&t 6&
V Gorici* v soboto dne 5. julija 1913.
hbajaidtakrat bi teden, In
sicer t torek in soboto ob 1
uri popoldne, Ako pade na ta
dneva praznik, izide dan poprej.
Stane juMeto   Jfc JLQ* --
7» leta    .   .   .   „  5'
/<     >»      •   •    •   9»  3*50
Posamične Številke sta-
nejo                  8 vin.
Ha aaroilla brej doposlace larotalae ae se osirano.
TeiBaJ XLI1L
Telefon št. 88.
V»e za narod, svobodo in napredek U Dr. K Lavni.
'tfrežKIŠtv© *' se nahaja v Gosposki ulici št. 7 V Gorici, v 1. nadstr. na deino.
Upravništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Pelit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje^črke po prostoru. Reklame in sjBfekv uredniškem delu 30 vin. ti|jr Za obliko in vsebino og(a?M§fc odklanjamo vsako odgovo«
Dne 13. i. m. ste pozvani na volišče, da izberete poslance občne kurije -za goriški deželni zbor.
V  Avstriji ni dežele, v katera bi vladala manjšina prebivalstva nad večino. Samo v naši deželi vladajo Italijani, ki so manjšina, nad Slovenci. Slovenska veČina na Goriškem je povsodi na sramoten način zapostavljena, v* deželnem zboru nima onega zastopstva, ki ji pritiče, v deželni upravi se šopirijo Italijani, jemljejo sinovom slovenske matere kruha, škodujejo živijenskinr interesom slovenskega dela dežele. Kdo je zakrivil tak ponižujoči položaj Slovencev'«* Odgovoriti moramo: S. L. S. na Goriškem, katere odgovorni vaditelji so dali deželi skrajno krivičen volilni red in ki, zvezani z Italijani, našimi najhujšimi nasprotniki, so onemogočili razvoj slovenskega naroda na Goriškem.
V  deželnem zboru je 'zavladala pod okriljem S. L. S. slovenska pohlevnost, •hojefinost in potrpežljivost, kakor da so Slovenci rojeni «a to, da jih drugi tlačijo in jim drugi zapovedujejo.
Ti časi so -minuli, sedaj stojimo pred novim deželnim zborom, v katerem ne bo več laškega poglavarja.
V  deželi se čuje Je en glas: Tako, kakor je bile doslej, ne sme več biti v novem deželnem zboru! Novi časi morajo nastopiti tam, novo pošteno delo za goriškega Slovenca. Proč* s starini škodljivim sistemom Iz deželne hiše!
Naše kmetijstvo gre pod zlo. . naši ljudje bežijo v Ameriko; doslej je bil deželni »bor in odbor goriškim Slovencem le kruta mačeha. Nimamo niti potrebnih cest, zlasti je (zanemarjen v tem pogledu Tolminski politični okraj; deželni zbor in odbor je le preveč obračal oči v vsakem ozira na furlansko stran. To so znane reči, pod katerimi kruto trpimo Goriški Slovenci.
Takih krivic mora biti enkrat za vselej konec. Slovenska delegacija novega deželnega zbora mora izvojevati goriškim Slovencem popolno narodno j e d n a k o p r a v n o s t Slovencev m Italijanov v vseh panoga<h deželne u p r a v e, mora se truditi, da se i z p r c-m c n i d e Ž e J n i v o 1 i 1 n i red, oni ne stvor, ki je v velikansko škodo Slovencem in jim je pritisnil pečat manjvr/d-uosti, mora doseči, da se da m e s t u Oo-r i ci pravičen mestni statut.
Pa ne samo v narodnih stvareh, am-nak tudi v važnih gospodarskih za-d e v a h bi morala slovenska delegacija skupno braniti interese slovenskega dela dežele.
Osrednji volilni odbor, ki se je ustanovil v Gorici, se je držal načela, da no-hednemu okraju ne vsHjuje kandidatov. Vsak okrajni volilni odbor naj sam določuje samostojne ljudske kandidate.
Zaupniki ¦gorišlce okolice, gor in vipavske doline so proglasili za kandidata v občni skupini:
Frana Miklavža,
Župana v Kobaridu in
Ignaca Kovača,
župana v AjdovSČini.
Tretji kandidat <bo proglašen v nedeljo v StatnVit m Kras«.
Goriški Slovenci ste se sami prepričali o pogubni protmarodm politiki sedanje večine slovenskega deželnozbor-skega zastopstva, na svoje oči vidite, kako hodi Slovenstvo rakovo pot, ker se je polastila političnega vodstva slovenskega naroda S. L. S.
Zato volite vsi, ki ste zares narodni, samostojne kandidate, može m ljudstva, ki so edino sposobni, da čuvajo slovenske narodne interese v deželnem zboru.
Osrednji volilni odbor v Gorici.
Javen shod
v Štanjelu
bo dnL 6. fitlija t. I.
ob '.,3. url popoldne v prostorih ------ hotela gosp. A. Starca. -—
DNEVNI RED:
Proglasitev kandidatov v deželni zbor za Kras.
Pradiadnlk volllnaga odbora t
Josip Vran.
Umobolnice pri nas in drugod!.
Dr. Pontoni Je oni mož, ki se je vestno bavil z vprašanjem deželne umobolnice ves čas, odkar se je bila sprožila misel zgradbe deželne umobolnice dotle da se je zgradila. In dr. Pontoni je konšta-tiral, da pri 27 umobolnicah po raznih deželah ni potrosila nobena za zemljišče v tak namen toliko, kolikor naša dežela, ki je med vsemi temi deželami najubožnejša in najbolj izmolžena. — V Italiji, prosimo v Italiji, katero gospodje Lahi vendar visoko cenijo, v Vidmu obsega umobolnica 38 ha, ki so stali «8.000 lir, v Pado-v.i obsega 26 ha. ki so stali lOO.(KK) lir, v Gorici pa ic stalo 15 ha skoro 170.000 lir. Seveda v mestnem pomeriju je morala stati, Bog ne daj, kje zunaj Gorice med Slovenci! Za talno vodo je najslabše preskrbljeno, pomanjkanje vode se občuti bridko! Razširiti se zemljišče ne da, ker vsak nov kvadratni meter bi stal naravnost ogromno svoto.
Umobolnica v V i d m u je stala malo nad ooo.ooo lir. Prostora je v njej za 380 bolnikov; Goriška pa stane dva milijona (ali pa se več) in prostora je premalo, da morajo bolnike Še vedno pošiljati v umobolnico v Italijo. To je gospodarstvo v prid dežele!
Dostaviti moramo še, da so laški mogotci poskušali pripraviti dr. Pontonjja do tega, da bi molčal o umobolnici, ker jim je bila postala stvar skrajno neljuba, in sicer, kakor je povedal javno dr. Pontoni, so «a skušali, pripraviti do molka »con mezzinon poco civili c meno aneora ca val le res C'h i.? To pove dovolj.
Deželna umobolnica In slovenščina.
»Soča« je bila odkrila leta 191 L, pred otvoritvijo deželne umobolnice, grozovit Škandal, kako je hotel Pajer imeti, razven par napisov za parado,   v nov!
umobolnici vse laško! Potem ko se je to odkrilo, so bili nekaj pokrpa3i in napravili tudi baš potrebne slovenske napise. Če se ni »Soča« oglasila, bi bilo ostalo pri Jaških napisih, — Knjige in zapisnike se vodijo po laško, ker je vsa deželna uprava odičena po laško. Vsi slovenski bolniki so popisani v knjigah in na tiskovinah, na katerih ni nobene sflovenske besede. Takrat se je bil oglasil »Corriere«, glasilo deželnih poglavarjev, ter je rekel, da Je čisto v redu, Če je v novi deželni umobolnici vse laško. Rekel je, da je lastna »la lingua ufficiale del paese,« (uradni jezik dežele) in torej se nima nikdo liiič spodtikati nad tem, če je v deželni umobolnici vse laško.
Sedaj pa Čujte, kaj se je zgodilo, ob otvoritvideželne umobolnice! Ko so jo otvarjal), je spregovoril rajnki dr. Pa-Jer v svojem slovesnem govoru, ki le trajal eno uro, samo dva slovenska stavka. Navzoča je bila visoka gospoda: namestnik, generali, drugi dostojanstveniki in pred temi je Pajer spregovoril samo dva stavka v slovenščini, ki je Jezik pretežne večine goriško-gradiščanskega prebivalstva. Čital Je: ;>V e s c 1 i m e, d a s t e s e tudi Vi zbrali.k današnji slavil o s t i. K a r s m o n n p r a v i 1 j\ s m o n a j) r a v i d i po najboljši ve s t i i n u p a m o, d a p r i u e s e t o d clo deželi z a ž c 1 j c n i uspe h.« Navzoče slovenske župane je bilo sram, da na itak način v tako slovesnem trenotku zapostavlja deželni glavar slovenščino pred izbrano visoko gospodo. To je bil škandal, da se je zgražal nad njim vsak pošten Slovenec. In kdo je pravzaprav zakrivil ta škandal? Pač zastopniki S. L. S..v deželnem odboru. Podglavar in Oba slov. deželna odbornika poznajo dobro Pajerja in so torej lahko, vedeli, da se bo ravnal po stari svoji navadi, da uplcte v ilaški govor samo kak slovenski stavek; ali storili niso nič. Niti na um ni prišlo nobenemu, zagotoviti ob taki slovesni priliki slovenščini ravnopravno mesto, marveč molčali sc», pri slovesnosti gledali v tla — potem pa so se zgražali v '»Gorici«. In ti, slovensko ljudstvo, imej usmiljenje ž njimi! >Smo« — namreč »v manjšini'* in ne moremo prav nič zahtevati. Ponižno moramo prenašati, če Lahi zaničujejo in v kot •mečejo naš jezik, ki je jezik ogromne večine prebivalstva in katerega se mora vsak dan posluževati na tisoče Lahov, ako hočejo živeti!
Tako je bilo s slovenščino pod Pajer-jem in Gregorčičem! Aji naj bo tudi v bodoče tako?!
Poskuševališče za pridelovanje zelenjave in deželni odbor.
Spomladi leta 1910. je ustanovil deželni odbor v Sovodnjah blizu Gorice po-skuiševailišče za pridelovanje zelenjave, kakoršno ima v Furlanjji, samotamv m n og o v e č j e m o b s e g u. V najem je bil vzel štiri njive zemljišča, katero so takoj globoko preorali. Deželni odbor je poslal v Sovodnje izurjenega in veščega vrtnarja, ki je spretno vodil napravo in praktično kazal, kako se prideluje z vspehom raznovrstna izelenjava. Takrat se je pričekovaflo, kako imeniten bo ta deželni vrt v Sovodnjah, kako skrbi deželni odbor za kmetijstvo in zapeli so v listih »Gorica« >in »Primorski list« veliko zahvalno pesem poslancem in odiborniikom S. L. S... i*. Ali, ali, le prekmalu se je -po-
kazalo, da je tfctortftbskuševaliSče v Sovodnjah napravili goriški deželni odbor in da je vreden svojega slovesa: s pompom napravi kako reč, katero' potarri on som podere. Učitelj se je trudil, ali kmetovalci niso mogli dobiti tam sadik, ker jih pač mi imel. To bi bito .pospešilo pridelovanje zelenjave, ali še sam je moral kupovati'sadike in potrositi za nje precejšnje svote, mesto' da bi jib imel na prodaj. Pa zakaj to? Na deždlnem odboru mu niso naročali semen, sam jih ni smel, pripetilo pa se je, da so mu jih naroČili prepozno in potekel je čas za sajenje takih sadik. Tako se je vobče trdilo in kmetovalci so rekli: G o s p o d j e v G o r i c d z a v i r a Jo n a-men, za kateri je {postavljen vrt v S o v o d n j ah. Lahko bi bil vrt v Sovodnjah vzorno poskuševališče za ze-lenjadstvo- <za celi slovenski dej dežele tako pa je vsled •zanikernosfci od strani dež. odbora vse skupaj propadlo. — Sedaj hočejo eksperimentirati v B a t a h, Oori bo boljše-'kot v Sovodnjah!! — Samo t roški, davkoplačevalec plačil)! Deželna odbornika porečeta seveda,, da sta čisto nedolžna na tej reči!
Deželni odbor proti vinogradnikom.
Našim vinogradnikom je ostalo gotovo v .spominu početje deželnega odbora proti vinogradnikom leta 1908. Šlo je za točenje novega vina.
Deželni odbor je bil izposloval proti našim revnim vinogradnikom naperjeno prepoved, da se ne sme (v letu 1908.) točiti novo vino do konca leta 1908.   .
Takrat se je bil oglasil takratni deželni odbornik KlanČič ter je moško, odkritosrčno povedal, da je vest o izposlovanju prepovedi točenja novega vina resnična, da se pa v sejah ni nič govorilo in sklepalo o tem. O istiniitosti vesti se je bil osebno prepričali.
Deželni odbor je poslal c. kr. namest-ništvu v Trst ulogo, s katero se je bil fe-rekel za to, da se izda prepoved, da se ne sme točiti novo vino do konca leta 1508. Torej kar na svojo roko so v pisarni deželnega odbora, na ukaz Pajerjev seveda in na ljubo dobro založenim italijanskim vinotržcem, napravili sklep, katerega so naznanili v Trst in ki se je glasili: da je deželni •zbor sklenil, obrniti še do na-mestništva, da naj prepove točenje novega vina do konca 'leta.    ;
Takrat se je pokazalo v najjasnejši luči, da vsled zveze Pajer-OregorČičeve slovensko zastopstvo v deželnem odboru ne velja nič, nima tam nobene besede skratka: deželni urad naredi, kar hoče Pajer in njegovi.
BerbuČ ni vedel niič o oni škandalozni prepovedi, na,perjeni proti obstanku slovenskega vinogradnika v deželi. (Nič ni vedel, ali po odkritosrčni izjavi g. KJan-čiča se tudi tajiti ni dalo nič. Kaj takega pod odbornikom, v deželni zbor poslanem od vinogradnikov v prvi vrsti! To je bil škandal, da mu ga mi para.
Skrajna je torej predrznost, da gospod BerbuČ zopet kandidira v goriški okolici ter se otsiiljuje vinogradnikom! Vino-gradnik-vle volite ga, potem bodo VaSl interesi izborno zastopani v deželni 'hiši!
GoriSRe Sokop ^lajpe v Podgori
Težko (pričakovani dan je pred nami. Že takoj po 'novem letu je Goriško So-kolstvo določilo ta dan za svojo prireditev. Pri ddiočitvn kraja, kjer naj se vriši Sokol-skia manifestacija, 'je zmagala narodna Podpora. Goriško Sokolstvo se je pripravljalo ves čas, da izvrši svojo .nalogo -častno i« pokaže javnosti sad neumornega Sokolskega dela; Že .četrtič vabi Sokolstvo slovensko objpHgtvo na svoje vsakoletne prireditve iiM^ieta (do leta. si pridobiva Sokolskai^Sjji rca »Goriškem več somišljenikov. I^bfcopa obeta jutraišnji javni nastop (biti n^epši, ikar jih je bilo do sedaj ne le po sledim7 Sokolov, ampak tudi v telovadnem ožini. Pa tudi obisk od : strani občinstva bo prekašal onega. prej-, šnijin let, to pa iposebno zato, ker je Pod-gora priljubljen izletni kraj in zaslhtži kot močna slovenska predstnaiža, da se v nji zbere jutri kolikor mogoče največ zavednih Slovencev. Ne samo Oaričani se abe-irejo <n-a lepem slavnostnem prostoru v Podgori, ampak tudi gostje h Trsta, Ljubljane iin drugih slov. krajev so prijavili svoj prihod. Mnogo narodnih društev te Oorke in okolice se vddeži slavnosti ,fn smefto se lahko trdi, da se oklepajo Sokol-stva vedno bolj vsi, ki stoje neustrašeni v prvih vtrstalh inarodiirh bojevnikov. Vsakega vdelaženca ijtitrafšnje prireditve naj vodi igeslo: Slo ž n o n a ,p ir e j do z m la-ge in rešjitve naTodnih svetinj!
Umor o Osehii.
Tragična smrt 26-Ietnega ženina.
26 (letni kmečki fant Josip Rijavec v Oseku, po domače »Jobov«, je 'bil edini sin na lepem Rijavčevem posestvu. Veljal je za pnidnega in dobrega mladeniča, ki obdrži in morda še poveča posestvo, katero more drugače, po sodbi ljudi, ki poznajo razmere, celo razpasti. Sin Josip se je imel poročiti *z .lepim kmečkim dekletom, z Batičevo z Dolenjega. Na današnji dan 5. julija je bila določena poroka. Oklicana sta blia, vabila sta sorodnike in prijatelje <na iženitoVanje, vse je bilo že skoro pripravljeno m bližal se jama je za-iželjeni dan, dan poroke. V sreči sta plali n})«*! srci, pred očmi jima je lebdela lepa bodočnost v srečnem zakonskem življenju — to je padel ženin ustreljen na tla in na licu mesta izdihnil svojo dušo.
V Batičevo je bil zaljubljen Anton Remec iz Oseka, ki sedaj služi vojake. Prišel je bil te dni domov na tritedenski dopust, kakoršnega dobivajo vojaki v tum času radi košnje. Remec se je kazal veselega, se oglasi pri tam in onem prijatelju, igovoril v gostilnah z znanci in sešel se je tudi z Rijavcem. (Prijaizmo ga je pozdravil in mu čestital k poroki, rekoč, da on niti ne misli več na Batičevo, da si jo je popolnoma izbi! iz glave. Dobri ženin Rijavec mu je vse verjel in celo »povedal, dia pojde zvečer okoli 9. ure obiskat svojo nevesto. Ločfla sta se.....
V nodefto fciutrai m maSli mrtvega. Nevesta ga je .prednji večer pričakovala 'gotovo z radostjo m Sla žalostna spat, ker 'ga ni rtfc Mtterc $J&; Rifcivec, ustreljen v ©lavo. Ustnelijen je .moral biti le iz iraajhne daljave. Ko m je zadela krog-Ija iz samokresa, ije padel v jarek s ipoti .hi •dobil še druge poškodbe. Morilec pa ga je najbrže poravnal, Rijavec je ležal, »kakor bi spal, in poleg njega je bil položen samokres, V namen, da kdor bo videl ta žalostni prizor, maj misM, da le ubogi Rijavec'samomorilec.
Kaikor blisk se je hitro raznesla vest po vaseh okoli, žendaranerija je naznanila slučaj sodniji in preiskovaimi • sodnik dr. Gradnik,l<? še? takoj z iz-dravnikii v Osek. Sum je padel seveda takoj na Remca. Drugi dan Je šla v Osdk kofmisija, katero so tvorili preiskovalni sodnik dr. Gradnik, vojaški avditor in zdravniški izvedenci civilni in vojaški. KonStatiiralo se je, da .je bil Rijavec zadet na levem sencu -pri očesu in je kroglja prodrla možgane lm obtičala zadej pri čreptnji. Smrt je nastopila takoj. Aretirali so 'Remca -in ga odpeljali v vojaške zapore v Ljubljano, kjer je služil vojake. Remec taji, da bi bil on ustrelil Rijavca. No, resmi-oa že pride na dan. Baje je iRemec tačas, ko je odhajal k vojakom in se poslavljal od Batičeve, jej še enkrat razloži)! svojo ljubezen, aH fcer 'ga je zavrnila, rekel: Riijavec ite ne popelje pred altar. In res Ije ni popeljal —
Pogreb ustreljenega Rijavca je bil v torek. Udeležba je bila obilna. Sokoli so spremili v kroju svojega nesrečnega brata do prezgodnjega groba.
Danes je dan 5. julija, dan poroke je imel biti, pa je dan velike žalosti za ubogo nevesto Batičevo in -za vse bližnje pokojnega dobrega mladeniča—
razprava proti Finšgerju in Rozini
Kakor že sporočeno, je bil zaslišan kot priča tudi sedanji okr. -šolski nadzornik dr. Pavlin. Izpovedali je to4e med drugim:
Denarne zadeve spadajo v področje pomnoženega okr. šol. sveta. Dohodki okr, šol. sveta so: 1. Dežela prispeva <za okraj z nekako letno redno podporo 71.000 K in 20% doMadami na užitnini v (tukajšnjem okraju, ki znašajo 30,000 K letno. 2. Do-klade na izraviniih davkJh, ki znašajo sedaj 94%. Ves denar, .namenjen okr. šol. svetu, dobiva davkarija. O k r. 'š o 1. s v e t •bii nesimeilz dena-rinimi zadevami i m e t i n i č o p r a vi t i. Na ckr. šol. svet pride daner samo od (glob za zamujene šolske zamude in od prodanih starin. Redni stroški so učiteljske plače, katere izplačuje davkarija, okr. šol. svet dotično svoto le nakaže: nakaznica je podpisana od nadzornika in enega polit, uradnika. Z večjimi svotaftni ima opraviti okr. šol. svet samo pri posojilih, ako manjka na davkariji denarja za izplačevarr-e 'učftelj-stva. Prej je bil samo uzus, da je nadzornik upravljal tudi denarne zadeve, for-melno pooblaščen ni bil. Drugi stroški so bili za razne šolske (potrebščine. Izredni dohodki so nastali p*osebno radi zidanja šol. Denarja je zmanjkovalo. Doklade niso zadoščale, da so se pokrili vsi stroški,*a-to je narasel dolg do okoli 800.000 K. Večje svote dobiva okr. šol. svet v roke, ko dobijo na davkariji več denarja, inakar se vrnejo posojila. Predsednik: (Na koliko se bodo morale.pribHno izviišati doklade. Dr. Pavlin: Na okoli 150%. — Predsednik: Izvedenci so izjavili, da manjka v arhivu precej aktov. — Dr. Pavlin: Tudi sam sem večkrat naročil Rozini ali drugim uslužbencem, naj mi poiščejo akte iz prejšnjih let. toda navadno niso dobili ničesar. — Predsednik: Kako da manjka v skoro
štiridesetih lučajih, kjer je nakaznico in pobotnioo spisal Finžgar in je 'bdi denar izročen okr. Sol. svetu, prejemnikova pobotnica? — 'Dr. Pavtin: Ali denar ni bil izročen stranki, ali pa se ni zdelo potrebno napravila pobotnice. — JRredsednik: Ali se pri vsakoletni .reviziji ni zahtevalo teh listin. — Dr. Pavlin: Kontrolirali so samo, če se vjemajo računi na okr. Sod. svetu z mesečnimi izkazi davkarije; po dokazilih niso vprašali. — Branitelj: Kdo (je vodil denarne .posle pod iFin^garjem? — Dr. Pavilin: Rozina, vsaj itieni je rekel Finžgar, da je bil Rozina njegov finančni (minister. Finžgaor: Gosp. dr. Pavlin je pravil reči, ki me spadajo sem, ampak v disciplinarno preiskavo. Akte sem reševal vse takoji Da se učitelji niso .takoj vpokojili, tega sem jaz kriv. 'Okrajni Šolski svet mora biti malo (človeški in se oziraiti na potrebe učiteljstva. Da se(m slabo gosp od ari \f tega ne pustim velja-i \, M en i j ežal, d a^j e d e nar z m a n i-kal, seveda jaz nimam pri tem nič opraviti.
Pridejo na vrsto .trije slučaji, kjer je R o .zima ponaredil dr. Pavlinov podpis.
I. Nakaznica za 1000 K na Val. Lebana v Lokvah. Podpis je ponarejen, kar Rozina prizna, denar si je pridržal, ponaredil je tudi podpis na pobotnici. 2. Nakaznica za 1365 K na ime Fr. Fagamel v Št. Petru. Nakaznico in pobotnioo je izpolnil Rozina. Podpis je na obeh rfalzaficiran. Rozina prizna, denar si je pridržal. 3. Nakaznica za 530 K 43 vin. za tvrdko Pichler Witwe & Soihn na Dunaju za učne potrebe v Goja-čah, Kostanjevici, Šebernjaku in Gor. Tri-buši. Na inakaznici je podpis dr. Pavlina pravi. Rozina je dvignil denar in si ga pridržal, kar tudi priznava. ,Na pobotnici je podpis falzificiran.
Izmed posamezinih slučajev, ki so se obravnavali, naj služi nastopni v primer:
Predsednik: V Biljaih je sprejel Marij Makuc zgradbo vodnjaka za 807 K 80 v. Tukaj imamo nakaznico za 700 K z dne
II.  januarja 1911. Ing. Mabnič je Sporočil c. kr. okr. »šol. svetu, naj se nakate .ta svota Mariju Makucu. Nakaznico in pobotnico je spisal in podpisal Finžgar sam. Dne 14. svečana 1912 imamo drugo nakaznico iza svoto 807 K 60 vin. Nakaznica in pobotnica je pisana in podpisana od Finžgarja. Makuc je prejel samo prvih 700 IK na davkariji. — Predsednik vpraša Finžgar ja: Ali se Vam zdi, da je bila druga nakazana svota opravičena. — Finžgar: To nikakor ni bilo opravičeno. — Predsednik: Kdo je dvignil ta denar. — Finžgar: iNa vsak način Rozina. On je meni dajal slabe informacije, izrabil je mojo nervoznost in raztresenost. — Rozina: Nakaznica za 807 K 60 vin. je iz dne 14. februarja 1912. Ta dan je prišel k meni Makuc. Vprašal je še za 107 K 60 vin. Jaz sem ga poslal na davkarijo. Če bi jaz dvignil vseh 807 T. 60 vin.: bi tokrat izročil Makucu 107 K/il vin. in si pridržal le 700 IK. .Medtem p ;e priča Makuc v dvorano, ki izpove, «rf,- je prejel na davkariji 700 K *ter da m a dolguje okr.   šolski
svet Še 107 K 60 vin. ter ugovarja, v4a t)t bil on drugič pri Rozini.          .¦- .•¦\
Priča Albert Thedrez, višji davčni upravitelj v Gorici, izpove, da sta hodSia po denar na davkarijo Finžger in Rozina. Manjše izneske so dvigali tudi sluio;. Večje zneske je večinoma Fiinžger dvigal. 'Priča ni nikdar opazil, da bi bile nakaznice in pobotnice ialzificirane. »Ne ve, kdo je zadnji dan službovanja Finžgerja kot okr. g. nadz. t. j. 31. VIL 1912 dvignil pri davkariji 2000 K. Ni mogoče, da bi bil Fin-žger dobil ma davkariji od 1. 1899 do 1912 večji znesek od komisij kot 2799 iK 77 v, t, j. približno 450 K na fleto. Na vprašanje državnega pravdnika pravi, da misli, kakor je tudi rekel preiskovalnemu sodniku, da je skoro z gotovostjo dvignil Finžger 31. VII. 1912 2000 K, ker je on večinoma dvigal večje zneske. Na dijetah lin'na pot-ninah.je pa .lahko, da je dobival Finžger 1000 do 1500 K na leto. (Na Finžgerjevo vprašanje, aH .ni iziplačail tudi na fateifi-cirane pobotnice, odgovarja, da on ni pazil, ali je faflzifioirana nakaznica ali pobotnica a'li ne.
Tako, na tak mačin se je izpra^evalo in odgovarjalo. Vseh slučajev ne imoremo navesti, ker bi bilo poročilo preobširno. Sicer je uže iz obtožnice razvidno, česa sta obtožena Finžger in Rozina. Dostaviti imamo le, da Finžger odločno vstraja pri tem, da on ni zakrivil ničesar -kaznivega ter si ni pridržal niti vinarja, Rozina pa priznava svoje malverzacije. — Imela je biti zaslišana tudi Finžgairjeva žena, ali sodni dvor tega ni pripustil.
Razprava skonča danes zvečer aH ! pozno v noč. Zaslišijo se še izvedenci, potem začno govori, katerim sledi razsodba, ki se pričakuje z napetostjo.
(Dalje v prilogi.)
m
^m^m^m^m^mm^^^
Priloga ..Soče" št. 62. i dne 5. lullla 1913.
Volilni shod |
na                               I
VolLildragl
(za kolodvorom)                 I
bo                           I
v gostilni g. Greg. Arčona.
DNEUNI RED^      _   .
Deželhozbbrske volitve.
Osrednji volilni  odbor samostojnih volilcev.
TflUlci mesta Gorice in Far^mfe! i
Narodni odbor združenih Slovencev v Gorici je sklenil postaviti za splošno kurijo mesta Godce in Furianije svoje kandidate z namenom, da .pokažemo svojo moč v tej skupini in prisilimo naše furlanske sodeželane, da nas bodo spoštovali v deželni hiši. Pridite vsi do zadnoega moža na volišče! Prepričani -smo, da 'bomo s svojimi 'glasovi odločevali ,pri prihodnjih volitvah.
Vaši glasovi bodo tudi glasen protest proti krivicam volilnega reda, kateri požira na .tisoče slovenskih glasov v tej skupini.
Priporočamo Vam te-le kandidate:
Ivan Gopjup,
pek v Gorici,
Ivan Josip Fabčič,
poslovodja »Goriške Tiskarne«,
Dr. Peter Medvešček,
v Gorici.
Slovenci mesta Gorice in Furianije, dne 13. julija vsi na volišče! Kliče Vas narodna dolžnost In narodni ponos!
Narodni odbor združenih Slovencev.
Boji na Balkanu.
Pri štipu je prišlo imed Bulgari din I Srbi do velike 'bitke. O 'bulgarskem pora- I žu pri Štipu poročajo:                               I
V svojem napadu so Bulgari razvili I silo prako 100 bataljonov pehote s preko I 200 poljskih gorskih topov m 'havbic. Na I srbski strani ije sodelovalo okolo 30 do 40 I (bataljonov z 80 topovi. Napad je imel J značaj iznenadnega istočasnega navala I ogromnih sil. Moglo se je sicer pričako- I vati iznenadnir man jih napadov kakor pri I Zletovu, ni se pamisMlo, da podejo Bul-1 gari tako daleč, da napadejo s celimi ar- I niadami še pred prekinjanjem diplomat- I skih odnošajev. Bitka je (bila. huda. I Buigarski napad je bil odbit na vsej I črti z ogromnimi :igu:bami. Gromade I mrtvih napadalcev so pokrile polje. Ali I ^idi na srbski stranki so bile težke izgube. I Sedaj pa prihaja majstrašneje. Ko so bili I srbski prednji deli prisiljeni umakniti se I pred nenadnim .napadom veliko večje sile I v ozadje, in so ostavili svoje najtežje I ranjence pod šotori znaki ženevske kon-r I vencije (Rdeči križ), s o B u 1 g a r i z b a- I i one t i pobili vse one ranjemce j in kot žrtev tega ibrezpTnmer- I nega junaštva je padel eden J največjih s^bskah junakov te-1 ga dne: major Mila.n Vasic.          I
»Po poročilih iz vojaških krogov zna-1 šajo srbske izgube v dosedanjih bojih I 7000 mrtvih in ranjenih. Število vjetib I Bulgarov znaša že 4000.                            I
Grki zasedli Gjevgjelijo. — Atene 3. I Uradno se poroča: Grške čete so danes I po silno ljutem boju pregnale Bulgare iiz I Gjevgfdije m zasedle Kilkis.                      I
Srbi udrli v Bulgarijc — Srbi so I udrii v bulgan&lčo ozemlje v okraju Kju- I stendil, a hi baje so baili pregnani I z bulgarskega ozemslja. — Poro". I čila si sicer nasprotujejo ali najbrže je I srbsko prodiranje na vsej fronti vspešno. I
I Po silno krvavi bitki so vrgli   S»r b i, Bulgare pri Kočani nazaj in jih \ preko Osigovske planine pognali na sta-I ra bulgaiska tla, kjer se nahaja sedaj ;le I š  slaba 40.000 irnož broječa bulgairska re-I zervna armada in potem je Srbom pot v I Sofijo prosta. Iz Srbije došla poročila si-I cer potrjujejo, da se nahajajo srbski polki Iže^.inajMgarskem, a zvečer poroča bul-l^fl^bTzojavna agentuini, da se je Bul-I garom s protiofemzivo posrečilo   srbsko I /armado tako oslabiti, da ni več 'zmožna za I vspešen boj. 25 oficirjev lin 3000 vojakov I srbske timoške 'divizije s 6 topovi jn dve-I ma gorskima topovoma, da je bilo zajetih I oziroma zaplenjenih. I       Krvava bitka pri Kočani. — Srbi so I vzeli Bulgarom iRajčevo brdo. O bitki pri I Kočani se poroča   uradno:   Belgrad   4. I Uradno se poroča: Artilerijski dvoboj, k.i I se je vršil od včeraj pri Rajčevem ibrdu I j (Rajčani) pred Kočano se je končal s po- j I polno srbsko zmago. Učinki srbske arti-I lerije so b;ili strašni; tudi imfanterija se iie j sijajno izkazala lin je z bajonetnim nasko-I kom zavzela vse važnejše bul. pozicije. I I Bulgarska armada, 32 batailjonov   z   go I topovi, se je morala umakniti. Izgube so j na obeli straneh zelo velike. I       Na Ovčjem polju   so Srbi   doživelii I baje poraz; ;levo srbsko krilo bi bilo raz-I bito?
I Prihod prvih vjetnikov v Belgrad. — I Belgrad 4. Ob 7 zvečer .je prispel vlak s I 17 oficirji im 1300 vojakov, ki so bili vjeti I v dosedariMh bojih. Builgarski vjetniki so I bili pod močno ekskorto odpeljani v trd-1 njavo. Sprevod je mirno sipremiljala veli-I kanska množica f udstva.- Na čelu eskorte I je korakal topom! Ailekšič, ki je vjel bul-I garskega majorja iManova. I Prodiranje grške armade. — Atene 4. I Tz glavnega grškega tabora je prispela ma I vojno ministerstvo sledeča brzojavka: I Grška armada je danes zavzela Nigrito, I katero so Bulgari na'begu zažgali. Bulgari I so prebivalce Nigrite in Bogdancev ma-I sakriralii. — Atene. 4. Bulgarskiih čet, ka-I tere smo pregnali iz Gjevgjelije, se Ije po-I lastila velika panika. Več vojakov je sko-I čilo v Vardar in utonilo.
Politični pregled.
»Szent Istvan« (Sv. Štefan) bo ime novega avstroogrskega dreadnoughta. Ta novi kolos bo nosil ogrsko ime in slavo po morju okoli sveta, dasi Ogrska niti morskega obrežja nima. In to se godi ravno sedaj, ko je vzročila ogrska hegemonija državni politiki škodo na vselh straneh. Naša .zunanja poltika je preveč madjari-zirana.
Kaj stori Rusija? — V londonskih političnih krogih se sodi, da je situacija Rusije glede Balkana jako težka, ker sedaj bi se morale izvršiti grožnje carja. Rusija pa se boji protiakcije Avstrije. Nobena Izmed velesil noče, da bi jedna ali druga balkanska država postala velevlast, če pa ostanejo balkanske države majhne in šibke, bodo vedno prepiri in večna nevarnost za evropski mir. Treba torej složmosti imed velevlastmi
Darovi.
Dijaški koncert v četrtek zvečer »pri jelenu«, ki se je izvršil v občo zadovolij-nost, je timel dohodkov iK 269.17 v; troš-kov je bilo K 75.52, čistega dobička je torej iK 193.65 v prid Dijaške kuhinje.
Za Dijaško kuhinjo so darovali učenci c. kr, pripravnice v Tolminu K 2.40.
Veselica v Šempetru. — Kakor iže rečeno, je nedeljska veselica v Št. iPetru lepo vspela. Ciril Metodova družba je dobila 200 K, šolski dom je dobil 200 iK, Cvetlični dan -je dal 148 K 56 v, kateri znesek se je sorazmerno na gordiimenovana zavoda ralzdelil.
j           Domače vesti.
I       Danes »k jelenu«   na   prireditev v
I prid C. M. družbe!
I        Praznik sv. Cirila in Metoda. — Da-
I nes 5. gulija je praznik sv. C. in M. Slo-I venci din Slovenke! Spominjajmo se tega I praznika s tem, da vsak položi dar domu I ma altar!
I Inženirski Izpit. — Akad. društvo I slov. agronomov »Kras« naznanja, da 3e I njega starešina Ivan Domicelj nafpravil HI. 1 državni izpit te kulliturne tehnike na du-¦ najski zemljedelski visoki šali.
i       V pokoj je stopil znatni obrtni inSpek-1
I tor Cag-lievina v Trstu.                             I
I Osebne vesti. — G. Martin Neffat, I I oftieijal ina- tuka-Jšniji okrožni sodniji, fe I ^imenovan, za nadofidjala ad personam. I I Za davčne 'Oificijaile so imenovanii I I davčni asistenti: Anton Sohak, Ivan Bo- I I nač, Ivan Brzac, Karel Ciglič in Rudolf I I Hrast.                                                       I
I Julijska lmenovanja"pri južni želez-1 I nlci. — Za i n š p e k t o ,r j a je imenovan I I Franc Schusterschitz, postajenačelnik v I I Ljubljani. Za višje revidente sol I imenovani: Graeser Kani v Gorici, Lisec I I Rudolf v Trstu, Oobovišek Jurij postaje-1 I načelnik v Radgoni, Kebat Luidvik, pro-. I I metni kontrolor v Inomostu, Basa Alojz, I I načeinik v Hrastniku, Gabriel Kari, načel- I I nik v .Divači, Mosettig Peter v Trstu, Fa- I I bianidh Niko, načelnik, v Opatiji, >Gosti§a I I Josip, prometni kontrolor v Trstu, Cvek I j Franc, načelnik v iPositojni. Za revi-I I d e n t e. so imenovani: Cerniigoj Vence- I I slav v Trstu, Szillicih Kari. v Zagorju, Se- I I culin Ferdo v Tržiču, Posega Maks, na-1 I čelnik v Dellaohu, UKSnlk Franc, načel-1 I nik v Krivi Vrbi, Vehovc Al. v Logatcu, I I Papt Franc v Gorici, Manfreda Ivan v I I Ljubljani, Zupan Josip v Ljubljani, Čok I I Rudolf v Ljubljani, Verzegnazzi Edvard I I v Trstu, Brinšek Emil v Št. Petru na I I Krasu, Veljak Josip v Nabrezmi, Gregorič I I Anton in Rutar Franc v Trstu, Kolibesen j I Avgust v Oun. Novem mestu, Ussai' Alojz I I v Gorici. Dodič Antton v Trstu, Rutar I I Alojz v Ronkih. Za a d ju n kite so ime-1 I novani: Vincenc pl. Zuccato v Trnovem-1 I Bistrici, Bučar Franc v Duri. Novem- I I mestu, Lubšima Frid. v Ptuju, Goffou Ev-1 I ven v iRubijah, 'Marinič .Ign. načelnik v i I Možgancih, Demonte Edvard v Gorici. Za I ¦ asistente so imenovani Mejan Rud. v I I Sevnici, PunČuh Frild. v Spodnjem Dravo-1 I gradu, Bregant Ivan v Tržiču.                  I
I Abiturijentom, ki so namenjeni po« I I svetiti se živlnozdravniškeinti študiju, I I daje pojasnila sedaj in v jeseni »Akad. I I društvo slov. veterinarjev na Dunaju«1. HI. I I Liinke Bahngasse 11, med počitniieamii pa I I Filip PaJhor, med. vet. Gor. Vrtojba pri I I Gorici. Naprej pa se že lahko te opozarja, I I da se na različne podpore radi preveli-1 I kega Števila silušateljev ni treba preveč I I zanašati.                                                   I
I Iz Podgore. — Opozarjamo slavno I I občinstvo, Iki se 'Udeleži Sokolske slavno- J I sti v nedeljo v Podgori, da bo poznati na- j I rodne gostilne po narodnih zastavah. I I Most čez Sočo odprt. — Podgorski I I Sokol naznanja slavnemu občinstvu, da I I bo most čez Sočo pri podgorski tovarni I I jutri odprt do 12. ure zvečer.                     I
I Javen nastop učencev glasbene šole I I Pevskega in glasbenega društva v Gorici I I je bil-v nedeljo dopoldne v dvoraim>>Cen- I I trala«. Obisk s strani občinstva ni bil ve-1 I lik; prišlo pa je obilo mladine. Nastopajo- I I či učenki in učenke so pokazali lepe us- I I pehe glasbene šole, v kateri so poučevali I I gg. E. Komel, L. Kuibišta in J. Michl. Moj- I I stersko se je izkaizal zopet kvartet: San- I I cin, Pečenko, Michl, Pertot.                      I
I Goriški učiteljiščniki se najiskrenejše I I zahvaljujemo si. občinstvu za mnogo-1 I števSlno udeležbo na glasbeno-zabavnem I I večeru v korist dijaške kuhinje pri »Zla- I I tem jeleinu«. iPosebno pa se zahvaljujemo I I vsem velecenjenim ^g. preplačilcem vsto- I | pnine in darovalcem • 'šopkov, oziroma I I cvetlic, kakor prof. Gvaizu, g. Franu NoT I I valku, gospej Kos, gospej Tuta, gospej I I Ušaj, gospej Šipacapan, »gospej Kodelji, I I g.čni Rozman, g.čnam »Mandič, Jurinčič, I I Tramouš in še drugim. Nadalje se taanva- I I 1 ju jemo vsem marljivim gospodičnam, ki I I so tako pridno prodajale cvetke in druž- I I hime razglednice.                                       I
I Na gimnaziji v Gorici je b.ilo koncem I I preteklega šolskega leta 981 učencev. I I Slovencev 482, Lahov 438, Nemcev 5 6! I I Odliortjako.v je bilo 130, sposobnost 5i'h Je I I dobilo 696, nesposobnih 112, ponavlijalini iz-1 I pit jih ima 33. V o s m i b) so odiličinjaki: j I los. Berlot, Engelbert Besednjak, Josip I I Kamuišfiič, Viktor Kobal, Fran KošiŠa, I I Anton Matelič, Alofiaij Pavlin, Anton 'Zorm: I I — Letno poročilo prinaša sestavek dr. K-1 I Ozvalda: Malce' navodila ¦ za poučevanje 1 I po moji Psihologiji.                                   I
I Na tukajšnji realki je bilo koncem I I leta 367 dijakov. Po narodnosti se dele 1 I Slovenci 158, Italijani 120, Nemci 82, osta-1 I k) druge narodnosti. Odtičnjakov je 11,1 "sposobnih za vi'Šji razred 235,   sploSmo'
i sposobnih 34, pomavtjakifi {zipibv In we-I liz^pražanih 37, zdelalo jih mi 50. Natančtiej-I še .poročilo prihodnjič.            :
I       Pri žrebanju efektne iotertft »Iploš-I nega slovenskega ženskega društva«   v I Ljubljani v prid umetnikom izžrebane   so I bile sledeče šteyitke:   18493, 2830, 9318, I 9191, 8440, 3464, 3666, 684, 96, 617, 18657, I 3610, 16807, 6442,   17925,   19920,   17975, I 10074, 13166, 4013, 10823,   11608,   18183, I 4093, 16887, 16689, 13635,   10513,   15731, I 10892, 8657, 1739, 16800,    15347,    10704, I 8891, 16390, 6629, 1444, 7964, katera sle-I herna ima 2. pred in 2 zadobitka. Podrob-I ni seznam izžrebanih srečk in nanje od-I padlih dobitkov izide tekom dveh dni. I       Srečkanje državne loterije. V četrtek I se je vršilo • srečkanje.   Glavni   dobitek I 200.000 K je zadela srečka išt.   460.645; I drugi dobitek 50.000 K št. 492.606; tretji dobitek 30.000 K št. 137.241; četrti 20.000 K št. 488.506, peti 10.000 K št. 202.752. I       Zaključno šolsko slavnost so prire-I čili gojenci tukajšnjega loškega učitelfiš-I ča v telovadnici ženskega učiteljišča z izbranim vsporedom: 8 itočk '(Verdi, Oluiok, Handel, FSrster, 'Mozart, Wagner,   Dvorak, Mendelssoihn,- Sdhubert); vse proiz-vanje: orkester, zbor,   gosli,   klavir,   je ugajalo in uspelo prav dobro . v čast zavodu.
Razstava risarskih in ročnih del. — Na tukajšnjem c. lkr. ženskem učiteljišču se ©tvori 5. t. m..razstava risarskih in ročnih del gojemk tega zavoda in risarskih del dijakov c. kr. gimnazije.
Razstava na realki. — Danes, jutri in še v ponedeljek je razstava risarskih im slikarskih izdelkov na tukajšnji c. kr. realki. Razstava se nahaja v dveh velikih sobanah v I. nadstropju. Dohod najboije z Verdijeve ceste. — Razstavljemiih je prav' veliko zares lepih, .dovršenih risaritj, ko* pij po modelih in slikarij po naravi. iDiijaik V. Piton iz Ajdovščine ima večjo zbiinko slik im motivov iz narave, ki kažejo izreden talent. Sploh je videti veliko nadarjenih talentov za slikarstvo. Priporočamo čitateljem, da si to razstavo ogledajo.
Nova slovenska brivnica v Gorici. — Gosp. Ludovik Coter, naš someščan, je otvoril v Ozki ulici Jepo urejeno novo brivnico.
' Slov. bralno in podporno društvo v Gorici sklicuje za v nedeljo dne 6. julija t. 1. izredni občni zbor. Na dnevnem redu je prememba pravil.                  Odbor.
Bratovska ljubezen. — 24 Jetni Va-
1 lentin Lapanja s Cerkljanskega je bil ob-
dolžen   tatvine   tobaka v Škodo   Ivana
Grudna.   Fant je tajil in preiskava proti
j njemu je bila ustavljena. To pa ni nič pri-
I jalo njegovemu "bratu. Šel ga je naznanit,
I Valentin je priznal svojo'krivdo in obsojen
je na 3 mesece težke ječe.
I       Turške srečke so najbolj   zanesljiva
loterija, kajti vsaka srečka mora zadeti!
— Prospetke razppšila Češke industrijske
j banke glavno .zastopstvo v Ljubljani.
Priporoča se, pod novim vodstvom, | na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«. j Istotam se sprejemajo abonenti po dogovoru po zelo nizkih cenah.
Dragocene kuhinjske tajnosti često-krat zapuščajo v dedščino stare maitere j imateraim in te zopelt vnukinjam in so se I prej visoko čislale. Največkrat obstoje v umetnosti, kako jed ah' pijačo poceni in okusno pripraviti. Popolnoma tajno se seveda ti recepti ne da'jo hraniti, zakaj danes na primer ni nobena tajnost več, da tse najboljša pijača Ka zajtrk in malico pripravlja iz KathFeinerjeve Kneippoive slad-ne kave. Za svoljo aromo in last se ima pristna Kalthreinerjeva zahvaliti Katihrei-nerjevemu pripravljalnemu načinu, ki ise mu. imajo danes vsi narodi hi "vsa ljudstvia vseh 5 delov sveta zahvaliti iza okusno, pri tem zdravo in ceno kavino pijačo. Priporoča pa se, pri nakupu vedno tereono izahtevati pristno Kathreinerjevo v zaprtih izvirnih zavojih s sliko župnika (Kneitppa in. sprejeti samo talk zavoj..
Odprti lekarni,'— Jutri popoldne boste odpi.jf v Gorici lekairni.Gironcoli-Kilr-rier. V tesh dveh leikarnah bo tudi ,pouoč--ha.služba v času od- 6. do 13. t. m.-
Listnica upraviilštva:   Vsi oni cen j, gg. naročniki, ki so že plačali ,za tek. leto K, 5 za .naročnino »iSoče«,   dolgujeSjo do I konca leta še K 5'86 vin. — Toliko v blagohotno uvaževan je!
Domača politika.
Laš*a liberalni kandidatje za deželni . zbor so: Jwn>? Bon b:'.g, župan v Gorici, dr. Pettarin, delili svetnik tin Josip Pinat, 'kmetovalci.
400;000 K državnega posojila je dobilo Gradišče ob Soči, ir.. sicer na obresti 4l/s od sto za dobo 25 let. To je izposlo-vala laška ljudska stranka v svrno saniranja občinskih financ v'Gradišču. Baš pred volitvami je to presneto prav prišlo laški ljudski stranki. — Če Slovenci kaj prosimo, še vinarja- ne dobimo.
Samostojni kandidatje. — Ko so bili v četrtek proglašeni samostojni kandidatje na siklep sestanka volilcev -iz cele idežele, je zavladal ie en. glas: Dobri kandidatje! T ji .naj zmagajo! — Naj se tako zgodi!
Fon in Grgič sta starostrujarja in no-vostrujarja. — Stari ki mladi pojdejo v boj za nju. Torej gre ves prepir le radi dr. Breclja, katerega kandidirajo novo-stmjairji proti starostrujarju Manfredi. Gregorčič (je postavil Fona m Grgiča lin novostrujarji so ju akceptirali, samo še Breclja hočejo imeti poleg. Sedaj gre velik boj za (Breclja in proti iBreolju. Vo-liloi! Ne brigajte se za iboje ne za in ne .proti glede starih iin mladih zdražbairjev S. L. S., marveč volite samo-s t o j n e ik a n <d i d a t e! Ti so resni ^možje, postavljeni za .kandidate od volilnih odborov po resnem preudarku, te volite! Ti se ne kregajo med seboj in hočejo v deželnem zboru složno delovati v blagor nase doslej tako zanemarjene idežele.
Vse, kar ie »Soča« pisala o deželni upravi, o laških uradnikih, deželni umobolnici, o katastrofalnem deželnem gospodarstvu, vse je 'bilo vedno do pičice resnično. »Gorica«, je sicer sproti kričala, da »Soča« laiže, ali i»Soča« je govorila resnico iin nič drugega kot resnico, katero sedaj pribil a vajo t uda v vrstah S. L. S. To je lepo zadoščenje za svoječasne krute neosnovane .napade od strani »iGoriee«.
Liberalci v S, L. S. — »Novi Čas« očita dr. 'Gregorčiču, da je strmoglavil dr. Tonklija samo iz osebnih ozirov in kakorhitro je naJstoipil Gregorčič, je nastal ¦faz-k ol! Dr. Gregorčič se je naslanjal v politiki na liberalna načela in na pomoč liberalnih elementov v deželi. Torej stari liberalec in ž njim so liberalci drugi stra-rejši možje v mestu in na deželi, kf so šli ž njim v S. <L. S., proti kateri so se staro-strujarji upirali, dokler so mogli. Sprejeli so novo obliko, ali v notranjem so obstal^ kakor so 1>'li, stari liberalci. Tak tobalk jim daje pod nos Novi Čas. Ali se je potem čuditi, če »Gorica« tako hudokiha?
»Primorski ifet« in »Novi Čas«. — »Prim list« je bil ustanovljen proti Gregorčičevi »Soči«. Pikal je, še v časih sloge, »Sočo« če je le mogel. Ali »Prim. list« si je iznal po smrti dr. Jos. 'Pavlice kmalu prilastiti dr. Gregorčič. (ol> času razkola 1899. je bil še proti njemu) in tako je .bil premagan odpor; obrnila se je vsa ost na klerikalni strani proti narodno-napredni stranki. Ali .»Novega Časa ne more zadušiti. Kaj je res tako onemogel, da ga 'bodo tfbiji novostrujarji?!
Toliko novostrujarjev med duhovniki! čudno, poreče kdo, da je med duhovniki toliko novostrujarjev! Odkod, kako! No-vostrujarji so se že pred časom 'balhali, da nadškof je *ž njimi. ,Ko je pa nadiškof celo v pastirskem listu priporočal Novi Čas, so duhovniki ivedeli, kaj jim je storiti. Kot zrastejo /gobe po dežju, tako so Krastli no-vostrujarski duhovniki po pastirskem listu, začeli so širiti '»Novi Čas« in vračati »Gorico« in »Prrm. list«.
O gospodih, ki hočejo oddati še svo} zadnil Klas, preden zatisnejo oči za vedno, piše »Gorica«: E, ne bo tako ne, (draga »Gorica«! iRazmere v deželi so take, da morajo naši smotri priti do veljave. Ujtudje vendar sprevidevajo, kam vede raizkolna pot, kako kruto je (bilo naše ljudstvo varano od tedajske in razdor pospešujoče S. 1.. S. na GoriSkem. Zato pa so vstali v S. 'L. S. mladini, ki pravijo, da naj nekdo .odda svoj zadnji glas, preden »zatisne svoje oči za vedno. Tisti prfeadeti naj torej nikar ne maha na daleč ven izpod svojega krova in naj se ne tolaži z »(zadnjimi glasovi«' od tam, kjer bo še mogočno donel /glas, marveč lepo doma naj vzame tenko šfbfco v roke pa lih'
ošvrka tako tiste itnladitte, da daj® od sebe svoj izadnji ©las in zapro oči. To bo (boli pametno! Še 'hvaležen bo nam, če po*-sluiša naš>glas!
O trhli veii piše »Gorica«, o trhli veji, ki mora odpasti iz drevesa. Trhlo vejo pa hoče videti v naših vrstah. Toda svetovali bi »Gorici«, naj si dobro obriše svoje oči, ki so motne vsled novostrujarske megle, ki objema isitarostrujarje, pa bo videla pri nas novo sveže življenje,, trhla veja pa stoji pri njej in fantiči izpod strehe S. L. S. pravijo, da tista trhla veja mora odpasti iz drevesa. Pozor torej na sekiro na domačem pragu!
Rogovilasti novostrujarji se šopirijo in kričijo kot petelin na gnoju. Obnašajo še in mahajo okoli seibe in se ustijo, kakor da bi cela dežela trepetala pred njihovim veličanstvom. Razposajeni mladini v S. L. S. se bijejo tudi po prsih: mi smo mi, ki peljemo lonce S. L. S. Lonec pa je rahla reč in se rad ubije. Tudi novostrnjarski lonci se utegnejo ubiti. Naj le dooro 'brcne vanje dr. Gregorčič!        -  '
Novostrujarske frakarie je vszel v zaščito »Slovenec«, v-nhno glasilo V. S. L. Dal je flajšterček dr. BreClju, da mu zaceli težko po&kddbo, ki sta mu jo usekala »Prim. list« in »Gorica«. E, kar je iskal, je našel dr. Brecelj. Z Gregorčičem se boriti .....Ja;   še vsakega je oklofai, kdor
se je postavil proti njemu, Tn bi ravno dr. Breclja ne, ki se postavlja najbolj proti njemu!? iPotem bi Gregorčič ne bil več Gregorčič!
Velik prijatelj ljudske šole je »Novi Čas«. — iNi še dolgo, ko je pisal, da bi bilo treba na Tolminskem nekaj 'šol zapreti. V današnjih časih priti s tako zahtevo na dan! Kaj takega more izustiti .le velik sovražnik ljudstva! Ljudstvo potrebuje šol in izobrazlbe; le šolano ljudstvo kaj velja, drugače .mu 'zapovedujejo vedno tujci. Ali nešolano ljudstvo se da imenitno izrabljati v izvestne namene, take, kakor-šne ima ilist, ki nosi po (krivem ?me »Novi Čas«. — 'Če bi prodrla v Gorah novo-strujarska kandidata vikar Abraim in še-breljski župan 'Rejec pa v splošni kuriji voditelj nove struje dr. Brecelj, bi stavili ti v deželnem zbor.u predlog,»da naj se zapre toliko in (toliko ljudskih šol' na Tolminskem. Ti so pravi dobrotniki ljudstva, ti mu hočejo dobro; torej voIMci v Gorah, te može volite v deželni izbor!
Kako je mogel biti tako kratkoviden! — So ljudje, ki pravijo, da je Gregorčič velikopotezen politik, izboren diplomat. Ali sedaj piše on v »»Gorici« o no/ostrujarjih, s pričami podprto, da so ustanovili Novi Čas z namenom, da uničijo Primorski list v dveh letih in pometejo z Gregorčičem in z vso njegovo stranko. To je vedel dr. Gregorčič, pa je 'bil tako kratkoviden, da jim je pustil, da so se razšopirMi v S. L. S. in potom njegove tiskarne. -Kje je bila Gregorčičeva dalekovidnost, da je pripustil tako razvitje nove struje, ko je vendar vedel, da je vsa proti njemu naperjena? Gada je redil na svojih prsih in isedaj ga hoče ta gad spraviti ob 'življenje. Na dr. Gregorčiča leti krivda, da so se novostrujarji tako razvili v neizmerno iškodo našega .ljudstva, katero s svojimi organizacijami poneumnujejo; on je imel moč, streti jih in v kara zatreti novostrujarsko seme. Zakaj je pustil, da je zrastlo čezenj?! Predober je bil ž njimi. iDolbrota pa je sirota! Dr. Gregorčič sedaj to čuti na svoji koži.
Prevroč »Novi Čas«. — Pa je vroč »Novi Čas«! Ogenj šviga iz papirja, bruha žveplo, vroč je <im hud, da se ga boji marsikedo v roke vzeti. Ubogi starostru-jarjj! To jih daje! V neki sitarostrujarski gostihii v Gorici so nesli »Novii Čas« v klet pohladit, predno so ga dali citat gostom.
jem; Pri koncertu sodeluje vojaSka godba 19. pešpolka, M je bila več let na Dunaju. Prjpommjamo, da ta godba nastopi v Gorici v soboto prvič. Nudilo se bo potemtakem res nekaj izbranega. Dolžnost vseh goriških Slovencev pa je, da pripomore vsak po svoji moči, da se izvrši ta prireditev v vsakem oziru prav dobro.
DOPISI.
Iz tolminskega okraja.
Iz Tolmina. — Na c. kr. pripravnici za učiteljišča je bil sklep šol. leta z zahvalno službo božjo v sredo, dne 2. t. m. Vseh učencev je bilo 14; razen enega so vsi dobro dovršili; odličnjak je bil Pagon Maks iz Tolmina. Državno podporo v znesku 450 iK (za vse) pošlje vodstvo starišem. Tekom leta so dobili potrebni gojenci brezplačno uč. .knjige in druge potrebščine; v ta namen je darovala si. Tolm. hranilnica znesek 100 K; hvala! — Vpisovanje za prihodnje šol. leto se fto vrši»to 14. in 15. septembra. — Vodstvo.
Iz goriške okolice.
V Podgori je bil zopet dr. Turna in govoril je. Spravil se je posebno na So-kolsko društvo, da je Sokol odvisen le od bogatin lijndi, da Sokol ni nič, nima nobe-\ nega pravega namena m pomena,   da je . vsak nespameten, kdor gre pod narod-| no zastavo itd. — vsi naj stopijo pod rdečo zastavo! Tako pravi Turna, »bivši So-¦. k0i. — v Sokola v Podgori se soc. demo-kratje sploh radi zaletavajo;  napovedali so mu že davno pogin, ali Sokol raste — njihovo društvo iza naraščaj namenjeno je pa propadlo! Sokol, naprej!
Običajni vsakoletni ples v Renčali bo dne 20. in 21. t. m.
;      Iz bonskega okraja.
S Srpenice. — V nedeljo, dne 22. junija se je na izelo slovesen način izvršila otvoritev našega vodovoda. Slavnosti so se vdeleižHi tudi odlični gostje iiz Tolmina, Trsta in Kobarida. Po otvoritvi je ibil baniket v gostilni »pri Lenartu«. Da se je otvoritev .izvršila tako sijajno, je pripomogla tudi vojaška godba iz Kobarida in domača požarna bramba. Slednja je imela predvečer dneva slavnosti v navzočnosti g. nadimženerja Dorčiča vajo. Iz-vestnemn gospodu pa ni bilo prav, da so ognjegasci splezali na njegovo streho, ki pa ni njegova, ter jih zapodi ž .je na prav surov način. Ta nastop je napravil na vse navzoče zelo slan utis. Tak gospod 'bi morati imeti <več takta!
nina k javni telovadbi 40 vin., otroci v spremstvu starišev 20 vin. Sedeži na tribuni 1 K. 'Kdor si hoče preskrbeti lep (kotiček na tri b:u n i, naj se potrudi 'še pravočasno v trgovino A* Gabrišček, kjer se prodajajo vstopnice na tri'buno. Opozarjamo, da se morajo nositi vstopnico n a 11 e t»i'š č u v id no. — Radi prevelikega navala pri 'blagajnah prosimo, da si vdeieženei priskrbe vs|op-nice že prej pri onih, ki 'bodo prodajali iste že pred 'začetkom javne telovadbe.
Telovadno društvo »Sokol« v Gorici. — Odbor poživlja v^e člane, da se 'v kroju udeleže nedeljskega župnega zleta v Podgoro; zilasti pa pričakujemo od starejših bratov, da so polnoštevilno zastopani. Zbirališče je v telovadnici točno db 2. uri popoldne. Bratje! Da ta naš praznik dostojno proslavimo, zberite se vsi 6. julija, ki je dan Sokolstva pa Gorskem. Na zdar..
Zlet Idrijske Sokolske Župe v Postojno. — V nedeljo dne 6. lulija t. il. se vrši zlet »Tidrijske Sokolske Žnpe« v Postojno, kjer bo javna telovadba in velika narodna veselica na prositem. Veselica bo spojena tudi z oniskom svetovno znane »Posforij-ske jame«. Odboru se je posrečilo izposlo-vati. za ta dan za vse udeležnike, ki bodo nosili veseličmi ®nak, iznižano vstopnino 1 K za osebo.
Razne vesti.
Ustreli! se je artilerijskii stotnik Hugo Scherz v Vel Varažditiu. — Razstrelili so na Dunaju v Habsburški Klici poštno na-biralnioo; v kose 5?e je razletela daleč okoli. — V Ptuju na Štajerskem se je ustrelil dragemec ilvan Denkišenf od dragon-skega polka v Gorici; oče njegove ljubice mu je izaforani! vstop v svojo krčmo, na kar je dragonec ustrelil na 'ljubico iin njeno mater; obe sta umrii. — V JoHianiistaln sta v višini 20 m trčila, skup dva aeropla-na aviatik Henšel je ulbit, stotnik »Fridel težko ranjen.
Puljski kamorašl, ki so bili oproščeni v Rovinju, pridefjo še enkrat pred sodrtijo in isicer v Celovec,, ker je razsodba v prvem procesu bila razveljavljena na Du-naiu, seveda če vse dobijo. 5 jih imajo, trije so ušli najbrže v Italijo, eden ie v Kairu.
Odgovorni urednik In izdajatelj IvanKavCIS v Oorid.
Tiska: >OorifikaTiskarna« A. OabrSJek (odgov. J. Fab«i*).
Zalaga': Dražba za izdajanje listov >Soca« in »Primorec«.
Narodna obramba.
Ciril-Metodov večer se vrši kakor *že naznanjeno v soboto, dne 5. t. m. v hotelu pri zlatem jelenu«. Vspored je jako "zanimiv in obeta se prav vesela in neprisiljena domača zabava. Preskrbljeno je vsestransko iza dobro postrežbo in naše vrle narodne gospe prirede za oni dan pravcato tekmo, katera zna napraviti boljše pecivo.
Omeniti nam je še«, da nastopijo oni večer razna slov. pevska društva, ki bo-ao kratkočasila občinstvo z ubranim pet-
Kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Danica« v Golici naznanja, da se vrši prenesena slav-nost s sodelovanjem več društev na 20. t. m. 'Kartele za tombolo so veljavne za isti dan.
Kolesarsko društvo »Gorica« v Gorici se udeleži korporativno izleta Goriške Sokolske Župe v Podgori, kateri se vrši v nedeljo 6. julija 1913. — Zbirališče društvena kavarna Central. — Odhod ob 3. uri popoldne. — Oprava kolesarska. — Rednik Rado Kurinčič. — Gg. člani so na-prošeni, da se izleta v največjem številu udeleže. — Zdravo! — Odbor.
Mali oglasi.
HaJmanJI* pristojbina atano 90 rli. Ako je oglu obietnejlf «a raCuna la vsako besedo 3 vla. HaJprtpravneJIe lnseriranje i& trgovce In obrtnike.
Koliko ]• manjilh trgorcav in obrtnikov t Gorlel, katerih na delali (in nelo ˇ moitn) nihfi* no poina, ki* - sik jat ua toiariralo. Skoda al majhna.
Mihael Turk, brivec poroča si. občinstvu
za ranogobrojni obisk.  Za točno postrežbo in snažnost se jamči.
Odda
**   2 veliki prazni sobi na Corsu, w"   Kje, pove upravništvo.
V najem se odda jako ugodnimi pogoji
dobroidoča štacuna z javno tehtnico na glavni cesti v občini Sturje št. 2/3 pri Ajdovščini. — Več se izve v gostilni čermelj, Šturje 28.
Sokolski vestnik.
Vspored IV. župnega zleta Goriške Sokolske 2upe v Podgori. — V soboto dne 5. julija t. 1. ob 8V2 uri 'zvečer sestanek vseh došlih gostov in tekmovailcev pri »,'zlatem jelenu«, ,kjer se vrši veselica Ciral Metodove podružnice. V nedeUjo dne 6. julija t. I. pir ed,p oldne: Ob 51/2 uri zjutraj itekrne članstva društev Oš. S. 2. Ob 7. uri zjutraj iteknia društev v prostih vajah. Ob 9. uri zjutraj skušnje žen, članov in naraščaja. — iPopo-1 dne: Ob 2. uri popoldne zbirališče vseh društev v telovadnici Goriškega Sokola v ulici sv. Ivana št. 7. Ob 2V-i sprevod iz Gorice v Podgoro na veselični prostor in pozdrav. Ob 4V3 uri pričetek javne telovadbe: a) Proste vaje članstva, b) Proste vaje žen-stva, c) Orodna telovadba društvenih vrst, d) izbrana vrsta na krogih, e) proste vaje naraščaja, f) zaključna skupina. Po končani javni telovadbi prosta zabava petje godba, ples, .paviljoni itd. itd.   Vstop-
Moll-ov Seidlitz-prašek
jo za na Želodca trpeBe neprekosljivo sredstvo
katere ima prednost .pred vsemi dragimi dr»
stičnimi Čistil, kroglicami in grenCicami.   '¦
Cena orig. škatlje K2 —
Ponarejanje se sodnljsko zasleduje.
Mcllo-vo Franc, žganje in sol
MOLCt-
za ribanje iivota. — BoleClne olajlojoče tn oLrepCojode >ta-roenano sredstvo proti trganja in pienlajenjn vsake vrste. Orifc. steklenica K 2*—
Na prodaj po ?seh Iekarnih ; in mirodilnicak. Glavna lekarna i A. M0LL, c. in kr. dvorni islolniM, Dunaj, Tuchlaobeo g.
Zaloga t Qorioi t lekarni:  A. Gironcoli, G. Gristofoletti.
Ljubi   moj  kam greste?
k BATJEL-U
v Gorico
Stolna ulica 2-4
po novo dvokolo, Miokalpo Sivalni?8troj1lJož0"poIgra-
mofon in Tin&e po kmet. stroj.
Tam Je  velika zaloga  in mehanična   delavnica.
Prodajalna, obroke. Oenlkjjfranko.
Patentooani sidro!-strešniki
IPafenf HnHer Falzzlaeel.)
Noja, viharja in dežja kljubujoča kritba. Najednostavnejfte, naj-lažje ly najcenejše strešno kritje. N« potrebno ne privezovati, ne
^frvTOino. ^fidro strešniki se pripravljajo iz najboljše tvarine na najnovejših strojih, na najpopolnejši način.
Glavni zastopnik za Goriško, vipavski in tolminski okraj ter za Kras tvrdka z železnino
O. Zajec -Gorica,
Gosposka ulica št. 7., telefon št. 107.
IZIDOR NANUT
avtorizooana stavbena tordka
v1 gorici ulica Adelaide Ristori štev. 5
se priporočata p. n. občinstvu  za vsa
stavbena  dela, Izdelujeta  vsakovrstne
načrte,   proračune  in   kolavdacije   po
najnižjih cenah.
mirodiinica, papirnica in tovarna šolskih zuezkou
Kožnor & C* ** flo^'ca, tik sadne9a tr^-
Najcenejši nakupovalni vir. tW Ha drobno la debelo, -%¦
¦
2 Lekarna Gristofoletti
|               v Gorici.
¦ ŽELODČNE KAPLJICE
z znamko sv. Antona Padovanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je neprekosljiva. — Te kapljice vredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico popije. Okrepi pokvarjeni želodec, stord, da zgine ivatstvena znamka). T kratkem času orno-tica in životna lenost (mrtvost). Te > kapljice tudi store1, da človek raji je.
Cena steklenici 60 vin.
jeva pijača iz kine
najboljši   pripomoček    pri zdravljenju s trskinim oljem.
t.
• in
L Ena steklenica stane 1 krono 60 vin.
••.•*•¦«
Na prodaj ste
dve 3-nadstropni hišt skoraj novi v RočiEgu.
V hiši, ki nosi štev. 136 se nahaja gostilna in iobakarna. K tej hiši spada tudi sadni vrt z vinogradom, ki je jako lepo urejen.
Cena |e lako primerna.
Natančna pojasnila daje naše upravništvo in po Anton Kamenšček, krčmar v Ročinju.
Idrollt
je najvažnejša iznajdba za vsakega vi-
¦  norejca in služi proti vsaki vinski I JF bolezni. Poslovanje je jako lahko in 1 1 dopuščeno po novi vinski postavi. ~ Služi z dobrim vspehom proti \ o sledečim boleznim:                              j o 1. Odstrani popolnoma okus po ples- j § nobi. 1 3 2. Odstrani okus po sodu.                  ' L3.         „         „     „   drožjili.              i
5  4. Obvaruje, da belo vino ne počrni.  j © 5.        „       proti razkrojenju vina.
6  6. Vstavi zavretje.
•   7. Odstrani cik.                                   ,
•  8. Ozdravi  vse vinske  bolezni vsled (
¦      nedozorelega grozdja itd.
Ha prodaj edino v mirodilaici
Ant. Mazzoli, Gorica Gosposka al. 6
faff šivalni stroji
so priznano najboljši.
Pouk   šivanja  In vezenja na  stroj  breZptcIČeiV
MOlfiTlCTr«   Najnovejši  brzošivalni  stroj za krojače,  obrtnike,  brez nWMwijJfl •   čolnička, do 3000 vb od I ja je v v  1   minuti.  Dobi  se pri
Im«   n«t.LI_..a»   !~  -.2— specialna trgovina šivalnih stroje? in koles
Jos. iigHleva n sin p^^:****.*
finrira. FTlanistratna  nI. 1, Ceniki zasloni in poštnine prosto.  .
Krasna hiša
v koji je sedaj gostilna in trgovina, pripravna za vsako obrt, trgovino ali kavarno, na najprometnejšem kraju v Kfanjll 03 Kranjskem, se zelo ceno proda takoj.
Naslov poofc naSe nprannllivn.
„CROATIA"
^varovalna zadruga v Zagrebu - edini domači zavarovalni zavod. -
Ustanovljena leta 1884. Ppntfftta v Zagrobu v  lastni   higi,   vogal UGII1I0I0 Marovske in Proradovičovo ulico.
Podružnica v TRSTU,
Via del Lavatoio štev. 1. II. nadstropje.
Telefon št. 2594. Glavna zastopstva: Ljubljana, Novisad,
Osjek, Reka in Sarajevo.
Zadruga sprejema pod ugodnimi pogoji
zavarovanja sledeče vrste:
I.   Na življenje:
1.  Zavarovanje glavnic za slučaj doživljanja in smrti;
2.  zavarovanje dote;
. 3. zavarovanje življensko rente.
II.   Proti škodi po požaru:
1.  Zavarovanje zgradb (hiS, gospodarskih poslopij, tovarn).
2.  Zavarovanje premičnin (pohištva, proda-jalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd.
3.  Zavarovanje poljskih pridelkov (žita sena itd-
III.   Zavarovanje steklenih šip.
Zadružno imetje vsoh oddelkov znaša K 3,013.332-66 Dohodek letno premije s pristojbinami „ 1,486.297-56 Izplačane odškodnino......  . - . „ 5,624.162-96
Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji.
Natančneje informacije daje
Podružnica »Croatiae« Trst, Via del
Lavatoio št. 1, II. nadstr.
in  glavno zastopstvo  »Croatiae« v
Ljubljani (tvrdka Kmet & SHvar).
Zastopnika za Goriško s sedežem v Gorici:
Ofill PUCDT   Via Bertoliai 5t. 20 (v lastni .  UlLUVr.nl,      hiši). - Telefon 5t. 221.
in FRANC tiN®,1* •"*L%**
Trgovska hiša
na Gorenjskem v zelo prometnem kraju, sto-
• ječa ob križišču glavnih cest, prikladna za
vsakovrstno trgovino, tudi za zasebno bivanje
214:1     se proda
vsled premenitve življenskega poklica pod
lastno ceno.
Naslov pove uprava tega lista.
Hiša na prodaj
v Opatjemselu.
Ista obsega 5 sob, kuhinjo, veliko skladišče, prostore za trgovino, hlev, 2 kleti, vrt, dvorišče, vodnjak in drugo. Vse skupaj je
okoli in okoli obzidano. Trgovina ima letno 50—70.000 kron prometa. — Natančneje se izve v Opatjemselu št. 78 aH pa v kavarni Schwarz v Gorici pri g. Milielič od 8.—10. ure zjutraj.
M
izarska delavnica
na Bledu
z različnimi najnovejšimi stroji, 8 konjskih
sil vodne moči, 8 minut od postaje, se pod
ugodnimi pogoji proda ali da v najem.
Hiša s 4 stanovanji,
razgled na Jezero
se ceno  produ. — Vsa pojasnila daje Ivan Rus, trgovec na Bledu.
Kemična tvoraica Traiskirchen pri Dunaju LIEBLEIjV & C.o
Cementna malta, beton, apnena malta napravi neprodorno za vodo samo
STE A RIT    (obl. zavarovano).
Najidealnejše sredstvo za osušenje vseh vrst in za zadržanje talne vlažnosti.
riepremočljiue fasade z apneno malto.
Malta zmešana s Stearitom ima SO-100% večjo trdnost kakor druge primesi. (Uradno preizkušeno).
Edina prodaja in zastopstvo: F. P. Vidic & Komp. — Ljubljana.
Solicitatorja
praktičnega v zemljeknjižnih zadevali ter
veščega slovenskega in nemškega jezika
sprejme
odvetniška pisarna Dr. Mat. Pretnerja
in  dr.  Frana  Brnčiča v Trstu,   ulica
Nuova 13, II.
Vstop in plaCa po dogovoru.
F. P. IfidiC & KOmp., ItoPllana
tovarna zarezanih streSnlftoo ponudi v vsaki poljubni množini dvojno zarezani
strešnik-zakrivač
s* s poševno obrezo in priveznim nastavkom. -:
Brez odprtin navzgor! — Streha popolnoma varna pred nevihtami!
:• Najpreprostejše, najcenejše in najtrpeinejše kritle streh sedanjosti. ¦:
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis.                          Spretni zastopniki se sprejmejo.
napredek vedel
' NajenergiBnoj&e 1» gotovo
se zdravi sifilis ts  Bve-
tovnim sredstvom
-I0RUBIN GASILE-
Stotine gdravnti&ih potrdil potrjuje, da se urotralna zoženja, prostatitis, ure-tritfe in meh. katarjif korenito ozdravijo s
ftpnf efll Caslle
Konfeti Gasile urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba r?Mti zelo nevarnih cevk (Šilinge) popolnoma odpravljajo in ublazajejo pečenje in pogosto uriniranje; edini korenito ozdravijo aretralna zoitnja (prostatitis, uretritis, cistitis, raenurne katarje, kamen; nesposobnost za za-drSavanje urina, sluzaste tokove itd..— Skatlja konfetijev Gasile K 4'—.
Iorubln Caslle, najboljše protiaifilitiBno in pozlvljajofie kriCistjlno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifiJidi, anemiji, impotenoi, kOBtoboli, i8hias, vnetju žlez, poltnim madežem, izgubi semena, polucijam, spermatoroi, sterili-teti, neurasteniji, energičen razkrojevalec uri-nove kiseline itd. — Steklenica Jorubina Caslle K 3-50.
Vbrizganec Caslle zdravi beli tok, akutne in kroniCne katarje, vaginitis, uretretis, endo-inetritis, vnetie in izpad maternice itd. — Steklenica vbnzganca Casile K 350. Kdor Zeli vefijih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopiB na lokamo Serravallo za g. Casile Trst, ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinatai izdeld CASILE se prodajajo v vseh akreditiranih le-V Gor' * - -----------   —---i—.
karnah. -
Gorici v lekarnah Cristofoletti in Tromba.                      6—1
Letovišče*
Bohinjska - Bistrica Bohinjsko-jezero
V Triglavskem pogorju, na progi državne železnice Ture-Adrija, l1/« ure oddaljen od Gorice. Alpska klima,
izborna voda, ugodne zveze za zlete in gorske ture. Stanovanja v gostilnah, vilah in privatnih hišah, — Zmerne cene. —
Prospekte in informacije: Prometno društvo v Bohinjski Bistrici
I
Prvo Vacuum goriško
Gorica, Via Ascoli št 20.
Priporoča se za čiščenje novih stavb, javnih uradov, gledišč, cerkev,N Sol, sanatorjev, hotelov, kavarn, restavracij itd. "— Pri privatnikih: osnaženje prahu na hišnih opravah kakor: strop, stene, preproge, zavese, pod, oblazinjeno pohištvo, draperije, postelje itd. — Nama-zanje in poliranje parketov ter čiščenje šip. — V shrambo se sprejema preproge proti mesečnemu plačilu in po zelo nizkih cenah. 109-37     Posluži se s proračuni 111 prospekti.
i
Slovenci!
Podpirajte in poslužujte se
Prve slovenske brivnice
v Gorici,
Gosposka ulica Ste?. 1 (nasproti Fonta).
Postrežba solidna iu snažna. Za obilen obisk se priporoča
IRAN HC7AK, brivec in lasniCar.
A. vd. Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2*
velika zaloga = = oljkinega olja
prve vrste
Mjliljilt tmUji litri, DiliMcije. Molfetle, Btrl li lici
¦ prodajo na drobno In debelo.
Prodaja na drobno: Kron —-96,1*04, 112
1*20,1-28, f36\ IH f60, f 80, 2'-. 210
sa loči po 72 fin.
------    Na debelo cene nerodne.    ------
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se puSča kupcu do  popolne  vporabe olja; po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski lds in navaden. Zaloga
--------------mila in svež.--------------
\              Cene zmerne.
Ivan Krauns - Gorica
na Koran it M.
Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje, kakor tudi velika izber usnjatih torbic, kovčegov za potovanje, istnic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape-g^^sS^  ciranje raznih kaleseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se
Nahrbtniki xa planince.
izvršuje točno.
AAHMB^.         Kupujte samo dvokoles * „fierice" in,
*^^I^HHBL      ^ s0 naJk°W francoski sistem in najtrpežnejše x~^^SfjBL         vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke.
L        jHn  Šivalni stroji Ollflllial UlCtOlia  so najprak--^V tičnejši za  vsako  hišo.  Isti  služijo  za  vsakovrstno Šivanje in štikanje (vezenje).  Stroj
teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi  po tovarniški ceni pri tvrdki
Kerševani & Čuk
GORIC«, m Stalnem tras it. 9. GORICA.
Zobozdravnici in zobotehniški atelje
Dr. I. Eržen
GORICA
Jos. Verdi tefeHIKe Ifee. 37,
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone,
zlate mostove, zobe nakaučukove plošče,
uravnavanje krivo stoječih zob. Plombo
vsake vrste.
Ordlnlra o scolem ateljeja
od 9. ure dop. do 5. iro pop.
Glavna zaloga
Palma podpetnikov
TAIM*
k Drufmrka
,8orica, Raštelj 3. Zaloga usnja.
Ma ste M«?Gorici
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril v Gorici v Oakl ulici štev. 1 novo
hlgienično brivnice.
Zagotavljam točno in snažno postrežbo ter se priporočam za obilen obisk
Ludovik Coter,
215—a                                                     brivee.
Ulllkovau pttarlji ii slaMbna
Karol Draščik
v GaiicJ m Rirei v (lutil bili)
zvrfinje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna f la« vlita In llkarja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstva za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
«¦*¦¦ po Jako zmernih cenah. ""*«
Anton Potatzky v Gorici
Jos. Terpln.
M« ir«tl BalUIJa 7. TB60VINA NADROBNO IN DEBELO.
Ntlotitjt kiptvalii« ilribirikna la drabitia
bli|« tir tkMli, prajf li iW].
POTRBBfičINB
za pisarile*, kalila h pipatalfe
NajboljSe filvanke za Šivalne itrojt.
potrebSOinb ta krojalš in §§vlj*ri§*
Svetinjiee. — leint venci. — lalne knjllttc.
lina obuvala saisi letne časa.
Poiebooit:
tiiiia za žilnim, trava la tfiiiljt.
Najbolje    oekrbljena zaloga s« kramarja, kroSajarje, prodajale« po aejmili In trgih ter nt dalell.   t    36-8
Sj            IleleflOlIStlie,   za   vsakega   posestnika   senožeti
Mj. kOSflne Sfrilje vseh sistemov kakor: izvirne amerikanske ^      DEERING"     k'   S°   priziJano   naJbolišir   dalje:
m mfcfc", „ZmaJ" itd.
ia m m. m
neutrpljive
9 »Johastoa", OsUcrne »Car«
m m
rsj ter gra||]|e in ObraCaMlie za seno, čistilne m navadne mlatilnice, < jgj slamoreznice, vratila, motorje, stiskalnice za seno in sadje in sploh vse j 01 druge poljedelske stroje priporoča v največji izberi ter po znano najnižjih ! jgj cenah edina domača tvrdka te stroke na Kranjskem
FR. STUPICH V LJUBLJANI
Marije Terezije cesta St. 1.
ifii Kajneda zaloga orodla In železarne ter stavbnega materijala.
ga Krasno ilustrovani slovenski obsežni ceniki na željo vsakomur j brezplačno na Y2A                                                              razpolago.
m
Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici
centrala LJubljana, podružnice; Celfe CelBcec, Sara|ew. Spllfc Trst,
Vloge na knjižice po 43|4°|0, v tekočem računu po dogovoru.
Delniška glavnica K 8,000.000 Rezervni zakladi K 1,060.000»
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev, vseh vrst deviz-valut.
Borzna naročila.
Promese za vsa žrebanja.
vnovceme kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev.
Eskont menic.
Stavbeni krediti.
Predujmi na vrednostne papirje.
Srečke na obroke.
Sprejemanje vrednot v varstvo in  oskrbovanje.
Shfes.
Nakazila v inozemstvo.
Kreditna pisma.