Iz velikih dni boja za naše življenje
Praznovanje novega leta med NOB
Ob pričakovanju novega leta se človek spomni marsičesa. Delamo stare obračune, kujemo nove načrte. Nehote ti misel uide daleč nazaj v čas naše najtemnejše zgodovine.
Tudi med NOB so ljudje kljub tegobam vojne raorali živeti, vzdržati, se boriti, prepirati, rojeva-ti, poročati, umirati, Ijubiti in nenazadnje prazno-vati tudi novo leto.
Njihova praznovanja so bila skromna, dostikrat misel, da ne zbledi s pozabe in močna želja po čimprejšnji svobodi.
O tem nam viri ne pričajo dosti, tudi napisane-ga je bilo bore malo. Pa vendarle nas zanima tudi ta drobec šliriletnega herojskega mozaika.
Povprašala sem nekatere udeležence NOB ka-ko so oni praznovati novo leto.
Spomin jc že zbledel, pa smo kljub temu uspeli
izvrtati nekai zanimivih utrinkov.
.   , v" ,•¦.•¦¦.¦ ¦¦-
*     -     -
Skromni paketi v dachauslrfh barakah
Jaicob Vrhovec se spominja novega leta 1943—44. Bil je zaprt v Dachau. V baraki kjer je bival so bili povečinfSlovenci, zato je bil stik z domovino le nekoliko večji. Imeli so tudi izredno močno organizacijo OF.
Ob pričakovanju novega leta so nekateri tova-riši dobili skromne pakete. Pravično so si jih razdelili na veliko delov. ležali na pogradih in poslušali zamolklo zavijanje burje, ki je oznanjala novo leto preko barak. Njihove želje so bile enot-ne. Čimpreje dočakati svobodo!
Jabolka, suhe hruške in želja po svobodi
Novo leto so aktivišti Velikih Lašč in Barja « pričakali v šoli na Zapotoku. Pridružili so se jim nekateri kurirji, ki so si odpočili po dolgi poti. Njihove mize niso bile bogate obložene. Le kakš-no jabolko tu pa tam, pa prgišče suhih hrušk ter želja po svobodi, to je bilo vse kar so imeli in si želeli aktivisti, pripoveduje France Maležič.
Nasvet o priročnem pletenju ob čaju
Ivica Škulj se spominja sestanlca na novega leta-dan, ki je bil v njihovi hiši na Ižanski cesti. Prav t tega dne je Škuljeva dekleta obiskala tov. Špela. Dala jim je veliko napotkov o tem, kako hitro spleteš nogavice, rokavice ali pulover. Nadalje kako s starega in izrabljenega napraviš novo...
Dekleta so prijetno kramljala, privoščila pa so si čaj in pest suhih hrušk.
Poln lojtrski voz dobrot in praznovanje na Toškem čelu'
Na predbožični večer 1942 je partizanska pa-trulja stopala po cesti, ki je peljala proti Polhove-mu gradcu. Iz daljave so opazili, kako neki kmet pelje lojtrski voz. Partizani so ga zaustavili. Na vozu pa pravo presenečenje! Bil je poln dobrot. 1' Obložen je bil s pomarančami, mandeljni piškoti
in drugimi priboljški, katerih utrujeni partizani že nekaj časa niso videli. In komu so bile namenjene te dobrote? Belogardistični postaji v Polhovem gradcu. Pa jih niso uspeli použiti. Partizani so jih zaplenili in se z njimj prav prijetno posladkali.
Partizanska patrulja, ki je zaplenila tako drago-cen plen je bila del Dolomitskega odreda, ki je takrat zimoval v zemljanki Ravnik, komaj 300 metrov od nemške meje.
Na prehodu v leto 1943 so bili naToškem čelu, v gostilni Bitenc, kjer so tudi praznovali.
Ze pred prihodom ostalih partizanov iz štaba je manjša enota ki je varovala prehod proti Poduti-ku in Dravljam pripravila vse potrebno.
Proti večeru so bili že vsi zbrani in dobro razpo-
loženi. Seveda niso pozabili na patrulje in straže, ki je skrbela, da so ostali tovariši varno dočakali novo leto.
Komisar je zbranim tovarišem spregovoril o situaciji, ki jih je čakala v novem letu, podal tudi politično oceno, na koncu pa vsem skupaj zaželel obilo zdravja, zadovoljstva, predvsem pa čim-prejšnje svobode.
Vsak večji odred pa je imel tudi harmonikaše. Tudi ti so tokrat poskrbeli za pravo vzdušje. Ve-selo praznovanje se je tako s plesom nadaljevalo vse do jutra, pridružili pa so se jim tudi domači
fantje in dekleta.
Vesela druščina je mrzlično pričakala polnoč. Partizani ,gp odšli na dvorišče in streljali z orož-jem, v želji, da bo leto 1943 lepše od preteklega.
Gostilna Bitenc je bila od nemško-italijanske meje odmaknjena le 200-300 metrov, toda kljub temu jih sovražnik v tej noči ni presenetil.
Tako se praznovanja novega leta na prehodu v 1943 spominja prvoborec Alojz Dolničar.  .. «¦.-.. ¦¦
Po izjavah Ivice Škulj, Jakoba Vrhovca, Franca Maležiča in Alojza
Dolničarja pripravila Mojca Černe.