PTUJ, 27. september 1968 Št. 38. Leto XXI. Izvod 0,50 N din. 50 S din danes v tedniku VINSKA LETINA IN CENE MOSTA — 2. stran PRVA TRGATEV NA BORLU JE BILA V SLABEM VRE- MENU — 3. stran ^^EKATERI PROBLEMI SOCIALNIH PODPIRANCEV — 4. stran PRVE DNI V ŠOLSKIH KLOPEH — 5. stran ŽIVLJENJE MED KNJIGAMI — 6. stran ZA VSAKOGAR NEKAJ — 7. stran S seje SO Ptuj Še vedno nerešeni problemi _ Kmetijstva, šolstva,... Seja skupščine občine Ptuj pretelili torek je bila posvečena razpravi o analizi gibanja go- spodarstva v prvem polletju le- tošnjega leta, poročilu o reali- zaciji proračuna in družbenih skladov ptujske občine za isto obdobje in vrsti kmetijskih pro- blemov, ki se nerešeni odlagajo s seje na sejo občinske skupšči- ne, ki pa je tudi največkrat brez mori, da bi jih rešila. Predstav- niki izobraževalne skupnosti so razložili položaj financiranja šolstva, za katerega zopet pri- manjkuje veliko sredstev. Gle- de perečih problemov kmetij- stva v občini bodo napravili analizo o kmetijstvu v občini. Izobraževalna skupnost pa se bo ponovno obrnila na pomoč, predvsem k delovnim organiza- cijam. V kmetijski občini, kot je ptujska, pride na sejah večki^at do ostrih, a upravičenih kritik s strani odbornikov kmetov in predstavnikov kmetijskih orga- nizacij. Na minuli seji je bilo slišati, da je mera polna in da je kmetovalcem dovolj sto- kanja, prosjačenja in opozarja- nja na nepravilnosti, na katere smo že večkrat opozarjali tudi v našem časopisu. Burno raz- pravo so pričeli proti proizvajal- cem sredstev za zaščito rastlin proti koloradskemu hrošču. Ne- kateri njihovi izdelki so neučin- koviti. Predvsem so navajali ti- ste, ki so izdelani na osnovi lin- dana. V ptujski občini sadijo veliko krompirja. Skoda zaradi i\oloradskega hrošča je lahko Dto velika. Izračunali so, da za ziscitna sredstva samo za ome- njenega škodljivca porabijo oko- li 15 milijonov starih dinarjev letno. Kmetijska inšpekcija bo morala bolj paziti, katera sred- stva so najbolj učinkovita, in opozarjati kmetovalce ter jih usmerjati pri nakupu in upora- bi. Glede tega so navajali neka- tere nelogične stvari, kot na pri- mer to, da za uvoz surovin za izdelovanje učinkovitega sevi- na ni deviz, za uvoz krompirja pa jih je dovolj. Ponovno so ostro kritizirali odkui>e kmetijskih pridelkov in živine.- Odborniki iz hribovitih predelov so spraševali, odkod naj vzamejo sredstva za plače- vanje davkov, če sadja ne mo- rejop rodati, če pa ga že lahko, dobijo zanj nizke zneske, ki ne povrnejo niti stroškov obiranja. Na drugi strani so cene sadja v trgovinah mnogo večje. Spraše- vali so tudi, ali res ne bi mogli drugorazrednih jabolk po nižjih cenah prodati potrošnikom, ki nimajo takega standarda, da bi si lahko privoščili prvovrstno sadje. Ni dvoma, da je veliko takih, ki bi kupili cenejše sad- je. Poleg nizkih odkupnih cen sadja, ki ga je dovolj, je baje na zagrebškem trgu že uvoženo sadje. Spraševali so tudi, ali z razgovori s sosednimi občina- mi, ki imajo podobne probleme s sadjem, ne bi kazalo ustanovi- ti industrijsko predelovalnega obrata za sadje. Navajali so tu- di velike razlike v cenah sadja in sadnih sokov. Negodovali so tudi zaradi niz- kih odkupnih cen mošta. Pred- stavnik kletnega obrata ptuj- skega kombinata je zagotovil odkup vsega mošta. Nizko od- kupno ceno je zagovarjal z ve- likimi količinami starega vina, ki je neprodano v kleteh kom- binata. Cena mošta bo okoli 240 starih dinarjev. Obsojali so tudi velike razlike med odkupnimi cenami živine in cenami mesa v mesnicah. Iz- razili so tudi bojazen, da se bo- do razmere v svinjereji in pro- daji svinj zopet poslabšale za- radi nameravanega ponovnega uvoza svinj. Končno bi morale obveljati zaščitne odkupne cene. Spraševali so tudi, kje so vzro- ki, da se omenjeni in še drugi problemi v kmetijstvu ne reši- jo. Ali smo preveč ravnodušni ali nesposobni? Sklenili so, da bodo analizo o kmetijstvu v ptujski občini obravnavali na seji skupščine proti koncu leta. Pripombe bodo poslali republiš- ki skupščini, ki se naj končno zavzame in uredi probleme v kmetijstvu. Iz razprave odbornikov je bi- lo razbrati, da so krajevne skup- nosti, v katerih se volivci niso odločili za samoprispevek, v ve- likih težavah. Nimajo sredstev za najosnovnejše vzdrževanje komunalnih naprav, to je ureja- nje cest, pokopališč, plačevanje električne energije in podobno. Grajali so politične organizaci- je, ki niso dovolj dobro pripra- vile referenduma. Dejali so, da je to dobra politična šola. V kratkem se bodo morali o teh stvareh ponovno pogovoriti z volivci. ZR S seje SO Ormož Kmetijstvo in zopet Kmetijstvo v torek je bila v Ormožu so- razmerno živahna in delovna seja obeh zborov občinske skup- ščine, na kateri so bili navzoči tudi zvezni poslanec Miha Ko- šak ter republiški poslanci Ma- tija Ratek, Drago Zabavnik in dr. Franc Antolič. Največ raz- prav je bilo okrog osrednje toč- ke dnevnega reda, t. j. o ana- lizi razvoja kmetijske proizvod- nje v razdobju 1965—1968. Po uvodni besedi predsednika skupščine občine Ormož Franca Novaka je podal uvodne smer- nice za razpravo o izstopajočih problemih v kmetijstvu pred- sednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo dipl. vet. Ciril Rajšp. Obrazložil je konkretne sklepe, ki jih je na dveh zaporednih se- jah sprejel svet za kmetijstvo v zvezi s stališči in priporočili re- publiškega in gospodarskega zbora glede nekaterih proble- m^ov kmetijstva v Sloveniji. (Navedene sklepe berite v se- stavku: Nujnost v reševanju vprašanj kmetijstva.) Številne tehtne misli, ki so jih iznesli diskutanti na tej seji, kažejo, da v kmetijstvu tako dalje več ne moremo. Kmetijst- vo postaja vse preveč zapostav- ljeno in prepuščeno samemu se- bi. Za družbo je vse preveč in- teresantno le takrat, kadar je treba od te panoge za sramotne cene odkupiti njene pridelke in kadar je treba na tak ali druga- čen način izterjati družbene da- jatve. V kmetijstvu danes več ne vemo, kaj naj proizvajamo, da bomo lahko jutri ta pridelek za ustrezno ceno prodali. Kmetijski tehnik Janko Ka- mer je v zvezi s tem vprašanjem poudaril težavno vlogo, v kate- ri so se znašli kmetijski stro- kovnjaki, še posebej tisti, ki de- lajo v kooperacijski proizvodnji s kmeti-kooperanti. Kmetje so svoj čas videli v njih zares stro- kovne svetovalce, danes pa gle- de na trenutne razmere ne ver- jamejo več niti sami sebi. Občinski odbornik kmetova- lec Munda je v svoji diskusiji ostro kritiziral uvedbo najraz- ličnejših taks, ki bremenijo in podražujejo kmetijsko proizvod- njo. Za primer je navedel neka- tera goriva, ki se uporab, za kmetijske stroje. Namesto da bi uvajali regrese in premije, ki bi stimulirali kmetijske proizva- jalce, uvajamo visoke takse, ki predstavljajo za razvoj kmetij- stva veliko zaviralno coklo. Ciril Rajšp, dipl. vet., je po- udaril predvsem to, da kmetij- stvo več ne more in ne sme do- puščati žongliranja in izigrava- nja z najrazličnejšimi in pogo- stimi neopravičenimi interven- cijskimi uvozi kmetijskih pri- delkov takrat, ko imamo dovolj domačih. Ukiniti bomo morali tudi carine za uvoz tistih kme- tijskih strojev, ki jih pri nas ne proizvajamo. V razpravi je sodeloval tudi zvezni poslanec Miha Košak, ki je v grobih obrisih prikazal glavne koristnike zveznega pro- računa. Kot vsi vemo, je glav- ni porabnik zveznega proračuna naša armada, ki se v trenutni politični situaciji v svetu vedno bolj dinamično in sodobno opremlja. Potrdil je, da so za- hteve, ki jih postavlja kmetij- stvo, popolnoma upravičene, da so obdavčitve v kmetijstvu pre- visoke in da bodo morali tudi zvezni organi v najkrajšem času pričeti temeljito obravnavati kmetijstvo z vsemi njegovimi problemi. In če k temu dodamo še kratek komentar, lahko re- čemo, da je res že skrajni čas, da se s temi vprašanji pozani- majo tudi zvezni in republiški organi, saj vidimo, da ti pro- blemi zdaleč presegajo občinske meje in da jim povečini revne kmetijske občine več niso kos. V razpravi o kmetijstvu so sodelovali še Matija Ratek, dr. Franc Antolič, dipl. ekon. Kru- no Novak, Maks Meško in dru- gi. Več o drugih točkah dnevnega reda bomo poročali prihodnjič. J. S. Aktualni problemi in naloge družbenopolitičnih organizacij v občini Lenart Na posvetovanje v petek, 20. septembra 1968, je občinski sin- dikalni svet Lenart povabil di- rektorje delovnih organizacij, predsednike delavskih svetov in Predsednike sindikalnih podruž- nic. Uvodne misli je podal pred- ^dnik komisije za družbeno- ekonomska vprašanja pri ob- t^inski konferenci ZKS Lenart Hudi Pen, ki je v uvodu zelo Mastično orisal naše dosedanje Ukrepe glede na predreformno stanje kakor tudi dosežke na '^m področju. Ti dosežki so Predvsem, da se je bistveno ^Premenila globalna delitev do- •lodka v korist delovnih organi- zacij. S tem se je zmanjšala po- ^''edniška vloga države v razpo- pganju s presežnim delom. De- 'ovne organizacije so v večji ^eri mobilizirale lastne sile. zloženi so bili novi napori za Gospodarsko bolj učinkovite 'ukrepe v razvojni politiki ter v spreminjanju načina in struk- ture proizvodnje. Razvijala in uveljavljala se je nova samo- upravi j avska socialistična zar vest naprednih proizvajalcev. Nosilec napredka ni bil več dr- žavni aparat, ampak najnapred- nej.še delovne organizacije. Zvi- šala se je stopnja stabilizacije, povečala se je produktivnost de- la. Dosegli smo večje vključeva- nje v mednarodni trg in med- narodno delitev dela. Nato je orisal, kako so vse te spremem- be in dosežki vplivali na naše gospodarstvo in odnose. Pri tem je poudaril predvsem diferenci- acijo v gospodarstvu in razlike v osebnih dohodkih kakor tudi nekatere negativne pojave in ekscese v naši družbi, ki so se odražali z različno ostrino. Ko je govoril o tem, kako se vse to odraža v občini Lenart, je s podrobnimi razčlenitvami in podatki pokazal, v čem je os- nova za izvajanje smernic druž- benoekonomskega razvoja v ob- čini. Pri tem je poudaril: »Na- ša naloga je, da vsak na svojem delovnem mestu, v svoji druž- beni okolici, vendar na vseh ni- vojih in pri vseh oblikah sa- moupravljanja skrbimo za izva- janje že sprejetih ukrepov. Po- leg tega bi morali uvajati nove, odločnejše in učinkovitejše ukrepe za izvajanje ključnih vprašanj gospodarstev in druž- bene reforme, predvsem pa: po- živeti proizvodnjo, povečati iz- voz, razvijati in razširjati no- tranje tržišče, modernizirati proizvodnjo, nadaljevati razvoj kmetijske proizvodnje, poveča- ti zaposlenost in stalno skrbeti za ustaljeno naraščanje živ- ljenjske ravni.« Nato je govoril o problemih samoupravljanja in vodenja in pri tem poudaril, da bi se mo- rali odločno upreti vsakemu po- skusu spraviti delovne ljudi v mezdni položaj, prav tako pa tudi vsaki menegerski tehno- kratski ali podobni tendenci in praksi, ki je še cesto pričujoča v naših podjetjih. Na koncu svojega izvajanja je nakazal bodoče naloge vseh družbenopolitičnih organizacij in pri tem poudaril, da se je (Konac na 3. strani) TE DNI PO SVETU Pravi obraz napadalcev Propagandni stroj Svojetske zve- ze in nekaterih drugih dežel, ki so s pohodom svojih vojaških enot v Češkoslovaško izzvale v Evropi in v svetu, posebej pa še v med- narodnem delavskem gibanju in v odnosih med socialističnimi de- želami, krizo, se sedaj spoprijema s težavami, iz katerih se ne more izvleči. Zabredel je v slepo ulico mncgo hitieje, kakor je to mogel predvideti, celo hitreje, kakor so to mogli pričakovati opazovalci teh dogodkov. S preslcakovanjem »propagandnih stopnic-« odkrivajo inspiratcrji najnovejše kiuze pra- ve razloge vojaške intervencije v Češkoslovaški. Kot so čez noč brez razlogov po- slali nad pol milijona vojakov v to socialistično deželo, se niso mo- gli dolgo vzdržati napada na Zve- zo komunistov Jugoslavije in na predsednika Tita, da bi prešli na napad na našo notranjo in zuna- njo politiko. Svoje prave namene so odkrili zelo hitro in zelo pre- cizno. Zapuščajoč »•argument« za ►»argumentom«, s katerim so želeli opravičiti okupacijo, prvo agresijo skupine socialističnih dežel na so- cialistično deželo v zgodovini, je propagandni stroj iznašel nov »ar- gument« — ki je prav tako ne- hvaležen in trhel — da je namreč okupasne Češkoslovaške in vseh težav ^socialističnih deželah kri- va Jugoslavija! TAKTIKI Zaradi česa je prišlo do tega preobrata v propagandni taktiki in politični strategiji nosilcev po- litike nasilja v socialističnem sve- tu? Razlog za to vsekakor so. Ni jih tako težko odkriti, če gremo ie po poti ugotavljanja tem, o ka- terih danes s toliko žolčnosti raz- pravljajo v Moskvi. Seznam je resnično zelo dolg: na področju notranje politike se zadeva začenja pri vlogi in mestu partije v sodobni družbi in v tež- nji, da se modernizira gospodar- stvo in usposobi za enakopravno mednarodno konkurenco, pa vse do namere, da se socialistična družba humanizira in demokrati- zira, osebnost pa zgradi v svobod- nega in zavestnega državljana. Na zunanjem področju je stvar v pra- vici družbe do samostojne poti v razvoju, v spoštovanju suvereno- sta in svobode narodov, v nevme- šavanju v notranje zadeva drugih dežel, v enakopravnih odnosih med sociahstičnimi deželami in komu- nističnimi partijami in razglasitvi agresije kot metode zunanje poli- tike za zločin proti miru in soci- alizmu. To so načela, na katerih je za- snovana notranja in zunanja po- litika naše vlade, ZKJ. naših na- rodov in predsednika Tita. Ta na- čela so bila vedno, ob vseh prilož- nostih, zavora silam in deželam, katerih politika je zasnovana na drugačnih načelili. na načelih vsi- ljevanja svoje volje drugim, dušit- ve svobode, nepriznavanja enako- pravnosti, v težnjah, da bi s tan- ki in z drugačno silo preprečevali narodom in komunističnim parti- jam, da bi se te samostojno opre- deljevale za svoi način in svojo pot graditve svoje družbe in od- nosov. TANKI IN IDEJE 2e precej časa se v svetu ni go- vorilo o svobodi ljudi, o samostoj- nosti narodov, dežel in partij s takšno žolčnostjo in v pogojih takšnih opozoril in pretenj. Ra- zumljivo je, da so izpostavili udarcu v okolnostih povampirje- nega stalinizma najprej Jugosla- vijo, ker jo razglašujejo za kriv- ca za vse težave, ki so jih izzvali drugi, ker je takšnim silam napoti samostojna in kreativna notranja in miruljubna zunanja politika naše dežele. Način, kako napadrjo Jugosla- vijo, najbolje kaže pravi obraz ti- stih, ki svoje »ideje*, izvažajo na tankih in kar je skrito za njiho- vimi frazami o »-kontrarevoluciji« v Češkoslovaški in v drugih deže- lah. 2e mnogokrat se je pokazalo, da so resnične socialistične ideje mnogo močnejše kakor tankovske divizije. To se bo tudi tokrat po- novilo. f^roste cene Novi zakon o družbeni kontro- li cen, katerega obravnava je se- daj v zvezni skupščini v končni fazi, pi-edstavlja po mnenju stro- kovnjakov pomembno potrdilo uspešnega izvajanja gospodarske reforme, ne glede na to, da se na njeni poti pojavljajo nove teža- ve. Dejstvo je, da ta zakonski predpis omogoča svobodno for- miranje cen za nad 50% proiz- vodov. To govori o znatni stabi- lizaciji ponudbe in povpraševa- nja na domačem tržišču kot re- zultat enakomerne proizvodnje, \T>livih svetoimega tržišča in drugih dejavnikov. (Konec na 4. strani) Tudi v Ormožu priprave na proslavo 100-Ietnice prvega slovenslr€'dlnpih in nrinornčnih skun- 5rinp nbrinp Ptui o posnor?Jurskih vnrašaniih. Pnlee aktualnih nm- bipmov gosDodarjenia v ptuiski nbčinf so se nompnili o bodočih nalneah sindikalnih oreanizacil. sindikatov in Zvezp sindikatov nri nadaliniem urpsni?pvanin nalog, ki sta jih začrtala Sesti Trnn^rps ZvP7P sinrliVatov .Tusn- ♦■iir?i o r>V+iir>1n''H (^riivV\onrtnri'"- '■n 7 (^ncfof^iv* stanjem, k^ 1p ■Hn^an TonlaV'. nrP'^SPf!n?V Vn- misiie za pospndarstvn. 1p prp- braT pnro^^ilo o analiri pihania ?osnodarstva v ntniski nh^ini 7a nrvo pnlletle Iptošnjega leta. fO r'naM7i nnročamo v posebnem sp^j+avku.) Fpliks Ba?ar v razpravi nmidaril. da ob raznravi o ana- liri posnodar^kpsa ^ibania ne bi smeli pozabiti na urrntovitve, v kakšnih razmprah delavci dpla- io ter dnse^aio delovne rpzulta- tp Onnznril ip. da so osebni do- hodki ptujskih delavcev pnd poprečjem v Sloveniji. Temu sledi slabši standard ptujskih delavcev. Treba ie izenačiti do- hodke ptujskih delavcev vsai z republiškim ponrečjem, vendar ne na škodo skladov delovnih oreanizacii. Prav tako bi mo- rali povečati materialno bazo. Med drugim je povedal, da v Ptujski občini čaka na delo flfil nezaposlenih. V istem obdobiu lanskega leta iih je bilo R2.3. .'število nezaposlenih se Iz dneva v dan veča. Potrebna je teme- liita analiza n nezaposlenih lju- deh. Med njimi so tudi diplomi- rani elektroinženir. diplomirani pravnik, diplomirani agronom in še veliko drugih s srednio šolo in kvalifikacijo. Največ (723) je nekvalificiranih delav- cev. Zahteval je, da bi se mo- rali v sindikatih temeljito po- meniti o politiki zaposlovanja, predvsem o tem, kdo naj ima prednost pri zaposlitvi. Pred- vsem bi morali dati prednost šolanim ljudem in tistim, ki jim je delovno mesto edini vir do- hodkov. Ni še analize, na kate- rih delovnih mestih je še hono- rarno delo. Feliks Bagar je ome- nil tudi vprašanje popoldanske obrti. Odpirajo jo poleg drugih tudi vodilni delavci v podjetjih. Ti ne kažejo več pravega delov- nega interesa v delovnih orga- nizacijah, niti se ne zanimajo za samoupravljanje. Skrbijo le za svojo obrt. Nasprotno, celo od- tegujejo stranke zase. To je po- sledica tega, ker jim popoldan- ska obrt več »nese« kot zaslu- žek v delovni organizaciji. Po- poldanski obrtniki zaposlujejo tudi neregistrirano delovno silo, za katero niso potrebni nobeni izdatki. Popoldanski obrtniki bi se morali po mnenju Feliksa Bagar j a odločiti za delo v pod- jetju ali doma. Danilo Masten je govoril o storitveni dejavnosti. O obrtni dejavnosti družbenega sektorja je dejal, da naj se ji pomaga in da naj se ta ohrani. Govoril je tudi o gostinstvu in turizmu. Predvsem je poudaril, da je tre- ba napraviti načrt razvoja teh dejavnosti. Omenil je nove ce- ste, ki jih nameravajo graditi, in opozoril ptujske gostince in turistične delavce, da jih ne bi prehitele razne preusmeritve turistov in podobno. O zaposlo- vanju je menil, da bi bilo tre- ba napraviti analizo, koliko de- lavcev potrebujejo v posamez- nih dejavnostih. Lažje bi se ori- entirali. Gvido Cepin je opozoril na izrabljenost proizvajalnih sred- stev in na tehnično zastarelost Govoril je tudi o strukturi pro- izvajalnih sil. Opozoril je tudi na dejstvo, da je vrednost skla- dov za šolstvo zelo nizka. Ce bi hoteli dvigniti gospodarstvo, bo treba več vložiti v šolstvo. D. Cucek je opozoril na kritič- no trenutno stanje v šolstvu ptujske občine. V razpravi so zahtevali reor- ganizacijo družbenih služb, ki naj bodo sposobne preventivno ukrepati, ne pa nastopati kot gasilci, ko je že prepozno. Opozarjali so tudi na dejstvo, da imajo danes denar predvsem tisti, ki ga ne ustvarjajo. Ome- njali so predvsem trgovino in banke. Na splošno so ugotavlja- li, da je gospodarstvo preobre- menjeno, premalo je sredstev za amortizacijo, skladi so premajh- ni, osebni dohodki padajo, šte- vilo brezposelnih pa narašča. Posebna komisija je izdelala smernice za urejevanje položa- ja. Z R Kmetijski icombinat v Ormožu Vinska letina in cene mošta Tiho in skoraj neopazno nas je s svojo navzočnostjo prese- netila prava jesen, ki jo še po- sebej opazimo v Slovenskih go- ricah, kjer v vinogradih že ne- kaj časa pojejo klopotci, ki oz- nanjajo, da je ponovno napočil čas trgatve. Slika, ki se nam nu- di te dni v vinogradih kmetij- skega kombinata »Jeruzalem« Ormož, ki sem jih v prejšnjem tednu obiskal skupaj z inž. Mar- tinom Habjaničem, šefom ko- operacijske proizvodnje, je za- res enkratna in nepozabna. Ve- liki in strnjeni sodobni vino- gradniški nasadi z bogato oblo- ženimi tr§i obetajo rekorden vinski pridelek. (Več o vtisih s potepanja po jeruzalemskih go- ricah berite v mojem posebnem sestavku). Inž. Martin Habjanič mi je povedal, da namerava letos od- kupiti ormoški kmetijski kom- binat od zasebnih proizvajalcev in kooperantov okrog 50 vago- nov vinskega mošta. Ta številčni pokazatelj je precej večji od lanskega, ko so od zasebnih pro- izvajalcev odkupili le 26 vago- nov mošta, kar je bila predvsem posledica predlanske toče. Le- tošnja vinska letina kaže zelo ugodne rezultate, predvsem ko- ličinske, medtem ko o kvaliteti •še ne moremo govoriti. Ce upo- števamo trenutne vremenske razmere s pogostimi deževnimi in oblačnimi dnevi, bo kvaliteta letošnjega pridelka prav gotovo slabša kot v prejšnjih letih. V kmetijskem kombinatu »Jeruzalem« Ormož so se letos dobro pripravili za odkup mo- šta. V posameznih krajevnih centrih so organizirali odkupne postaje, letos prvič pa so vklju- čili v svojo dejavnost tudi od- kup grozdja. Prednost prodaje grozdja je za vinogradnike pred- vsem v tem, ker odpadejo vsi stroški in skrbi v zvezi s stiska- njem grozdja in z vkletenjem mošta. Vsak vinogradnik, ki bo nabral najmanj 1000 kg grozdja čiste sorte, ga bo lahko takoj odpeljal v novo vinsko klet v Ormožu, kjer ga bodo takoj sprešali. Vinogradniki si bodo lahko istočasno brezplačno od- peljali vinske tropine. Prednost odkupa grozdja je v tem, da lahko povsem enostavno ugoto- vijo sortno čistost, česar pri od- kupu mošta ni tako lahko ugo- toviti. In kakšne bodo letošnje cene vinskega mošta? Na to vpraša- nje nam je inž. Martin Habja- nič odgovoril, da se bodo gibale cene mošta od 200 do 300 S din, kar bo predvsem odvisno od kvalitete. Pri odkupu mošta bo- do zahtevali minimalno grada- cijo 17 sladkornih stopenj, kar bo sililo proizvajalce v to, da ne bodo pričeli z obiranjem prej ko bo grozdje resnično dozore- lo in izkoristilo vsak žarek v zadnjem času sicer bolj redko vidnega sonca. Posebnega dodat- ka na sladkorno stopnjo ne bo- do plačevali, predvsem ne za- radi sladkanja mošta, česar so se pričeli vinogradniki v zad- njih letih množično posluževati. Letos se jim to v takšni meri ne bo izplačalo. Zasebni proizva- jalci bodo lahko ob prodaji mo- šta naložili svoj finančni izku- piček (seveda v koliko že želj- no ne čakajo nanj) ha hranilne vloge pri hranilno kreditnem odseku kmetijskega kombinata »Jeruzalem« Ormož. V ormo- škem kombinatu računajo, da bodo zaradi povečanih obrestnih mer od 7 do 9 odstotkov vloge močno narastle. Sredstva bodo porabili predvsem za kreditira- nje obnov kmečkih gospodar- stev. V zvezi s predstoječo glavno sezono obiranja grozdja sem se oglasil tudi v ormoški vinski kleti, kjer mi je inž. agr. Mati- ja Kociper povedal, da je klet v celoti pripravljena in sposobna, da »konzumira« ves letošnji vin- ski pridelek z ormoškega ob- močja. Takoj ko se bodo v jeruza- lemskih goricah v večjem števi- lu oglasili veseli obiralci grozdja in ko se bo po vseh Slovenskih goricah razlegla njihova pesem, pomešana s pesmijo velikih klo- potcev, vam bom o tem napisal nekoliko obširnejšo reportažo. J. S. Gospodarstvo v ptujsiSadje-ze- lenjava« jih je presenetila praz- na blagajna, tako da so odšli praznih rok. Kot je videz, jim je šlo posebej za denar, saj v vseh navedenih trgovinah niso opazili kakršnekoli večje kraje blaga. Pri vsem tem je zanimivo to, da se je v.se to dogajalo v samem središču mesta, ne da bi kdo karkoli videl ali slišal. V Or- možu so v zadnjem času vlomi zelo pogosti in še vedno ostaja uganka, so dolgoprstneži '>-gost- je iz sosednjih krajev ali doma- čini iz Ormoža. V prvem in v drugem primeru zaslužijo naj- strožjo kazen in upajmo, da jim bodo organi javne varnosti v najkrajšem času stopili na nji- hove dolge prste. J. S. Aktualni problemi in naloge... (Nadaljevanje s 1. strani) treba bojevati za take odnose in ukrepe, ki bodo razvijali nepo- sredno demokracijo in usmerja- nje ustvarjalne kritike ter de- mokratični dialog, hkrati pa je treba združevati vse napredne sile naše družbe, predvsem pa mladino. Navzoči so kritično obravna- vali obstoječe stanje po teh vprašanjih in se dogovorili, da bodo o tem razpravljali v vseh kolektivih občine Lenart. Toš Večja proizvodnja in manj zalog (Nadaljevanje z 2. strani) stoika, v primerjavi s povprečjem leta 1967 pa samo za 2,5 odstotka. Ob tei priložnosti poglejmo po- sebej še razvoj v mdustrijski pro- izvodnji v prvem polletju letošnje- ga leta. Po fizičnem obsegu je in- dustrijska proizvodnja v omenje- nem obdobju za 10,7 odstotka več- ja kot lani, za 1,4 odstotka pa pre- sega predvidevanja. Med posamez- nimi gospodarskimi organizacija- mi so precejšnje razlike. Podjetja, ki so bila že v prvih mesecih le- ta nad poprečjem, so na tem osta- la tudi do konca junija. Sem šte- je živilska industrija, tovarna vol- nenih izdelkov in opekarna. Lan- ske ravni proizvodnje niso dosegla tri industrijska podjetja. Vendar odstopanja niso zaskrbljujoča. Zaloge gotovih izdelkov so kljub letošnji večji proizvodnji pomemb- no nižje od lanskih. Prodano je bilo več blaga, le plačevanje raču- nov je bilo počasnejše. Pomanjka- nje denarja je oviralo redno na- bavo reprodukcijskega materiala. Razveseljiv uspeh v dvigu pro- duktivnosti dela izkazuje tovarna avtoopreme. Na splošno se stanje v tovarni, ki je bila že nekaj let predmet javnih razprav zaradi za- -.krbljujočega finančnega položaja in vrste notranjih problemov, po- stopno zboljšuje. Obračun dohod- ka ob letošnjem polletju je poka- zal boljši usp<^h kot prejšnja leta lako glede proizvodnje kot proda- je. Zal neugodni plačilni roki, ki jih zahlevaio kupci povzročajo tu- di letos slabo likvidnost. Z R Borlski most že zopet krpajo Branko Zebec je prvi splezal na drevo V programa n;(;d letošnjo trjrat- VIjo na Boril so postavi], poleg š',t'vilnih klcpotf^ev v?eh vehkost: luui inlaj.sko drevo 7q. na '.loh je bilo videti zelo dolgo. Giodah.-i so lijeibali, ali \\-a bodo lahko posla- viM ali ne. Ko so ga pričeli dvi- gati z gasilskimi drogovi in ko je zapihal se veter, so mnogi za- trjevali, da ga ne bodo postavili. Večkrat, ko so »menjavali prije- me-«, je drevo nevarno zanihalo. Postavljanje drevesa je bila pra- [ va atrakcija. Z veliko previdnost- I )» in naporom so mlajsko drevo lončno postavili. Tedaj se je še I Branko Zebec pleza na mlajsko drevo na Borlu bolj videlo, koliko napora je bilo potrebno, saj je drevo svoj vrh molelo visoko v zrak. Na drevesu nekaj metrov pod Vrhom je visel venec. Nanj so bili Pripeti trakovi. Vabili so drzne plezalce. Vsak utrgan trak je po- menil praktično darilo. Kljub te- mu da je bilo drevo zelo visoko, so ga takoj naskočili otroci iz šole v Cirkulanah. Gledalci so najbolj občudovali prvega drzneža, Bran- ka Zebca (14 let) z Belskega vrha. Sil je pravi mojster v plezanju. Kljub temu da je bilo drevo viso- ko in spolzko, saj je bilo ogulje- ni«, je v pičlih nekaj minutah strgal trak. Spuščanje navzdol ob l^eblu je bilo seveda mnogo lažje |n hitrejše. Za nagrado je prejel hranilno knjižico kreditne banke Ptuja, na kateri je naloženih Pet starih tisočakov. Za njim so priplezali do venca in prejeli na- grade še Stanko Fijačko iz Dolan, Stanko Kokol iz Dolan, Ivan Krajnc iz Brezove in Anton Ze- Pez z Belskega vrha. Vsi so pre- ^^li praktična darila. !■ Z R SLOVENSKA BISTRICA K|e so vzroki zastoja v kmetijstvu? v zadnjem sestavku smo se dotaknili določenih slabosti v bistriškem kmetijstvu. V današ- njem sestavku pa si bomo ogle- dali, kakšno je stanje v kmetij- ski mehanizaciji in v koopera- cijski proizvodnji. Kakšna je kmetijska mehanizacija Naša kmetijska politika je za- htevala do leta 1966 pa tudi na- prej, da so zadruge nudile za- sebnim kmetijskim proizvajal- cem strojne storitve. S tem pa je bil onemogočen razvoj stroj- nega parka zasebnih proizva- jalcev. Lstočasno pa so se vse bolj javljale težnje po zasebnem strojnem parku. V letu 1966 je to bilo omogočeno. Tako začne ponekod hitro, drugje polagoma prodirati med kmete zasebna mehanizacija. S tem je prišlo do sprostitve strojnega parka družbenega sektorja. Kljub temu pa, kmetje še da- nes niso dobro preskrbljeni z mehanizacijo. Vzrok je slaba kmetijska proizvodnja; kmetje namreč niso sposobni v kratkem roku plačati traktorja ipd. Za- radi tega bi bili za kmetijstvo nujno potrebni krediti, vsaj za dobo deset let. Obstajajo pa tu- di druge obveznosti kmeta, ko kupi nov kmetijski stroj — tak- se. Te takse namreč niso majh- ne. Ce ob tem pomislimo še na davke, ki so v bistriški občini med največjimi v Sloveniji, po- tem si lahko mislimo, zakaj kmetijska mehanizacija ni glob- lje prodrla med kmete. Ob teh dejstvih nehote po- mislimo na nekatere sosedne dr- žave naše republike, ki kmeta ob nakupu mehanizacije opro- ste davka za znesek, ki ga je plačal za stroj. Kooperacijska proizvod- nja Kmetijskih površin bistriških kooperantov po podatkih kme- tijskega kombinata ne moremo točno določiti. S tem se želi po- vedati, da ni točno določena opredelitev kooperanta v kme- tijstvu. Sedaj zajema opredeli- tev kooperanta vse tiste nepo- sredne proizvajalce, ki pri od- kupu prodajajo določene tržne viške. Osnovni koncept kooperacij- ske proizvodnje tako temelji na neutečenem in v bistvu nena- črtnem delu v proizvodnji do- ločenih tržnih viškov. Kmetij- ski kombinat pa ima pri tem sa- mo vlogo posrednika sredstev proizvodnje. Ce pogledamo torej splošno stanje v občini, ne moremo biti s kooperacijsko proizvodnjo za- dovoljni, ker je je v bistvu zelo malo. Ob tem se nehote spomni- mo še na letošnje leto, ko je še najbolje upeljano kooperacijsko proizvodnjo v živinoreji doletel močan pretres zaradi slabe pro- daje. Tako bo v prihodnjem le- tu nazadovalo tudi to sodelova- nje med kmetom in zadrugo oziroma kombinatom. V zadnjem nadaljevanju o bistriški kmetijski proizvodnji pa se bomo dotaknili možnosti kreditiranja zasebne kmetijske proizvodnje v občini. -b BORLSKI MOST SO ZAKRPALI \, Preteklo soboto so zopet odprli borlski most preko Drave. Edini prehod preko Drave na tem ob- močju krpajo vsako leto. Ker je most na prometni cesti, ki pove- zuje dve republiki in tako rekoč Evropo z Balkanom, nastane pravi prometni problem. Odkar je zgrajen ormoški most, pre- usmerijo promet skozi Ormož. Veliko preglavic povzroči nepi-e- hoden most domačinom, ki sta- nujejo ali imajo posestva na obeh straneh Drave. Promet v gostinskih prostorih hotela Bori prav tako pade. Da bi ga čim hitreje popravili, se pravi do pretekle sobote, te. so pritiskali predvsem orga- nizatorji trgatve na Borlu. Ne- rodno bi bilo okoli 500 turistov iz Avstrije napotiti peš na grad. Tudi domači turisti so že navaje- ni, da se z avtomobili pripeljejo na kraj dogodka. Letos so izmenjali nekaj preč- nih nosilcev mostu, popravili ograjo in še nekaj malenkosti. Morda bo vzdržal do prihodnje- ga leta. Z. R. stran 4 lEDMK - petek, 27. septembra 1%S Stran 4 Obnova družbenih gozdov v ptujsici in siovenjebistrišici občini Gozdnogospodarski načrt enote Plešivec-Stoperce Na seji občinske skupščine Ptuj pretekli torek, so odborniki med drugim razpravljali tudi o gozdno- gospodarskem načrtu družbenih gozdov gozdnogospodarske enote Plešivec—Stoperce. Navedena enota zajema 884 ha gozdnih površin družbene lastni- ne. Enota leži na območju dveh občin; dobra tretjina gozdov je v občini Slovenska Bistrica (339,57 ha), ostalo pa leži v ptujski obči- ni (544,48 ha). Revir Plešivec je del boškega gozdnega komplelcsa (občina Solvenska Bistrica). Nanj se navezuje revir Stoperce. ki si- cer ni tako zaokrožen, vendar je sestavljen iz večjih kompleksov bivših veleposestniških gozdov. Ostanek enote je razmetan pod Donačko goro, v Gruškovju in po zahodnih Halozah med zasebnimi gozdovi. V ptujski občini je v tej enoti izločenih 27,78 ha površine — pra- gozd na Donački gori, ki je s po- sebno odredbo zaščiten. Enota ima 160 parcel; osem s poprečno površino 42 ha jih leži na območju slovenje bistriške ob- čine, 152 s poprečno površino :?,5ha pa na območju ptujske ob- čine. Glavne drevesne vrste od naštetih sedemindvajset so bukev, jelka, smreka, macesen, hrast, rdeči bor, beli gaber, javor In je- sen. Listavcev je 79 odstotkov od lesne zaloge (71 odstotkov je buk- ve, hrasta in kostanja), iglavcev pa 21 odstotkov. V poprečju znaša lesna zaloga 216 kubikov na hektar; za Ptuj le 147 kubilcov na hektar, za Sloven- sko Bistrico pa 327 kubikov na hektar. Vzrok za tako razdelitev lesne mase po občinah in oddel- kih je v nekdanjem lastništvu go- zdov, v pretiranem izltoriščanju pred zadnjo vojno in med njo ter v dostopnosti gozdov. Absolutni prii-astek v ptujski občini je več- ji od onega v slovenjebistriški. Prirastek po hektaru pa je večji v slovenjebistriški občini, in to zaradi tega, ker je v ptujski obči- ni več mlajših sestojev, ki inten- zivno priraščajo. V slovenjebistri- ški občini so starejši sestoji in je zato absolutni prirastek manjši. Prirastek v ptujski in slovenjebi- striški občini je v razmerju 1,3:1. Iglavci in listavci so v ptujski ob- čini v razmerju 1:8,3, v slovenje- bistriški občini pa 1:2,5. Po oceni, ki je bila izvršena ob sestavljanju predloga za obnovo sestojev, bo za izvedbo gojitvene osnove potrebnih 158.000 kosov sa- dik iglavcev in 69.000 kosov sadik listavcev. Načrt je bil izdelan za obdobje 1965—1974. Finančnega izrač*una za izvršitev gojitvene osnove žal ni. O načrtu je predhodno že raz- pravljal svet za kmetijstvo in go- zdarstvo skupščine občine Ptuj. Omenjeni gozdovi ležijo v ptujski in slovenjebistriški občini. Svet je razpravljal le o gozdovih, ki ležijo na ptujskem območju. K omenjenemu načrtu je svet dal svoje mnenje, da se naj gospodar- slci načrt družbenih gozdov (za gozdnogospodarsko enoto Pleši- vec—Stoperce), ki ležijo na ptuj- skem območju, potrdi z nekateri- mi važnimi pogoji: urejevalec naj dopolni načrt s podatki o denarni vrednosti sestojev, s stroški za varstvo, nego, obnovo in meliora- cijo gozdov ter ostalimi manjka- jočimi podatki, ki jih zahteva pra- vilnilc o izdelavi gozdnogospodar- skih načrtov in o evidenci njiho- vega izvrševanja. Z R Pred pionirskim praznikom Vsako leto 29. septembra praz- nujejo pionirji svoj praznik. Na ta dan se pionirji v šolah priprav- ljajo ves mesec, zbirajo predloge po razredih za odredni program, ustanavljajo razne krožke, odloča- jo se za razne akcije v okviru šo- le, ugibajo pa tudi, kdo naj bo iz- voljen v novi pionirski štab odre- da šole. Veliko pomoč jim nudijo mentorji pionirske organizacije in mladinskega aktiva na šoli. Raz- redniki in skratka vsi vzgojitelji na šoli naj bodo mentorji mladim ljudem, vsi po svoje naj vzgojno vplivajo na rast najmlajših. K se- stavi in uresničevanju programa je treba poklicati člane pionirske- ga starešinskega sveta, predstav- nice društev prijateljev mladine in vseh drugih organizacij v Iira- ju. Pionirsko delo mora zavzeti široko alitivnost otroškega življe- nja, kajti preozko bi bilo. če bi se osredotočili le na delo v šoli. Prav zaradi tega šoli veliko kc- ristijo zunanji sodelavci in starši in uspehi ne bodo izostali, če bo- do šolska vodstva nala zaintere- sirati krog zunanjih sodelavcev. V prvi fazi pionirskega dela je treba skupaj s pionirji preučiti naslednje predloge: — spoznati in preučiti interese učencev za sodelovanje v različ- nih krožkih, skupnih akcijah, tek- movanjih in prireditvah ter pri- lagoditi program jugoslovanskim pionirskim igrain; — pripraviti predloge za volitve samoupravnih vodstev, razrednih skupnosti, vodstev krožkov in od- bora odreda; — zainteresirati vse vzgojitelje na šoli za pomoč pri izvajanju od- redne*ga vzgojnega programa; — pridobiti Icrog zunanjili sode- lavcev iz vrst občanov, strokov- njakov, staršev itd. Osnovno načelo pri planiranju naj bodo interesi in zmogljivosti otrok, razmere dela v šcli in za- vest, da otroka ne le učimo, tem- več tudi vzgajamo. 29. septembra sprejemajo pionir- ji na svojih odrednih konferencah delovne programe in volijo svoja vodstva. Poskrbeti moramo, da bo tudi konferenca imela samouprav- ni značaj, da bodo otroci Icar naj- lx)lj sproščeno razpravljali o sebi, o učenju, o svoji organizaciji, o pravicah in dolžnostih, ki jih ima- jo do sebe in otroške skupnosti. Otroci znajo biti aktivni, iskreni in domiselni, če jim odrasli damo spodbudo. Letošnje jugoslovanske pionir- ske igre imajo geslo LJUBIMO SVOJO DOMOVINO IN NJENE BRATSKE NARODE. Ta vsebina ie tako plemenita, da bo lahko pridobila širok ki-og pionirjev, ki lx>do prek raznih oblik sodelovali v akciji. Se prav posebno bomo moi-aii poglobiti patriotsko vzgojo, razvijali pa bomo najrazličnejše oblike bratskega sodelovanja med pionirji jugoslovanskih narodov. Z. A. DE GAULE POJDE H KIESIN&ERJU Po včerajšnji seji ^^lade so v Pariz usporočili, da se bodo po- govori, ki jih bo inael v petek francoski predsednik de Gaulle v Bonnu s kanclerjem Kiesin- gerjem, nanašali v bistioi na ix>litična vprašanja. De Gaulle je vodil včerajšnje sojo, na kateri je zunanji mi- nister Debre poročal o zunanje- politiičoiJi dogodauh. Kdo je bii v črnem mercedesu Vž 58-82? Ciganski obisk v Središču v ponedeljek, 23. septembra 1.1., so dobili nekateri prebivalci Središča I-caj nepričakovan obisk: tri ciganke so se napotile pre- iskovat hiše nekaterih tržanov, ne da bi koga vprašale za dovo- ljenje, niti da bi se ozirale na lastnike in njihove družinske člane. Pri prvi hiši, pri Francu' Škrgetu, so na hitro opravile, vendar tamkaj najbrž niso našle tistega, kar so iskale. V nasled- nji hiši, prni Fi-ancu Podgorelcu so se kar mimo domačih, ki so bili na dvorišču, napotile v sta- novanje ter ga le na energično zahtevo ziapustile. Pri tretjem sosedu, pri Ivanu Zorjanu, pa so' naletele na pravega: ta je cigan- ki prijel ter ju pripeljal na ce- sto, kjer so medtem že ujeli tudi ti-etjo. Toda tretja ciganka ni hotela čakati na miličnika, kakor so sklenili tržani, ter se je pognala v beg proti koncu trga in Jože Veselko, ki je tekel za njo, ni j?il kos njenim hitrim petam. Ven- dar jo je na koncu trga dohitel, toda hitro je moral popustiti, ko so stopile iz tamkaj parkiranega črnega mercedesa tri postave s pištolami v rokah. Nekdo je spomnil na registracijsko števil- ko avtomobila in ciganka je med prerivanjem vzkliknila: »Pucaj, gleda broj avtomobila!« Ciganki je v splošni zmedi u.spelo iztrgati se iz rok domači- nov ter skočiti v avto; to so sto- rili tudi njeni pajdaši in merce- des V2 58-82 je izginil proti Ca- kovcu. Toda dvema cigankama ven- dar ni usF>eIo pobegniti. Tržani so ju zadržali, dokler ni prišel miličnik, nalcar so ju spremljali na ekspozituro milice. Nismo mogli izvedeti, kdo sta bili ciganki in kdo je bila tretja ciganka, ki ji je uspelo pobegni-^ ti, niti kdo so bili njihovi pajda" ši. Med ljudmi pa se je razvede- lo, da so ciganki z ekspozitiu-e milice v Središču odpeljali v Varaždin, vendar niti tam niso mogli ugotoviti njune identitete. Prav tako ni bilo mogoče ugoto- viti lastnika črnega mercedesa, ker registracije VŽ 58-82 baje v Varaždinu sploh ni. Ko smo v sredo povprašali o podrobnostih, nismo mogli dobiti nobenih podatkov. Ljudje pa vprašujejo, kaj vse to pomeni in pripisujejo ciganskemu obsi- sku še vse druge motive, kot jih vea-jetno dejansko ima. Pisma uredništvu Vožnje šolskih otrok z avtobusi POJASNILO KOMUNALNEGA PODJETJA PTUJ NA PISMO MARIJE KOTNIK IZ GRAJEN- SCAKA, OBJAVLJENO V TE- DNIKU DNE 20. SEPTEMBRA 1968 Tovarišica Kotnikova v svojem pismu omenja svoj primer, ko je dne 12. septembra morala k zdrav- niku v Ptuj in ji šofer našega šolskega avtobusa ni dovolil ozi- roma omogočil prevoza v Ptuj z utemeljitvijo, da je to poseben avtobus samo za šolske otroke in da drugih potnikov ne sme spre- jemati oziroma prevažati. V pojasnilo tovarišici Kotnikovi in vsem občanom sporočamo, da ima podjetje s temeljno izobraže- valno skupnostjo Ptuj pogodbo za prevoz šolskih otrok na relaciji Vurberk—Ptuj. Pogodbena obvez- nost podjetja je med drugim tudi, da ne sme v avtobus sprejemati drugih potnikov. Ta dogovor je upravičen in razumljiv, ker mo- ra avtobus v čim krajšem času prepeljati otroke ii šolo in iz šole nazaj domov. Avtobus nima po- stanka na vseh rednih avtobus- nih postajališčih, temveč samo na za to določenih, mestih, ki naj- bolj ustrezajo dohodu otrok. Verjamemo tovarišici Kotnikovi, da je šla k zdravniku, in so njene navedbe tudi nam razumljive. Vendar mora ona razumeti, da iz- jem samo s pojasnilom, da gre k zdravniku, ni mogoče upoštevati, ker bi samo z eno napravljeno iz- jemo tudi drugi potniki želeli ozi- roma zahtevali, da se jim, omogo- či prevoz (z istim zahtevkom ozi- roma izjavo, da gredo k zdrav- niku, česar pa ni mogoče ugoto- viti in kontrolirati). Vsem občanom sporočamo, da hi bil v primeru prometne nesre- če ali kakršnekoli druge nezgode in potrebe potreben nujen prevoz k zdravniku ali v bolnišnico, naš yofer iz svoje osebne zavesti in navodil, ki jih ima od podjetja sam ustavil avtobus ne glede na kraj in izvršil prevoz, ne glede na to, da sicer vozi šolske otroke. Tovarišica Kotnikova v pismu tudi vprašuje, ali lahko pričaku- jejo občani predela Vurberk-Gra- jena uvedbo rednega avtobusa na relaciji Vurberk—Ptuj—Vurberk. Ob tej priložnosti sporočamo vsem prizadetim občanom, da bo komu- nalno podjetje Ptuj v zimskem času uvedlo redno avtobusno pro- go Vurberk—Ptuj—Vurberk. V letnem času je ta proga zaradi premajhne zasedbe avtobusa ne- rentabilna, zaradi česar jo je tudi podjetje Avtobusni promet Mari- bor opustilo. Upamo, da bodo tovarišica Kot- nikova kot tudi drugi občani na- še pojasnilo z razumevanjem sprejeli, z uvedbo redne zimske proge pa ho tudi ustreženo po- trebam in željam občanov tega predela. Datum uvedbe te avtobusne proge bomo objavili v Tedniku. KOMUNALNO PODJETJE PTUJ S posvetovanja Občinskega političnega aktiva v sredo. 18. septembra 1968. je bilo v Lenartu posvetovanje ob- činskega poUtičnega aktiva, ki ga je sklicala občinska konferenca SZDL Lenart. Na tem posvetovanju so raz- pravljali o dopolnitvi nekaterih določil ustave SFRJ in predvide- ne spremembo v volilnem siste- mu. Razpravljali pa so tudi o mednarodni politični situaciji in o vseljudski obrambni vzgoji. Uvodne besede o dopolnitvi ne- katerih določil ustave SFRJ in o predvidenih spremembah v volil- nem sistemu je dala tajnica skup- ščine občine Lenart Vida Brumen. ki je navzoče seznanila z delom zvezne skupščine in njenih orga- nov v zvezi s to problematiko. Pri tem je posebej poudarila, da so obravnave v komisiji za ustavna vprašanja pri zveznem zboru z-vO- zne skupščine pokazale, da se 12- mcljna načela ustave docela ne uresničujejo in da je po;5la\itni problem, kako ta načela razčleni- ti, konkretizirati in prilagoditi no- vim samoupravnim odnosom in potrebam družbe in njenega raz- voja. Nadalje je navzoče seznani- la z ugotovitvami te komisije. Predvsem, da je treba s spremem- bami seznaniti vse državljane in da vsi razpravljajo o predlaganih spremembah in o pomenu teh sprememb. Nadalje, da je treba zelo jasno poudariti, da ne gre za spreminjanje osnovnih načel usta- ve. S spremembami, ki so predla- gane, bi se naj posamezna dolo- čila ustave priiagodUa potrebam, ki so nastajale v zvezi z izvaja- njem reforme in kot posledica brionskega plenuma. Ko govorimo o spremembah, moramo misliti o celovitosti našega sistema, ki za- čenja pri človeku v delovni or- ganizaciji in se razvija prek obči- ne in republike do zveze. Sedanja ustava omogoča nekatere kom- promisne rešitve, čeprav te več ne ustrezajo razvoju samoupravlja- nja, temveč danes ovirajo nadalj- nji razvoj samoupravnega siste- ma, da bi se ta res lahko razvi- jal v osnovnih celicah, kot to zah- tevajo naslajajoče razmere. Zalo o spremembah ustave ne moremo govoriti ločeno od ostalih podro- čij, kot so: reforma, smernice CK, dolgoročni program razvoja, zu- nanjepolitični dogodki, kongresni material ZK. ker vse to predstav- lja celovitost našega družbenega in ekonomskega razvoja in odno- sov. Nato je Vida Brumen seznanila navzoče s predlaganimi spremem- bami, ki zajemajo: 1. spremembe strukture zvezne skupščine in v zvezi s tem spre- membe v volilnem sistemu; 2. nekatere spremembe v str j!> turi organov samoupravljan;!a v delovnih organizacijah; 3. nekatera vprašanja odnosov med federacijo in republikami v zakonodaji; 4. položaj in funkcija avtonom- nih pokrajinj 5. nekatere pravice narodnosti v zvezi z rabo njihovega jezika. Navzoči so se nato domenili, da bodo takoj sklicali krajevne poli- tične aktive, nato pa še javne tri- bune, na katerih bodo obravnavali ta vprašanja. V nadaljevanju so na posveto- vanju obravnavali tudi zunanje- politično situacijo in vseljudsko obrambno vzgojo.' Pri tem vpra- šanju so prišli do sklepa, da je treba tolmačiti najširšemu krog;Li ljudi, kako potrebno je v seda- njem položaju, da je vsak občan oziroma državljan aktivno vklju- čen v obrambno prizadevanje, kaj- ti le v vsestranski pripravljeno- sti slehernega posameznika je po' roštvo za miren, neodvisen in sa- mostojen gospodarski, kulturni i« politični razvoj naše družbe in na' še države. Ob tem pa je treba na- glašati, da je vsaka vojna psihoz^ odveč, toda pripravljeni moram^ biti vedno. Nekateri problemi socialnih delavcev v naših krajih je še vedno ne- kaj socialnih podpirancev. Nji- hovo število sorazmerno niti ni tako majhno in je precejšnje breme naše družbe. Družba niti ne more zagotoviti vsem take gmotne oskrbe, da bi bili ti ljudje zadovoljivo preskrbljeni, saj jim v večini primerov daje le minimalna ^redstva za pre- življanje. Večino socialnih pod- pirancev tvorijo bivši viničarji, ki ne morejo dokazati, da so bili res viničarji, ker v resnici pravi viničarji niso niti bili. Ti ljudje so se preživljali kot dninarji in so le stanovali pri posameznih kmetih v njihovih zidanicah, delali pa so pri okoliških kme- tih. V takih primerih pa se jim ne more priznati delovna doba. Ti ljudje so danes ostareli in sedaj živijo kot socialni podpi- ranci. Nekateri med njimi so tu- di taki, ki imajo svoje otroke zaposlene, vendar jih tudi ti ne morejo vzdrževati zaradi števil- ne družine, ki jo imajo sami, tako da so včasih nekateri sami potrebni pomoči. Poleg tega da so že tako v zelo težavnem po- ložaju, pa se nemalokrat zgodi, da se prav tem ljudem godi kri- vica. Včasih je vzrok takega stanja njihovo neznanje, včasih pa so krivi tudi organi, ki bi morali poučiti dninarje o nji- hovih pravicah. Ti ljudje sta- nujejo v večini primerov še zmeraj v starih zidanicah. Zgo- di se, da se taka zidanica podre ali pa jo lastnik proda in potem ti ljudje ostanejo brez stanova- nja. Zgodil se je tale primer: soci- alni podpiranec, ki je prejemal 100 din podpore mesečno, in njegova hčerka z dvema otro- koma, enim starim 5, drugim pa 15 let, ki je prejemala 70 din podpore mesečno, sta se morala preseliti, ker je lastnik zidanico prodal. Nista vedela ne kako in ne kam, o njunih pravicah pa ju nihče ni poučil. Na srečo sta našla stanovanje zunaj občine, v kateri sta do tedaj živela. Ker sta se preselila, jima je občina, v kateri sta prej stanovala, uki- nila socialno podporo, ki sta jo bila prejemala. Omeniti je tre- ba, da oba, oče in hčerka, bole- hata za tuberkulozo. Nihče ju ni poučil, da bi jima moral sta- nodajalec nuditi primerno sta- novanje v občiin, kjer sta sta- novala do tedaj, tako pa so ji- ma celo ukinili pomoč. Tega si drugače ne moremo razlagati, kot da je pristojna služba ko- maj čakala da jima lanko po- moč ukine. Taka služba pa se na vsak način ne bi smela ime- novati socialna. Prizadeta sta vložila prošnjo za denarno po- moč na občino, v katero sta se jjreselila. Tu so jima vlogo za- vrnili, ker so menili, da se ni- sta preselila v to občino na last- no željo, ampak sta bila v to primorana, in da mora zanju še zmeraj skrbeti občina, v kateri sta stanovala prej. Imela sta rok za pritožbo 15 dni, v tem roku se nista pritožila, ampak šele po preteku tega roka. Za- radi zamude roka pritožbe se je pritožba po zakonu o upravnem postopku zavrgla. Kolikor nam je znano, je sedaj problem kljub temu rešen v občini, v kateri sta stanovala prej. Primer nam jasno kaže, da nedoslednost neke službe lahko povzroči veliko skrbi tistemu, ki ima že tako veliko skrbi, poleg tega pa naloži taka služba do- datno delo sama sebi in drugim, ki bi lahko tačas reševali druge probleme, ki jih tudi ni malo. Toš Poživiti dejavnost društev prijateljev mladine V občini Lenart že nekaj let ne delujejo društva prijateljev mladine. Društva pravzaprav sploh ni. Je le občinski odbor društva prijateljev mladine, ki pa je v zadnjem času tudi začel opuščati svojo dejavnost. Ne moremo trditi, da v ob- činskem merilu sploh ni bilo te dejavnosti, vendar je bila ta nenačrtna in bolj kampanjska, ni bilo stalnega in povezanega delovanja. Tako so se le od ča- sa do časa sestajali pionirski mentorji, ki so organizirali ob- časne akcije, kot so: kurirčkova pošta, nastop književnikov v osnovnih šolah ob dnevu JLA in pri organizaciji novoletne jelke. Zaradi takega stanja si je občinska konferenca SZDL postavila nalogo organizirati ustanovitev društev prijateljev mladine v lenarški občini. Pri tem računajo na pomoč sindikalnih podružnic prosvet- nih delavcev in so v ta namen z njimi že navezali stik. Prišli so namreč do sklepa, da seda- nja občasna dejavnost prek ob- činske zveze DPM ne more biti učinkovita, dokler ne bosta od spodaj zagotovljena dejavnost, predvsem pa interes za načrtno delo DPM, ki ima v svojem pro- gramu bogate zamisli na pod- ročju vzgoje, izobraževanja in varstva. Prav tako pa se zave- dajo, da je področje dejavnosti DPM zahtevno in si ga ne mo- rejo zamisliti brez intenzivnega sodelovanja prosvetnih delav- cev. Zato so predlagali, da se na sedežu sindikalnih podružnic ustanovijo tričlanski priprav- ljalni odbori, ki bi poskrbeli za ustanovne občne zbore. Ti pripravljalni odbori bi naj tudi pripravili predlog za ka- drovski sestav odborov DPM. V teh odborih bi poleg prosvetnih delavcev bilo nekaj zunanjih so- delavcev, ki bi sodelovali s šo- lo pri organiziranju svobodnih aktivnosti nasploh. Prek DPM bi se pričela tudi bolj načrtna vzgoja staršev za usklajevanje vzgoje med šolo in domom. Upamo lahko, da se bo ta akcija tudi uspešno končala, saj bo koristila prav vsem na po- dročju, kjer se bodo društva ustanovila, in bo s tem izpopol- njena dosedanja vrzel. Z usta- novitvijo teh društev bo pridob- ljena velika opora za izvajanje programa pionirske in mladin- ske organizacije in navsezadnje bodo s tem pridobili tudi starši, ki jim je vzgoja in izobraževa- nje mladega rodu pri srcu. To pa bo doseženo, če bodo ustanovljena društva tudi ak- tivno delovala, kajti sama usta- novitev še nič ne pomeni, če ni potem aktivnosti v sodelovanju. Tudi časa, ki ga ustanovitev ta- kih društev ne zahteva malo, je škoda, če aktivnosti po usta- novitvi ni. Aktivnost pa je odvisna iz- ključno od ljudi, ki vodijo or- ganizacije, to je, od odborov, predvsem pa od predsednikov, zato je ob ustanovitvi treba do- bro premisliti, koga bi bilo do- bro predlagati v odbor, da bo delo potem tudi takšno kot je zamišlgjeno. Toš Proste cene (Nadaljevanje s 1. strani) BREZ -ZALEDENELIH- CEN Kontrole in -zaledenelih« cen po novem zakonu več ni, če v/.- vzainemo malo število proizvo- dov, katerih cene določajo še administrativno. Proizvajalci imajo možnost v okviru zbornic in po dogovoru s potrošniki od- ločati o spremembi cen, kot so bile določene z reformo. Za nove proizvode je prav tako možno prosto določati cene, tako da bo_^ bodoča kontrola imela bolj zna- čaj preventive, možnost inter- vencije pa je predvidena le v primerih resnih pretresov na tr- žišču. VLOGA OBCIN Vloga občine prihaja v politi- ki cen vse bolj do izraza. V nje- ni pristojnosti so cene osnovnih prehrambenih proizvodov, stori- tev in cen drugih proizvodov, od katerih gibanja je najbolj odvi- sen standard prebivalstva. Prav zaradi takšnega položaja bodo občine večkrat deležne kri- tike upravičene ali pa tudi ne, kar spodbuja h krepitvi službo za kontrolo cen v občini. Primer s stalnim podraževanjem stori- tev kaže, da bi pristojni organi v občinah morali na zborih vo- livcev pcsvetiti več pozorno.«'ii pojasnjevanju nekaterih načel ekonomske politike. Potrošniki namreč zamerijo občinskim očetom, ker se podra- žuje lokalni promet in druge storitve. Pri tem pa porabljajo, da smo šli v reformo s ciljem, da postanejo vse dejavncsti ren- tabilne, da postanejo najemnine ekonomske in da postavimo ko- munalna in storitvena podjetja na zdrave noge. ZAUPANJE V OBČINE Medtem ko v primeru storitev lahko rečemo, da so občine v glavnem po nedolžnem krive, za- deva z maloprodajnimi cenami mesa v posameznih občinah Iz- raža določene izkušnje. Spomla- danska suša je zmanjšala donose krme in živinorejci so se hoteli znebiti odvečne živine. Odkupne cene so začele padati in ponekod so prodajali živino daleč pod ce- no. Logično bi bilo, da bi se tudi cene v drobni prodaji znižale. Toda to se ni zgodilo. Tako so bili potrebni ukrepi za uvedbo ponovne administrativne kon- trole cen s strani republik. Novi' zakon pa izraža popolno zaupa- nje občinaam, cla i»o r-ečovala *' vprašanja. MS Osebna kronika RODILE SO:: Elizabeta Korošec, Placar 53 — Karla; Ivanka Raufl, Polenci 18 — Srečka; Marjana Gaiser, Ob Graje- ni 1 — Silvestra; Angela Znidarič, Lancova vas 92 — Edito; Sonja Udo- vič, Juršinci 19/a — Svaruna; Marija Skrinj ar. Ormoška 4 — Simono; Zo- fija Kolarič, Cerovec 31 — dečka; Anita Kralj, Prešernova 2 — Tatja- no; Terezija Petek, Hlaponci 50 — Danila; Danica Luci, Tomaž 15 — Marka; Kristina Flajs, Slovenski trg 8 — Rudija; Margareta Skrinjar, Kajžar 55 — Marija; Marija Jurko- vič, Stanetlnci 46, Gornja Radgona — dečka; Terezija Kostanj evec, Markovci 67 — Brigito; Nada Orni k, Prepelje 33/a — Cvetko; Marija Hor- vat, Domava 23 — Vlada; Pavla Ko- vačec, Podgorci 66 — Franca; Ke- venka Bosilj, Goričak 36 — Roma- na; Neža Donaj, Placarovci 8 — de- klico; Albina Jane, Sp. Hajdina 7 — deklico; Silvestra Petek, Rabeleja vas n. h. — Branko; Friderika 2u- pec, Trubarjevo naselje 117IX — Alenko; Julijana Sagadin, Prepolje 112 — dečka; Bernarda Mušič, Lju- tomerska 15 — Franca; Marija Mli- naric, Gomila 33 — dečka; Mari.ia Bezjak, Prešernova 27 — Ireno; Eli- zabeta Mihin, Radovec 70 — Ivana; Rozalija Matjašič, Dornava 123 — Mirana. POROKE: Kari Paradiž, Dobja vas 14, in Ma- rija Godec, Kungota pri Ptuju 14; Franc Kovačec, Zamenci 5, in Jo- žica Brumen, Zaniušani 28; Janez Bezjak, Spuhlja 113, in Ivana Vrabl, Budina ."jS; Mladen Jordan, Mikloši- čeva 4, in Tonica Sporčič, Lika, Ko- sinj 84; Jožo Koštro, Vir 86, Posuš- je, in Silva Fras. Ljutomerska 28,b. UMRL JE: Janez Grušovnik, Ptujska gora, roj. 1918, umrl 18. 9. 1968. ^ stran ^ TEDNfK — petek, 27. septembra 1968 Stran 5 Kaj so storile ddovne organizacije za dopolnilno izobrazevanfe? Na nedavnem posvetovanju, Ki ga je sklical občinski sindi- kalni svet v Lenartu, so med drugim razpravljali tudi o pro- blemu dopolnilnega izobraževa- nja. Da je dopolnilno izobraževa- nje res nujno potrebno, nam po- vedo naslednji podatki: v četr- tem razredu osnovne šole odpa- de 6—7 odst. učencev, v petem razredu 4—5 odst. učencev, v šestem razredu 11—12 odstotkov učencev, v sedmem razredu pa že nad 20 odst. učencev. To se pravi, da v občini Lenart ne konča osnovne šole od 40—50 od- stotkov otrok, od tega po oceni 60 odst. fantov. To stanje je v primerjavi z republiškim po- prečjem celo boljše, vendar nam pove, da se s tem stalno poraja sloj kmetijskih delavcev, oziro- ma nekvalificirane delovne sile, saj se tisti, ki ne končajo osnov- ne -šole, ne morejo vključiti na- prej v uk. Temu primerna je tu- di struktura zaposlenih. Glede zaposlitve po zahtevani izobraz- bi nima v SRS 40 odst. ljudi, ki zasedajo delovna mesta, za ka- I tera se zahteva višja in visoka ; izobrazba, zahtevane izobrazbe. Prav tako nima 16,9 odst. ljudi, ki zasedajo delovna mesta, za katera se zahteva srednješolska izobrazba, ustrezne izobrazbe. V mariborski regiji je to stanje še slabše, v občini Lenart pa še slabše. Nadalje je zelo važen podatek, da v SRS nima višje oz. visoke izobrazbe 45 odst. di- rektorjev in 51*^/o funkcionar- jev. Tako stanje v kadrovski struk- turi pa narekuje dopolnilno izo- braževanje ljudi. To izobraže- vanje mora zajeti vse neposred- ne proizvajalce pa tudi strokov- ne delavce. Pri neposrednih proizvajalcih so mišljeni tudi kmetje. Razprava na omenjenem po- svetovanju je pokazala, da so delovne organizacije v občini Lenart storile po tem vprašanju zelo malo. Znano je namreč, da so le nekatere delovne organi- zacije dale nekaj sredstev za do- polnilno izobraževanje, večina delovnih organizacij pa ne samo .da ni dajala sredstev v te na- I \mc, ampak ni storila tudi nič drugega v zvezi s tem proble- mom. Na posvetovanju so se dogo- vorili, da se mora temu proble- mu posvetiti več pozornosti. V ta namen bodo vsi družbeni de- javniki v občini usmerjali svoje sile k reševanju tega problema. Pozvali so vse delovne organi- zacije, da v okviru svojih mož- nosti v bodoče odvajajo več sredstev v te namene. Vsi odgo- vorni oziroma vodilni ljudje v delovnih organizacijah pa so dolžni posvečati vso skrb temu vprašanju. Tem ugotovitvam in sklepom res ni kaj oporekati, ker so res namenjeni izboljšanju položaja delovne organizacije, širše dru- žbene skupnosti in tudi posa- meznikom. Ker pa že iz prakse vemo, da se na marsikaterem posvetovanju, konferenci in dru- god porodi niz pozitivnih skle- pov in da večkrat ostane samo pri tem, se lahko bojimo, da ne bi bilo tudi tokrat tako. Veseli- lo bi nas, če bi bila ta izražena bojazen odveč in da bi bile stvari urejene v smislu sklepov posvetovanja, saj je bil sklep prav temu namenjen. V zado- voljstvo vseh bi bilo, če bi lah- ko že v kratkem ugotovili, da so delovne organizacije res pričele reševati problem in bi lahko prihodnjič ugotavljali, kaj je še treba izboljšati v že izvajanem dopolnilnem izobra- ževanju, ne pa da bi spet ugo- tavljali, da večina delovnih or- ganizacij po tem vprašanju ni naredila ničesar. Toš Vzorno sodelovanje voličinskih lovcev in kmetov Se pred slabima dvema leto- ma šo pristojni organi razprav- ljali o razpustitvi lovske družine Voličina. Družino so namreč ho- teli razpustiti zaradi slabega gospodarjenja. Tega takrat niso storili, dali pa so ji j««no ve- deti, da bo, če se gospodarjenje ne bo izboljšalo, družina izpu- ščena. Lovci so uvideli, da tako ne gre naprej, zato so zamenjali nekatere vodilne člane te dru- žine, ki so bili pi-ecej konzerva- tivni, in postavili nove. Novo vodstvo se je zavedalo dolžnosti in krepko prijelo za delo. Niso se ozirali na tiste, ki so še na- prej ostali konzervativni, in so začeli vlagati divjad v lovišče. Tako se je stalež divjadi zelo povečal, zato so lahko spreje- mali inozemske goste, ki so jim prinašali lepe denarce. Novembra lani so se odločili zgraditi lovski dom. Lovski dom jim je bil potreben, saj so mo- rali dostikrat imeti posvete v kuhinji gostilne. Januarja letos so sestavili gradbeni odbor, ki je takoj pri- čel z delom. Mislili so namreč, da imajo več sredstev, s sklep- nim računom pa so ugotovili, da imajo samo 19.000 din, pred^,; računska vrednost doma pa znaša 320.000 din. To dejstvo jih je nekoliko presenetilo, vendar niso mogli več nazaj, gradnja je bila že v polnem teku. Ni jim preostala nič drugega, kot z de- lom nadaljevati. Vsa dela izvr- šijo v lastni režiji, saj so med lovci zidarji, tesarji in mizarji. Pri delu pridno pomagajo tudi okoliški kmetje. Ti so jim dali tudi gradbeni les za celotno gradnjo. Tudi gramoz in vse prevoze so dobili zastonj. Do 15. avgusta so imeli že ploščo nad kletnimi prostori go- tovo. Sedaj bo že skoraj druga plošča gotova in računajo, da bo oktobra zgradba pod streho. Gradnja doma pa jim je pri- nesla tudi večjo enotnost v dru- žino in sodelovanje s kmeti. Ti- sti, ki so bili v začetku proti, so sedaj včasih že bolj navdušeni za gradnjo in prihajajo redno delat. Tudi okoliški kmetje se pridno udeležujejo prostovoljnega dela. Zgodi se, da jih je tudi do 15 nelovcev na gradbišču. Kljub temu da imajo kmetje sedaj v jeseni obilo dela na poljih, jim pridno pomagajo. Nekateri, ki res ne morejo priti, pa plačajo delavce, ki potem v njihovem imenu delajo pri gradnji. Vsa organizacijska dela vodi tajnik gradbenega odbora Alojz Jošt, upravitelj šole iz Korene, in je cele svoje počitnice posve- til gradnji doma. Pa tudi sedaj, ko se je pouk v šolah že pričel, je v svojem prostem času vsak dan na gradbišču. V domu bodo naslednji pro- stori: večja lovska soba, sejna soba, kuhinja, soba za upravo družine, več podstrešnih sob, soba z desetimi ležišči in kletni prostori. Sedaj se je pokazalo, kako so imeli prav tisti, ki se niso ho- teli odločiti za razpust družine. V slabih dveh letih se je ta družina samo z zamenjavo ne- katerih vodilnih funkcionarjev toliko popravila, da je danes lahko vzor marsikateri lovski družini. Pa še nekaj je pri tem zelo važnega, namreč to, da so tudi tisti člani družine, ki so bili prej zavora v družini, sedaj uvideli prednosti uvajanja lovskega tu- rizma in sedaj prav lepo sode- lujejo. To je vsekakor lep primer, ka- ko se je dostikrat lahko izogniti drastičnim ukrepom in da z mi- lejšimi ukrepi lahko dosežemo mnogo boljše rezultate. Toš Gradnja lovskega doma v Voli čini S pištolo ga je obstrelil 24. septembra 1968 je približ- no ob 21. uri Jože Uršič z Loč- kega vrha obstrelil Ignaca Ko- žarja, prav tako z Ločkega vrha. Kot je povedal Uršič, se je do- godek pripetil tako: ko se je ivračal s svojega vrha, se je mi- jniogrede oglasil pri sosedi, da jo povpraša, kako je kaj z nje- nim možem, ki je v bolnišnici. Ko se je tako pogovarjal s so- sedo, je pritekel ob okno Kožar in imel nekaj v rokah, verjetno nož. Ui'šič se ga je ustrašil in Začel teči, Kožar pa za njim. Ko Sa je Kožar že skoraj dohitel, ie izvlekel samokres in dvakrat Mrclil v tla. S tem ga je neko- liko zadržal, vendar je Kožar še [ekel naprej za njim. Ko ga je že drugič dohitel, se je Uršič ''brnil in streljal v Kožarja in Sa zadel v levo stran prsnega «oša. Uršič ni imel dovoljenja za {•osest in nošenje orožja. Hudo •"anjenega Kožarja so odpeljali ^ bolnišnico. Preiskava je v teku. Toš ^ 50 cm globoki vodi k utonil 22. sejncmbra 1968 ob 17.30 je '''lo postaji milice Lenart pri- javljeno, da leži na travniku ob ^^sti Lenart—Maribor v Zamar- ^^vi truplo neznanega moške- ga. Na kraj, kjer je ležalo truplo, '° odšli organi PM Lenart in ?_odročni zdravnik dr. Franc ^abcršček. Zdravnik je ugoto- da je smrt nastopila zaradi ^^'^Pitve. Na travniku je bilo arnreč približno 50 cm vode. Miličniki so truplo identifici- pi- Utopljenec ie bil Ivan Mla- roj. 18. novembra 1906, sta- j^joč v Kozjaku št. 51, pošta ^- Kungota. j^"2rok utopitve ni znan, sle- nasilja niso ugotovili in je [j/Jetno pokojnik tako nesrečno "*^ei v vodo, da je utonil. Toš Ustrelil se je z lovsko puško 22. septembra 1968 se je okoli 15. ure ustrelil z lovsko puško Stanislav Bastardi, roj. 21. ja- nuarja 1906, stanujoč v Rogoz- nici. Ustrelil se je v desno če- ljust in bil v trenutku mrtev. Pokojnik je bil lovec in je imel dovoljenje za lovsko puško. Pokojnikova žena jc povedala, da je mož že dalj časa bolehal, tako da je bil nezmožen za delo. Tudi sama boleha in tako nista mogla obdelovati manjšega po- sestva in je verjetno zato mož obupal in naredil samomor. Pred tem dogodkom sta z mo- žem okrog 14. ure legla, ona je zaspala, nakar jo je zbudil strel, in ko je vstala ter šla pogledat, kaj se je zgodilo, je nedaleč od hiše našla mrtvega moža. Osnovna šola na Hardeku pri Ormožu Prve dni v šoiskiln klopeh Ni še dolgo tega, ko je po brezskrbnih šolskih počitnicah ponovno zazvonil šolski zvonec in naznanil začetek novega šol- skega leta. Prav gotovo so ga še posebej zvedavo poslušali naši najmlajši šolarčki, ki so letos prvič prestopili šolski prag, in plaho sedli v šolske klopi. Sre- čali so se z nečim novim, česar do sedaj niso bili vajeni. Solo so poznali le iz pripovedovanj svojega starejšega bratca ali se- strice, ki sta jim morda mno- gokrat grozila: »Le počakaj, boš že videl, ko boš pričel hoditi v šolo!«. V trenutku so se znašli tam, v tisti tolikokrat izgovor- jeni »šoli«, o kateri je bilo zad- nje čase doma največ govora. Sicer pa, kaj bi mnogo filozo- firali, preselimo se raje v osnov- no šolo na Hardeku pri Ormo- žu, ki sem jo pred nedavnim obiskal. Ko sem stopil v notra- njost sveže prepleskane zgrad- be, je bilo v njej vse mirno in sem prvi hip pomislil, da ta dan nimajo pouka. Ko sem nekoliko skrbneje prisluhnil, sem zaslišal skozi vrata, ki vodijo v učilnico, otroške glasove, med njimi tudi glas tovarišice, ki je verjetno vodila razgovor. Najprej sem pogledal na vrata, in ko sem na njih zagledal napis prvi razred, sem si sam pri sebi dejal: »Aha, smo že tu, upam, da bo dovolj intervjuvancev in prijetnega kramljanja!« Ker pravijo, da pred vrati ni lepo prisluškovati, v razred pa si nisem upal kar tako sredi učne ure, sem povsem brezskrbno sedel na stopnice in čakal, kdaj bo zazvonil zvonec, ki bo oznanil pričetek odmora. V tem šolskem vzdušju so mi pričele rojiti po glavi najraz- ličnejše misli, ki so me popelja- le tja že precej daleč nazaj, ko sem tudi sam kot kratkohlačnik sedel v šoli in jezil tovarišico, ki mi je nekoč dejala, da sem pravi kuštravi vragec. Imela me je zelo rada, toda spominjam se, da sem jo takrat prav pošteno razjezil. Sredi tega razmišljanja sem skoraj preslišal šolski zvo- nec in z njim glasni halo, ki je privihral iz razredov. Bil je glavni odmor in čas malice. Otroci so privihrali z velikimi kosi kruha, z jabolki in z dru- gimi domačimi specialitetami, ki so jim jih pripravile doma skrb- ne mamice. Pridružil sem se najmlajšim, ki so mi vedeli marsikaj zanimivega povedati. Poslušajmo, kaj nam je naj- prej povedala mala Majdica Podplatnik, ki mi je na vpraša- nje, kakšna se ji zdi razlika med otroškim vrtcem in šolo, dejala, da je bila prva razlika, ki jo je opazila, v tem, da so v vrtcu klicali — tršica, v šoli pa mora- jo reči lepo tovarišica. Zelo ra- da gre v šolo, ima rada tovari- šico učiteljico in sošolko Kidri- čevo Bojane. Ko bo velika, bo medicinska sestra, tako je nam- reč dejala njena mama. Tudi mala Darja Ritonja iz Ormoža mi je zaupala skrivnost, da je njena najboljša prijate- ljica Bojana Braučičeva in da že ve precej pisati. Kaj bo ta- krat, ko bo velika, še ne ve in kdo bi to vedel, ko je vse to še tako daleč in ona hodi šele prve dni v prvi razred osnovne šole. Mali Stanko Novak iz Pavlov- skega vrha se vozi v šolo z vla- kom, včasih pa gre tudi peš. Doma mora večkrat pasti lisko in šeko. Na paši mu pomaga psica Kala, ki ima skoraj vsako leto mlade. Igra harmoniko in bo takrat, ko bo velik, muzikant. Malce sramežljivi Marjan Vo- grinec iz Pavlovskega vrha je dejal, da mu je v šoli všeč in da imajo doma med drugim tudi dve ovci, s katerima ima veli- ko veselje... Ker je bila ob tem mojem nevsakdanjem razgovoru na- vzoča tudi njihova učiteljica Marjeta Zidarič, sem tudi njo povprašal, kako je zadovoljna s svojimi novinci. Povedala je. da je že 18 let učiteljica in da svojega poklica navzlic vsem te- žavam, ki ga spremljajo, ne bi hotela zamenjati za nobeno dru- go delo. Otroci so v prvem raz- redu tako prisrčni in še nepo- kvarjeni, da je 2 njimi zares veselje delati. No, in mi ji to radi verjamemo. Za konec nam preostane le še to, da našim malim »učenjakom« zaželimo, da bi se v šoli naučili kar največ koristnega in da bi znali v življenju v šoli pridob- ljeno znanje kar najbolj korist- no uporabiti. J. S. Naši prvošolčki v družbi svojih starejših prijateljev, ki niso do- volili, da bi se na fotografiji »važili« samo »prcleki« Iz beležnice veterinar- skega inšpektorja Po odloTiu o predelih in po- gojih, ob katerih je dovoljeno gojiti domače živali v naselju Lenart, bi morali vsi, ki redijo domače živali v strnjenem nase- lju v Lenartu, zadostiti pogojem tega odloka do 1, avgusta tega leta. Predvsem bi morali uredi- ti pokrita gnojišča, betonske gnoj nične jame in ograjena te- kališča. Po ugotovitvah veterinarske- ga inšpektorja veterinarja Mi- lana VAUDE pa tem pogojem še niso vsi zadostili. Rejci do- mačih živali sicer niso proti, da tega ne bi uredili, ker se zave- dajo, da je potrebna zaščita hi- giene in zdravja ljudi. Po mne- nju inšpektorja pa je glavna ovira, da stvari še niso urejene tako, kot zahteva to odlok, po- manjkanje finančnih sredstev pri posameznikih. Za ureditev gnojišč in gnojničnih jam so potrebna precejšnja finančna sredstva. Zaradi tega dejstva inšpektor še ni predlagal nobenega v kaz- novanje, pač pa je postavil za- mudnikom rok, do katerega morajo zadeve urediti. Rok, do katerega si morajo rejci doma- čih živali v naselju Lenart ure- diti zahtevane stvari, je za male živali do 1. novembra tega leta, za večjo živino pa do 1. maja naslednjega leta. Prizadeti so obljubili, da bodo stvari uredili, in se nihče ne zo- perstavlja določilom tega odlo- ka, saj ima vsakdo rad lepo ure- jeno dvorišče. Upajmo, da bodo obljubo držali in da ne bo treba nobenega predlagati v kaznova- nje, saj je to neljub ukrep, ki pa ga včasih moramo uporabiti, čeprav neradi. Vsekakor je to pozitivna od- ločitev inšpektorja, kolikor se prizadeti trudijo, da bi stvari čimprej uredili v zadovoljstvo sebi in vsem okoliškim stano- valcem. Toš ŠOFER, SREČNO POT! V preteklem tednu sem se kratek čas mudil tudi v ormoški poslovalnici SPEDTRANS iz Maribora. Sef poslovalnice FRANC PUCKO nam je v zvezi z njihovo dejavnostjo povedal naslednje: SPEDTRANS iz Maribora ima v ormoški poslovalnici tri stalne pettonske avtomobile, ki imajo v zadnjem času vedno dovolj pre- vozov. V primeru potreb jim priskočijo na pomoč tudi težja vozila iz Maribora. Z nekaterimi podjetji v Ormožu, pa tudi drugod, imajo sklenjene pogodbe o rednih prevozih njihovega blaga. Nji- hovi najbolj pogosti odjemalci pa so: Koloniale Maribor, TP Zar- ja Ormož, Ograd ter tovarna Jože Kerenčič iz Ormoža, v zadnjem času pa zelo uspešno tudi Droga iz Središča ob Dravi. Vse kaže, da bodo morali v Ormožu še povečati prevozni park in v ta namen nabaviti še več transportnih vozil. Pri obra- čunavanju imajo uvedene tako imenovane enosmerne tarife, ki so za naročnike zelo ugodne. J. S. Tone LESNIK, šofer pri SPEDTRANSU, je pravkar parkiral v Ormožu. Tu bo dobil delovni nalog za novo vožnjo v nov kraj. Tako gre iz dneva v dan. Pa srečno vožnjol S seje temeljne izobraževalne skupnosti Lenart V ponedeljek, 16. septembra, je bila seja skupščine temeljne izobraževalne skupnosti Lenart, na kateri so sprejeli program dela, finančni načrt, poslovnik o delu skupščine, merila o voz- nih olajšavah za prevoz v šolo in merilo za ugotavljanje upra- viče.nosti povračil izobraževal- nim zavodom, ki jih daje te- meljna izobraževalna skupnost za opravljanje njihovih dejav- nosti v letu 1968. Na seji so prav tako razprav- ljali o politiki štipendiranja v letu 1968. Dogovorili so se, da letos novih štipendij ne bodo razpisovali, pač pa so doseda- njim štipendistom pedagoške gimnazije podaljšali pogodbe o štipendijah za študij na višji pedagoški šoli. Dogovorili so se tudi, da bo TIS dajala sredstva šolam za izobraževanje kadrov, tako da bodo šole same sklepale štipendijske pogodbe z učitelji, ki študirajo na višji pedagoški šoli. Navedene stvari bi morale biti sprejete že pred začetkom no- vega šolskega leta. Materiali so bili že pripravljeni in sklicana bili že pripravljeni in že dva- krat je bila sklicana seja, ki pa obakrat ni bila sklepčna. Sele tretji sklic je bil sklepčen, in to ravno toliko, da je bil, saj je bilo od 25 navzočih samo 13 čla- nov. Iz tega jc razvidno, kako se nekateri izvoljeni predstav- niki ne zavedajo svojih dolžno- sti, ki so jim naložene z izvoli- tvijo v družbene organe. Pri- pomnimo lahko, da se to ne do- gaja samo v TIS. ampak tudi. v drugih organih, o čemer je bil govor že na občinski skupščini. Vsak član družbenega organa bi se moral zavedati, da s svo- jim pasivnim odnosom do orga- na ne samo da jemlje dragocen čas članom, ki se redno udele- žujejo sej, pač pa lahko tudi škoduje svoji ožji skupnosti, ker stvari, k i jih organ pravočasno ne sprejme, zavlačujejo dosti- krat zelo majhne zadeve, ki bi morale biti rešene. Toš V kmetijstvu neugodne posledice deževja Neugodne vremenske razmere s pogostimi deževnimi nalivi, ki smo jih deležni v zadnjem času, zelo kvarno vplivajo na zoritev in spravilo nekaterih kmetij- skih pridelkov. Kmetovalci so imeli v zadnjem času največ te- žav pri spravilu otave in izko- pu krompirja. Večdnevno »ple- hanje« otave jim je dalo malo- kvalitetno volum.inozno krmo za pitanje živine, ki praktično ni- ma krmne vrednosti. Izkop krompirja so opravljali v na- močeni zemlji, kar je povzroča- lo težave pri spravilu, v težjih zemljah, ki so predvsem značil- ne za Slovenske gorice in Halo- ze, pa je pričel krompir tudi močno gniti že na njivi in še bolj sedaj v kleteh. Letos so najbolj zaskrbljeni vinogradniki, ki si za zoritev grozdja prav gotovo želijo lepe in sončne jesenske dneve. Neka- teri izgledi kažejo, da bo letos rekordna vinska letina z žal manj kvalitetnim pridelkom. Tudi zoritev koruze se bo za- vlekla v pozno jesen in bo ne- katera prisilno dozorela. Skoda bo občutna, toda v kmetijstvu so naravne zakoni- tosti tako neizprosne, da je člo- vek še vedno nemočen oroti njim. J. S. Stran 6 TEDNIK — petek, 27. septembra 1»68 Stran ^ Ob 20 letnici ptujske študijske knjižnice 1. avgusta letos je poteklo 20 let, odkar je nekdanji OLO Ptuj n apobudo narodne in univerzi- tetne knjižnice v Ljubljani usta- novil študijsko knjižnico v Ptuju. Novo ustanovljena knjižnica je prevzela knjižno zalogo muzejske- ga društva, nekaj del profesorske knjižnice ptujske gimnazije in tu- jejezične, predvsem nemške knji- ge knjižnega zbirnega centra. Za nase mesto je pomenila ustano- vitev knjižnice veliko kulturno pridobitev, saj so se dragoceni knjižni fondi, ki so bili doslej na voljo le redkim posameznikom, odprli tudi široki javnosti. Toda knjižnici ni bila namenje- na lahka življenjska pot, spopri- jeti se je morala z mnogimi teža- vami in doživela je dva huda vi- harja, ki sta resno ogrozila njen obstoj. Prvič so se ji zamajala tli že po enem letu, novembra 1949, ko je ministrstvo za prosve- to LRS odločilo, da se vključijo v mestni muzej Skrabarjevt bi- blioteka in arhivalije, drugič ipa julija 1954, ko je OLO Ptuj skle- nil, da se ukine in razformira štu- dijska knjižnica. Na ukinitev knji_ žnice pa ni pristal svet za pro- sveto in kulturo LRS in tudi dru- štvo bibliotekarjev Slovenije je poslalo zadevno resolucijo, tako da je bil marca 1955 preklican pr- votni sklep. S 1. januarjem 1959 se je združila študijska knjižnica z mestno kniižnico v eno ustano- novo — ljudsko in študijsko knji- žnico, ki šteje tri oddelke, štu- cijskega, ljudskega in mladinske- ga. V oddelku študijske knjižnice hranimo sedaj 45.301 knjig raznih jezikov, največ je nemškhi-del. Pogrešamo mnoge izdaje sloven- ske predvojne literature, ker je pač knjižnica šele povojna usta- nova nove Jugoslavije. Da bi iz- popolnili manjkajoče vrzeli, smo ve letu 1951 organizirali s pomoč- jo šol zbirno akcijo slovenskega tiska, s katero smo pridobili nad 500 knjig. Tudi v naslednjih letih smo si prizadevali čimbolj izpo- polniti slovenski knjižni fond in večkrat smo zaprosili ministrstvo za znanost in kulturo LRS oziro- ma svet za prosveto in kulturO LRS. da naj uvrstijo tudi našo knjižnico med prejemnike brez- plačni hobveznih primerkov slo- venskega tiska, kakor jih dobivajo .študijske knjižnice Maribor, Ce- lje, Novo mesto in Koper. Zal so ostale vse vloge brez uspeha. V knjižni sklad bi radi vključi- li vsa pomembnejša strokovna in znanstvena dela in slovenske no- vitete, pri teh prizadevanjih pa nas zelo ovirajo omejene finanč- ne možnosti. Naša osnovna nalo- ga je, da zbiramo gradivo o na- šem področju in da evidentiramo vse zadevne vire. Letos obisku- je študijsko knjižnico 425 rednih bralcev, večinoma dijakov in štu- dentov, ki iščejo gradivo za iz- popolnitev šolskega znanja. V zadnjih letih sposodimo za branje na dom in v čitalnici okrog 8000 knjig, revij in časnikov, lani se je izposojanje močno dvignilo in sm oizdali 8795, letos do septem- bra pa že 6641 bibliotečnih enot; obisk v študijski knjižnici in iz- posojanje knjižnega fonda torej naraščata. Kolikor ne moremo ami ugoditi bralcem, oskrbimo za- želeno knjigo po medbibliotečni izposoji iz druge knjižnice. Kar zadeva širšo kulturno dejav- nost, je knjižnica predvsem pri- rejala razstave: 1951 zelo uspelo razstavo ob 400-letnici prve slo- venske knjige, 1953 razstavo knjiž- nih redkosti ob 60-letnici muzej- skega društva Ptuj, dve knjižni razstavi v Cirkulanah, 1960 raz- stavo v tednu knjige skupaj s po- družnico Mladinske knjige v Ptu- ju, 1964 izložbeno razstavo arhiv- skeg agradiva ob 100-letnici ptuj- ske čitalniceske čitalnice, manjši knjižni razstavi 1965 za Bevkov klubski večer in 1966 ob Prešer- novem dnevu, 1967 pa dve razsta- vi, prva je obsegala leposlovno in dokumentarno gradivo o NOB pod geslom Iz težkih dni 1941-1945, drugo pa smo pripravili v poča- stitev 80. obletnice smrti pisatelja Frana Levstika. Studijska knjižnica je poleg svo- jih rednih nalog, arhivalne in štu- dijske (hrani tisk in ga posredu- je v študijske namene z individu- alno izposojo, s knjižnimi razsta- vami In podobnim) opravljala tu- ci mentorsko delo, skrbela je za druge knjižnice v občini in jim strokovno pomagala. To nalogo je uradno potrdila skupščina ob- čine Ptuj, ko je leta 1962 imeno- vala ljudsko in študijsko knjiž- nico za matično knjižnico v obči- ni. Pri matični službi sodelujeta študijski in ljudski oddelek, ki sta si sedaj razmejila delo, tako da je ljudsko knjižničarstvo prevze- la naša ljudska, strokovne knjiž- nice pa naša študijska knjižnica. Ko so vaške ljudske knjižnice, ki so se takoj po osvoboditvi raz- mahnile in zelo uspešno delale, po prvem desetletju začele zami- rati, ker niso imele dovolj moč- nih in aktualnih knjižnih skla- dov, smo v letu 1959 organizirali Cankarjevo knjižno akcijo in usta novili v naslednjem letu z denar- no pomočjo raznih podjetij, s subvencijo občinsega odbora Zve- ze Svobod in s knjižnimi darovi založb potujočo knjižnico, ki je štela 450 knjig, sedaj je narasla že na 1246 knjig. Matična knjiž- nica je nadalje skrbela tudi za pritok novih knjig v vaških knjižnicah in izposlovala namen- ske dotacije, leta 1965 je prispe- vala skupščina Ptuj 2,000.000 S din, v naslednjih letih pa sklad SRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti 8.000 N din in 10.000 N din, tako da smo v triletnem obdobju razdelili vaškim knjižni- cam 4491 knjig. Delo vaških knji- žničarjev smo usmerjali z obi- ski na terenu, z enodnevnimi po- sveti ljudskih oziroma šolskih knjižničarjev, s tečaji vaških ljudskih knjižničarjev, med kate- rimi je bil najuspešnejši marca 1956. V zimski sezoni 1961/62 smo organizirali tudi knjižničarski krožek za ptujske učiteljiščnike — bodoče knjižničarje. Sestavljene so bile številne ankete in anali- ze, ki so prikazale stanje in de- lovanje naših knjižnic in naka- zale tudi predloge za izboljšanje dela. Kakor je bilo že omenjeno, se je študijska knjižnica posvetila predvsem strokovnim knjižnicam. Leta 1962 je pripravila posveto- vanje z zastopniki zavodov, ki imajo pogoje za ustanovitev stro- kovne knjižnice, ter izdala pisme- na navodila za ustanavljanje strokovnih knjižnic in navodila za poslovanje strokovnih knjižnic. Nekaterim zavodom smo tudi kon- kretno pomagali pri urejevanju knjižnice (osnovna šola J. Lac- ka v Ptuju, občinski komite ZKJ, občinski sindikalni svet, občin- sko sodišče, skupščina občine Ptuj, pokrajinski muzej Ptuj). Ta- ko je v grobih obrisih potekalo v dvajsetih letih življenje in delo študijske knjižnice. V spomin na njeno ustanovitev bomo sredi ok- tobra pripravili manjšo razstavo, ki bo prikazala redkejše tiske študijske knjižnice in in njeno razvojno pot. Uprava Spomini udeležencev socialistične revolucije (Ob 40-letnici komunistične partije v ptujskem okolišu.) 5 (Iz spominskih zapiskov Rudija ILCA): Posebno se spominjam tudi nekaterih komunističnih dobrot- nikov. Tako mi je dala učitelji- ca Milena Petovarjeva iz Ivanj- kovec nekaj obleke od svojega očeta. Preživljal sem se še s poljskim delom pri sestrah. Ker sta bili sami v hudih stiskah, mi nista mogli dajati dermrja. Ves čas svojih težav pri pre- bijanju skozi življenje nisem prenehal delati za KP. Povezal sem se z dr. Jožetom Potrčem. Večkrat sem bil na sestankih, ki jih je vodil. Na Grajeni sem vo- dil celico, v kateri so bili Koro- šec, Kunstek, njegova žena in kočarski sin Franc Kramberger. Največji vpliv smo imeli na društvo kmečkih fantov in de- klet na Grajeni, zato ga je oblast kmalu prepovedala. Naša celica se je pridno izo- braževala, posebno pozimi. Stu^ dirali smo Marxov Kapital ter prebirali brošure in revije KP. Vurberški župnik, razočaran nad mojo politično potjo, mi ni bil več naklonjen. Nekateri kmetje so me sovražili. Mislim, da je bilo to leta 1937, ko so me zaprli, prav tako pa tudi Kun- steka in Korošca. Na žandar- meriji v Ptuju so nas vklenje- ne privezali k nogam od miz. Ležali smo na golih tleh. Bili smo zaprti tudi več tednov v Ljubljani in v Mariboru. V teh letih preganjanja sem se seznanil z Anko Arbajterje- vo, šiviljo v Ptuju, doma iz rev- ne haloške družine. Bila je na- prednega mišljenja. Bolele so jo socialne krivice, zato se je bo- rila proti njim. Leta 1938 sem se z njo poročil. Toda že prvi dan po poroki so me spet za nekaj dni zaprli. Anka mi je bila pri političnem delu v veli- ko pomoč. Sama je bila aktivna v delavskih organizacijah. Ker sem bil brezposeln, me je v glavnem ona preživljala. Trdno je verovala, da bo delavski raz- red prej ali slej zrušil kapitali- stično in ustanovil socialistično družbo. Po poroki sem se naselil v Ptuju. KP me je zadolžila, da se povežem z dijaško mladino. In res sem našel v Mitju Voš- njaku in Zvonku Sagadinu vez z napredno mladino. V skojev- skih vrstah so bili tedaj še po- leg omenjenih: Sergej Vošnjak, Štefan Kuhar, Mirko Bagar, Marko Rems. Mica Cadež, Na- da Pfeifer, Meta Gosak, Majce- novi dekleti, Nada Kafol, Nada Praprotnik in še nekateri. Vsi so se posebej izkazali v boju proti hitlerizmu. Na zborovanjih mladine so nastopali kot govor- niki in diskutanti. Mirko Bagar je ob neki prireditvi v gledali- šču tako sijajno govoril, da se je dvignil iz lože mestni župan in ga prekinil. Mladinci so raztresali narod- noobrambne letake ter v nočeh s terom pisali parole po zidovju in cestah. V šoli so širili mate- rialistični svetovni nazor. Pove- zovali so se z delavsko mladino. Med aktivnimi mladinci je bil privatni dijak Franc Glavni^, ki j« itanoval v muzeju. Tam j< imel dolge mesece tajno tiikar* no KP. V protihitlerjevskih akcij alj ge je posebno izkazal Franc Je, za, ki mu je dobro teklo pero in je pisal odlične članke. Jez^ me je večkrat obiskal na domu. Povedati moram, da je bil kr, ščanski socialist, a za politični program KP. Kot član mestnega komiteja KP sem poznal delo v drugih mestnih celicah. Zelo močna je bila celica v železniških delav> nicah. Tam sem imel največ sti« kov s Krambergerjem in Rudi, jem Znidaričem. Aktivni so bi, 11 nekateri trgovski in obrtniški pomočniki, ki sta jih vodila Mir, ko Koželj in Franc Peršon. Ko, munist je bil tudi mizar Matja- šec, komunistom pa naklonjena uradnika Gabriel in Dornanjko ter še nekateri. Veliko sem delal z izključe, nim dijakom Jožetom Kogojem in njegovim bratom Dacijern ter z dijaki Nado Kafovo in nje- nim bratom Markom ter Radi, mom Visenjakom. Moje zveze so tekle še na deželo k Jožetu Lac, ku v Novo vas pri Ptuju in \ Mihu Arbajterju v Cirkulanji kjer sem bil večkrat na sestan- kih. Pomagal sem pri raznih akci. jah, ki jih je organizirala KP Udeležil sem se zborovanja opo zicije leta 1935 v Ljutomeru kjer je govoril Kerenčič in kjei je prišlo do krvavega spopada z orožniki. Takrat so hoteli vkleniti tudi mene, a se jim n: posrečilo. Tedaj in še večkrat sem moral v ilegalo, da me niso našli, ko so lovili komuniste. Kolikor je bilo mogoče, sen^ pisal tudi v naprednem duhu kot dopisnik Večernika, kamor me je spravil Potrč, ki je bi! tam novinar. Nekaj člankov sen napisal za Ljudsko pravico ii za Mlada pota. Veliko časa sem porabil za pridobivanje naroč nikov za naše liste. V. R. (Nadaljevanje prihodnjih RADA SEM DOMA Jaz sem bila še bolj mala deklica in so moji starši postavili novo hi- šo za nas. Stoji tik ob cesti. Pred hišo imamo vrt, kjer vse lepo raste. Pridelamo dovolj zelenjave za ku- hinjo. Pred našo hišo se razprostira polje, za poljem je gozd. Ta gozd je zelo koristen, ker tukaj rastejo borovnice. Mi otroci jih vsako leto hodimo nabirat, ko mine šola. Vsi smo črni okrog ust. Nekateri se še bolj namažejo, da se jim ljudje smejejo. Polne lončke borovnic no- simo domov. Rada sem doma, ker Imamo nov dom in ker je pri nas tako lepo kot nikjer drugje na svetu. Vprašam vas, kaj bi bilo, če ne bi imela do- ma in če ne bi imela svojih dobrih staršev? Draga Alenka! Na kratko sem ti opisala svoj dom. Nimam več časa, ker so se počitnice že pričele in sem šolsko torbico spravila v omaro. Prav lepo te pozdravljam. Cvetka Zorko, Podgorci Cvetka! Hvala ti za pismo, ki sem ga prh jela že v začetku počitnic in a kljub temu objavljam. I Tista pesmica, ki pravi »O mej, preljubi, dragi dom!«, je bila zap« tudi v tVO>.~» i«. bro vam je pod novo streho. Ptir voščim vam in iz srca želim, da ša sreča ne bi bila nikoli skaljena. 1 Šolska torbica pa se ti je med pOi čitnicami gotovo dobro odpočila il te sedaj spet vsak dan spremlja J šolo. Mnogo uspeliov pri učenju 1 želim. j ALENKA j IMAM ZBIRKO Vsak človek ima kako veselje. So larji zbiramo različne reči: znamk« razglednice, slike na škatlicah 21 vžigalice, slike športnikov in film sikh igralcev, slike avtomobilov ll živali. Rudi in Igor z"birata žužel ke. Tudi jaz sem dobila veselje zi zbiranje razglednic. Zanimam • samo za take, kjer so slike raznil krajev in pokrajin. Najbolj všeč f mi barvne fotografije. Mo Slovenci imamo mnogo lepil razglednic naših krajev, jezer, gor in morja. Turisti jih kupujejo il pošiljajo v tujino. Moja zbirka še ni velika, ker p nas dobimo malo pošte. Nekaj ral glednic sem dobila pri sošolkah. Za menjale smo jih z znamkami. M« ja učiteljica mi je tudi prinesla v« lepih razglednic in upam, da jih i še. Doma imam majhen kovček, katerega zlagam razglednice. K bom sama zaslužila svoj denar, I bom kupila velik album. Moj brat Ivan bi zelo rad in« vse moje razglednice. Ne dam la nobene. On bi vse porazgubil. Moja mama bo pozimi sešila lej škatlico iz razglednic. Za škatlico • dobre drugačne razglednice in I treba, da so barvne fotografije kri jev in mest. S svojo zbirko razglednic Imai mnogo veselja. Želim, da bi jo tem šolskem letu zelo povečala. Alenka! Ce moreš, mi pošlji kal šno razglednico na moj naslov. Mariia Stager Vičanci 71 Marija! Tvojo željo sem izpolnila in ti * res poslala lepo razglednico z bar no fotografijo starodavnega meS Ptuja. Take prav gotovo še nirni in jo boš rada spravila v tisti m< kovček. Pozdravljam te. ALENKA JESENSKE NOVICE Po nebu oblaki hitijo in ptice letijo na jug, ljudje se v trgatvi mudijo, že kmetic pripravlja si plug. Učenci se v šoli učijo, spet knjige potrebne bero, pastirji pri ognju sedijo, veseM kostanje jedo. Koruza že skoraj bo zrela, krompir je že spravljen v klet, na polju dovolj je še dela, ozimnico moramo imeti. Alenka, spet ti pošiljam pesmi< Ce ti bo ugajala, jo objavi! Jožek Kosif Sodind Ježek! Ne zameri ml, če kar ne mor* verjeti, da je ta pesmica zares tV samostojno delo. Prelepa je. Ce J si jo resnično ti sam spesnil, pot' te občudujem, kajti v tebi živi pesnik. V pravilne kitice si ^ preprosto smiselno pripoved, ki J ločilno ustreza naslovu. Cudo^ pesmica! Jožek! Veseli me tudi to, da si J poslušal in poslal to drugo pesrn" ki je še več vredna kot prva. i Pesmicam, NASIM PISMOM meni ostani zvest! , ALENK> Predavanje Delavske univerze v ponedeljek, 30. septembra, bo ob 18.30 v dvorani občinske skupščine v Miklošičevi ulici PREDAVANJE, ponazorjeno z diapozitivi »O POTOVANJU PO ŠPANIJI« Občani, vljudno vabljeni! Odbor Tudi v nižji glasbeni šoli v Ormožu uspešen start v novo šolsko leto O delu in uspehih nižje glas- bene šole v Ormožu ter nasploh o ormoških glasbenikih smo v zadnjem času že precej poročali. Danes lahko napišemo le to, da so tudi v nižji glasbeni šoli uspešno pričeli novo šolsko leto. Letošnji vpis 40 novih učencev kaže, da v Ormožu ni strahu zaradi pomanjkanja mladega glasbeno nadarjenega in v tej smeri izšolanega kadra. V tem šolskem letu so odprli tudi pred- šolski oddelek ali »glasbeni vr- t^c«, kot ga včasih tudi imenu- jemo. Namen tega predšolskega oddelka je predvsem v tem, da se mali bodoči glasbeniki prvič v osnovah glasbenega pouka se- znanijo z najrazličnejšimi glas- benimi instrumenti in s pomočjo svojih učiteljev ugotovijo, za kateri glasbeni instrument ima- jo največ veselja in seveda glas- benega daru. Kot je povedal ravnatelj nižje glasbene šole v Ormožu Alojz Krajnčan, v ta predšolski oddelek še vedno vpisujejo nove učence, ne glede na to, da se je šolsko leto že pričelo. Starši, ki želijo izpolni- ti svojim malčkom njihove mu- zikalične želje in jim omogočiti ustrezno glasbeno izobrazbo, se naj s svojimi otroki čimprej oglasijo v ravnateljstvu nižje glasbene šole v Ormožu, kjer bodo uredili ustrezne formalno- sti za vpis. J. S. RAZGOVOR Z JAKOBOM EMERSICEM, BIBLIOTEKARJEM V PTUJSKI STUDIJSKI KNJIŽNICI Živlfenie med knjigami Ce se spomnimo tja daleč, ko smo se prvič zaznavno srečali s knjigo, ki nam je, kot pravi- mo, najboljša prijateljica, je ta spomin vsekakor lep in nepoza- ben. Zakaj? Predvsem zaradi te- ga, ker smo takrat razen svoje doživljajoče vsakdanjosti in la- stne domišljije spoznali še neki drugi nov svet, ki nam ga je razkril avtor našega prvega prebranega knjižnega dela, na drugi strani pa tudi zato, ker smo se takrat počutili, da smo zares s pridom uporabili trdo prizadevanje naše učiteljice, ki nam je v prvem razredu osnov- ne šole prvič razkrila skrivnost- ni svet pisane besede in življe- nja okoli nje. In kakšen je ta skrivnostni svet? O tem nam bo znal prav gotovo veliko zanimivega pove- dati Jakob EMERSIC, bibliote- kar v ptujski študijski knjižni- ci. Ko sem ga pred nedavnim obiskal v njegovem delovnem ambientu, sem ga našel skoraj do glave založenega z debelimi knjigami in globoko zatopljene- ga v statistične podatke, ki jih žal zahteva tudi knjižničarsko delo. Ne da bi se bil Jaka zave- dal, kam pes moli svojo taco, sem mu v povsem nedolžnem razgovoru postavil svoje prvo vprašanje, kdaj in kako se je odločil, da bo postal resnični »knjižni molj«, kot ljudi njego- ve vrste včasih najrajši imenu- jemo. Povedal mi je, da je bila to že njegova dolgoletna želja, ki jo je nosil v sebi vse do ta- krat, ko je v osnovni šoli dodo- bra spoznal in osvojil skrivnosti pisane besede. To željo je po- zneje v gimnazijskih letih in med študijem na filozofski fa- kulteti v Ljubljani, kjer je kon- čal smer svetovna književnost — literarna teorija, skrbno in sistematično izpopolnjeval in jo vodil k svojemu želenemu cilju, ki ga je dosegel z zapo- slitvijo v ptujski študijski knjiž- nici. Na vprašanje, kako se počuti v svojem poklicu, ki je najte- sneje povezan z življenjem med knjigami, mi je Jaka odgovoril, da je v tem delu našel samega sebe, da pa je na drugi strani neopravičen očitek, ki ga marsi- kdo v šali ali pa zares izreče na račun dela v knjižnici: »Kaj, vi knjižni molji, splesneli boste med knjigami — lahko je vam ...« Delo v knjižnici zahte- va mnogo administrativnega de- la in pogovorov z bralci, ki ob prihodu v knjižnico mnogokrat ne vedo, kakšno knjižno delo pravzaprav želijo in potrebujejo pri svojem študiju, ali pa tudi ob želji, da bi se ob leposlovnem čtivu vsaj za trenutek odmak- nili svoji enolični vsakdanjosti. Njegovi najpogostejši obiskoval- ci so gimnazijci in dijaki dru- gih šol. Seveda prihaja v knjiž- nico tudi precej starejših ljudi iz Ptuja in iz njegove bližnje in tudi daljnje okolice. Med njimi je tudi precej kmečkih ljudi, ki redno prebirajo knjige tudi s težjo — povsem študijsko vsebi- no. Jaka je že dodobra spoznal svoje bralce in njihove želje ter jih v tej smeri z zanje primer- nim čtivom tudi izpopolnjuje. Pri svojem dosedanjem delu je ugotovil, da starši in tudi peda- goški delavci v šolah še vse pre- malo skrbijo, da bi mladina bolj pogosto jemala v roke knjige ter se na osnovi tega splošno ter strokovno izpopolnjevala. Ptuj kot mesto nam nudi še vse pre- malo »duševne hrane«, in žal še tiste, ki jo imamo, ne znamo dovolj koristno uporabiti. Mla- de vse preveč srečujemo v go- stilniških prostorih, ki jih je iz dneva v dan več. Zal dobiva tu- di ptujski narodni dom, ki smo mu obetali svetle perspektive na kulturnem področju, vse pre- več gostilniški značaj. Se in še sva kramljala z Ja- kom, ki mi je govoril o nepre- cenljivih vrednotah pisane be- sede. Enotno sva ugotovila, da so manjše študijske knjižnice še vedno preveč zapostavljene. Nekatere bogatejše občine do- bivajo v svoje knjižnice brez- plačne primerke novo izdanih knjižnih del, ptujska občina in njena študijska knjižnica tega žal nista deležni... Jakob EMERSiC je svoj čas kot gimnazijec in študent pisal tudi pesmi in prozna dela, ki jih je objavljal v naših literar- nih revijah. Tematika njegovih stvaritev je bila predvsem pro- testnega značaja, proti vojni in nasilju v svetu. Tudi danes pro- testira proti vsemu, kar zavira razvoj kulture v našem starem Ptuju. Ptujska študijska knjižnica in življenje med njenimi več kot 45.000 knjigami je zares nekaj nevsakdanjega. To življenje je odmaknjeno od razvpite vsak- danjosti in jo popestruje le šu- menje deroče Drave, ki teče tik pod okni te morda še vedno pre- malo obiskane ptujske kulturne hiše. J. S. S PRIKOLICE JE PADEL Jože KRANJC iz Zg. Partinja št. 111 je stal na prikolici traktorja, ki ga je upravljal traktorist Franc BABSEK na Poljski cesti. Kranje je na prikolici zgubil ravnotežje ter padel pod njo. Kolo prikolice mu je zdrobilo nogo in so ga prepeljali v bolnišnico. KONJI SO SE USTRAŠILI Voznica konjske vprege Marija LORBER iz Grušove št. 19 Je z vo- zom zadela v obcestni kamen v Za- markovl. Pri tem so se ji konji tako prestrašili, da jih voznica ni mogla več obvladati. Pognali so se v dir, voz pa je zadel še v drugI obcestni kamen, pri čemer se je prevrnil. Ob padcu z voza je voz- nica dobila telesne poškodbe in so jo odpeljali v bolnišnico. HUMOR * »Egon je najbolj nesramen človek, kar sem jih srečala do- slej,« se jezi Barbara med po- menkovanjem s prijateljico. »Zakaj?« »Trdno sem se odločila, da mu bom dala košarico, toda pomisli, sploh ga nisem mogla pripraviti do tega, da bi me zasnubil.« * Atrakcija nekega cirkusa je bila točka s sloni. Neki novinar je nato intervjuval krotilca. »Kako ste pravzaprav prišli na idejo, da ste začeli dresirati slo- ne?« »To vam lahko povem. Začel sem z bolhami, nato pa sem po- stal kratkoviden...« * Prijatelja se pogovor jata o ju- tranji telovadbi. »No, kako je s tvojimi vajami oziroma shujsevalno telovadbo? Ali se že dotakneš prstov na no- gah, kadar se nagneš naprej?« »Ne, dotakniti se jih ne mo- rem,« toži prijatelj, »toda zdaj jih že vidim.« * Skot reče svoji ženi, ki gre s sinčkom nakupovat: »In ne pozabi, da snameš fantu očala, kadar ni kaj pametnega videti.« VAŠE ZDRAVJE . Maline lajšajo vročico, če da- jemo njihov sok bolnikom — seveda pomešanega z vodo. Pri zdravih ljudeh pa poživljajo delovanje črevesja. Ribez je treba uporabljati s premislekom. Obilni odstotek sadne kisline, ki je v njem, po- spešuje iztrebljanje, če pa ga uživamo v preveliki meri, na- stane v telesu splošno nerazpo- loženje. V zmernih obrokih so ribezove jagode eno izmed naj- boljših čistil za kri. V Makolah še ne gradijo nove šole Zadnje priprave in akcija za začetek gradnje in adaptacije šole v Makolah me je privedla tudi v ta kraj. Mislil sem, da so z deli že začeli, ker je bilo tako tudi predvideno. Toda ko sem potrkal na vrata zbornice šole v Makolah in prijel za kljuko, sem zaslišal glas: »Ja, če ne bo- ste našli tega načrta, letos ne boste dobili lokacijskega dovo- ljenja.« Ko smo vstopili, smo izvedeli, da do ponedeljka res še ni bilo izdano lokacijsko dovoljenje za gradnjo prizidka osnovne šole v Makolah. -b Naš posnetek prikazuje osnovno šolo v Makolah, ob kateri naj bi zgradili prizidek, stari del pa adaptirali. Stran 7 TEDNIK — petek, 27. septembra 1968 Stran 7 Eduard H. Steenken Popolnoma presenetljivo Najino poznanstvo sega daleč nazaj. Prve trgovske uspehe sva dosegla kot potnika kmalu po vojni. Ko sem ga videl, kako je ponujal električne grelce, kako je žarel, kako je poudarjal, da ,veruje vanj' (ne morda v lju- bega boga, marveč v grelec), sem že slutil njegov vzpon. Vendar nisem vedel, da se je v dvajsetih letih prignal do ge- neralnega direktorja. Sedaj se mi je razkrilo. V zadregi sem stopil v njegovo veliko hišo v slogu »sončnega bungalova'. »Haha,« se je smejal, »tega seveda še ne pozna!« Pritisnil je na vzvod in hiša se je pričela sukati. »Vselej se postavi v naj- bolj sončno lego.« Prišel sem v prostor, ki je bil videti vijoličast laboratorij. »Bova kaj popila?« je vprašal pokroviteljsko. »Se še spominjaš...?!« »Seveda, to je bilo takrat.« Opazil sem, da se noče spo- minjati slabih časov. Tla so se tiho stresla in bar se je dvignil iz njih. Vstal sem. »Haha, pri meni ni več treba vstajati, vse aparate imam v hi- ši,« se je smejal. Govoril je v prav majčken mikrofon. Sunil je z brado proti meni: »Dva ros- sija, sifon, ali...?« Pokimal sem. Razločno je re- kel: »Dva rossija.« Neka jekle- na ročica je pričela škripati, krom je blestel, potem so se po- maknili k nama kozarci in ste- klenice na pladnju. »Presenetljivo.« sem rekel. »Seveda ni poceni,« se je sme- jal. »Rad verjamem.« Pomične stopnice so naju od- peljale gor. Naproti nama je stopila njegova žena. Videti ji je bilo, da se dolgočasi. »Dve uri sem telefonirala,« je rekla in se šobila. Potem se je nenadoma nasmehnila in mi po- molila roko. Najbrž sem jo pre- več krepko stresel, ker je vzkliknila in rekla: »Poklicali ste Roboto.« Nisem razumel, odkimal sem. Prijatelj mi je razložil pomoto: »Na prstanu ima majhno signal- no napravo za Roboto, svojo so- barico. Tamle gre, sam jo boš videl.« Pred menoj je stal robot žen- ske vrste s porcelanasto glavo in čedno počesanimi lasmi. »Bi- la je pomota,« je rekla prijate- ljeva žena Roboti, »ker pa ste že tu, mi prinesite, prosim, ko- lonjsko vodo, glava me boli.« Robota se je vrnila s hišno le- karno. »Presenetljivo,« sem rekel. »Kajpada stane nekaj male- ga,« se je smejal. »Da,« je poudarila hišna go- spodinja, »Robota je bila dra- ga. V hiši imamo vse aparate.« Pili smo kavo, ki jo je izje- moma pripravila gospodinja sa- ma, gostu na čast ~ kot je po- vedal prijatelj. Potem smo se g'°dali. Nisem vedel, o čem naj govorim, onadva menda tudi ne. >.f-[m, potreben nam je dru- žabnik « »Kakn ,..?« sem zajecljal. »Človek za zabavo, haha.« Go- voril je v svoj prstan in kma- lu se je prikazal robot v fraku, potegnil iz žepa karte, se meke- tajoče zasm.ejal in nam povedal anekdoto o Einsteinu. »Kajne,« je rekla ona, »taka- le zabava je bolj osebna kot te- levizija. Hkrati nam prihrani nepotrebno trošenje duševnih sil.« »Presenetljivo,« sem vzkliknil. »Seveda stane nekaj malega, haha,« se je smejal on. »Hiša je morala mnogo po- žreti ...?!« sem rekel prijatelju. »Prav toliko, kolikor sem pri- hranil pri davkih, haha.« se je smejal. Tudi njegova žena se je smehljala. »Presenetljivo,« sem zaklical. Tla so se nagnila, stene so se razmaknile, s smešnim izrazom strahu sem se trdno oklenil svo- jega sedeža. »Samo na teraso se peljemo,« je rekel prijatelj. Potem smo gledali vrt in samotnega fanta, ki je streljal vrane. »Moj sin,« je rekel prijatelj, »dolgočasi se. Tega ne moreva razumeti.« 2ena pa: »Vse ima, prav vse aparate, a se dolgočasi.« »In s kakšno težavo mu na- bavljamo vrane ob tem letnem času,« je povzel prijatelj. »S težavo?« »V okolici jih ni več,« je re- kel, »moj sin je že vse postre- lil. Tele vozijo z mojim helikop- terjem iz Turčije.« »Presenetljivo,« sem vzklik- nil, »turške vrane!« »Seveda to nekaj stane, haha,« se je napihnil. »Kje so stari prijatelji?« sem vprašal. Kaj je z Lithyjem pa s Ferdinandom?« »Prijatelji?« Pogledal me je brez razumevanja. »Stolček ge- neralnega direktorja zasedeš le z nenehnim trdim delom. Za prijatelje ni časa, morda le za nekatere, ki nam utegnejo ko- ristiti.« »Hm,« sem rekel čez čas, le da bi sploh kaj rekel, »mar nisi imel tudi hčerke?« Oba sta molčala. Pa ne, da sem zinil kaj neprijetnega? Po- gledal sem ju. On si je otrl če- lo: »S hčerko imava smolo,« je potem pričel, »nekega dne je odšla, kar preprosto...« »Kar preprosto proč,« je od- mevala ona. »Aha,« sem rekel. »Proč, pomisli, v nekakšno poljedelsko zadrugo ali kakor se že temu pravi. Hotela je zo- pet živeti, pomisli, živeti, ha- ha.« »Morda si je želela nekaj sve- žega zraka in malo izpremem- be,« sem rekel. »Sveži zrak,« me je prekinil, »počakaj.« Pritisnil je na gumb in takoj so se odprla okna, pri- jeten vetrič je zavel okrog nas. »No...?« »Presenetljivo in čudovito,« mi je ušlo. »To je naš najdražji aparat,« je razlagal, »lahko dobimo zrak z Riviere, vetrič iz Ženeve, se- verozahodnik s Helgolanda.« »Popolnoma presenetljivo...« sem rekel in mislil na njegovo hčerko. »Seveda stane nekaj malega, haha,« se je smejal. »Stane,« je zamrmrala gospo- dinja, se malo sklonila in pri- tisnila na svoj prstan. »Robota, prinesite mi hišno lekarno...« Potem se mi je nasmehnila: ^Glava me boli.« Neasfaltirani adsek na cesti Ormož-Ljutomer !}odo asfaltirati Vožnja preko Litmerka je prijet na posebno v jeseni, ko zori grozdje ($'9to: & Kosi) Na odseku od Ivanjkovec do Pavlovec pripravljajo cestišče za asfaltiranje. Končno bo odprav- ljen ta kamen spotike. Prav smešno se zdi tujcu, ki se pripe- lje v ormoško občino in naleti na vožnji proti Središču ali pro- ti Ljutomeru na odseke asfalta, ki mu zopet sledi makadam. Ne- hote pomisli, ali res ni sredstev za ureditev tako pomembnih cest, kot sta ti dve. Ves kaže, da bo cesta od Ormoža do Ljutome- ra slej ko prej le asfaltirana. Kako dolgo bomo čakali in ka- ko dolgo bodo prosjačili Ormo- žani in Središčani za asfalt na odseku njihove ceste, je še vpra- šanje. Znano je, da republiški cestni sklad mačehovsko deli sredstva za ureditev republiških cest na tem področju. Zaradi pripravljalnih del je promet preusmerjen prek Lit- merka. Vožnjo po ozki in slabo vzdrževani cesti blaži pogled na vinorodne predele teh krajev, ki se kopljejo v jesenskem soncu. Predvsem so vabljivi pogledi na z grozdjem obložene gorice. Vaše zdravje Kai ie živčnost? Živčnost v vsakdanjem pome- nu besede ima tako pri odraslih kot pri otrocih isto osnovo. Na- loga živčnega sistema je spreje- mati tako zunanje vtise in draž- ljaje kot dražljaje znotraj orga- nizma ter odgovarjati nanje. S tega stališča je treba sleherno »živčno« manifestacijo jemati kot vprašanje »razmerij«. Jasno je, da tudi povsem normalen organizem reagira kdaj pa kdaj »živčno« na prijetne ali nepri- jetne pobude, vendar ne prehu- do. Drugače pa je, če imamo opraviti z organizmom, ki »živč- no« odgovarja na skoraj nor- malne pobude, kakršne večina ljudi iste starosti mirno prene- se. Med tema dvema tipoma lju- di je seveda cela vrsta inačic. Vsaka živčna manifestacija je odvisna od človekovega ustroja in od pogostosti in moči dražlja- jev. Stvar je — kot rečeno — podobna pri otrocih in pri od- raslih. Pri otrocih je nadvse po- rnembno dejstvo, da njihovo Življenje skoraj popolnoma vo- dijo, uravnavajo in nanj vpli- vajo starši. Otroci so odvisni od Osebnosti staršev, njihovega "^-sčaja, notranjega ravnotežja in vzgoje. Zal so živčni otroci v veliki večini potomci živčnih staršev, ki potemtakem prena- •^o svojo živčnost na otroke tudi tedaj, ko se skušajo obvla- dati. Vsak otrok, posebno pa še živčen, potrebuje veselo okoli- co, v kateri se razpoloženje staršev prehitro ne menja. Star- ši ne smejo otrok ostro kazno- vati, takoj nato pa jih vzeti v naročje in jih tolažiti. Otroci morajo imeti red pri spanju in pri jedi, učiti se morajo z ve- seljem in vedno, čimveč morajo biti na prostem, čimveč morajo biti v družbi vrstnikov ali ne- koliko mlajših otrok, v igri in zabavi morajo uživati določeno svobodo. Te dejavnosti morajo potekati v okoliščinah, ki niso preutrudljive in prezahtevne za otrokovo starost. Ko pa je po- skrbljeno za to, jih starši ne smejo kar naprej opominjati in utesnjevati. Otroci naj gredo v vrtec ali šolo čimprej, ko je mogoče, ker jim tako prihrani- mo nesporazume z vzgojitelji ali učitelji kakor tudi z vrstniki v vrtcu ali s sošolci. Pri tem starši ne smejo sočustvovati z otroki ali pa poudarjati njihovih more- bitnih pomanjkljivosti. Ce zdravnik tako meni, je po- trebna tudi kakšna pomirjeval- na kura. Včasih — če gre za ne- ugoden vpliv družinskega živ- ljenja — pa je dobro, čeprav je to na videz kruto, da otroka za nekaj časa oddaljimo iz običaj- nega okolja. _ Fiimslortnikov v pogledu organizacije, potem na- mera črnopoltih ameriških športnikov, da bodo igre bojko- tirali; to bi lahko imelo vidne posledice zlasti zavoljo možne abstinence v.seh afriških šport- nikov Potem demonstracije do- mačih študentov, ki so zahtevali in še zahtevajo odpoved iger, in ne nav.sezadnje zapleten politič- ni položaj po okupaciji Češko- slovaške, ko so napovedali boj- kot olimpijskih Iger skandinav- ski športniki. Vse te možnasti v glavnem ne obstajajo več in vse večje šte- vilo športnikov, ki prihajajo v Cludad Mexico, prizorišče leto- šnjih olimpij.skih iger, z v^eh koncev sveta, so garancija, da bomo doživeli največje olimpij- ske igi e doslej, največje po ude- ležbi nad 7000 športnikov, naj- večje pa tudi po dosežkih šport- nikov, ki so se na to prireditev izredno marljivo pripravljali. Do olimpijskih iger je še 16 dni in športniki vsega sveta upajo, da se do takrat ne bo zgodilo nič takega, kar bi lahko onemogo- čilo njihovo največje slavje, na katerem se zberejo vsaka štiri leta. TV sjjored NEDELJA, 29. septembra 9.30 Kvintet Pleško in trio Franca Delčnjaka 10.00 Kmetijska oddaja 10.45 Jesenske spremembe 15.00 Po- navljamo za vas 15.30 Športne re- portaže 16.30 Košarka: Trešnjevka — Crvena zvezda 18.00 TV kažipot 18.20 Osa 18.50 Cikcak 19.05 Pot v začetek 20.00 TV dnevnik 20.45 Vijavaja 20.50 Večer solidarnosti 21.50 Športni pre- gled 22.20 TV dnevnik, PONEDELJEK, 30. septembra 9.35 TV v šoli 10.30 Ruščina 11.00 Osnove splošne izobrazbe 14.45 TV v šoli 15.40 Ruščina 16.10 Angleščina 16.45 Madžarski TV pregled 17.00 Po- ročila 17.05 Mali svet 17.30 S poti po Mehiki 17.55 Po Sloveniji 18.20 Pro- pagandna medigra 18.25 Niti dva otroka nista enaka 18.50 Reportaža 19.20 Sprehod skozi baletne in anti- baletne oddaje 19.55 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.30 Vijavaja 20.35 Zdeslav Skowronski: Uredba 21.30 Carl Ma- ria von Weber: koncert za klarinet in orkester 21.44 Poročila. TOREK, 1. oktobra 9.35 TV v šoli 10.35 Angleščina 11.00 Osnove splošne izobrazbe 14.45 TV v šoli 15.40 Angleščina 16.10 Osnove splošne izobrazbe 16.40 Fran- coščina (do 17.10) 17.35 Risanka 17.55 Znanost in mi 18.35 Torkov večer 19.05 Obisk pri sosedih 19.55 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.30 Vijavaja 20.40 Smo ljudje ali kaplarji--Benny Bailey kvartet na jazz festivalu v Ljubljani — — Poročila. SREDA, 2. Oktobra 9.35 TV V šoli 17.05 Madžarski TV pregled 17.20 Rezerviran čas 19.10 Zabavno glasbena oddaja 19.45 Cik- cak 20.00 TV dnevnik 20.30 Vijavaja 20.35 Na rob zapisnika 21.30 Ekran na ekranu — oddaja TV Zagreb 22.30 Poročila. CETETEK, 3. oktobra 9.35 TV V Šoli 10.30 Nemščina 11.00 Angleščina 14.45 TV v šoli 15.40 Nem- ščina 16.10 Osnove splošne izobraz- be (do 16.40) 17.10 Poročila 17.15 Tik- tak: Sanjica 17.30 Cirkus 18.00 Po Sloveniji 18.15 Propagandna oddaja 18.20 Koncert zbora Iz Postojne 18.45 Kalejdoskop 19.05 Pri »Londonu« 19.45 Cikcak 20.00 'TV dnevnik 20.20 Ob 25-letnici zasedanja zbora odpo- slancev slovenskega naroda v Ko- čevju 21.00 Vijavaja 21.05 Saga o Forsytih 21.55 Kulturne diagonale 22.55 Poročila. PETEK, 4. Oktobra 9.35 TV v šoli 11.00 Osnove sploš- ne izobrazbe 11.30 Francoščina 14.50 TV v šoli 16.10 Osnove splošne Izo- brazbe (do 16.40) 17.45 Pustolovščina na Atlantiku 18.20 Mladinski koncert 19.05 Brez parole 19.35 Niso samo ro- že rdeče 19.55 Cikcak 20.00 TV dnev- nik 20.30 Ljutomer pred slaviem 20.40 Vijavaja 20.45 Celovečerni film - Poročila - Simfonični kon- cert. SOBOTA, 5. oktobra 9.35 TV v šoli 18.15 Poročila 18.20 Kotalkarska revlla v Velenju 19.20 Sprehod skozi čas 19.45 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.30 Vijavaja 20.35 Opa- tija 68 22.05 Humoristična oddaja Vase Popoviča 23.00 Propagandna oddaja 23.20 Opatija 68. Kino buckovci: 29. sept. ameriški barvni film kraljica colorada. gorisnica: 28. in 29. septembra ameriški film od TU do večnosti. kidričevo: 28. in 29. septembra ameriški barv- ni film na svidenje, charlv. 2. in 3. oktobra ameriški barvni film močneje od slave. ljutomer: 28. in 29. septembra italijanski film gospe in gospodje; 2. In 3. oktobra ameriški film odred smrti. ptuj: 27., 28. in 29. septembra španski barvni film jastreb iz ca- STILLE toma^ pri ormožu: 29. septembra španski film pevec potepuh. velika nedelja: 28. septembra ameriški film voj- na PROTI gangsterjem; 29. septembra ameriški film člo- vek z mečem. zavfp: 29. septembra italijanski film nor- mani. ptuj: 27. seotembra ameriški barvni film vrnitev revolverasev; 28. In 29. septembra španski barvni film JA9TFEB iz castille: 1. in 2. oktobra angleški barvni film povečava; 3. oktobra angleški barvni film othelo. za prleškega Lujzeka Ii pritožne knlge puCitnlSkega du- ma »Aluminij« v Crikvenlci. Ce gllh Je že tota urlaubarska se- zona za namt se nam lehko po mor- ji, peskovi plaži no malo oblečenih dvonožnih ribicah samo še sline ce- dijo, mo van gnes še fseeno skuša z enln tokin turistlCnin ocvirkon zabelti. Letos boj prta kunci tote počit- niške sezone me je pot tak malo službeno maio privatno zanesla tUdI v počitniški dum Aluminij v Cri- kvenicl. Vete ko moren pofsodik nos poleg meti nu ga v fsoko lukjo fteknotl, tak sen te malo polukna tudi v tisto pritožno knjigo totega urlaubarskega duma. Ze na prvi stroni sen najSa tak precik dol)ro obdelane turistične vtise. Pa poslii- šajmo, ke so napisali dobro razpo- loženi turisti: Vse vredi. Vremen vun za vraga. Eksplozije so preveč pogoste. Smr- dliva obednica, še posebno večer. Nemci preklijajo našo mladino, ki bi rada plesala. S krompiron se v toten dumi ne špara, cene alkohol- nin pljaCan bi lehko bile primerne tiidi za srmačke ino.šje naših delaf- cov. Zakaj se cene ne vrnejo nazaj na zlote tetkine cajte. Vuro za spaje in potrežbo v gostilni bi lehko pre- meknoli no podukšall do punoči. Šelote posebno paradajzove bi lehko bilo malo več. TUdi za naše delafce dostikrot stali pecivo, Nemci pa ga lehko žerejo. kejko jln je mila vo- la. Ce nemški turist dobi kost, jo pošle nazaj v kiihjo in dobi meso, če pa naši delafci gverajo kost, do- bijo še eno fcoj. Za tiste, ki pridejo brez ženske prikolice, bi lehko na- redil en mali slodkl kotiček. Na pla- ži bi lehko drgoč postavli tudi tuš no utice za preobloCenje, tak kak Je to bilo negda za cajte naše store dobre TETKE. Cigaretlov bi lehko meli več vrst — tiidi naše pristne slovenske. Tiidi domača žganica ne bi bila nič preveč. Zakaj na terasi nega več miz, ke bi lehko tan fčosih korte špilali? Tudi s totimi ležalni- mi blajami je en vejki križ, najboj- še bi bilo, če bi si Jih tujci kre sebe prnesli te ne bi trebalo našin do- močin pomorcon že viitro zarana hoditi tote blaje rezervirat. Ob kun- ci vsoke Izmene bi lehko naredil eno poslovilno veselico z ženskin sloCejon ali strlptizon, kak se to malo boj lepo Cuje. Zakaj nega na mizi malo več prleških speclalitet, kak so: luk, domoči kriih no gibon- ce — samo od krompira se tiidi na morji žmetno živi. NANDI se naj driigič zabronl, ke nede meta okoli diima rožnih eks- plozivnih teles no amonijakovih bomb, neke bi mu bilo dobro spra- vil tudi v štampet, ke de mir okoli hiše. Kuharce no natokarce bi lehko bi- le do samskih gostov malo boj do- stopne no ne tak šigetlive. To vala še posebno za večerne viire, gdo so malo proste. Sledijo štirje nečitlivi podpisi. Prepis z malo prleškimi po- provki, overovlen od prleškega Luj- zeka. POZDROVLENI TURISTI, če gllh vas ne poznan, se mi fseeno malo smilite, ke ste mogli preživeti toki pesji dopust. Pišete, ke ste meli premalo paradajza, peciva no driigih prleških špecialltet. Skoda, ke Je tota Crikvenica tak daleč,, drgačik bi van jas lehko malo totili speclali- tet prišverca na morje. Totega bo- gega paradajza mi Je letos prece zegnililo no sen ga moga vrčti na gnoj. Jezite se tudi na nemške goste, ki so bli malo bojše postreženi. Jas van don za drugo leto pameten na- •vet. Ce te ne vete po nemSken »šprehati«, ite letos pozimi v nem- ški tečaj no drugo leto na morji v vseh oštarijah samo po nemšken guCte. Te vldli, ke te meli boj pune želodce pa tUdi koko kelnarco no kuharco lehko fčosih malo pošige- tali. Te pa lepo pozdrovlenl do drugega leta, gdo te drgoč v Crikvenicl lako- to pregajall. Lujzek Polonca iz Ptuja piše: Veš drogi Lujs, Ce si to prešjo ne- delo ne bija na tisti tekmi koscov na Gomili, ti Je lehko zlo žoh. Za tebe bi še vena že najšli koko bojši plac za sedeti, veš jas no še dosti drugih smo se mogli čista tak po pastirsko na trato doj vreči. Najbrž so prirediteli vedli, ke nan Je to tak boj pasalo, vačik bi vena še enih por miz vcoj postavli. Da ti vidiš toto zanimivo tekmovoje koscov! Gledolci no lekmovolci smo precik dugo stali okoli tiste boge na smrt obsojene trovice. Na start smo tak dugo čakali, ke smo že fsi začeli v nebo gledati, če de pribrna koki eroplon s padalcon, ki bi prnesa štartno zastovico. To Je resen hujdo, Ce si Udje ne dojo dopovedati, da je treba za fso- ko reč svoj cajt, tak tudi nemrejo dobiti fsi naenkrat gibonce no Je pač treba malo počakati, če gli celi dve vuri. Jesen je na Gomili tak lepa, ke Cloveki resen hitro cajt mi- ne. Lujs, če boš ša gdo na Gomilo, ne pozobi iti gor na razgledni stolp. Moga boš pač meti tisto korto za vstop, brez kere te niti dumu nedo spustili. Veš Lujs, gdo so mizikanti tak najboj vročo zaigrali, te sen si zmi- slila na tebe, ke bi lehko enkrat tudi mija malo zatancala. Lepo te pozdrovla Polonca iz Ptu- ja. Pozdrovlena, Polonca! Lepo si mi opisala svoje turistične doživloje na Gomili. Kaj čemo, fse pač ne gre tak, kak bi človik rad. Resen mi je žoh, ke sen se ne moga udeležiti tote prireditve, pa kaj čen, pofsodik pač nemren svojega kluna poleg držati. V toti turizem se Jas nemo preveč vtika, se boš vldla, ke ma v krotken dobla z Gomile odgo- vor na toto pismo. Lujzek TQdl Micka iz Prleklje si Je dr- goč zmlslila na mene. NAD FSE SPOŠTOVANI LUJZEK! Vidin, ke te fsi vobijo na veselice no na najrazličnejše požrtije. Pove- dati moren ti, ke sen tudi Jas od tan duma kak tisti Vidov Janez, ki ti je zodjič enkrat pisa. Tudi Jas te povobin, ke prideš enkrat k nan na toto Gomilo. Janez de ti postrega z giboncami, pri meni se lehko šmar- nice napiješ, naš sosid, ki Je tak precik vroče krvi no na aufbiks, pa te lehko malo sprcbuta no zeštiha. No saj veš, kak to gre eno za ovin: gibonce, šmarnica no auf-biks. Te lepo pozdrovla Micka iz Prle- kije. POZDROVLENA, MICIKA! Hvala lepa za tvojo prijazno va- bilo. Smarnica bi se mi še že prile- gla, tistega tvojega sosida pa si raj- ši le za sebe šparajte, ke de van fčosik tan na vaši Gomili pamet bi- strija no malo kožo obdelova. Na- piši mi še ke lepega. Lepo te po- zdrovla Lujzek Te pa srečno, no nič mi ne zamer- te. Pišite mi na antres: Uredništvo Tednika, Heroja Lacka 2, Ptuj. Samo vaš zvesti Lujzek Si ran R ILDMK — petek, 27. septembra l96Si Stran 8 V Ptuju začetek de avskih športnih iger Pretekli petek so na malem stadionu Drave odprli delavske Športne igre. Ka- ko bodo te potekale in o njihovem na- menu sm oporočaii že v prejšnji šte- vilki. Paradno vrsto nastopajočih športnikov iz ptujskih deloviuh organizacij je na stadionu pričakalo mnogo več gledalcev kot navadno Na slavnostni otvoritvi so bili tudi predstavniki skupščine občine Ptuj in družbenopolitičnih organizacij. Koračnico nastopajočim športnikom, ki 60 prikorakali na stadion, )e zaigrala fiodba na pihala DPD Svoboda Iz Ptuja. Športnikom, ki »o se razvrstili pred tribuno, in gledalcem Je spregovoril Jan- ko Kosi, predsednik pripravljalnega od- bora delavskih športnih iger. Orisal je pomen iger, dosedanje delavske igre in kako bodo potekale te, ki so jih ta dan pričeli Predvsem je poudaril velik odziv na delavske športne igre in na odobravanje v delovnih organizacijah. Nastopilo bo 73 ekip. To je v dokaz, da si delavci želijo špoirtnega razvedrila in da jih Je treba gojiti in omogočiti vsem zaposlenim Povedal Je tudi, kako in komu bodo podelili nagrade In priznanja in kakšna bodo ta priznanja. Veem na- stopajočim je zaželel veliko športnega uspeha Delavsko športne igre je odprl Franjo Reberaak, predsednik skupščine občine Ptuj. Navzoče je pozdravil v Imenu SO Ptuj in odboa'.a za pripravo proslave ob 1900-letnici mesta Ptuja, Dejal je, da bodo delavsko športna igre popestrile priprave na proslavo v jubilejnem letu. Na kratko je spregovoril tudi o pripra- vah na proslavo. Pozdravil je delavsko športne igre, ki imajo množičen značaj. Postanejo naj sestavni del časa delov- nega človeka. Nosijo naj vzgojo, tova- rištvo in krepitev delovnega elana. V času vojnih spojpadov so športniki stali v prvih vrstah. Igre naj postanejo tra- dicionalne. Takoj po otvoritvi so se pomerile eki- pe prosvetarjev, TVI iz Majšperka, Elek- trokovinairja in TGA iz Kidričevega. Pr- vi dve ekipi sta se pomerili v rokometu, drugi dve pa v malem nogometu. Takoj po začetku rokometne tekme je bilo opaziti, da mladi telovadni učitelji dobro obvladajo rokomet. Kljub temu da so Majšperčani igrali 'zelo požrtvo- valno, so prosvetarji prevzeli igro. Po lepih akcijah je žog, skoraj vedno ob- tičala v mreži. Majšperčani «o preveč igrali oa enega igralca, kljub temu da so imeli vsi priložnost metati na gol. Prosvetarji so brez večjih težav zma- gali z visokim rezultatom 20;6. Sledila je težko pričakovana tekma v malem nogometu med Elektrokovinarjem iz Ptuja in TGA iz Kidričevega. Kmalu po prvih udarcih je bilo vidati, 4a so igralci iz TGA še vedno pidvi mojstri nogometa. Izvedli so nekaj tako lepih akcij proti vratom nasprotnika, da so nevtralni gledalci že |k>stavill te za zmagovalce. To razpoloženje pa je kma- lu minilo. Elektrokovlnar je Imel bor- beno in zagrizeno obrambo. Igralci o- biambe so ostro startali na vsako ne- varno žogo in tako reševali lepe in ne- varne napade. Kljub temu da so igral- ci TGA večkrat napadli, so bile zadnje ovire obrambnih igralcev ElektroKovi- narja nepremagljive. Zgodilo se je celo prvo presenečenje. Igralec Elektrokovi- narja Kari Zafošnik je v krajših pre- sledkih dvakrat zatresel mrežo vratarja TGA — in Elektrokovinar je povedel z rezultatom 2:0. Da igrajo igralci TGA lep nogomet, Je bilo kmalu potrjeno z dvema goloma, ki so ju dosegli z lepi- mi akcijami. Rezultat 60 izenačili. V prvem polčasu se je igralcu Elektro- kovinarja Francu Mlakarju posrečilo u- kaniti nasprotnega vratarja. Tako se je prvi polčas končal z rezultatom 3:2 za Elektrokovinar. Drugi polčas je bil prav tako borben in poln lepih akcij igralcev TG.A, ki niso mogli več poslati žoge v nasprotnikov gol. Vratar Elektrokovinar- ja je bil namreč izredno hiter in po- žrtvovalen. V drugem polčasu je imel Elektrokovinar srečo še enkrat, ko je Franci Mlakar ulovil podano žogo in jo nemudoma ustrelil v nasprotnijčov gol tik za vratnico. Igralci TGA so po le- pih kombinacijah "streljali iz vseh po- ložajev, a do konca tekme niso mogli premagati obrambe Elektrokovinarja in njegovega vratarja. Tekma se je kon- čala z zmago Elektrokovinarja. Te dni bodo napravili razpored drugih tekem in tekmovanj v vseh športnih disciplinah. Športne igre ptujskih de- lavcev bodo trajale do aprila prihod- njega leta. Z. R. Prosvetarji so zmagali v rokome tu na avtoritveni tekmi delavsko športnih iger Foto: S. Kosi Radijski program OD 29. SEPTEMBRA DO 5. OKTOBRA NEDELJA, 29. septembra 1968. 6.00—8.00 Dobro jutro! — vmes ob 6.05—6.20 Poročila 6.30 Informativna oddaja 7.00—7.10 Poročila 7.20 Infor- mativna oddaja 7.30—7.45 Za kme- tijske proizvajalce 7.50 Informativna oddaja 8.00 Poročila 8.05 Radijska igra za otroke 8.58 Glasbena med- igra 9.00 Poročila 9.05 Poslušalci če- stitajo 10.00 Se pomnite, tovariši... 10.25 Pesmi borbe in dela 10.45— —12.00 Lepe melodije — vmes ob 11.00—11.20 Poročila 12.00 Poročila 12.10 Poslualci čestitajo 13.00 Poro- čila 13.15 Operetna glasba 13.40 Re- portaža 14.00 Cez hrib in dol 14.30 Humoreska tedna 14.45 Četrt ure z orkestrom Hilla Bowena 15.00 Poro- čila 15.05 Zabavna glasba 16.00 Šport- no popoldne — vmes ob 17.00 Poro- čila 17.30 Radijska igra 18.26 Melo- dije mojstrov romantike 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 »V nedeljo zvečer« 22.00 Poročila 22.15 Serenadnl večer 23.00 Poročila 23.05 Literarni noktur- no. VSAK D.4N RAZEN NEDELJE: 4.30—8.00 Dobro jutro! — vmes ob 4.45 Informativna oddaja 5.00 Poro- čila 5.30 Vremenska napoved 5.45 In- formativna oddaja 6.00 Radijski dnevnik 6.30 Informativna oddaja 6.50 Za vas 7.00 Poročila 7.25 Infor- mativna oddaja 8.00 Poročila — ra- dijski in T V spored. PONEDELJEK, 30. septembra 19G8 14.00 Poročila 14.05 Lahka glasba 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 Kre- ditna banka Ljubljana 13.00 Radij- ski dnevnik 15.20 Glasbeni inter- mezzo 15.40 Poje zbor »Slavček« iz Trbovelj 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Operni koncert 18.00 Poročila 18.15 »Signali« 18.35 »Interna 469« 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obve- stila 19.15 Pevec Nino Rotalč 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Skupni program JRT 22.00 Poročila 22.10 Ra- di ste jih poslušali 23.00 Poročila 23.03 Literarni noktumo. TOREK. 1. oktobra 1968 14.00 Poročila 14.05 Za oddih In za- bavo 14.55 Kreditna banka Ljublja- na 15.00 Radijski dnevnik 15.20 Glas- beni intermezzo 15.40 V torek na svidenje I 16.00 Za vas 17.00 Poroči- la 17.05 Igra simfonični orkester RTV Ljubljana 18.00 Poročila 18.15 Iz naših studiov 18.50 Na mednarod- nih križpotjih 19.00 Lahko noč, otro- ci! 19.10 Obvestila 19.15 Pevka Maj- da Sepe 19.25 EP 19.30 Radijski dnev- nik 20.00 Radijska igra 20.46 Sloven- ska lažja orkestralna glasba 21.15 Popevke 22.00 Poročila 22.10 Glasbe- na medigra 22.15 Skupni program JRT 23.00 Poročila 23.05 Literarni noklurno. SREDA. 2. Oktobra 1968 14.00 Poročila 14.03 V ritiriu bossa nove, mambe in sambe 14.3,i Poslu- šalci čestitajo 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Radijski dnevnik 15.20 Glasbeni Intermezzo 15.40 Igra harmonikarskl orkester 15.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Mladina sebi in vam 18.00 Poročila 18.15 Iz reperto- arja pianista Van CUburna 18.45 Naš razgovor 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Glasbene raz- glednice 19.25 KP 19.30 Radijski dnev- nik 20.00 Simfonični koncert 22.00 Poročila 22.10 Zaplešite 23.00 Poroči- la 23.05 Literarni nokturno. ČETRTEK. 3. Oktobra 1968 14.00 Poročila 14.05 Zabavi*e n.e- lodije 15.00 Radijski dnevnik 15.20 Glasbeni intermezzo 15.40 Recital so- orani-^^ke Vade Zrimjuto- meru. 16.15 ekonomsko-propagandna oddaja. 16.40 oddaja Novi posnetki — nove plošče. drugem času prenašamo spored RTV Ljubljana. Mali oglasi KAVC IN OMARICO za knjige prodam. Marija Peiiič, Gregoicičev drevored 8, Ptuj. PRODA.M OTAVlC. Oddam opremljeno sobo dvema uslužbenkama. Maribor- ska 10. UGODNO PRODAM kompletno kuhinj- sko pohištvo. S J., Vičavska pot 24, Ptuj. ISCEM stajejšo žensko, ki bi bila štiri ure dnevno pri tri mesece ctarem 9> tioku v Cirll-iMetodovcm drevoredu Naslov v upravi. ISCEM starejšo žensko, po možnosti u- pokojeako, k tričlanikt družini. Nudim prazno »obo. Vinko Valentan, Budina n. h.. Ptuj. FIAT 750 prodam. Naslov v upravi ZAMENJAM dvosobno stanovanje v Ptu- ju, v Trubarjevi ul:ci, 64-stanovanjski blok, Za enakovredno aH trisobno v centru mesta. Naslov v upravi. PRODAM kosilnico »bautz« za konjsko vprego In žrebico ali brejo kobilo Naslov v upravi. ^ HlSO z gospodarslcm poslopjem m 23 arov zemlje v okolici Ptuja prodam. Naslov v upravi. PRODAM novo zgrajeno hišo na Ptuj- ski goci. Dogovor možen vsak dan lazen sobote od 7. do 16. ure pri Fi- loiTieni Žemljic, dimnikarsko podjetje Ptuj NOVO ZGRAJENO HlSO z gospodar- skim poslopjem tn 15 arov zemlje v tJai.slavcih pn Ptuju prodam. Na*icv v upravi. ODDAM opremljeno sobo dvema diia- koma a!; vajencema. Naslov v upravi. SPREJMEM ŠOFERJA B kategorije, po možnoiti izučenega kovinske ah lesne stroke, vozovnega kovača, kovlno- strugarja in ključavničarja. Predpogoj je znanje rezanja in elektro varenja. Slavko Krabonja, Ptuj, RogaSks 1. Sposobnega akviziterja SPREJMEMO V STALNO ZAPOSLITEV. PISMENE PO- NUDBE DOSTAVITE UPRAVI TEDNIKA DO 5. OKTO- BRA 1968........ ________. _ , ............_ __________ OSNOVNA SOLA BORISA KRAIGHERJA GRADISCE- BENEDIKT razpisuje naslednji delovni mesti: 1. UČITELJA za razredni pouk (III. razred), 2. UČITELJA za angleški in nemški jezik, I Pod točko I morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: končano učiiteljišče, odslužen vojaški rok. Sta- novanja ni. Pod točko 2 moraijo kandidati izpolnjevati naslednje po- goje: PRU, opravljen strokovni izpit, tri leta prakse, od- služen vojaški rok. Stanovanja ni. Delovno mesto pod 1 se razpisuje za nedoločen čas, pod 2 za določen čas. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. Kmetovalci - vinogradniki! v letošnjem in preteklih letih so organi kmetijske in tržne inšpekcije ugotovili pri opravljanju nadzorstva nad izvajanjem določil temeljnega zakona o vinu (Ur. 1. SFRJ, št. 27/65) in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, vrsto nepravilnosti in kršitev predpisov. Zaradi takih de- janj posameznih vinogradnikov so bili oškodovani po- trošniki vin, pri katerih zaradi tega upada zaupanje v kakovost in pristnost vin, s čimer pa je prizadet ugled tudi vseh poštenih in dobrih vinogradnikov. Različne nepravilnosti, ki se dogajajo v proizvodnji in pri prometu z vini, so prav gotovo v škodo našega vi- nogradništva, katerega perspektiva je predvsem odvi.sna od kakovostnega pridelka, kar narekujejo tudi razmero na domačem in tujem tržišču. V tem cilju in v izogib neprijetnih posledic opozarjamo vinogradnike na nekate- re najvažnejše določbe predpisov o vinu in na nujnost njihovega doslednega izvajanja: Za kakovost vina je najvažnejša dobra dozorilcv grozdja, s čimer dosežemo največjo možno stopnjo slad- korja v grozdju. Zaradi tega določa temeljni zakon o vi- nu (TZV) v 6. členu, da se ne sme trgatev grozdja za predelavo v vino začeti pred dnem, ki ga določi vsako leto za kmetijstvo pristojen upravni organ občinske skupščine za vsako posamezno vrsto grozdja na svojem območju. Glede na sedanje neugodno vreme, ki kvarno vpliva na zorenje grozdja in s tem tudi na pridobivanje na slad- korju, menimo, da je najprimernejši čas za začetek tr- gatve srednjeranega in poznega grozdja 1. oktober. Vinogradniki, ki želijo prodajali sortna vina, naj tr- gajo in predelajo grozdje posameznih vrst ločeno, ker samo tako bo imelo vino lastnosti določene sorte. Vina, pridelana iz raznih sort grozdja, je po določbi 25. čl. TZV dovoljeno dajati v promet samo kot mešana s sploš- nim imenom (belo vino. rdeče vino itd.). Pri trgatvi in predelavi je treba strogo ločiti grozdje samorodnic od grozdja žlahtne trte, če je mošt ali vino namenjeno za prodajo. Po določbah 10. ^ 36. člena IZV je promet mošta ali vina, kateremu je primešana samo- rodnica, prepovedan. Po določbah 8. člena TZV je prepovedano sladiti mošt ali drozgo z dodajanjem sladkorja ali drugih slad- kih snovi. Le v izjemno slabih letinah, ko grozdje ne do- seže tiste količine sladkorja, ki je normalno za določeno vrsto grozdja na določenem območju, lahko dovoli re- publiški sekretariat za gospodarstvo v Ljubljani sladka- nje drozge ali mošta, in to izključno s koncentriranim moštom. Prošnji je treba priložiti mnenje pooblaščenega strokovnega zavoda, ki ga poda na podlagi predhodne ugotovitve zrelosti grozdja. Po določbi 9. člena pravilnika o predelavi grozdja in vina (Ur. 1. FLRJ, št. lO./SS, in Ur. 1. SFR.T. št. 35/6ri). pa mora vsak pridelovalec grozdja ali vina, ki zasladi droz- go ali mošt s koncentriranim moštom, to naznaniti na predpisanem obrazcu občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za kmetijsko inšpekcijo, na predpisanem obrazcu, ki ga dobi pri tem organu. Člena 9 in 10 TVZ pa določata, da je prepovedano proizvajati vino iz alkohola, vode. sladkorja, kisline, tro- pin, koncentriranega mošta ali kakršnihkoli drugih se- stavin, ki lahko spravijo potrošnike v zmoto glede načina proizvodnjo ali porekla vina, oziroma da je prepovedano ponarejanje vina med predelavo ali po končani predelavi 7. dodajanjem alkohola, močnih alkoholnih pijač, vede, barvil ter ek.straktnih in dišečih sredstev in snovi. Glede petiota pa določa 21. člen TZV, da ga je pre- povedano imeti večje količine, kot jih proizvajalec po- trebuje za dom.-ičo uporabo, in da ga je prepovedano da- jati v promet. S oravilnikom o količinah petiota (Ur. 1. FLRJ. št. 35/58. in'Ur. 1. SFRJ, št. 36/65) je v členih 1 in 4 določeno, da lahko zasebni pridelovalec grozdja pro- izvode za potrebe svojega go.Npodinjstva največ .300 litrov petiota na posameznega družinskega člana, starega nad 15 let. Pri proizvajanju oz. proizvodnji petiota se ne sme uporabiti nobenih drugih snovi kot vodo, ki se jo nalije na grozdno t^-opin^. po nekaj dneh pa se tropine stisne in tako dobi petiot. Pri proizvodnji petiota je torej prepo- \'edana uporaba sladkorja, alkohola itd. Petiot je trrba imeti v posebnih posodah, na katerih mora biti označe- no, da je petiot, ki je namenjen za domačo porabo pri- delovalca. Dosledno izvajanje navedenih določb predpisov jc v interesu vseh poštenih vinogradnikov kot v interesu za- ščite potrošnikov. Zato bosta kmetiiska in tržna inšpek- cija v bodoče poostreno nadzirali, kako se izvajajo d-"- ločbe predpisov o vinu. Prinominjamo. da so za kršenje nredofsov določene visoke kazni. Ptuj. dne 25. septembra 1968. ODDELEK ZA VPRAVNOPRAVNE ZADEVE 40 nagrad razpisuje KREDITNA BANKA PTUJ v svojem XVII. nagradnem natečaju za vlagatelje vezanih vlog. Pri žrebanju bodo upoštevani vsi vlagatelji, ki bodo od 1. septembra do 31. decembra letos povečali obstoječo vezano vlogo ali vezali devizni žiro račun, ali pa na novo vložili pri banki najmanj 1000 din in vezali to vlogo na hranilnem ali deviznem računu na vsaj 1 leto. — Za vsakih 1000 din posebni žrebni listič. — Vloge se obrestujejo po 7 in 8 »/o. — Vrednost nagrad 30.000 (tri milijone starih din). — Vsi vlagatelji so zavarovani za vse primere nezgod. — Tajnost in varnost hranilnih vlog — poslovna ob- veznost banke. ^ „.........- KREPJTNA BANK^ PTUJ ODDELEK ZA DRŽAVLJANSKE ZADEVE SKUPŠČINE OBČINE PTUJ proda NAJDENA DVOKOLESA Javna dražba bo 1. oktobra 1968 ob 8. uri na dvorišču zgradbe občine Ptuj, Srbski trg 1. Iz pisarne oddelka za državljanske zadevej Zavod _ Olge IVlegliceve v Ptuiu obvešča svoje odjemalce, da je preselil svoj pletarski obrat (bivšo pletarno) iz Pletarske ul. 3 v Muršičevo ulico 3-5 (zgradba Koteksa). Sočasno obvešča, da sprejme priučene šivilje za delo na domu. Komisija za razpis mesta direktorja MESTNEGA KINA PTUJ razpisuje mesto DIREKTORJA mestnega kina Ptuj. Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih s te- meljnim zakonom o delovnih razmerjih, izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. imeti mora srednjo strokovno izobrazbo in najmanj 5 let prakse v kinematografiji ali 2. nepopolno srednjo šolo in 10 let prakse na vodilnem delovnem mestu v kinematografiji; 3. izkazati se mora s potrdilom, da ni bil kaznovan za kazniva dejanja iz 55. člena temeljnega zakona o pod- jetjih in da mu ni prepovedano opravljanje dolžnosti direktorja. Rok prijave na razpisano mesto je 15 dni po objavi. Kan- didati morajo k pismeni priglasitvi priložiti dokaze, da izpolnjujejo predpisane pogoje, kakor tudi dokaze o svo- jem dosedanjem delu v drugih organizacijah in organih. Prijave je poslati v zaprtih kuvertah na naslov komisije. Komisija za razpis mesta direktorja mestnega kina Ptuj ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV SRS, PODRUŽNICA V PTUJU, obvešča vse člane, da organi- zira tečaj za kvalifikacijo v prometni stroki v šolskem letu 1968/69. Vsi interesenti naj se takoj prijavijo pri vodji tečaja Francu Megliču v Ptuju, Na tratah 2, v popoldanskem času. S seboj naj prinesejo: 1. overjen prepis šolskega spričevala o dokončani osnovni ali njej enaki šoli; 2. overjen prepis vozniškega dovoljenja kategorije C ali D; 3. legitimacijo, s katero dokažejo, da so člani združenja, in imeti morajo poravnano članarino. Glede na to. da je število kandidatov omejeno, prosimo da pohitite s prijavami. Vsi tisti, ki so se za tečaj pri- javili že lansko leto, naj prinesejo potrebno dokumen- tacijo. Rok prijave je najpozneje do nedelje, 6. oktobra. Sesta- nek članstva bo v dvorani komiteja, ob 8. uri zjuti'aj. Na sestanek vabimo vse člane združenja, posebno še, ker bo tudi predavanje o prvi pomoči. ODBOR TEDNIK vjiasllo Socialistične zveze delovnega ljudstva, Izdaja časopisni zavod Ptujsl;! tednik. Ptuj, Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški od- bor, Anton Bauman (glavni in odgovorni urednik). Bogo Hmellna, Jože Slodnjak in Liž. Roman Zavec. IzTiaja vsak petek. Teko5 račun pri SDK Ptuj. št. 624-3-72. Tiska ča.soplsno podjetje Mari- borski tisk. Maribor. Svetozarevska 14. Rokooisov ne vračamo