 43 Slovencev, 1 Italijan in 1 Ceh. Odličnjakov je bilo 20, sposobnih 156, vobče sposobnih 8 in nesposobnih 11. Od 43 Slovencev (zdi se, da uradno izdano izvestje ni povsem istinito, ker Slovencev je več nego 43, ki so vpisani v prid Hrvatov) so skoraj vsi izdelali. Na gimnaziji je bilo tudi 7 dijakinj-privatistk in sicer 5 v 1. in 2 v 3. razredu. Slovenskim staršem iz severne Istre, Trsta in njegove okolice toplo priporočamo, da rajši pošiljajo svoje otroke na hrvaško gimnazijo nego na druge nemške zv vode. Med Hrvati se počutimo kakor domačini, pri Nemcih pa smo pravi tujci. Profesorji so se pokazali dosedaj zmeraj slovenskim dijakom prijazne. Pazinsko gimnazijo priporočamo tudi zato, ker se tam dobivajo stanovanja po nižjih cenah nego drugod po večjih mestih. ** C. kr. licejska knjižnica v Gorici je med počitnicam — t. j. od 15. julija do 15. septembra — odprta le ob sredah in sobotah od 10. do 12. ure predpoldan. * * V pokoj je stopil B. P i c h 1 e r , profesor na goriški gimnaziji ter dobil tem povodom naslov šolskega svetnika. ** Nov vodja slov.-nemškili gimnazijskih razredov v Celju. Dosedanji vodja slov.-nemških gimnazijskih razredov v Celju J. Liesskounig, stopi to jesen v pokoj. „Slov. Narod" poroča, da mu bo naslednik prof. dr. Šorn, ki je bil šele pred kratkim imenovan iz Ljubljane v Maribor. — Celjski klerikalci se trudijo, da bi prišel na Lisskounigovo mesto prof. Fon. * * Sprejemne izkušnje za I. tečaj c. kr. učiteljišča v Kopru so se vršile od 13. do 16. t. m. Oglasilo se je 37 kandidatov, in sicer: 12 iz c. kr. pripi. za učit. v Podgori, 9 iz one v Tolminu in 7 iz Sežane; dalje: 5 učencev c. kr. vadnice v Kopru in 4 od drugod. — Izpit je uapravilo 28 dijakov: iz Pod-gore 10, iz Tolmina vseh 9, iz Sežane 4, iz vadnice v Kopru 2. od drugod 3. — Jesenski sprejemni izpiti se vrše v začetku novega šolskega leta. ** Na mariborski realki se je končalo šolsko lelo dne 3. julija. Na koncu šol. leta je bilo na zavodu 239 rednih učencev in dva privatista. Odliko ima 29 učencev, z dobrim uspehom je dovršilo 152 učencev; ponavljalnih izpitov je 34; popolnoma nesposobnih za višji razred je 21 in trije šo ostali zaradi bolezni neizprašani. Po narodnosti je bilo pretečeno leto 223 Nemcev, le 10 Slovencev, 1 Madjar, 2 Hrvata, 3 Italijani in 1 Eus. Po veroizpo-vedanju je bilo 230 katoličanov, 7 protestantov in 2 pravoslavna. — Na istem zavodu se je vršila matura dne 5. in 6. t. m. Maturiralo je 18 kandidatov, ki so vsi napravili izpit (5 z odliko). _ Književnost in umetnost. Popotnik objavlja v 7. letošnji številki to-le vsebino: 1. Avguštin Požegar: Jeli kazen odgojno sredstvo ? — 2. Fran Zopf: Prosto spisje v ljudski šoli; kako se naj goji, kako se naj spisuje? — 3. Drag. H u m e k : Umetniški vzgoji. — 4. Miro Šijanec: Konjunktivue ideje Tolstega. — 5. Janko Po-lak: črtica iz šolskega zdravstva. — 6. Zadravska: Ženska ročna dela v ljudski šoli. — 7. Anton Skala: Eazvoj šolstva v postojnskem okraju za vladanja cesarja Franca Jožefa I. — 8. Eazgled: Listek. — Pedagoški paberki. — Kronika. — Priporočamo! Andrej Kapč: Dane. „E d e č i Prapor" o tej Eapetovi povesti: „Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" je izdala kot prvi zvezek Jan Legove mladinske knjižnice Eapetovo povest „Dane". Lično vezana knjižica, ki obsega 71 strani s štirimi čednimi slikami, stane 1 K, po pošti 16 vin. več. To je prava povest za mladino, kakršnih res nimamo preveč v naši literaturi. Pisati za mladino je res posebna umetnost, ki ni dana mnogim pisateljem. Eape pa očitno pozna mladinsko dušo in ve, kaj ji tekne. Tista sladkobna hrana, polna vsiljive in neprebavljive morale, ki se navadno prodaja v mladinski literaturi, ne dosega niti umetniškega niti vzgo-jevalnega namena. Eapetova povest je sicer nekoliko preveč optimistična, vendar se pa odlikuje pred drugimi podobnimi spisi, da ni pridigarska. Tudi ima čist jezik in gladko dikcijo, pa zasluži zato priporočilo. Letno poročilo petrazredne ljudske šole in obrtne nadaljevalne šole v Postojni za šolsko leto 1908/1909. Izdalo vodstvo ljudske šole. — Poleg običajnih poročil objavlja to izvestje na uvodnem mestu spis „Postojna — mesto". C. kr. nmetno-obrtna strokovna šola v Ljubljani. Poročilo o šolskem letu 1908./9. (Enoindvajseto šolsko leto.) Družba sv. Mohorja šteje zdaj udov: dosmrtnih, letnih, vkup v goriški nadškofiji . 152 10243 10395 v krški škofiji . . . 184 6351 6535 v lavantinski škofiji . 455 25441 25896 v ljubljanski škofiji 763 32366 33129 v tržaško-koprski ško- fiji...... 75 4639 4714 v poreški in krški ško- fiji ...... 12 186 198 v senjski in dalmatinski škofiji..... 11 216 227 v zagrebški nadškofiji. 23 456 479 v djakovski škofiji. . 1 67 68 v bosanskih škofijah . 8 163 171 v somboteljski in dru- gih ogrskih škofijah 2 219 221 v sekovsk: škofiji . . 41 399 440 v videmski nadškofiji . 11 299 240 v raznih krajih Avstrije in Evrope . . . 20 349 369 v Ameriki .... 21 2109 2130 v Afriki in Aziji . . 8 223 281 vkup . . . 1787 83656 85443 Za nekaj se bodo te številke še izpreme-nile po posameznih oglasilih. Po navedenem številu so se še pomnožili dosmrtniki za 47, letniki za 1007, vkup za 1054 udov. Ker se nadejamo še nekaterih članov, posebno takih, ki se oglašajo šele, ko vidijo nove knjige v rokah sosedov, bo znašal ves prirastek nad 1200 udov. Pomnožili so se pa člani goriške nad-škofije najbolj, namreč za 554, za njimi tržaško-koprski za 260, potem lavantinski za 246, člani krške škofije za 185, Američani za 63, škofija Poreč in Krk za 30, razni kraji za 21, sekovska škofija jih je oglasila za 21, Dja-kovo in Bosna po 1 več. — V „črno knjigo"' pa bi vpisali vse druge škofije, ako bi ne vedeli, da je tudi tam uspeh še vedno lep, ako upoštevamo gospodarsko bedo ; izgubila je ljubljanska škofija 231, somboteljska 56, videmska 18, senjska in dalmatinska 12, zagrebška 8 in Afrika^ 6 članov. Politiški pregled. * Kdaj bo zopet državni zbor? Krščanski socialci, Poljaki in socialni demokrati želijo, da bi vlada sklicala državni zbor že začetkom meseca septembra. Ministrski predsednik baron Bienerth jim pa noče ugoditi, ampak hoče na vsak način, da bi septembra meseca zborovali deželni zbori, državni zbor bi pa sklical šele koncem oktobra ali začetkom novembra in tudi tedaj edinole pod pogojem, če stranke zagotovijo delavnost zbornice. * Delegacije bodo sklicane v prvi polovici meseca oktobra, in sicer po rešitvi krize na Ogrskem. * Ogrska pravičnost. Naučni minister Apponyi je izdal naredbo proti rumunski kulturni ligi, češ, da je Ogrski nevarna. Oni dijaki, ki bi se udeleževali poučnih tečajev kulturne lige, bodo za vedno izključeni iz vseh ogrskih šol. — Izdana je tudi naredba, ki se po nji inozemskim delavcem na ogrskih državnih železnicah ne bo več izplačevalo nikake odškodnine za nezgode, ko jim pa bodo zavarovalne prispevke kar uradno odtrgovali od mezde. * Volitve v deželni zbor goriški so razpisane, in sicer se bodo vršile: za splošni volilni razred dne 26. septembra, za kmetiške občine dne 10. oktobra, za mesta in trge 21. oktobra, za trgovsko zbornico 29. oktobra in za veleposestvo dne 30. oktobra. * Trializem in Madjari. V „Pester Lloydu" je priobčen članek, ki se pritožuje, da so vsi Dalmatinci, ki so bili nekdaj Mad-jarom prijateljski, svojemu staremu prijateljstvu izneverili, in da sedaj ne mislijo več na združenje z ogrsko državo, ampak na osnovanje samostojne jugoslovanske države, v kateri bi bili združeni tudi istrski Slovani, Slovenci, Bosna in Hercegovina, člankar plaši Jugoslovane, da bi jim bila državna samostojnost samo na škodo ter pravi, da je v narodnem oziru razcepljenim Jugoslovanom vodstvo Madjarov, ki jih po številu, duševnem razvoju in bogat-stvu prekašajo, neobhodno potrebno. Jugoslovani so pa proti temu sirote in bi jim državna samostojnost obrodila samo politiške in gospodarske težave, vezani so torej na Madjare kot na svoje voditelje in protektorje! Clankar končno pravi, da se je ideja trializma porodila na Dunaju iz želje, Madjarom škodovati ter jih odriniti od morja. Dunajski politiki mislijo, da bomo z oslabitvijo Ogrske monarhijo okrepili. To pa ni res, čimprej zopet ideja trializma izgine, tembolj za državo in dinastijo, ker Madjari ne morejo trpeti, da bi se širilo v Avstriji gibanje, ki je njihovemu državnemu ozemlju nevarno ! * 25 milijonov kron za ljudsko štetje. To visočino so dosegli stroški ljudskega štetja v Zedinjenih državah severoameriških. Za pokritje te velikanske vsote je dovolil kongres poseben kredit. 0 Vestnik. Abiturientski sestanek letošnjih absolventov in absolventinj slovenskih učiteljišč se vrši dne 1. avgusta deloma v Mestnem, deloma v Narodnem domu v Ljubljani. — Prijatelji abiturientov iu stanovske vzajemnosti dobrodošli! V združenju je zbližanje mogoče — v združenju je moč! Vsem tovarišicam in tovarišem abiturientom pa kličemo: „Na snidenje v Ljubljani — metropoli Slovenije!" Radodarni deželni odbor kranjski. Deželni odbor je nakazal nuDam v Eepnjah na Gorenjskem 1000 K podpore za nabavo pohištva za gospodinjsko šolo ter jim obljubil 1500 K vsakoletne podpore. Pa pravijo, dani denarja. Denarja je že dovolj, samo prave prosilke morajo priti, predvsem take, ki imajo same dovclj denarja. Gospoda Antona Smrdela, učitelja v Ljubljani, ki je sedaj svoj šotor razpel v „Katoliški tiskarni", prav prijazno opozarjamo in celo prosimo, naj ne otresa po ljubljanskih go-stilnicah svojega jezika in naj ne govori stvari, ki ne soglašajo z resnico. Mi smo jako obzirni tudi proti politiškemu neznačajnežu, toda če pa vedno dreza in izziva, pa moramo tudi mi udariti, kakor se spodobi. Ce hoče torej Smrdel sebi dobro, naj malo kroti svojo klerikalno kipečo kri, sicer bomo primorani govoriti tako, da mu bo žal do sodnega dne! Na shodu dne 11. t. m. narodno-na-predne stranke v Ljubljani je prvi govornik dr. Žerjav dokazal, da je klerikalcev le bahava lažnjivost, če trde, da so oni dosegli slovensko srednje šolstvo, dočim je res, da imajo tu edino zaslugo slov. profesorji, ki so v zadnjem času z izredno pridnostjo oskrbeli slovenske učne knjige, klerikalci pa v Ljubljani nemško gimnazijo in imenovanje nemškega šolskega nadzornika Belarja. Govornik je nadalje slikal te-roristiško preganjanje slov. naprednega učiteljstva po klerikalni večini dež. šolskega sveta in je naslikal potrebo, da se ustanovi posebni obrambni sklad, iz katerega bi to preganjano učiteljstvo dobivalo podporo. — Drugi govornik Bibnikar je razpravljal o ljubljanski realki.! Občni zbor „Prcsvete" se vrši letos začetkom septembra v Bibnici na Dolenjskem. Češki dijaki t Ljubljani. Letos jeseni pridejo o priliki shoda narodnoradikalnega di-jaštva v Ljubljano češki dijaki pod vodstvom „Sväza českoslovanskeho studentstva". Državna ubrtua šola Ljubljani je zagotovljena, ker je država dovolila podporo. Poslopje začno graditi še letos, in sicer na Mirju. Maturo na ljubljanskem učiteljišču so napravili ti-le kandidati: Brie Dominik, €erar Budolf, Gorišek Josip, Hočevar Pran, Jeločnik Aleksander, Ličar Ivan, Muha Ivan, Pogačar Andrej, Sadar Mirko, Smole Izidor, Smolik Bupert, Sotenšek Viktor, Škof Fran, Vrhovec Stanko in Zherne Alojzij. Eeprobira-nih za dva meseca je 11, za celo leto pa 10 kandidatov in 1 eksternist. Matura na moškem učiteljišču t Mariboru je trajala od 12.—17. julija. Za maturo se je oglasilo 35 domačih gojencev in 4 eksternistinje. Za slovenske in nemške šole so izprašani: Ivan Baukart iz Celja, Janžekovič Matjaž iz Polenšaka, Malenšek Jožef iz Cedrama, Musek Ljudevit z Brega, Novak Ivan iz Loke pri Zidanem mostu, Povh Karel iz Škofje Loke, Schimon Budolf iz Ljibelič (Koroško), Smole Maks iz Bemšnika, Vavroh Mirko iz Maribora (Hrvat), Verk Miha iz Št. Petra, Wudler Maks iz Ljubna, Zdolšek Bogomir iz Mozirja, Žager Franc iz Ložnice, Gobec Be-gina iz Svetinj in Janežič Gusta iz Št. Jakoba (Koroško). Za nemške ljudske šole: Dietner Gottfried iz Vuzenice, Dumler Karel iz Maribora, Gsellmann Alojzij iz Omureka, Heu Emil iz Maribora, Hohl Jožef iz Maribora, Jansky Artur iz Maribora, Klugler Ivan iz Vuhreda, Kramberger Karel iz Gradca, Besch Budolf iz Maribora, Vamlek Jožef iz Maribora, Zollne-ritseh Maks iz Studencev, Pestitscheg Ivan iz Studenc, Schnablegger Doroteja iz Gradca. En kandidat je padel na eno leto. Drugi smejo Izpit ponoviti jeseni. Razstanek mariborskih učiteljišč-nikor maturantov' se je vršil v soboto zvečer, dne 17. t. m. Zbrali so se v Narodnem domu, prišli so tudi nekateri profesorji in kot delegata „Zveze slov. štaj. učiteljev in učiteljic" pa tov. A, Pesek in I. Sel. Izpregovo-vorila se je marsikatera umestna beseda; profesorji so se v presrčnih besedah poslovili od svojih učencev abiturientov; tov. Pesek pa je v imenu organizacije slov. učiteljstva pozdravil mlade tovariše ter jim v jedrnatih besedah začrtal pota, po katerih naj hodita mlad učitelj in mlada učiteljica. Sestanka sta se udeležili tudi dve vrli maturantinji. Zrelostni izpiti na goriškem c. kr. izobraževališču za učiteljice so se pričeli 12. t. m. ter se završili za slovenski oddelek 14. t. m. s sledečim uspehom: A) Z odliko so napravile izpit sledeče gojenke: Benigar Evgenija (s slov. uč. jez.), Cigoj Angela (s si. uč. jea.), Čendem Angela s slov. uč. jez.), Čok Amalija (s slovenskim učnim jezikom), Čok Marija (s si. uč. jez ), Podgornik Avgusta (s si. uč. jez.), Slokar Albina (s si. nem. in hrv. uč. jez.), Srebrnič Marija (s si. uč. jez.). — B) S slovenskim in nemškim učnim jezikom so napravile zrelostni izpit: Forčešin Marija, Furlan Marija, Janovsky Josipina, Kerin Zofija, König Marija, Kraševec Milena, Ločičnik Amalija, Mlekuž Eva, Obleščak Marija, Podgorelc Marija. Posega Dora, Sorre Amalija — C) S slovenskim učnim jezikom so napravile: Brajda Karmela, Droč Zofija, Gaspari Jožica, Jager Josipina, Jurko 0!ga, Kljun Josipina, Kos Henrika, Kos Leopoldina, Ličar Pavlica, Ličen Eliza, Merhar Marija, Mungerli Ana, Bibičič Ana, Srebrnič Karolina, Šavli Valerija, Vy-zourek Hermina. Zrelostni izpit na koprskem učiteljišču so napravili z dobrim uspehom: Aloj. Bukavec. Al. Černigoj, Leon Dobnik, Val. Doljak, Fl. Faganel, Ferd. Ferluga, Iv. Franke, Vladim. Furlani, Bud. Gobec, Fr. Jako pec, Maks Kalan, Val. Katnik, Fr. Lekar, Fr. Mavrič, Bogm. Mozetič, Fr. Pavletič, Mirosl. Podgornik, Al. Pucelj, Adolf Bajar, Jož. Bibičič, Amb. Busjan, Jos. Velikonja, Silv. Zaharija. Štirim kandidatom je dovoljen ponavljalni izpit po 2 mesecih, enemu po enem letu. Naroduo izobraževalno delo uči-teljiščnikov. Mariborski učiteljiščniki so priredili v prid družbi sv. Cirila in Metoda v nedeljo, dne 8. t. m., veliko narodno veselico v Vurbergu pri Ptuju. Sodelovalo je nekaj tamošnjih gospodičen, veledelaven gimnazijec g. Marinič in svetoantonska godba. Slavnostni govor je imel nadučitelj tov. Anton Pesek, ki je v poljudnih besedah razložil narodnostno idejo ter v vznesenih besedah vzpodbujal k napredku in izobrazbi, zakaj le v tem je naš spas. Veselica je vsestransko uspela in gre prirediteljem vsa čast. Veselimo se probujanja učiteljskega naraščaja, le tako naprej! Šolski dom v Gorici je štel v minolem šolskem letu vsega skupaj, 1468 učencev. V 15 razredih ljudske šole je bilo 840 otrok, pripravljalnico za srednje šole je obiskovalo 52 dečkov, pripravljalnico za žensko učiteljišče 108 deklic, dekliško obrtno šolo 79 deklic, deško obrtno šolo 157 dečkov, otroški vrtec 117 dečkov in 125 deklic. — Število otrok na teh šolskih zavodih se od leta do leta množi, posebno odkar se je otvorila nova železnica. Učiteljski zbor šteje 10 moških in 18 ženskih učiteljskih oseb. Ljudska šola t Rajhenburgu priredi v nedeljo, dne 25. julija t. 1, ob 4. uri popoldne v Unschuldovi dvorani Kosijevo spevoigro „Slava domovini". Starši in prijatelji mladine so presrčno vabljeni. Razpis službe. Družba sv. Cirila in Metoda razpisuje moško učiteljsko mesto na svoji šoli v Št. Bupertu pri Velikovcu. Nastopiti je treba začetkom šolskega leta. Plača po dogovoru. S potrebnimi dokazili opremljene prošnje je vložiti nav vodstvo družbe najkasneje do 5. avgusta t. 1. Želeti je, da ima prosilec izkušnjo učiteljske usposobljenosti. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Čipkarsko šolo so otvorili v Sovodnjah na Goriškem. Nemška šola t Slovenski Bistrici je štela lani 250 otrok; dve tretjini sta bili slovenske narodnosti. Informativni tečaj o modernem risanju priredi „Hrvatsko društvo za unapred-jenje uzgoja" v dneh 5., 6. in 7. septembra t. 1. v Zagrebu. Vabilo h koncertu, ki ga prirede leški rodoljubi v korist Aljaževemu domu s sodelovanjem si. Žirovnikovega pevskega zbora, v nedeljo, 25. julija, v restavraciji g. Ivana Legata v Lescah. — Vzpored: 1. Petje. Izvaja Žirovnikov zbor. 2. Godba. Izvaja Brez-niški tamburaški zbor. 3. Srečolov. 4. Prosta zabava. Začetek točno ob 5. uri popoldne. Vstopnina 40 vin. Preplačila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor. V šolskem vrtn v Tepanjah so posebno sedaj raznobarvni, krasni klinčki v polnem prvem cvetju. Posebno eden se razlikuje od drugih po obilnem živordečem in rumenem cvetju, vse iz ene korenine. Cveti so popolnoma enaki, samo barve različne. Tudi krasno solato posedujejo, veliko in trdo kot zelnate glave. Ena glava tehta 1 kg 20 dkg. To je letos res nekaj posebnega! Šolska poslopja v Gorici. Jako značilno je, kar je izjavil mestni protofizik o poslopjih goriških mestnih šol. Bekel je namreč, da nobeno šolsko poslopje, razen onega pod Kostanjevico, ne odgovarja zdravstvenim predpisom ter bi se morala vsa do tal podreti. Ako je rekel tako mestni fizik, potem ni nobeno čudo, da Slovenci nočejo pošiljati svojih otrok v nezdravo podturnsko šolsko poslopje, ki bi se moralo po izjavi omenjenega strokovnjaka podreti do tal. Mestnemu magistratu pa bi ne bilo treba zidati za Slovence novega šolskega poslopja. Saj bi imel na razpolago tri krasna in moderno zidana šolska poslopja, ako bi hotel plačevati primerno odškodnino in vzdrževati učne osebe. Uradna učiteljska konferenca za ormoški okraj se je vršila 10. julija t. 1. pri Veliki Nedelji. Predsedoval je okr. šol. nadzornik, ljudskošolski ravnatelj g. Ivan Dre-flak. V svojem nagovoru je orisal velik pomen državnošolskega zakona, katerega 40 letni jubilej se je letos slavil; spominjal se je v vznesenih besedah Njega veličanstva cesarja Franca Jožefa I., pod katerim vladarstvom je bil omenjen zakon sankcioniran. Podpredsednik konference je bil tovariš nadučitelj Šalamun, zapisnikarjema pa sta bila izvoljena tovariša Bob. Košar in Najžar. — Gospod nadzornik se je v svojem poročilu o nadzorovanju prav pohvalno izrazil o učnih uspehih in priporočal pred vsem vzgojo; dobrih in čvrstih ljudi ter kremenitih značajev nam je treba. — Tovariš Bob. Košar je razpravljal o vprašanju: „Kako je urediti tuokrajni ljudskošolski pouk, da bo ustrezal željam in potrebam prebivalstva?" Tov. Šijanec je govoril o referatu: „Prosto spisje v ljudski šoli." Oba referenta sta svoji nalogi izvrstno rešila, ter so se predlagane teze kakor tudi one od tovariša Kosija soglasno sprejele. „Osnovo vzornega šolskega reda za ptujski politiški okraj" je podal tov. Bajšp. O šolskih vrtih in o okrajni učiteljski knjižnici je poročal tov. Bosina. — Stalni konferenčni odbor predlaga, da se dr. Tumlirzova jezikovna vadnica za nemške ljudske šole naj uvede za poizkus na šestrazrednici v Središču; prihodnje leto pa je o uspehih poročati. Dalje se sprejme predlog o uvedbi Lavtarjevih raču-nic. Pri dopolnilnih volitvah se je izvolil tovariš Šalamun v stalni odbor, tov. Žolnir pa v odbor za šolske vrte. V pokoj stopivšemu tovarišu nadučitelju Ivanu Košarju je govoril g. nadzornik tople besede zahvale za njegovo delovanje in kolegialnost, se slednjič zahvalil vsemu navzočemu učiteljstvu za marljivo sodelovanje in s tem zaključil 5 ur trajajoče zborovanje. Okrajna učiteljska konferenca za šolski okraj ljubljanske okolice se je vršila dne 14. julija 1909 v „Mestnem domu" v Ljubljani. C. kr. okrajni šolski nadzornik g. Fran Gabršek otvori ob 9. uri konferenco s pozdravom na zbrano učiteljstvo, ki je došlo skorom polnoštevilno (čez 100 učnih oseb). V svojem govoru se spominja 50 letnice šolskega zakona, ki je prava blagodat za šolstvo, na katerega podlagi so izšli vsi poznejši zakoni o preosnovi ljudske, meščanske šole in učiteljišč. V to se imamo pač zahvaliti Najvišjemu pod-piratelju šolstva, presvetlemu cesarju. Na poziv se učiteljstvo z trojnim „slava" klicem in petjem cesarske pesmi navdušeno odzove. — Ko konstatira navzočnost članov, imenuje svojim namestnikom starosto učiteljstva, tov. Frana Kavčiča, a zapisnikarjem sta bila izbrana gdč. Trillerjeva in tov. Mihelič. Nadzornikovo poročilo o stanju šolstva in opazke o nadzorovanih šolah so bile temeljite in stvarne. Poudarjal je, kako težko posveti učitelj vse svoje moči šoli. Ko mora, da preživi družino, si iskati postranskih dohodkov, ker so plače tako majhne. Podal je nadzornik več navodil za posamezne predmete. Naznanil je, da se bo kupil iz okrajne blagajnice skioptikon za šolski okraj in tudi izdal zemljevid okraja. — Nadučitelj Fr. Ks, Trošt je podaval o učnem načrtu za nazorni nauk v I. in II. šolskem letu, a nadučitelj Fr. Lavtižar o domoznanstvu v III. šolskem letu. Učiteljica Antonija Bottova je vsestransko podavala o učnem načrtu za ženska ročna dela v vseh šolskih letih. O enotnih mislih na šolah v okraju j6 govoril učitelj Jos. Gregorin. Vse te točke so bile soglasno sprejete. Jako temeljito in poučno je predaval učitelj Viktor Mihelič o risanju po naravi. Bisar-ski izdelki učencev šentviške šole so bili v veliki množini razstavljeni: zbujali so občo pozornost. Poročevalcu, ki je končno prebral dotične teze in želel, da se zbere enketa za ta pouk, ki naj proučuje načrt poučevanja, je za-doneia ob koncu navdušena pohvala zbranega učiteljstva, ki jo je pač v vsej meri zaslužil, in pozna se, da je navdušen risar in gojitelj metode po naravi. Učne knjige ostanejo dosedanje, dasiravno so prišli nasveti za uvedbo nekaterih, ki pa niso našli odmeva. Poročilo knjižničnega odbora se je odobrilo. Volili so se dosedanji člani knjižničnega in stalnega odbora. Nadučitelj Ivan Kiferle je podal nasvet, da bi se pri oblastnijah delovalo na to, da se šolski mladini vsako leto vsaj dvakrat pregleda zobovje, Gregorin pa je podaljšal ta predlog, da se pregleda sploh zdravstveno stanje, kar je bilo seve sprejeto. K sklepu se zahvali g. nadzornik zbranim za pozornost, poročevalcem za njihov trud in sklene po 4 in pol urnem zborovanju konferenco. Tov. Kavčič izrazi zakvalo za spretno vodstvo konference in podana navodila. Krog 40 tovarišev, večinoma starejših (le dva mlada) in 4 gdč. učiteljice so se zbrali k skupnemu obedu pri „Zlati kaplji". Gledališka novost. V prostorih „Narodnega doma" v Ptuju prirede v nedeljo, dne 1. avgusta 1909, ob 7. uri zvečer učiteljske diietantke in učiteljski diletantje s sodelovanjem otrok okoliške šole gledališko predstavo „Slepa ljubezen". Ljudska igra s petjem v 5 dejanjih. Špisal Anton Pesek, učitelj-voditelj v Na-rapljah pri Ptujski gori. čisti dohodek je namenjen: „Društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb v kmetiških občinah sodnega okraja Ptuj". Igra, predstavljajoča na drastični način slepo ljubezen roditeljev do svojega edinega sinčka, je glede besedila in glasbe izviren slovenski umotvor; pevske točke: samospeve, dvospeve, iD zbore, je uglasbil znani učitelj-skladatelj Emil Adamič. Igra se bo uprizorila ob prisotnosti in pod osebnim vodstvom tov. pisatelja in skladatelja. Z ozirom na to redko okolnost kakor tudi na blagi namen čistega dobička opozarjamo že danes slovensko občinstvo — zlasti ono, ki ima voljo in srce za dobro vzgojo — na to izredno gledališko predstavo s prijaznim vabilom, naj se je v častnem številu udeležiti blagovoli. Vabila z osebami igre pridejo. Iz Košane nam pišejo: V Košani smo imeli v nedeljo, dne 4. julija, četrti roditeljski sestanek, ki je bil mnogobrojno obiskan. Predavalo je vse tukajšnje učiteljstvo, in sicer: nadučitelj Janko Grad: „Alkohol in mladina", učiteljica ga. Vinka Puppis: „O ženskih ročnih delih" ter učiteljica gdč. Ema Miselj: „Ma- tere, učite svoje hčere varčnosti!" — Z velikim zanimanjem so poslušali zbrani starši predavanje ter izražali svojo zadovoljnost z burnim aplavzom. Niso se utrudili in zato je bil strah učiteljstva — da se bodo utrudili — prazen. — Ko je nastopila gdč. učiteljica kot zadnja predavateljica, je zašumelo med zbranimi starši: „Oj, vsi trije! To je lepo!" Po predavanjih se je vnela živahna debata posebno glede alkohola, in bi imel zlasti nadučitelj mnogo posla z možaki, ko bi ne bil sam navdušen abstinent. Da pa otrok v šolski dobi — do 14. leta — ne sme dobiti nikdar in nikake opojne pijače, smo pa trdno sklenili. Možaki bodo pa storili, kar bo mogoče. Tako sme biti zadovoljen nadučitelj — in je tudi. — Predavateljem se je krepko zahvalil v imenu ¡navzočih podžupan iz Čepna, g. Fr. Volk. — Nato so si vsi zbrani in še mnogo drugih ogledali razstavo pismenih, risarskih in ročnih izdekov. Velika hvaležnost staršev je bila učiteljstvu najlepše plačilo za trud celega leta. Opazuje se, odkar se vrše roditeljski sestanki, da vlada v Košani mnogo večje zanimanje za šolo; število šolskih zamud se manjša, in starši, dasi niso prebogati, radi kupujejo otrokom potiebnih stvari za šolo. Iz tega je razvidno, da so roditeljski sestanki, zlasti po deželi, velikega pomena. Šolska mladina s Polšnika je priredila dne 28. junija t. 1. poučni izlet v Toplice in Zagorje ob Savi. Ob tej priliki se je učiteljstvo topliške šole — posebno še tov. nadučitelj Kozjak — potrudilo postreči mladim izletnikom vse, kar najbolje v korist in zabavo. Podpisani voditelj izreka na tem mestu naj-presrčnejšo zahvalo za ves trud, ki so ga imeli s tukajšno mladino! — Obenem pa izreka tudi najtoplejšo zahvalo tov. nadučitelju J. Levstiku za razkazovanje ondotne šole, t. j. v Zagorju. — Šolsko vodstvo v Polšniku, dne 5. julija 1909. Vek. Lilija, šolski vodja. Prva četrtina Boseggerjeve ustanove je že dosežena, razglaša z radostnim zadoščenjem nemški Schulverein. Ustanovnikom se je v zadnjem času med drugimi pridružila medicinska fakulteta praškega vseučilišča, nadalje aka-demično obmizje v Besenboku-Brnu, obmizje Pommer pri Solucu v Gmudnu, dež. zveza nemških avstrijskih železničarjev. Zahvala. Vsem gospodom in gospem naklonjencem šol. mladine, ki so blagohotno po svoji možnosti prispevali za skupni obed o priliki šolarskega izleta, prirejenega pod vodstvom podpisanega šol. voditelja dne 23. junija h Klanskima jezeroma-Vindgar-Bled, izrekam najlepšo zahvalo, enako tudi gospodu Mihaelu Korošcu, bodočemu hotelirju „Šuma" na Blejski Dobravi za točno in izborno postrežbo po jako nizki ceni. Slična zahvala veljaj gospodoma Francu Kuučiču in Jakobu Ulčarju za brezplačni prevoz z Bleda v Lesce. Zahvaliti se pa ne morem občinskim svetnikom z odborniki vred v Lescah, ki niso dali niti vinarja. — Vodstvo ljudske šole v Lescah, dne 27. junija 1909. Iv. Š e m e r 1. Iz Trsta nam poročajo: Mestni svet tržaški je imenoval v svoji zadnji tajni seji : voditeljem petrazrednice na Proseku Frana Martelanca, voditeljem štirirazrednice na Katinari Cirila V a 1 e n t i č a in voditeljem dvorazrednice v Trebeah Frana B r a -t o š a. — Definitivnim učiteljem, odnosno učiteljicam III. plačilnega razreda so imenovani ; Ivan Samec za Barkovlje, Edvard S o s i e za Prosek, Adalbert Š t u b e 1 j za Škedenj, Viktorija Bole za sv. Križ, Marica P e š e 1 j za Škedenj in Marija vdova H u m-p 1 i k za Barkovlje. Strupeni pajek je pičil v levo roko posestniškega sina F. Pšeničnika na Bregu pri sv. Duhu v Ločah in ga pri tem tako zastrupil, da mu je začela roka nevarno otekati in se je moral na svet zdravnika takoj podati v mariborsko bolniščnico. Obrtno šolstvo. Na c. kr. nmetn obrtni strokovni šoli v Ljubljani se s prihodnjim šolskim letom na oddelku za šoloobvezne dečke uvede tudi pouk v ključalničarstvu. — Oddelek za kiparstvo se razširi na delo v kamenju. Lesno in kamneno kiparstvo bo skupaj poučeval prof. A. Bepič. Oddelki za mizarstvo in strugarstvo se kot taSi opuste in na njih mesto stopijo posebni kurzi za pomočnike in mojstre, mizarske, kovinske in pleskarske obrti. Ker se zavod nahaja v popolni preosnovi, še ni gotovo, če se ti kurzi otvorijo že s prihodnjim šolskim letom. C. kr. umetno obrtna strokovna šola v Ljubljani je sprejeta med one obrtne zavode, ki jim je v prihodnjosti poverjena izobrazba učiteljev za obrtne nadaljevalne šole. Vsako leto se bodo vršili kurzi, in sicer se bodo menjavali kurzi za obrtno-trgovske predmete in za risanje. Prvi trajajo po 3 tedne, drugi po 3 mesece. Letos se vrši . od 23. avgusta do 11. septembra kurz za izobrazbo učiteljev obrtno-trgovskih predmetov na obrtnih nadaljevalnih šolah. Za ta kurz se je zglasilo 44 udeležencev, a zaradi pomanjkanja prostora se jih je moglo sprejeti le 26. Izmed teh je 17 nčiteljev iz Kranjske, 3 iz Štajerske in 6 iz Primorskega. Predavali bodo: računstvo in kalkulacija: prof. inž. J. Foerster; knji- govodstvo in spisje: učitelj H. Podkraj-šek; trgovsko in menično pravo: lajnik dr. Windischer. Poleg teh bo imel ravnatelj in nadzornik Ivan Š u b i c eno ali dvoje predavanj o veljavnih normalijah in predpisih na obrtnih nadaljevalnih šolah. Izjava. Na naš zadnji uvodni članek, kjer govorimo o Žirovnikovem slučaju, ni mogel „Slovenec" nič drugega odgovoriti, nego da pravi v sobotnem svojem listu, da je v „Učit. Tov." Zirovnik sam priobčil svojo biografijo. — V četrtek je poslal Žirovnik „Slovencu" popravek, kjer izpodbija „Slovenčevo" trditev. Temu popravku dostavlja „Slovenec": Tembolj so torej podatki v „Učiteljskem Tovarišu" napačni. — Izjavljamo: Vsi naši podatki so resnični in jih lahko vsak čas dokažemo. Ako kdo trdi drugače, najsi je Žirovnikov najbližji tovariš — laže! Uredn. „Učit. Tov." Prošnja. Dne 1. februarja 1908 je umrl v Zagorju v kozjanskem okraju na Štajerskem tovariš nadučitelj Ivan Hočevar. Na njegovem grobu še ni spomenika. Od zapuščene vdove, ki ji je odmerjena skromna pokojnina, ne moremo zahtevati te žrtve. Zato pa zberimo mi potrebno vsoto, da postavimo vrlemu tovarišu in prijatelju primeren spomenik, Cestilci Hočevarjevega spomina, zlasti pa cenjeni tovariši, se torej vljudno prosijo, da blagovolijo prispevati v ta namen. Doneski naj se blagovolijo pošiljati na naslov podpisanca. Imena darovalcev kakor tudi prispevke se bo izkazovalo v „Učiteljskem Tovarišu". Miloš Germovšek, Pilštanj, Štajersko. nadučitelj. Listnica uredništva. Na razna vprašanja glede odmerjanja pristojbin od draginjske doklade odgovarjamo, da je odmerjenje te pristojbine zakonito, četudi se draginjske doklade ne ušteva v pokojnino. Zaradi tega pa, ker je draginjska doklada le začasna, odmerja davčna oblast pristojbino le od trikratne draginjske doklade, medtem ko odmeri od vsakega stalnega prirastka plače pristojbino od desetkratnega zneska. Kakor hitro pa draginjsko doklado odvzemo in nadomestijo s stalnim poviškom plače, pa upošteva davčna oblast sedanjo odmerjenje pristojbine in bo takrat odmerila pristojbino od poviška plače v višini sedanje draginjske doklade od sedemkratnega zneska. — Eoneo članka „Šolski red" priobčimo prihodnjič. Danes nam je pošel prostor. Uradni razpisi učiteljskih slnžb. St. 984. Kranjsko. 117 1—1 Na enorazredni šoli v Ovšišah pri Podnartu se razpisuje s tem služba učitelja in voditelja s postavnimi prejemki in z naturalnim stanovanjem v stalno nameščanje. Pravilno opremljene prošnje naj se semkaj vlagajo do 15. avgusta t. 1. Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da imajo popolno fizično sposobnost za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici, dne 11. julija 1909. Z. 1325. 118 1-1 An der einklassigen Volksschule in Afriach ist eine Lehrstelle mit den gesetzmäßigen Bezügen definitiv event. provisorisch zu besetzen. Mit dieser Lehrstelle ist der Genuß einer Natural-wohnung verbunden. Die gehörig belegten Gesuche sind im vorgeschriebenen Wege bis zum 15. August 1909 beim gefertigten k. k. Bezirksschulrate einzubringen. An krainischen öffentl. Volksschulen noch nicht definitiv angestellte Bewerber haben durch ein staatsärztliches Zeugnis den Nachweis zu erbringen, daß sie für den Schuldienst die volle physische Eignung haben. K. k. Bezirksschulrat in Krainburg, am 12. Juli 1909. Knjigarna L. Schwentner Ljubljana, Prešernove ulice 3 priporoča nastopne novosti: Aškerc A.: Abropolis in piramide. Poetični sprehodi po Ori-entu. — Broširano K 3-—, eleg. vez. K 4-50. 92 30—5 Cankar Ivan: Za križem. Obsega 13 novel in črtic z epilogom. — Broširano K 31—, eleg. vez. K 4 50. Levstik Vladimir: Obsojenci. Vsebina: Nenormalni piščanec. Bazmišljeni Vid. Mlada Breda in slepec. Bikard Malloprou. Broš. K 2 50, eleg. vez. K 3*50. Milčinski Fran: Igračke, črtice in podlistki. Broš. 2 K, el. vez. 3 K. MurnikBado: Jari junaki. Humoreske. Br. K 2-50, el. vez. K 3'50. Snažno se oblači vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice lil 52—3 Marije Jirsove v Novem Hradku Met. (dobaviteljica deželne osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu). Dobiva se 2—8 metrov dolgih odrezkov cefira, kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tudi polovico zavoja za 9, ozir. 10 K. Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in ostanete stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev. 5f26 Najboljše orgelj-harmonije obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje RUDOLF PAJKR & Komp., Kraljevi gradeč št. 120 (Češko). Zaloge: Dunaj, Praga, Budimpešta. Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo. Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 K dalje. Cenovniki gratis in franko. Slavnemu učiteljstvu in ostalemu občinstvu se priporoča za obilen obisk gostilna, pri Jurju' na Dolenjski cesti (v bližini dolenjskega kolodvora). Priznano izborna vina, dobra kuhinja, lep senčnat vrt, steklen salon. Točna postrežba, nizke cene! Z odličnim spoštovanjem Jurij Marenče, 87 10-5 gostilničar. Anton Sare Ljubljana, Sv. Petra cesta 8. Specialna trgovina za opreme nevest Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele> in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, šifon, širting, kreton, batist itd. itd. Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine. Strogo solidno blago. Nizke stalne oene. &g. učiteljem in njih rodbinam 5% popusta. Svetlolikalnica: = 23 42-31 Kolodvorske ulice št. 8. Našim, rodbinam priporočamo 21 - Kolinsko cikorijo - in z najboljšimi in najcenejšimi ploščami in valjarji priskrbuje zastonj in na mesečne obroke od 2 K naprej slov. reg. tvrdka ZINAUER & Co, Sv. Jakob v Slov. Goricah. 62 12-5 Cenovniki zastonj in poštnine prosto. veronika kenda v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 20 priporoča p. n. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu svojo veliko zalogo pisalnih in risalnih potrebščin. Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, Krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov. 10 34—30 Postrežba točna in solidna. i_ <3-lab^aaL Visoki deželni suH kranjski je z razpisom z dae 35. maja 1907, St. »163, odobril m pripet» to učtfo v uporabo kot razredno na lfodskth in HieSčansktti iofoh s slovenskim učnim jezikom. Vsi nariski, izvršeni na IS M stih, so risani v merilu 1 : 75.000. — Velikost 87 x 60 c«. Torej ponazorujejo po nranatnem načrtu za zemljepisni pouk v ljudskih Soiah izbrano učHo v toki velikosti in preglednosti, da ga vsi učenci vsega razreda lahko na daljavo čttajo. Izdava B za učence: 17 zemijepisBih narekov v barvotisku z besedilom. Sestavil in oarfctl FRAN MAROLT, učitelj v Ljubljani. Izbor učiva se naslanja doslovno na podrobni učni načrt, ki ga je odobril c. kr. deželni šolski svet z razpisom z dne 27. decembra 1903, št. 2791, in ki vetja kot normativ za domoznanski pouk v četrtem šolskem letu 2-, 3-, 4- in večrazrednih ljudskih šol. Z razpisom vis. c. kr. deželnega šolskega sveta kranjskega z dne 28. januarja 1908, št. 468, je to delo odobreno kot učilo na ljudskih m meščanskih šolah. cena w k. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Batnberg v Ljubljani. cena i k. Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja e. kr. šolskih knjig in igralnih kart Zvezna trgovina v Celju Rotovška ulica št. 2 priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike. Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank. Temni lak za šolske table. — Strune za gosli. — Štambilje, vignete. — Zavitke za urade v vseh velikostih. — Ceniki brezplačno na razpolago. — Dobro blago in točna postrežba. 6 42—29 F UČITELJSKA TISKARNA registrovana zadruga z omejenim jamstvom Gradišče štev. 4 v Ljubljani «> Gradišče štev. 4 priporoča si. kraj. šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu uradne tiskovine iz svoje zaloge. Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj. Postrežba točna. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna po zmernih cenah v zalogi. Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje okusno in po solidnih cenah. Tiskovine se izvršujejo v eni ali več barvah. Tiskanje muzikalij in časopisov. Telefon št. 118. (5) 52—26 Litograflja. Poštna hranilnica št. 76.307.