khaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin della L.heitS (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 lilijo: Gonca, P.zza Vittoriii '8/‘I. PoSt. pred. (casetla post.) lrst 431. Pošt', č. r.: Trst, 11/6464 P°štnina plačana v gotovim NOVI LIST Posamezna št. 40 Ur NAROČNINA: četrtletna Kr 450 — poSetm Ur 850 — letna Ur 1600 • m tno zemstvo: letna naročnin« Ur 3M0 Oglasi po dogovora Spedizione in abb. portale I. gr. ŠT. 500 TRST, ČETRTEK 28. MAJA 1964, GORICA LET. XIII. libta« S to številko stopa Novi list v enajsto le- 0 svojega izhajanja. Deset let ni ravno dol-9a doba, toda v tako razgibanem in usod-času, kakor je naš, pomenijo vendarle 2e precejšen izsek zgodovinsko važnega do-Uaianja. In to doga janje spada k razvoju, ki PeHe svet proti novim oblikam in novim Perspektivam vsega civiliziranega življenja, v novi vek atomske sile in vesoljskih pole-pa tudi temeljitih preosnov na vseh pod-r°čjih človeškega izživljanja, tako mateMal-nega kot duhovnega. .. Novi list je majhen list in je bil u-tanov-|en predvsem z namenom, da bi služil naši “Ovenski skupnosti v Italiji ter jo podprl Pd obrambi njenih narodmh in socialnih ^ra^iCt Vendar si je ves čas prizadeval, da 1 cim bolje odražal vse dogajame in vse novo tol Ostati PRVA SEJA DEŽELNEGA SVETA S slovesno sejo v dvorani tržaškega ob- dežele Furlanije-Julijske krajine v tem tre- v svetu ter mu bil premišljen in pošten nnac v zavesti, da naša manjšina ne srna ^ tati za svetovnim razvojem in da mora bi-1 udeležena pri splošnem napredku ne sa-^as,'vn°/ ampak tudi aktivno in zavest-0. Ko je Novi list v svoj' prvi številki dne ■ maja 1954 zapisal v svojem uvodnem c ar>ku, da »bo dvigal slovenski nerodni po-°s in se neustrašeno boril za našo enako-ravnost na vseh področjih javnega živ'ja-I8«/ jejmel v mislih prav to, da bo po svo-£1 močeh prispeval k temu, da tukajšnji od|V^nC' ne bomo samo objekt vladanja in očanja, ampak da hočemo zavestno in ror|Vn0 soc^e^ovat' Pr' oblikovanju lastne na-v- ne usode in usode zemlje, na kateri ži-^o že več kot tisoč let. V enajsto leto svojega obstoja stopa v niVesti, da ie ta svoi namen pošteno izpol-t Va'. S svojim delom informiranja in kul-Q^nega ter moralnega vzgajanja hoče so slo ati našo manjšino v živ in krepak del grškega naroda neglede na meje. Med' *'St 'e tuc^' sta* v vseh te^ 'eti^ “-*0' L n° na braniku socialnih pravic naših de qp Cev- kmetov in obrtnikov, pa tudi vseh v naših delovnih liudi. Hkrati je bil I^° zvesto na strani tistega tiska, ki se je r'1 29 svobodo in enakopravnost vseh na- ta2°V 'n ras na svetu- Prot' ideološkim, in Prorfec*nim diktaturam, proti totalitarizmom r6v rasnemu zatiranju in protr izkor:ščanju %nih. Dosledno je s"al na braniku krš*an- pp. korale v javnem in zasebnem živij*^n:u. v tern se je pa varoval, da ne bi zapadel ^iti l n'avo int°aralizma, ki ne zna vskla- - krščanskih moralnih načel in svobode. p; *uŠal je biti vedno alas resnice ter se a' izpostaviti se zamo. po druqi strani 06bSe ie skušal izogniti preostrim in zlasti tn0v0trebn'm polemikam ter ie po svojih n0^.nost'h vzgajal k demokratični umerie- pPin' tuch v tem pogledu. Mislimo, da je do- V svoi pošteni delež k temu, da se je ac*njem desetletju močno spremenil ton činskega sveta je dežela s posebnim statutom Furlanija-Julijska krajina v torek, 26. t. m., postala stvarnost. Otvoritvene seje so se poleg 60 novoizvoljenih deželnih sve-tovavcev udeležili tržaški župan dr. Fran-zil, župani iz Gorice, Vidma in Pordenona predsedniki vseh treh pokrajinskih uprav (tržaške, goriške in videmske), predsednik dežele Tridentinsko-Južni Tiral, več državnih poslancev, vladni komisar dr. Mazza in nekateri povabljenci. Deželne svetovavce je pozdravil župan Franzil, ki je med drugim dejal: »Rojstvo 5. dežele s posebnim statutom, ki zd.ružu je v eno samo skupnost Furlane, Goričane in Tržačane, pomeni svečan dogodek, ker nova ustanova organsko povezuje ob vzhod ni meji domovine tiste dele italijanskega jljudstva, ki so 'bili zaradi zadnje vojne razcepljeni.« »Čvrsta skupnost Italijanov ob vzhodni meji — je nadaljeval dr. Franzil — se tako utrjuje v okviru dežele in teži ( k uresničenju svojih ciljev, med katerimi je v prvi vrsti skrb za nacionalne koristi v teh krajih.« Kot vidimo, je imel g. Franzil izrazito po litičen govor, v katerem je po stari navadi glasno zabrenkal na nacionalistične strune in predvsem popolnoma prezrl tisto stvarnost, ki se ji pravi slovenska manjšina V svojem govoru je omenil Istrane in celo Dalmatince, le Slovencev ni hotel ali si ni upal imenovati! GOVOR ZAČASNEGA PREDSEDNIKA Po Franzilovih besedah je spregovoril začasni predsednik deželne zbornice, socialist De Sandre, ki je zasedel predsedniško mesto, ker je najstarejši svetovavec. Najprej je pozval najmlajša svetovavca — Jarca in Baoicchija — naj prevzameta tajniški mesti in nato prisegel zvestobo republiki in deželi. Enako prisego so zatem položili vsi svetovavci. Začasni predsednik je v začetku svojega govora pozdravil predsednika republike, pri čemer je poudaril, da se vse ljudstvo pri obravnavanju naših političnih in ideoloških zadev. Dosledno je stal na pozicijah miru in je z veseljem pozdravil vsako mirovno pobudo, v&ak doprinos k svetovnemu pomirjenju, od katerekoli strani je prišel Ko obračamo zdaj poglede naprej, v bodočnost, smo prepričani, da je pred nami prav tako razgibano razdobje, ki bo zahtevalo odločnosti in poguma pri obrambi naših narodnih pravic ter dosledno pojmovanih demokratičnih in krščanskih moralnih načel. Toda Novi list stopa v drugo desetletje svojega izhajanja odločen, da bo vztrajal na istih načelnih pozicijah kot doslej. nutku čuti globlje povezano z omikanim, razvojem države. Izrazil je tudi prepričanje, da bo dežela zajamčila zlasti na svojih nerazvitih področjih učinkovitejši in varnejši razvoj, kar veljia predvsem za kmetijstvo, industrijo, trgovino, obrtništvo, turizem in šolstvo. »Nikdar nismo smatrali — je dejal socialistični svetovavec — dežele za sredstvo ali možnost razdruževali j a in cepitve tiste velike stvarnosti, ki je italijanska domovina, v zvestobi do katere ne zaostajamo za nikomer.« S temi besedami je svetovavec očitno polemiziral z desničarji in z njihovem pojmovanjem deželne ureditve. IZVOLITEV PRVIH ORGANOV DEŽELE Zatem je De Sandre izrazil željo, da bi deželno vlado sestavljale vse resnično demokratične sile, kajti le tako se bodo lahko pričeli hitro reševati številni problemi, ki zanimajo ce’otno prebivalstvo dežele. »Te politične sile — je nadaljeval govornik — bodo morale zajamčiti prevlado načel javne morale, pravičnosti, resnosti in demokracije ter bodo morale vzbuditi v vsakem državljanu in zlasti v pripadnikih etničnih manjšin, ki prebivajo v deželi, globoko prepričanje, da so pred oblastjo vsi državljani popolnoma enakopravni.« Sledile so volitve predsednika Zbornice, ki so se zaključile z naslednjim izidom. Tržaški demdkristjanSki prvak dr. De Ri-naldini je prejel 34 glasov, 24 glasovnic pa je bilo belih. Kot je bilo predvideno, je bil torej izvoljen dr. De Rinaldini, občinski svetovavec KD v Nabrežini in ravnatelj tržaške ustanove za turizem. Za podpredsednika sta bila izvoljena goriški socialdemokrat odv. Devetag in videmski komunist Pellegrini, za tajnika pa socialist Moro in demokristjanska svetovavka Pittino (Oba sta iz Vidma). Razdelitev mest v predsedstvu zbornice je potekala na osnovi sporazuma, ki so ga pred sejo sklenile vse večje stranke (demokristjani, komunisti, socialisti in socialdemokrati). Te stranke so se tudi sporazumele o sestavi verifikacijske komisije in komisije za pravilnik. Predstavniku Liste slovenske skupnosti je bilo pred imenovanjem komisij zagotovljeno, da bo vključen v komisijo za pravilnik, a to se žal ni zgodilo, tako da v tej važni komisiji ni nobenega S1 ovenča. Novoizvoljeni predsednik zbornice je v svojem kratkem govoru izrazil predvsem željo, da bi svetovavci kljub ideološkim, političnim in jezikovnim razlikam plodno sode1ovali pri delu v deželnem zboru in njegovih organih. Seja je bila nato na predlog voditelja demokristjanske skupine odložena, da se politične skupine lahko sporazumejo o sestavi prve deželne vlade. RADIO TRST A ♦ NEDELJA, 31. maja, ob: 8.30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; Kmetijska oddaja; 9.30 Glasbila in zvonovi v slovenski pesmi; 10.00 Prenos sv. maše iz Stolnice sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Začarana koza«, mladinska igra Aleksandra Marodiča. Igra RO, vodi Lojzka Lombar; 12.00 Slovenska nabožna pesem; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 14.30 Sedem dni v svetu. 15.30 Radijska novela: Lidija Sejfulina: »Gubernator«; 18.30 Po društvih in krožkih: »Zbor in dramska skupina Vesna iz Sv. Križa«; 20.30 Iz slovenske folklore: Niko Kuret: Ljudstvo baja, ljudstvo poje: »Ljubezen - bolezen«; 21.00 Vabilo na ples; 22.10 Peter Iljič Čajkovski: Simfonija št. 4 v f-molu, op. 36. ♦ PONEDELJEK, 1. junija, ob: 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Iz slovenske folklore: Niko Kuret: »Ljubezen - bolezen«; 18.00 Iz lovčevih zapiskov: Ivan Rudolf: »Srnjaček pod bukvijo«; 18.30 Iz cikla koncertov »Artc Viva« v Trstu Paul Hindemith: Kleine Kammermusik; Izvajavci: Bocenski kvartet; 19.15 Radijska univerza: Jože Peterlin: Michelangelo Buonarroti: »Njegovo življenje«; 21.00 Giovan-ni Battista Porgolesi: »Livietta 'in TracOllo«, ope a v dveh prizorih. Giovanni Battista Pergolesi: »Zaljubljeni brat«, komična opera v treh dejanjih. ♦ TOREK, 2. junija, ob: 9.00 Glasbena matineja; 10.00 Franc Orožen: »Ljudstvo v italijanski ustavi«; 11.45 Operni dueti in terceti; 12.15 Pomenek s po-slušavkami; 15.30 »Zadnji krajec«, drama v treh dejanjih, Luigija Squarzine, prevedel Vinko Beličič. Igra RO, režira Jože Peterlin; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Sodobna italijanska glasba. Mario Zafred: Simfonija št. 6; 19.15 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Pregled italijanske dramatike, pripravila Josip Tavčar in Jože Peterlin. XXIV. oddaja. Italijansko gledališče pred prvo svetovno vojno; 22.00 Slovenski in jugoslovanski solisti. Sopranistka Ondina Otta, pri klavirju Livia D’Andrea Romanelli. Na sporedu so samospevi Borisa Papandopula. ♦ SREDA, 3. junija, ob: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15 Zgodovinske zanimivosti; 18.00 Znanstveni leksikon; 18.30 Nove plošče resne glasbe; 19.00 Pevski zbori Julijske Benečije in Furlanije; 19.15 Higiena in zdravje; 21.00 Simfonični koncert Orkestra Italijanske radiotelevizije iz Turina. Vodi Enrique Garcia Asensio. Heitor Villa-Lobos: Chorus št. 9; George Gershvvin: Koncert v F-duru; Manuel i de Falla: Trirogeljnik, prva suita; Čarobna ljubezen, suita. V odmoru Knjižne novosti: Josip Tavčar: »Knjiga Pier Antonia Ouaranlotti-Gambinija Luce di Trieste«. ♦ ČETRTEK, 4. junija, ob: 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danila Lovrečič; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Solistični koncert. Franz Liszt: Koncert št. 1 v Es-duru za klavir in orkester. Igra pianist Giuliano Silveri; 19.15 Širimo obzorja: »Josip Plemelj - slovenski matematik«, pripravila Mara Kalan; 21.00 »Ljube-j zenska pisma«, drama v treh dejanjih, Gherarda Gherardija, prevedel Martin Jevnikar. Igra RO, režira Jože Peterlin; 22.55 S Festivala Dveh svetov ♦ PETEK, 5. junija, ob: 11.45 Naš juke-box; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 18.00 Bilo je nekoč.... Venec pravljic, pripovedk, legend: »O neumnem in nevednem sinu«, pripravil Jurij Slama: 18.30 Solisti Julijske Benečije in Furlanije; 19.15 Radijska univerza: Aroldo de Tivoli: Elektrika: »Izmenični tok«; 20.30 Gospodarstvo in delo; 21.00 Koncert operne glasbe. V odmoru Znanost in tehnika: Slavko Andree: »Meteorološke ladje«. ♦ SOBOTA, 6. junija, ob: 11.45 Jugoslovanski orkestri in pevci; 12.15 Po tujih krajih; 15.00 »Volan«.1 Oddaja za avtomobiliste; 15.30 »Opojnost pomladne zemlje«, radijska komedija. Zvonimira Bajsiča,' prevedel Ivan Šavli. Igra RO, režira Stana Kopitar; 17.20 Drugi Vatikanski koncil; 18.00 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Bel č č »Valentin Vodnik kot pratikar in časnikar«; 19.15 Družinski obzornik; 21.00 Veliki orkestri lahke glasbe: Bruno Canfora; 21.30 Vabilo na ples; 22.55 Sodobna simfonična glasba. Sovjeti snubijo Japonsko TEDENSKI KOLEDARČEK 31. maja, nedelja: Angela, Maja 1. junija, ponedeljek: Radovan 2. junija, torek: Progi, rep., Velimir 3. junija, sreda: Pavla, Klotilda 4. junija, četrtek: Franc, Dika 5. junija, petek: Ferdo, Bonifacij 6. junija, sobota: Milutm, Norberl Sovjetska izvoza se zadnji čas trydi, da bi »nevtralizirala« Japonsko, če že ni upa nja, da bi zrevolueionirala tamkajšnje mase, še preveč zakoreninjene v tradiciji. Te dni se je s takimi nameni mud.il tam podpredsednik sovjetske vlade Mikojan in pridno prirejal tiskovne konference. S kakim uspehom, ho pokazala bodočnost. ! Japonska je veljala do konca 19. stoletja kot od sveta odmaknjena država. Ko pa je sedel na prestol božanskih prednikov mikado Mutsuhito, se je otoška država začela silno naglo razvijati in civilizirati. .Nekoliko seveda tudi na škodo svoje sta- l rodavne kulture. 1 V enem oziru pa se še vedno drži starih navad. Japonskega cesarja in njegovo družino imajo še vedno za potomce božanstev. Po porazu v drugi svetovni vojni je bil sicer odpravljen uradni naslov »božje cesarstvo«, toda vladar Hirohito in cesarska družina uživata pri japonskem ljudstvu še vedno izredno spoštovanje. Mnogi družinski člani so se s'cer pomeščanili. stopili v zakonske zveze z nižjimi družinami, cesar je pa kljub temu še vedno mistično bitje. Pravi Japonec se še danes prikloni, tudi če vidi samo na radijskem ekranu cesarjevo osebo. Spoštovanje je zakoreninjeno še v starih navadah, ko so se rdeče lak'rana vrata cesarske palače dvakrat na leto odprla in je padlo ljudstvo na obraz pred svojim ce-! arjern. Mogočni sin božji je pa bil poražen v drugi svetovni vojni. Prav takrat je | pa dokazal svoje vrline. Vse ponižanje je vdano prenašal s svojim ljudstvom. Zato ga je začelo še bolj spoštovati. Hirohito je preživel pusto in prazno mladost cesarskega princa. Že ko je imel dve leti, je moral prebiti ves dan po strogo predpisanem ceremonijalu1. Obdajalo ;ga je šest tisoč dvorjanikov in služabnikov, ki so določali in pazili na vsak korak »božjega sina«. Dvorjani so bili razdeljeni na pet strogo deljenih stopenj. Četrta stopnja je imela nalogo potresati pota v obširnem cesarskem parku s cvetjem in vejami, ko je šel deček na sprehod. Niti senca podložnih ni smela pasti na osebo .cesarja in njegovega sina. Sele dvorjani druge stopnje so se smeli pred njim samo prikloniti, z očmi ga pa niso smeli pogledati. Le de set mož prve stopnje je imelo s cesarjevičem neposreden stik. Ti so bili tudi njegovi vzgojitelji lin učitelji. Komaj je postal polnoleten, so mu izbrali nevesto iz starega plemstva, katere do poroke niti ni videl. Kljub vsem tem praznotam življenja je pa Hiirohito znan kot dober družinski oče, pravi poštenjak in je tudi znanstvenik sve tovnega slovesa. Zanima ga morska favna, o kateri je napisal trinajst znanstvenih del. Po vojni je tudi dosegel, da se je razbitini! božanski mitus okrog njegove družine. Tem bolj so se njegovi državljani začudili, ko je lani v septembru sklical v ce sarsko palačo 150 domač|ih in tujih dopisnikov. Podal jim je izjave, ki kažejo, da sc misli odpovedati prestolu, ne samo on, ampak vsa njegova dinastija. Med drugim je tudi dejal: »S ponjižnostjo in z žalostnim srcem izjavljam pred vso javnostjo, da so zadnja desetletja mojega življenja pote- kala brezplodno. Ničesar nisem storil, kar bi imelo kako trajno vrednost.« Nato J11 mirno zapustil dvorano ob vel|ikem presenečenju vseh časnikarjev. Tokijski časniki so objavili na veliko vladarjeve besede, a vs|i so dodali, da je vladarjeva lastna kritika brez vsake podlage in so začeli cesarja še bolj slaviti. Senc, ki so legle na mikadov prestol, pa rvso pregnali. —0— Pisma uredništvu MNENJA BRAVCEV V lej rubriki bomo prinašali dopise braveev. Vabimo bravce, da nam v pismih izražajo svoja mnenja ali vprašanja o vseh domačih in tujih problemih. Za danes prinašamo nekaj pisem, ki smo ji*1 prejeli v zadnjem času. Spoštovano uredništvo, V nekaterih italijanskih listih sem bral zadnje čase v zvezi s procesi proti SS-ovskim morivcetn v Nemčiji članke, ki obtožujejo Nemce, da Prt-’; malo pišejo o teh procesih in ne obžalujejo dovolj vsega tistega, kar so nacisti storili med vojno drugim narodom- Ker tudi sam berem nemšk,; liste, moram reči, da Nemci mnogo več pišejo o svojih vojnih zločincih in o krivicah, ki jih je stori) Hitler drugim narodom, kakor pa store to Italijan1 glede Mussolinija in fašističnih napadalnih vojn-Ne morem se spomniti, da bi kidaj bral v kakem da' lijanskem demokratično usmerjenem listu resnično iskren članek o krivicah in umorih, ki so jih zakrivili fašistični okupatorji v Sloveniji in ostali Jug0-slaviji, v Albaniji, Abesiniji in drugod. Lahko je druge obmetavati z očitki, toda pometati je treba predvsem pred lastnim pragom. A. £ Cenjeni uredniki N. 1.1 Rad bi napisal nekaj besed o glasbenih progi'1'; mih radijske postaje Trst A. Najbolj neprijetna m1 je oddaja «Glaisba po željah«, ne zaradi voščil, k1 so vsekakor potrebna, ampak zaradi glasbe. vem, kaj mislijo tisti, ki izbirajo plošče. Gotovo P" ne pomislijo na uboge poslušavce, ki smo že davno siti tistih «Soferskih polk« in drugega, kar nam ser; virajo pri vsaki oddaji. Tudi če bi nam vrtel' same dobre plošče, bi se jih morali že davno naveličati; tembolj smo sili tistih, ki nam jih štab10 vrtijo. Mogoče jih ljudje, ki pošiljajo voščila, ro* želijo, s tem pa ni rečeno, da je treba ustreči PraV tistim z najslabšim okusom in ki verjetno spl°'' ne poznajo nobenih drugih plošč, ker poslušajo glasbenih programov samo Glasbo po željah. Ta oddaja bi lahko bila tudi v glasbenem pogled" odlična, če bi nudila same dobre plošče lahke gla'si be in jih tako zamenjala, da bi samo po nekaj tednih prišla ista plošča spet na vrsto, ali pa ■s‘- v večjih presledkih Dejansko pa postaja Glasba P" željah zaradi banalnih plošč in povrh še vedi'1! istih kar odurna, tako da navadno zaprem rad'0’ kadar zaslišim obupno obrajsani uvodni motiv. T"" di lega bi vsako toliko lahko spremenili. Nekoč sefi že pisal na radio o lem, pa ni nič pomagalo. Žahj pišem zdaj rajši v časopis, v upanju da bo bon zaleglo. Reči moram, da so ostali glasbeni programi na mnogo višji ravni. Zelo so mi všeč operne oddal"1 pa tudi oddaje jazz glasbe, le da so nekoliko P*" redke. Radi bi slišali več novih popevk iz drug1. evropskih dežel in iz vsega sveta. Ali bi ne bil mogoč ciklus oddaj lahke glasbe iz raznih deze: tako da bi bila vsaka oddaja posvečena posern'-''" deželi ali narodu, s krajšim komentarjem? n bi si lahko ustvarili mnenje, kakšne popevke 1 lahko glasbo goje drugod. G. G- ZA DVOLASTNIKE .. Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obves . ta dvolastnike, člane obeh organizacij, da zapade 1 . za vlaganje prošenj za sečnjo lesa na parcelah, . jih imajo v Jugoslaviji. Vsak dvolastnik mora P j nesti parcelno številko v uradnih urah, to ,le 8-14 ure ,ob četrtkih pa od 8-12 in 15-18 l“e' Indija bre Velik vtis je napravila na ves svet ne-Pnčakovana .novica o Nehrujevi smrti, ki Se je razširila v sredo dopoldne, ko je za-^e'a indijskega ministrskega predsednika ln največjega političnega voditelja te veli banske azijske države srčna ikap, ki ga je v milejši obliki zadela že enkrat prej. Ven-c*ar se je zdelo, da si bo opomogel. Prav prejšnji večer se je Nehru vrnil iz ^ekega gorskega kraja 200 kilometrov od Novega Delhija, kjer si je bil privoščil tri dni počitka. Njegova smrt je povzročila v vodstvu Indije veiko praznino in svet Se sprašuje, ikdo jo bo lahko izpolnil in po-stal vreden Nehrujev naslednik. Jawaharlal Nehru se je rodil leta 1889 y Allahabadu kot sin znanega advokata in prav mlad se je vnel za indijske nacio-na ne ideale in za neodvisnost Indije. Kot mladenič in mlad mož je aktivno sodeloval v gibanju za neodvisnost ter se nagibal k radikalni struji. Približno ob ikoncu prve svetovne vojne se je povezal z Gandhijem 111 postal njegov najzvestejši sodelavec. Ko je zavzelo gibanje za neodvisnost In-'Je vse večji obseg in odločnejše oblike, Angleži Nehruja zaprli, kar se mu je Se večkrat zgodilo. Prebil je precej let v SLAVJE NA SVETI GORI Kakor smo že pisali, se je izvršilo v ne-e|jo slovesno umeščenje novega goriškega ^Postolskega administratorja msgr. Janeza enka. Malokdaj je to Marijino svetišče napolnila tolikšna množica vernikov kot v nedeljo. Romarji so prihajali peš in z avtomobili od vseh strani že v soboto. Vso noč Je trajalo Spovedovanje; kljub številnim sPovedniikom so prišli zadnji verniki na Vrsto šele v nedeljo opoldne. Dosti ljudi p Prišlo na Sv. goro tudi iz Trsta in iz ^°rice. Obred umeščanja se je začel ob pol enaj-Novega administratorja je spremljalo slovesnem sprevodu iz samostana v ba- * *° 70 duhovnikov. Navzoč je bil tudi ^sgr. Kjuder, koprsko-tržaški apostolski _ oministrator. Msgr. Jenka so pozdravili pd cerkvenimi vrati zastopniki ljudstva. 0 vhodu je predstavil novega administra-rja kapitulami vikar Simčič in mu je v . ravnem nagovoru zagotovil udanost r°čene mu črede. Med 'slovesno mašo, pri vangeiiju, je imel msgr. Jenko govor, v ^terena je izrazil željo po sodelovanju du-£vščiine in vseh vernikov v cerkvenem ^ r°žju. Po maši je zadonel slovesni »Te nakar se je velika množica začela , °casi razhajati. Oblasti so vzorno poskr- • e za prometni red z radijskimi postovkami in so tudi dale avtobuse na razlago. apostolski administrator bo imel svojo 'denco, enako kot njegov prednik, na k^tanjevici. Ta pa je precej od rok in bilo želeti, da se oskrbijo cerkvenemu . stojanstveniku tudi primerno bivališče in j radi v Novi Gorici. Pristavili bi tudi žeti ,.ltrinogih vernikov in duhovščine, da bi sv. Stolica podkrepila ugled ap. admi-tratorja s tem, da mu pod.eli škofovski laslov, HivS^r' ^en'ku pošiljajo tudi slovenski ver-ljo 1 tostran meje spoštljive pozdrave z že-uspešno delovanje na novem mestu. i Nehruja zaporu. Po drugi svetovni vojni so ga izpustili, da je sodeloval pri pogajanjih za neodvisnost Indije. V prvi vladi svobodne Indije je bil Nehru zunanji minister, ko pa je postal predsednik vlade, je skušal ohraniti Indijo izven blokov in napraviti iz nje čimprej napredno moderno državo. To pa je bila ogromna naloga, ki se ji je ves posvetil. Uspehi so že vidni. Njegovo truplo so po indijskem običaju sežgali, potem ko -so ga v četrtdk v ogromnem slovesnem sprevodu na topovski lafeti odpeljali na breg svete reke Jumna. Kam bo brez njega krenila Indija? ZA GRBE JIM GRE Društvo beguncev Julijske krajine - Dalmacije je poslalo vsem političnim strankam dopis z zahtevo iglede praporja nove dežele Furlanije-Julijske krajine. Omenjeno društvo želi, da bi nosil novi prapor poleg grbov glavnih deželnih mest tudi grbe Pule, Reke in Zadra. Svojo zahtevo utemeljujejo z geografsko pripadnostjo teh mest k novi deželi in pa ker je dosti ljudi iz omenjenih 'krajev pribežalo v Julijsko krajino. Po tej logiki bi morali tudi Italijani v New Yorku zahtevati svoj grb v ameriški zastavi. STVARNI RAZGOVORI O JUŽNI TIROLSKI V ponedeljek sta se razgovarjala v Žene- vi italijanski zunanji minister Saragat in avstrijski Kreisky tri ure o tirolskem vprašanju. Vseh šest dosedanjih političnih ss Stankov med Avstrijo in Italijo ni imelo toliko otipljivih uspehov kot ta. Oba ministra sta se domenila, da bo imenovana posebna mešana 'komisija, iki bo morala zaključiti svoje delo do 20. julija. Ta komisija ‘ bo morala, po sklepu obeh ministrov, upoštevati nasvete in sklepe »komisije devetnajstih«, sestavljene iz zastopnikov vlade in nemške manjšine, ki je dve leti delovala pod predsedstvom poslanca Rossija. Ministra sta tudi določila približen datum za svoj bodoči •sestanek. Da bi bilo ozračje za rešitev južnotirol-skega vprašanja bolj ugodno, je predlagal avstrijski minister, naj se izda amnestija za vse pripadnike južnotirolske manjšine, ki sede te dni na zatožni klopi v Milanu kot teroristi. Nadalje je tudi priporočil mi nistru Saragatu, naj se odpravi »črni se znam«, v katerem so vpisane tiste avstrijske in nemške osebnosti, katerim je za-branjen vstop v Italijo. Ce se bodo uresničili vsi ti sklepi in nasveti, bo kmalu za vladalo mimo sožitje na Južnem Tirolskem. VOLITVE NEMŠKEGA PREDSEDNIKA Novega predsednika zapadnonemške republike bodo volili dne 1. julija. Demokr-ščanska stranka je postavila z večiino glasov kot svojega kandidata dosedanjega predsednika Liibkeja. Socialni demokratje se še niso odločili za kandidata. Verjetno pa bodo pristali na Liibkeja. Vsak predsednik sme kandidirati samo še enkrat po svoji poslovni dobi. Predsednika voli zvezna skupščina, ka'ero tvori 521 poslancev državnega parlamenta in 521 poslancev deželnih zborov. Poslovna doba sedanjega predsednika, ki je drugi državni načelnik povojne zapadne Nemčije, bo potekla 12. septembra. Volitve 'se pa morajo izvršiti po ustavi že prej. MNOŽIČNA BLAZNOST Pri nedeljskih nogometnih tekmah v Limi, glavnem mestu južnoameriške repub i-ke Peru, je prišlo do krvavega poko'a. Na mestnem igrišču, ki je eno najbolj mader-nih na svetu, se je odigravala tekma me J moštvi Angentine in Peruja. Šest minut pred koncem igre so znašale točke 1:0 v prid Argentine. Domačini so začeli žvižgati proti uruguayskemu razsodniku, ki ni hotel dovoliti izenačevalnega gola. Ted.aj se je polastila množice 40.000 gledavcev prava histerija. Planila je na igrišče, se začela pretepati, mečkati in drenjati; policija je metala solzilne bombe, streljala. V d enju je bilo pomandranih okrog 350 oseb, nad 1000 jih je bilo ranjenih. Demonstranti so zažgali več avtobusov, barov in hiš. Vse mesto je objel preplah1. Državni predsednik je proglasil obsedno stanje, ker so skušali nekateri elementi izrabiti to množična nogometno blaznost v prevratne namene. VSAK PO SVOJE V petek so imeli rimski meščani priložnost gledati prav svojevrstno stavko. Po glavnih mestnih ulicah so se pomikala v sprevodu sama lepa dekleta, modeli na Akademiji lepih umetnosti. Zahtevajo od prosvetnega ministrstva, da jih vključi v stalež na risarski visoki šoli in jim prizna stalno mesečno plačo. Protestna stavka ni še nič čudnega, ko nameščenci povsod pogosto prekrižajo roke. Tista stavkovna povorka v Rimu je pa zbudila velikansko pozornost občinstva. Dekleta so namreč korakala kar v spodnji obleki, vrhnjo so pa nosile na rokah. Nosile so tudi table z napisi, da če ne bodo dosegle svojih zahtev, bodo prihodnjič še spodnje perilo nesle na rokah. Vprašanje je ali se bo minister preplašil te grožnje. WERNER BERG — ŠESTDESETLETNI K Znani avstrijski slikar Werner Berg, ki prebiva na Koroškem in je znan tudi Slovencem kot slikar slovenskih koroških ljudi, katere ima zelo rad, je obhajal pred kratkim svoj 60. rojstni dan. Werner Berg se je rodil v Porenju in je prispel kot mlad umetnik na Dunaj, da bi izpopolnil svoje znanje. Na svojih potoavnjih je spoznal Južno Koroško, ki mu je tako prirastla k srcu, da si jo je izbral za stalno bivališče in svojo drugo domovino. Tamkajšnja pokrajina in slovenski kmetje se zrcalijo v vs :h njegovih slikah in lesorezih. V lesorezih je razvil poseben stil, v katerem je opustil vsako teženje za kakšnim posebnim tehničnim učinkom in mu gre samo za vsebino. Tako kot noben drug umetnik zna Werner Berg izražati v svojih delih duhovne značilnosti koroških Slovencev. V tem ga ne doseže niti noben slovenski umetnik. Številna dela tega umetnika vise v raznih galerijah v Avstriji in v tujini. O koroških Slovencih je tudi že ponovno z veliko simpatijo pisal v avstrijski in drugi tisk. Tudi mi mu k življenjskemu jubileju prisrčno čestitamo in želimo, da bi preživel še mnogo srečnih in umetniško plodinih let med koroškimi Slovenci. —•— TURISTIČNA PRIVLAČNOST Pri nas štejemo med turistične zanimivosti pri rodno lepoto, zgodovinske ostaline, folkloro in podobno. V Angliji imajo pa drugačne okuse. Tam vabijo obiskovavce pokrajine s starimi gradovi, koder se prikazujejo opolnoči strahovi in plašijo ljudi, da je kar veselje. Ljudje so pač udarjeni na romantiko in to izrabljajo turistična društva, da spreminjajo strahove v denar. VPRAŠANJE NA TRŽAŠKEGA ŽUPANA Občinski svetovavec Skup. slov. liste dr. Simčič je te dni naslovil na tržaškega župana pismeno vprašanje, v katerem ga med drugim naproša, naj občinska uprava vloži na državni svet priziv proti ukrepu ministra za javna dela Pieraccinija, ki je proti sklepu in volji vsega tržaškega občinskega sveta vključil področje od Kolonkovca proti Rovtam med, področja, ki pridejo v poštev za gradnjo ljudskih stanovanj'. V ponedeljek in sredo so se s prizadetimi kmetovavci in vrtnarji sestali predstavniki Skupne slov. liste, Zveze malih posestnikov, Kmečke zveze ter več občinskih sve-tovavcev in odvetnikov, ki so se pomenili o nadaljnjih ukrepih, ki so potrebni, da ne pride do razlastitve in uničenja kmetijstva ter vrtnarstva v tem predelu tržaške občine. GOSTOVANJE LJUBLJANSKE DRAME V soboto zvečer in v nedeljo popoldne je gostovala v Avditoriju Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. Igrala je dramo nedavno umrlega irskega dramatika Bredana Behana »Talec«. Vsebina je vzeta iz dogajanja irskega boja za neodvisnost, vendar je v njej možno odkriti tudi namige na naš čas. Delo je zrežiral mladi režiser Mile Korun, igravci so prikazali tipično realistično igro ljubljanskih gledališč, ki ima svoje kvalitete, a je naše občinstvo nekoliko šokirala s svojim realizmom v govorenju, ki se ne izogiblje niti prav prostaških izrazov. Tukajšnje slovensko gledališče je v tem šlo mnogo manj v smeri realizma. Tudi kritiki, n. pr. radijski, so izrazili pomisleke proti takemu pretiranemu realizmu na o-dru, kajti med gledavci so bili tudi mladostniki. PRIREDITEV OPENSKIH OTROK Otroci osnovne šole na Opčinah so priredili v nedeljo popoldne v dvorani Mari-janišča igrico »»Ivčkove sanje«. Malčki so dobro rešili svoje vloge. Z igrico so hoteli razveseliti svoje starše za konec šolskega leta, zlasti pa letošnje prvoobhajance in birmance, katerim je bila predstava posvečena, Spored, ki je pritegnil precej ljudi, so dopolnili s predvajanjem pravljičnih filmov. Tudi druge slovenske šole v Trstu in okolici pripravljajo za konec šolskega leta tradicionalne nastope z igricami, pevskimi točkami in plesi. Nekatere pa so že nastopile. RAZSTAVA ŽIVINE NA REPENTABRU V nedeljo opoldne je bila na Colu blizu županstva na Repentabru razstava goveje živine sivorjave alpske pasme, ki jo je organizirala repentaborska občina s sodelovanjem Kmetijskega nadizomištva. Prijavljenih je bilo 70 glav živine iz re-pentaborske občine, pripeljanih pa je bilo le 42 glav, tako da niti niso mogli podeliti vseh nagrad. DRUGA REVIJA SLOVENSKIH POPEVK Druga revija slovenskih popevk jn lahke glasbe na Tržaškem bo tudi letos v Av- ditoriju v dneh 6. in 7. junija 1964. Revijo organizira prosvetno društvo »Barkovlje«. Izvajane bodo nove popevke, peli bodo — poleg lanskjh — novi pevci in pevke iz mesta in okolice ob spremljavi zabavnega ] orkestra »Miramar«, iki okrepljen in spopol-njen z novimi instrumenti, pridno vadi pod vodstvom profesorja Aleksandra Vodopivca. Tudi letos bodo naj lepše popevke, najboljši avtorji, izvajalci itd. nagrajeni. Poleg glasovanja publike bo izbrala najboljšo popevko tudi strokovna komisija povabljenih in domačih strokovnjakov. Nabrežina: LEPO PRIZNANJE V sredo je odpotovala v Forte dei Mar-mi, znano letoviščarsko mestece ob Firenškem morju, učenka 3. razreda slovenske osnovne šole v Nabrežini Lučka Petelin, ki je bila na osnovi risb, odposlanih konec marca, povabljena na 8. mednarodno tekmovanje za otroške risbe. Učenko sprem-ja njena učiteljica Vlasta Legiša. Lani je njena učenka Mariza škerk na tem tekmovanju prejela absolutno nagrado in prvo nagrado za najboljšo risbo otrok, starih 7 let. Že samo povabilo na natečaj pomeni velik uspeh in priznanje, saj je komisija strokovnjakov od 92 tisoč odposlanih risb povabila le okrog 100 mladih umetnikov ina zadnjo preizkušnjo pred, podelitvijo letošnjih nagrad. Iz dežele Furlanije-Julijske krajine je bil na letošnje tekmovanje povabljen le še neki učenec z osnovne šole v Ogleju. »PASTIRČEK« ZA NAŠE OTROKE V kratkem bo izšla deveta in zadnja letošnja številka letošnjega' letnika mladinskega mesečnika »Pastirček«, ki bo s tem zaključil osemnajsti letnik svojega izhajanja. »Pastirček« izhaja zdaj, kot znano, v Trstu. Predzadnja, osma številka, ima naslednjo vsebino: Ljubka Šorli: »Glej, Marija« (pesem); »Šmarnice na otoku Molokai«; »Vzorniki med mladino: Dominik Savio«; »O belem golobčku«; »Iv-ček nagajivček«; »Veverice na poti k zvezdam« (pod vevericami so mišljene seveda mlade skavtinje); »Sestradana muca«; »Nogomet v Italiji«; »Zgodovinski filmi«; povestica Staes Gvido »A9tri,d sanja«, ki pripoveduje o dogodivščinah male švedske deklice; »Marjetica« in »Dopisi malih sodelavcev«. Poleg tega dopolnjujejo številko še razni kratki člančiči. Ilustriral jo je s prav lepimi risbami slikar Klavdij Palčič. PRIREDITEV SREDNJIH ŠOL V AVDITORIJU Sindikat slovenske šole sporoča: Srednje šole na Tržaškem bodo priredile v nedeljo 31. maja ob 17. uri skupni šolslki nastop v dvorani Avditorija. Na sporedu bodo zborno petje, ljudski plesi, deklamacije in dramatski prizori. Vstopnice bodo v predprodaji od petika dalje v Tržaški knjigarni in eno uro pred pričetkom v dvorani v Avditoriju. MALI OGLAS Na prodaj je prazna dvosobna stanovanjska hiša z nekaj vrta. Naslov je dobiti na upravi našega lista. DVE SLOVENSKI NARODNI NOSI (gorenjski) sta naprodaj. Ponudbe poslati pod »Narodni noši« na upravo N. L. IZ ZNANOSTI IN TEHNIKE Nekaj ameriških znanstvenikov na tehnološkem institutu v Illinoisu je izdelalo Rontgen aparat v velikosti škatlice cigaret. Po mnenju predstavnika omenjenega instituta bodo taki aparati nadomestili sedanje Rontgen aparate. Napaja jih atomska energija. Za zdaj jih s popolnim uspehom uporab ljajo za ugotavljanje napak v litih kovinah in PrI zvarjenih delih ter v elektronskih obtokih. Delaj0 pa že pteizkuse za njihovo uporabo pri diagnozah kostnih bolezni. Lota 1948 so prepeljala letala preko severnega Atlantika 240.000 potnikov, ladje pit 637.000. Lela 1963 pa so prepeljala letala že 2,422.000 potnikov, ladje pa 795.000. Zadnja leta so znanstveniki odkrili, da nekateri ljudje ne morejo prenesti mesa, ki pomeni pravi strup za njihovo telo. Njihov organizem ne vsebuje določenega encima, kar je pdisledica dedne motnje. Približno poldrugi odstotek vseh Evropejcev ima tak organizem. Škodljivost mleka 7-a take ljudi so odkrili, ko so preiskovali vzroke zastrupljenj in smrti pri nekaterih dojenčkih. Njihovo telo zaradi pomanjkanja določenega encima ni .moglo razkrojiti galakloze, ki je vsebovana v mileku, in tako so se v njem kopičile škodljive snovi, ki so povzročile zastrupijenje. Znanstveniki sumijo, da ima to kakšno zvezo tudi z rakom. špeter: BODIMO ENOTNI! Deželnozborske volitve so pri kraju. 0 njihovem poteku se marsikaj govori in tolmači po naših dolinah in vaseh. Ljudje se zdaj sprašujejo, kam so Šh slovenski iglasovi. Zanje so se lovile vse stranke. Zato so tudi vključile v svoje h" ste kandidate, ki so Slovenci ali pa >so se vsaj za časa volitev izdajali kot take. Posamezni teh kandidatov so prejeli skupno več kot 6000 prednostnih glasov. Vsi h glasovi, razcepljeni na razne stranke, so za slovensko skupnost zgubljeni. Ob tej ugotovitvi se izlušči premislek alj bi ne bilo dosti bolj pametno, če bi beneški Slovenci nastopili pri zadnjih volitvah samostojno, bodisi v okrilju Skupne slovenske liste kot na Goriškem in na Tržaškem ali pa, če to komu ni dišalo, popolnoma samostojno pod katerimkoli imenom, ne da bi dajali svojih glasov italijanskim strankam. Dokazali bi svojo moč in morda hi prišli celo do enega izvoljenega kandidata. Zdaj se slišijo glasovi, ki se vprašujejo, kdo je kriv, da ni Skupna slovenska lista nastopila tudi v videmski pokrajini. Tak' glasovi pa prihajajo, skoro po farizejsko, prav od tistih strani, ki so silili naše ljudi, naj kandidirajo na listah italijanskih strank-Prav tako je bil tudi onemogočen nastop samostojne beneško-sloveoskc liste. O prisotnosti Slovencev v vzhodnem delu videmske pokrajine je že zadosten dokaz dejstvo, da so vse stranke, ki so vključile slovenske kandidate, metale po naših tudi zakotnih vaseh letake v slovenskem jeziku. Cernu bi jih, če pa bi Slovence^ ne bilo: Kot zaključek izvira iz zgornjih ugotovitev, da so vse stranke prepričane o obstoju Slovencev v videmski pokrajini, čeprav jih priznavajo le ob volitvah. Za nas je pa zaključek ta, da se bo®0 morali za bodoče vsi strniti v eno slovensko volivno skupnost s tržaškimi in go1'*' MESTNE POMANJKLJIVOSTI Občinski odborniki so morali odgovarjati pri zadnjih sejah na različna vprašan a, k' zadevajo pomanjkljivosti v mestni upravi. Zadeva z mestnimi avtobusi še vedno cinca na levo in desno. Zakupniško pod jetje ATA s svojim poslovanjem ne zadovoljuje ne občinstva in menda tudi ne mest- 11 e uprave. Občina mora še doklad,ali, če Prav je oddala prevozništvo v najem. Upo-stavljena je bila tudi posebna komisija, ki naj preuči, kako bi se mestni avtobusni Promet zopet municipaiiziral. Svetovavci, med njimi tudi ]].' formativno in dokumentacijsko glasilo, ki naj /J1 prikazovalo stvarnost življenja v Italiji na nem, gospodarskem, političnem in kulturnem P°' lju. Revija bo izhajala tudi v štirih drugih jeziki;1' tako da bo informirala o italijanskem dogaja'1!11 tudi tujino. S tem bo zadostila težnjam v tuj1111, da bi se pobliže spoznali z italijanskim življenje1]] in realnostjo, težnjam, ki odgovarjajo splošni želi1 v sodobnem svetu po čim boljšem spoznavanju ;|1 zbliževanju s tujimi narodi. Prva letošnja številk*1 revije »Vita italiana« vsebuje razne članke, ki zanimivi v tem ali onem pogledu. Eden izmed ni1 je posvečen papirnici v Devinu. Uleopatla m da mila Advokati družbe »Tvvenlieth Century Fox« se t*"1'! dijo, da bi brez tožb rešili številne spore v zve^1 s filmom »Kleopatra«. Zadnji in največji teh sp° rov zadeva zahtevo omenjene družbe, da naj P , čata Elizabeth Tavlor in Richard Burton odškoJn no v znesku 50 milijonov dolarjev, češ da sta svojim nemoralnim vedenjem med snemanjem I' ma razdražila javno mnenje in oškodovala družb0, ker sta mnoge odvrnila od lega, da bi šli glad*1 ta film. Dejansko pa gre najbrž za reklamo P1"-' frigane družbe. stiki. Knjigo je dobiiti pri znani založbi in kn.11' gami Otto Harrasso\vitz v VViesbadenu, ki je dala tudi Grivčevo nemško študijo o Cirilu in V1 todu. Škof proti »Beatlesom« Angleški škof Georges Brunner v Middlesbroitt-'b'| je kot prvi izrazil stališče Cerkve do tako m'1-]]' vanega »Beatles.vala«, ki je zajel mladino Ve1 . Britanije in ki so ga povzročili znani jazz-godben' z dolgimi razmršenimi lasmi, imenovani Beatl^^ Hrošči- škof je med drugim dejal: »Po muh'' mnenju pomenijo Beatles izzivanje. Morda /lia}11 res igrati, toda zdi se mi, da povzročajo predvse pri šibkem spolu močno razburjenje, ki ga 1 ramo odklanjati. Za dekleta bi bilo bolje, če sama igrala na glasbila, kol da jih drugi tako »nl zikalno« zabavajo. ilem&hu Itnfifju a httniCHihfdni Pridelek hrušk v Italiji V triletju 1936-38 je znašal srednji prišlek hrušk v Italiji malo nad 2 milijona riotov, v dvo'etju 1961/62 pa nad 8 mili j. j stotov in se je zvišal za več kot 400'/-. In i sc še dviga ter cenijo, da bo dosegel na do- | sedanjih nasadih okoli 15 mili j. stotov. Do-čini je pred 30 leti bil le tu pa tam kakše i majhen čist nasad, samih hrušk in niso dali taki nasadi niti 5% letnega pridelka, pred-stavlja danes pridelek iz čistih nasadov nad polovico vsega pridelka in se že bliža 60%. Skoraj % ali 73% vsega pridelka hrušk |e v severni Italiji, ostala v srednji in Jtizni ter na otokih. Od posameznih pokrajin nosi zastavo \g!ede količine pridelka ^rnilia-Romagna, ki pridela sama skoraj Polovico celotne letine v vsej državi im kjer je pridelek 4-krat tako visok kot na ■lažnem Tirolskem, kjer znaša okoli 1 mili j. stotov. V prihodnjih par letih se bo za največ odstotkov dvignil pridelek na Belskem, kjer so v zadnjih letih zasadili s k uškami ogromne površine. Poraba pridelka Glavni del pridelka se porabi doma, v Italiji, manjši del ali približno eno petino Pa ga izvozijo. Večji del ali okoli 60% izvo-za gre v Nemčijo, ki je sploh glavni uvoz-111 k italijanskega sadja in povrtnine. Glede uvoza italijanskih hrušk je na drugem mestu Anglija, sledita Francija in Avstrija. Navedene 3 države so na uvozu italijanskih hrušk udeležene s približno 30%. Zad njth 10% izvoza hrušk se porazdeli na Svitu, Šved.sko, Finsko in druge države; okoli '°00 stotov italijanskih hrušk gre letno v ‘tajske države, predvsem v vzhodno Sredozemlje, kakih 150 stotov pa pokupijo Afri-kanci. Kot rečeno se v Italiji sami porabi glav- 111 del pridelanih hrušk, večinoma v svežin stanju, nekoliko tudi v posušenem, a 'jedrno več v obliki sadnega soka ali d.ruga-e pripravljenih konserv. Hrušne sorte Jasno je, da se v Italiji goji na stotine Sličnih sort hrušk, a v državnem obsegu 'st> glavne naslednje: Prvo mesto zavzema >,William« ali naša vrtolanjka, ki je na celi Proizvodnji udeležena z 22'%. Sledi »Passa 'ttssana« s 17%, »Coscia« z 9"/«, »Kaiser« 8% in »Fetel« s 5°/«. Ostalih 40% proiz-v°dinje si razdeli, stotine sort, med kateri- mi najdemo tudi naše znanke »Kleržo«, '^vransko« in »Klapovko«, od katerih pa °uena ne doseže 1% proizvodnje. Seveda se v posameznih predelih Italije Pceminja seznam z odstotki raznih sort in , ° najdemo v Severni Italiji sorto »Co-' la« gele na 5. mestu za »Kaiser« in »Fe-I”, medlem ko dosega ista sorta v sred-J1 J tali ji 35.7% proizvodnje, v južni in na tokih pa 19»/«. Kar pa zadeva izvoz hrušk, obsega delež ^lianiovke (William) kar nad polovico ali % vsega izvoza. Sled.ila sorta »Passa Cras- san a« in »Coscia« vsaka z 8% izvozne koli- čine, vse druge sorte pa si delijo ostalih 25"/«. Hruške v pokrajinah Trst, Gorica, Videm Pridelek hrušk znaša letno okoli 40.000 stotov pridelka, od katerih približno 60% v videmski pokrajini 38% na Goriškem in 2% na Tržaškem. V ravnimi, tako na Videmskem kot na Goriškem je nekaj sklenjenih nasadov, a večinoma različnih sort, d,a nastopi zoritev postopno Ln ne vse hkratu. Posamezne sorte so zastopane v pokra ji ni: s 16% »Coscia«, s 14% »Passa Crassa-na«, z 12,8°/« »VVilliam«, z 12,4% »Kaiser«. Od ostalih imajo še nekaj pomena maslenka »Giffard«, »Fetel« in »Curato«. — če pa pregledamo posamezne province, ugotovimo, da na Tržaškem hruške skoraj ne pridejo v poštev, na Goriškem pa zavzema prvo mesto »Coscia« z 20%, sledita »'VVilliam« in »Curato« vsaka z 10%, »Passa Cras-sana« z 9, »Avranška« z 7"/«, potem pa klapovka, zimska dekanka, formentinka, »1 riumf iz Vdenne« in »Duchesse d’Angou-leme« vsaka s 5%. Odikar je Goriška pod Italijo, je prevzela iz Italije sorto »Cosria« in »Passa Crassana«, ki so danes najmočnejše zastopane. Ostale sorte so bile znane in gojene že pod Avstrijo. Lastnosti posameznih sort Ne moremo opisati lastnosti vseh sort, ki jih gojijo v Italiji, ker jih je preveč in večinoma za nas sploh niso zanimive. Omejili se bomo le na one, ki so najbolj važne v vsedržavnem merilu — predvsem za izvoz — in v lokalnem (v Julijski krajini). Vodilna sorta je hruška »VVilliams«, ki da letno v celi državi okoli 22% vsega pridelka ali 2 milijona stotov hrušk in ki predstavlja sama vč kot 57°/« celotnga izvoza hrušk. Ta sorta je na vsem svetu najbolj razširjena. Svoje ime je dobila po angleškem drevesničarju, ki jo je začel širiti v prvi polovici 19. stoletja. Cepljena na divjaku ali kutini se močno razvija, precej dobro kljubuje škrlupu in drugim bolez- nim. Rodi skoraj redno. Plodovi so srednji do d.ebeli, meso je topljivo, sladko, tipičnega okusa. Zori sredi poletja in jo trgamo koncem julija in v prvi polovici avgusta, nekoliko pred popolno dozoritvijo. Plodovi se brez nadaljnjega lahko hranijo nekoliko tednov, v hladilnicah do 4 mesece, če pa jih vložimo še v plastične vrečke (polietilen), pa tudi 6 mesecev. — V sadni industriji zelo cenijo to sorto. Po svoji gospodarski važnosti zavzema drugo mesto sorta »Passa Crassana«. Doma je v Franciji, kjer je posebno razširjena v dolini Seine. Do pred 10 leti v Italiji ni bila posebno razširjena. Sedanji letni pridelek pa presega poldrugi milijon stotov. Ker pa je samo v Emiliji, predvsem v sadjarskem trikotu Bologna-Ferrara-Raven-na bilo v zadnjih letih urejenih nad 8.000 ha sklenjenih nasadov samo s to sorto, računajo da bo v par letih dala pridelek 3-4 milijone stotov. To so ogromne količine in je zelo mogoče, da bodo nastale težave pri odidaji, kot so se že pojavile pri oddaji jabolk in breskev. Na kutini cepljena sorta ni posebno močnega drevesa, oskrbovana pa mora biti po predpisani, negi. Posebno važna sta obrezovanje in zaščita dreves in plodov. Plodovi so debeli, bolj okrogle Oblike. Obiramo jih koncem septembra in v oktobru, zorijo pa koncem jeseni ali v prvi zimi. če se potem hranijo v hladilnicah, postanejo celo okusnejši, ker potrebujejo za pravo zorenje tudi nekoliko mraza. V ostalem pa se ohranijo plodovi »Passa Crassana« v hladilnicah lahko dolgo v pomlad in še črez. — V izvozu zaenkrat ta sorta ne igra nobene pomembne vloge. Na 3. mestu tako glede skupne proizvodnje kakor tudi glede izvoza je sorta »Coscia«. Od prvih poletnih hrušk je ta najvažnejša iin v zadnjih letih se je proizvodnja zelo dvignila. Danes pa ta sorta izgublja svoj pomen v severni Italiji, pridobiva pa ga v srednji in južni. — Na kutini cepljena drevesa so močna in vsako drugo leto zelo rodovitna, vmesno leto pa mnogo manj, komaj četrtinsko. Zanimivo je, da ta sorta ni odporna proti nekaterim škodljivcem, proti drugim (n. pr. kapar S. Jose) pa zelo. Skrlup zelo škoduje ti sorti, a ga ne smemo zatirati z zaščitnimi sredstvi na podlagi zirneba (aspor, vitex, vitene, itd). še nekaj dobrih sort Četrto mesto v proizvodnji zavzema sorta »Kaiser«, ki je znana tudi pod imeni Imperatore Alessandro, Kaiser Aleksander, v Južnem Tirolu BOSC’S Flaschenbirne, v Franciji, od kodeer je doma, pa Beurre Bosch. Navadno se cepi na divjak, v zadnjem času tudi na kutino, a z vmesnim cepičem. Veliko večino pridelka porabi gostinstvo. Za izvoz ne prihaja mnogo v poštev. Opis sort »Curato«, »Avranška«, »Klapovka«, »Zimska dekanka«, »Triumf iz Vien-me« in »Duchesse d’Angouleme« bi bil sicer potreben, ker so razširjene na Goriškem, a nas bi vodilo predaleč. Končno omenimo samo še par sort, ki so za naše kraje karakteristične: »Figovka« (pero fi-co) je zelo okusna maslenka, srednje debelega plodu, ki je potlačen v pogačko. Dre-| vo je navadno zelo šibko, plod pa podvržen : vsem mogočim škodljivcem. Pravijo, da je ! figovka najbolj okusna hruška med vsemi. »Formentinka«: pod tem imenom so znane vsaj 3 sorte, in sicer drobne, navadne ; in debele formentinke. Pravilne bi bile na-j vadine, ki imajo v vis štrleča drevesa s tankimi pokončnimi vejami, drobne plodove z zelo aromatičnim mesom. Prodajo se dobro. — V zadnjem desetletju sta se začeli širiti dve sorti, ki sta bili pred 15 leti genetično vzgojeni od Martinisa, ki je vzgojil tudi odlične nove sorte breskev. Njegovi hruški sta Goriška rožnata (Gori-ziana rosa), ki je dobljena iz križanja med Wil'iam-om in Karlom Wurtenberškim kraljem. Plodove tržemo koncem avgusta, zorijo pa novembra-decembra. Druga vrsta je Furlanska dekanka (Dečana del Friuli), ki je križanka med William in goriško fi-govko. Plodovi se oberejo avgusta meseca, zorijo pa septembra. Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. . Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graiphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477 VIRGILU SCEKU V SPOMIN »Ožigosati hočem še eno krivico, ki muči našo deželo. Vojni oškodovanec ima po pisani postavi pravico do vojne odškodiine. Država je dolžnik, vojni oškodovanec Lpnik. Toda država ne daje oškodovancu preduj-| mov naravnost v roke, temveč se poslužuje J bančnih posredovalcev. Ta priviligirani ban- lil. Dr. E. BESEDNJAK kir je Zvezni kreditni zavod v Benetkah. Njemu je dala vlada milijone v roke, da jih de'i med vojne oškodovance. Denar, ki je namenjen za gcriško deželo, se hrani v blagajnah v Benetkah, v te blagajne se stekajo obresti vsega tega denarja toliko časa,dokler se ne izplača predujem vojnemu oškodovancu. Čim več časa ostane denar v Benetkah, tem večji je dobiček banke.« »Tega so se gospodje v Benetkah dobro zavedali. Na vse mogoče načine, z vsemi zvijačami in spletkarijami so gospodje bankirji iz Benetk tiščali in tiščijo naš denar v svojih rokah in se ne morejo cd njega ločiti. Mi zahtevamo, da se Zveznemu kreditnemu zavodu v Benetkah odvzame nemudoma pravica, da se bavi z vojno škodo za Ga. i ko.« V BOJ DO ZMAGE! Burno pozdravljen od občinstva je nastopil poslanec Šček ter izvajal v kratkem tole: »Italijanski vojnoodškodninski zakon je najboljši med vsemi tozadevnimi zakoni evropskih držav. Vendar se je spremeni ta zakon danes samo v lepe sanje, zaka, danes se poraja odlok za odlokom, ki imajo samo en edini namen, da uničijo ta zakon, ki je bil postavljen zato, da obnovi našo deželo in ustvari normalno življenje. Zadnji odloki tirajo ljudstvo v obup.« »Bivši minister osvobojenih pokrajin mi je dejal, da potrebuje naša dežela posebne skrbi in nege. Ne, sem mu dejal, naše pokrajine ne potrebujejo nobene posebne skr- bi in nege, tudi ne zahtevamo tega. Mi hočemo sarr.o to, kar nam gre po pravici. Mi zahtevamo danes od vlade, da spoštuje vojnoodškodninski zakon in ne bomo odnehali od boja, dokler vlada zakona ne izvrši.« »Če vlada v teku tega me eo ničesar ne ukrene, se bomo zbrali dne 1. maja na novem shodu in skl?n li, d j odstopijo občins' kar ga še bolj »strašni« Puskas Znašla pred mrežo Inter- vznemi -a Nesregni milijonar hod|i še vsak ja. Domov pa je marsikdo šel tako vesel, ^ y Js,]užbo in (pQtegne svojo skromno kot d.a bi bil zadel — trmajstico. plačo, milijone pa pusti ležati v blagajni. Bila pa je tudi športno in estetsko lepa tekma — kot se spodobi za evropske prvake. Sovjetska enajstorica je premagala v sredo v Moskvi Švedsko s 3:1 in isi s tem priborila vstop v semifinale za Evropski pokal držav. »GIRO DMTALIA V splošni lestvici Gira dTtalia vodi v petek še vedno Anquetil s 61 urami 46' in 19”. Sledijo mu Zilioli, De Rosso, Mugnaini, Carlesi, Adami, Bal-manion in drugi z 1 do 3 minutnim zaostanikom. V Chicagu posluje velika knjigarna «Newberry», ki se ukvarja z nakupom in prodajo redkih književnih izdaj in rokopisov. Pred nekaj tedni se ji je posrečilo odkupiti približno za eno milijardo in 800 tisoč lir zbirko redkosti, ki je edinstvena na svetu. Obsega osem sto knjig, med katerimi so prve izdaje Shakespearovih in Chaucerjevih (začetnik angleškega slovstva) del; prve tiskane izdaje Aristotela, Homerja in Petrarka; posebna redkost so strassburška izdaja sv. pisma iz leta 1466 ter Michelangelove risbe in Cellinijevi bakrorezi. Takšne redkosti bodo mogli odkupiti le bogati ljubitelji knjig ali pa državne knjižnice. Pred 100 leti je začel vrtati mister Drake pri ameriškem mestecu Titusville zemeljsko skorjo, da bi našel nafto, pozneje imenovano »črno zlato«. Ameriški časniki so s ponosom pisali: »Globoko v temno zemeljsko oblo so zvrtali jašek, 22 metrov globok. Kdo ve, kam bo to pripeljalo. Morda bodo naši potomci doživeli, da bo mogoče iz sto takih vrtin bruhalo »črno zlato«. Potomci so res doživeli ta čudež in še več. Samo v Združenih državah je nad 450 tisoč vrtalnih stolpov. Prodrli pa niso le 22 metrov globoko, marveč so že dosegli globino tudi 6806 metrov. V našem stoletju je nafta za človeštvo prav tako potrebna kot hrana. Brez nje bi ne imeli pogonskih sredstev, ne razsvetljave, ne kurjave. In vendar so poznali to črno, gosto tekočino že v davnih časih. Ze grški zgodovinar ‘Opravo o vampirizmu. V knjigi podaja pregled | Herodot je pisal, da so uporabljali na otoku NAFTA - ČRNO ZLATO so si pa v grških časih že svetili s petrole- iem. nad verovanjem v vampire (volkodlake), zlasti v' ^ahodni~i"n ošrednji' Evropi Ve77Ti^ka^kjer I Zante »zemeljsko olje« za balzamiranje tru-c to praznoverje najbolj razširjeno. pel. Prebivavci mesta Agrigenta na Siciliji ZEMA M BOM Katera zdravila naj vzamemo s seboj na počitnice? Ktnala bomo v dobi počitnic in vsakdo se pri-- aylja, da bi čimbolj nemoteno preživel dneve lei •‘ka, zato si bo za oddih izbral kraj, ki je da-, od velilkega prometa m hrupnega življenja te-^j, *5čarjcv. V laikih krajih pa navadno ni zdrav-(j0 a in tudi ne 'tekame. Zaito je dobro, da si že bj1,1 a preskrbimo najpotrebnejša zdravila, ki naj nam bila v sili laikoj pri roki. Pri tem pa mo-vnrt1? gledati, da ne jemljemo s seboj preveč zdra-,j ‘n priipomcOkov, ki nam ne bi niti služili, in kožnim v ,.ne Puščamo doma to, kar bi v resnici potrebo- ročno lekarno« sodi- io la^° imenovano »potno 'Predvsem obvozila za prvo pomoč pri manjših ‘nah a|i poškodbah. Za čiščenje kože v okolici u‘|.nL' bomo vzeli s seboj nekaj čistega alkohola zganm, lahko pa tudi jodovo tinkturo. Praiv ta- ko ne smemo pozabili na platneno krpo, ki jo bomo uporabili za obkladke pri morebitnih vnetjih. Od zdravil bomo vzeli s seboj nelkaj tablet proti raznim bolečinam in prehladnim obolenjem. Tudi na odvajalno zdravilo ne smemo pozabiti. Lahko vzburljivi ljudje naj bi na pot vzeli tudi stekleničko baldrijanove tinkture, ki je hkrati • uspavalno sredstvo in pomaga tudi pri nervoznih srčnih težavah. Tudi na mazilo proti sončnim opeklinam ne smemo pozabiti, pa tudi ne na kako hladilno mazilo zoper pike komarjev in mušic. Proti majhnim abscesom bomo vzeli ihtiolovo mazilo. Končno bomo zoper omedlevico ali podobne napade vzeli s seboj tudi take kapljice, ki poživljajo krvni obtok. To je menda vse, kar bi vam priporočali za prvo pomoč pri manjših motnjah zdravja na počitnicah. Ce bi se vam pa primerilo kaj hujšega, pa bo moral seveda priskočiti na pomoč zdravnik. Na Kitajskem so poznali petrolej že 300 let pred Kristusom kot »svetečo vodo« ; pripisovali so ji peklensko moč. Stari Grki so jo prvi znali izkoristiti v vojne namene. Zažigali so nafto na vodi, da so se branili pred sovražnimi ladjami. »Grški ogenj«, zmes nafte, apna in prediva, so imele na krovu tudi trgovske ladje, ki so plule po nevarnih morjih v daljno Kitajsko. Z njim so se branile pred morskimi roparji. Prave uporabe nafte pa ljudje še dolga stoletja niso poznali. Šele rimski cesar Septimij Sever je ukazal napeljati v svoje razkošne kopalnice cevi z gorečo nafto za ogrevanje. V 7. stoletju, ko so začeli Bizantinci osvajati Perzijo, se je zahodni svet seznanil s to čudno tekočino. Takrat je prišlo v navado za zemeljsko olje ime naphth, kar pomeni v perzijskem jeziku: olje; odtod so skovali ime nafta. Ves srednji vek je nafta šla v pozabo, ^onekod na vzhodu so jo uporabljali kot --'azilno olje za kolesa; v Evropi pa kol oleum petral ali kameno olje za zdravila. V novem veku tudi še niso vedeli, kaj naj nočno s črno tekočino v zemlji. Sele pred 100 leti je zmagovito preplavila ves svet. V Pennsylvaniji so načrpali iz prvih vrelcev komaj po 400 hektolitrov nafte na dan. Danes pa znaša svetovna produkcija nafte že okoli 1000 milijonov ton. Neizmerna bouast-va daje črno zlato velikim petrolejsikim tru-stom in premnogim arabskim šejkom. Nafta in zlato se pa ne bi prelivala v takem obilju, če moderna kemična industrija ne bi uporabljala nafte kot surovino za 5500 najrazličnejših predmetov. Petrolkemija je razvila na stotine velikih tovarn, kjer izde-Iniejo vse mogoče, od plastičnih mas do zdravil in razstreliv. Celo hranilne snovi so že odkrili v zemeljskem olju. Njegovo korist pa spoznamo najbolj iz dejstva, da bi se brez nafte ustavili vsi avtomobili in letala; stroji bi obstali in doživeli bi katastrofalno gospodarsko revolucijo. r M Po povesti 0. Cuirada Miki Muster v.. 61. Prav nad seboj je zagledal enega r voj ih zasledovalcev. Ne-peesa, ki se je bila skoraj spotaknila ob robu jame, je stala tik nad njim. V zadnji večerni svetlobi je Baree videl njen obraz. Ni mogel odmakniti oči od nje. Prevzel ga je prelep občutek, v katerem je pozabljal na bolečino. Ona pa je nežno klicala: »Uchirnoo! Uchimoo!« 62. Potem je Baree zaslišal še drugi glas in tudi ta ni bil tako strašen kot tisti, ki jim je ob večerih Baree prisluškoval v gozdu. »Ne bova ga našla, Nepeesa. Skoda ga je! Pojdiva!« ln Pierrol ji je pokazal brezovo vejico, ki jo je bila prestrelil8 njena krogla. Ta za palec debela vejica je spremenila smer krogle in rešila Baireeju življenje. 63. »Pa bo vseeno poginil!« je žalostno ugotovila Nepeesa. Pierrot je prikimal. Baree pa še pomislil ni na to, da bi poginil. Preveč žilav je bil, da bi bila rana na prednji nogi zan.i smrtna, saj krogla še kosti ni poškodovala, čeprav mu je nogo močno iraztrgala. Počakal je večera in v mesečini zlezel iz neprostovoljnega skrivališča. 64. Noga ni več krvavela, rana pa ga je močno bolela. Ob vsa" kom premilku je začutil sunkovito, ostro bolečino. Vendar sU je vleikel proč, kot da bi slutil, da beži od nevarnosti, ko beži od jame. Nagon ga ni varal. Kake četrt ure po njegovem odhodu je padel v jamo ježevec. Če bi Baree ostal v jami, b’ bil ves poln bodic in gotovo ne bi ušel smrti. g? * J 65. To iioč Baree ni pomislil na počitek. Neprestano je hodil in vedno hujša jeza je vstajala v njem. Kadar je obstal, da si obliže rano, je 'tako jezno renčal, kakor da vidi tistega, ki mu jo je zadal. Talko je prišel iz gozda na jaso, ki je segala do vznožja nekega griča. Prišel je na lovsko področje ogromne stare snežne sove. 66. Sova je bila prav gotovo najstarejša med vsemi sovam v gozdu. Od starosti j,e že oglušela in oslepela, bila pa je vedno močna in bojevita kakor v mladih letih. Ker |e v ne^|() napadu zamenjala zajca z risom, je izgubila eno nogo. , je lovila na tleh in potrpežljivo čakala na plen. Že tretjo 1,0 pa je čakala zaman.