Skitijske plasti Toškega Čela Scythian beds in the Toško Čelo area (Slovenia) Matevž NOVAK Geološki zavod Slovenije Dimičeva 14, SI-1001 Ljubljana, Slovenija Ključne besede: skitij, stratigrafija, sedimentologija, Dinaridi, Slovenija Key words: Scythian, stratigraphy, sedimentology, Dinarides, Slovenia Kratka vsebina Pri širitvi ceste je bil v zaselku Toško Čelo leta 1998 odkrit 750 m dolg profil skozi ski tt VJ 3 rČT S^Udnati dolomiti> ki vsebujejo leče oolitnega dolomita s polži Holopella gracihor ter Natica sp. in horizont klastitov s školjko Claraia cZarai ter vfožk °0htmh tP+nen,ceV' tv?rij° spodnjeskitijsko skladovnico. Njen spodnji del je bil odložen v mirnem litoralnem okol u, zgornji del pa kaže na oplitvitev in nekoliko višjo energijo. V pobijem in mirnejšem okolju zaprtega šelfa se je v zgornjem skitfju odlagal apnenec s polzi Turbo rectecostatus in Natiria costata, ki latiralio in^effino S^S^v^S^1 RaZV°J SkltijSkih Pl3Sti T°Ške«a kaže veli^opo^io^ Abstract During widening of the road in the Tosko (Selo hamlet, a 750 m long cross-section of Scythian beds was exposed in the year 1998. Sandy micaceous dolomite imbedded bv lens-shaped beds of oolitic dolomite with Holopella gracilior and Cica spgastropods and overlying clastic horizon with Claraia clarai pelecypods and interbeds of cffcaremtes and oolites represent the Lower Scythian succession. The lower part was posited Si? ittoral environment, however the upper part indicates shallow water with higher enemv-ndex In not much deeper but stiller water of restricted littoral shelf the sedimentationof imestone beds with Turbo rectecpstatus and Natiria costata gastropods was going on in She^Slovenian succe^sioi^° Cel0 ^^ iJLteS a S Uvod V začetku leta 1998 so širili in asfaltirali cesto med Prevalom nad Podutikom in zaselkom Toško Čelo, ki leži na vzpetini severozahodnega obrobja Ljubljane (si. 1). Območje pripada skrajnemu vzhodnemu delu škofjeloško-polhograjskega hribovja, v geo- tektonskem pogledu pa severnemu robu Zunanjih Dinaridov (P 1 a c e r, 1999). V 1,7 km dolgem severnem cestnem useku je bil razgaljen profil skozi triasne plasti, najlepše pa so bile odkrite plasti skitijske starosti na Toškem Čelu v dolžini 500 m. Dve leti prej so razširili tudi 250 m kolovoza na grebenu Štrmek, južno od Toškega Čela. To je odprlo možnost za detajlno litološko raziskavo skitijskih kamnin in njihovo primerjavo z opisanimi razvoji drugod v Sloveniji. Prispevek je rezultat podrobnejšega SI. 1. Položaj raziskanega profila skitijskih plasti Toškega Čela Fig. 1. Location map of the studied section of Scythian beds in the Tosko Celo area popisa profila v skitijskih plasteh, ki so bile zajete v mojem diplomskem delu (Novak, 2000). Najlepše se zahvaljujem mentorju prof. Stanku Buserju za koristne informacije na terenu, dr. Bojanu Ogorelcu za pomoč pri mikroskopiranju, dr. Stevu Dozetu za napotke pri pripravi pričujoče objave in Marjanu Grmu za izdelavo fotografij. Pregled dosedanjih raziskav R a k o v e c (1938) je s kratkimi litološki-mi opisi dopolnil Kossmatovo (1904) manuskriptno geološko karto, na kateri so bile kot werfenski skladi prvič vrisane ski-tijske kamnine na tem območju. Kasneje je tudi združil vse dotedanje geološke izsledke na območju širše ljubljanske okolice in jih prikazal na geološki karti, izdelani na podlagi Kossmatove (R a k o v e c, 1955). Pire (1961) je kartiral širšo okolico Toškega Cela v merilu 1:10.000 w v okviru tega dela raziskal tudi skitijske plasti. Ugotovil je, da jih lahko delimo v dva kompleksa, spodnji, v katerem nastopajo med dolomiti klastične kamnine, in zgornji, kjer nad dolomitom prevladujejo apnenčeve kamnine. Ramovš (1961) je v knjižici »Geološki izleti po ljubljanski okolici« podal litološki opis kamnin ob poti na Toško Čelo in njihovo starost. Prvi celovit pregled geoloških razmer na tem območju z laboratorijskim in paleonto-loškimi analizami je objavljen v tolmaču lista Kranj Osnovne geološke karte 1 : 100.000 (Grad & Ferjančič, 1976) in prikazan na geološki karti. Seiske plasti so bile določene s školjkami Claraia clarai, Pseudomonotis aurita, Ps. inaequicostata, Anodontophora fassaensis in Pecten disci-tes, kampilske pa s polži Natiria costata in Natica gregaria, amoniti rodov Tirolites in Dalmanites, foraminiferami Meandrospira iulia in Ammodiscus incertus ter konodonti Ellisonia triassica. Ribičič (1973) je, tako kot pred njim Pire, za svojo diplomsko nalogo raziskal širšo okolico Toškega Čela in izdelal geološko karto v merilu 1:10.000. Opisal je tudi zaporedje litoloških členov v skitiju in jih uvrstil v seiske ter kampilske sklade. Slednje je dokazal s polžem Natiria costata Münster in foraminifero Meandrospira iulia Premoli Silva. Litološki opis Skitij na Toškem Čelu ni razvit v celoti. Paket skitijskih kamnin leži s kotno trans-gresijsko diskordanco na grodenskih skladih, pri čemer njegov spodnji del manjka. Zgornja meja z anizijskim dolomitom pa je tektonizirana in vsaj skrajni vrhnji del ski-tija je bil ob prelomu odrezan. Na podlagi značilnih fosilov (A s s e r e t o et al., 1973; Grad & Ferjančič, 1976;Mostler & Roliner, 1984) sem spodnjetriasne plasti v grobem razdelil na spodnje in zgorn-jeskitijske (si. 2). Litološki členi zgornjega dela skitijskih plasti si zvezno sledijo ob cesti skozi zaselek Toško Čelo in ob kolovozu do Štrmeka (si. 1, I-II). Členi spodnje- STAROST AGE GEOLOŠKI STOLPEC GEOLOGIC COLUMN Idebelina rmcKNESs 1 m LITOLOGIJA LITHOLOGY FOSILI FOSSILS anizij Anisian K—,—^— debeioplastovit dolomit thick-bedded dolomite c « 0 « 1 (A sred zgornji - Upper r /o, 95 svetlosiv do bel plastovit dolomit z redkimi vložki laporastih dolomitov/ lateralni in vertikalni prehodi v plastovit apnenec light-grey to white bedded dolomite with rare marly dolomite interbeds/ lateral and vertical alternations to bedded limestone Natiria costata, Costatoria costata, Turbo rectecostatus, fragmenti iglokožcev in ostrakodov fragments of echinoderms and ostracods l®l» 1 1G- 1 « 1 O 1 ® 1 17 J ehinodermski apnenec s polarni skrilavih laporovcev echmodermic limestone with interbeds of slaty marls — l — l — 1 -!=T 35 modrosivi laporasti apnenci s fukoidno teksturo blue-grey marly limestones with fucoidal structure bioturbacija bioturbation =.' -¡LA- 8 ploščasti laporovci in laporasti apnenci ' v v : j platy marls and marly limestones [ V, V, V v v 55 debeloskladovit dolomit s polarni dolomitnih laporovcev thick-bedded dolomite with interbeds of dolomitic marls d) ï o _i t-1-—1------«J --7—:-7-:-- 93 epizodično menjavanje pisanih skrilavih meljevcev, laporovcev, glinavcev in peščenjakov/ lečaste plasti kalkarenita ter oolitnega apnenca in dolomita episodical alternation of coloured slaty siltstones. marls, mudstones and sandstones / lens-shapped beds of calcarenite, oolitic limestone and oolitic dolomite Clara ¡a dara i, iglokožci, foraminifere echinoderms. forammifera spodnji - • . ' ■• f . ■ •■ J* / 7-.-.- ; / . ' / / • > •• / ••■ *** 78 siv peščen sljudnat dolomit v menjavanju s ploščastimi laporastimi dolomiti in skrilavimi sljudnatimi meljevci grey sandy micaceous dolomite in alternation with plat/ marly dolomites and slaty micaceous siltstones nji ¿GŽČZ*. / / / . V 35 siv peščen dolomit z lečastimi vložki oolitnega dolomita grey sandy dolomite with lens-shapped interbeds of oolitic dolomite klastiti grodenske formacije Hofopella gracilior, Natica sp., tankolupinaste školjke thm-valved pelecypods Middle Permian Val Gardena clastic rocks LEGENDA - LEGEND: S ~7_ / y o s o / o — T7 - 1 - — 1 - i - 1 - — - / / — / / J- Plastovit dolomit Bedded dolomite Peščen dolomit Sandy dolomite Oolitni dolomit Oolitic dolomite Plastovit apnenec Bedded limestone Kalkarenit Calcarenite Oolitni apnenec Oolitic limestone Laporast apnenec Marly limestone Laporast dolomit Marly dolomite Peščenjak Sandstone Laporovec Marl Me Ij eve c Siltstone Skrilavi glinavec Mudshale O Polži Gastropods Školjke Pelecypods Fragmenti iglokožcev Fragments of echinoderms Fragmenti ostrakodov Fragments of ostracods Foraminifere Foramimfera Bioturbacija Bioturbation SI. 2. Litostratigrafski stolpec skitijskih plasti Toškega Čela Fig. 2. Lithostratigraphic column of Scythian beds in the Toško Čelo area ga dela do meje z grôdenskimi klastiti iz-danjajo južneje, ob gozdni poti po grebenu Štrmek (si. 1, II-III) in so ob manjših prelomih večkrat zamaknjeni. Plasti generalno vpadajo proti jugovzhodu z nagibom 15 do 35°. Njihova skupna debelina je ocenjena na 416 m. Pri poimenovanju karbonatnih kamnin sem se opiral na klasifikaciji F o 1 k a (1959) in Dunhama (1962). Spodnji skitij Na vijoličnordečih skrilavih glinavcih grôdenske formacije leži 35 m debel horizont svetlosivega do temnosivega sparitnega dolomita, ki ima zaradi detritične primesi zelo peščen videz. Plastovitost je nakazana, a nikjer dobro izražena. Dolomit je močno preperel, velika vsebnost limonitiziranega pirita mu daje rumenkastorjavo barvo, vsebnost sljude pa je majhna. Jugozahodno od Kraščevega Laza se na bazi opisanega dolomita pojavljajo do 4 m debeli lečasti vložki rdečkastorjavega oolitnega dolomita. V njem je veliko drobnih, do 2,5 mm velikih jeder polžkov Holopella gracilior Schauroth in Natica sp.. Kamnina je skoraj v celoti prekristaljena v euhedralne dolomitne rom-boedre, velike do 0,3 mm, kar priča o pozno-diagenetskem nastanku dolomita. Rombo-edri so zaradi velike vsebnosti železovih ionov rjavkasto obarvani. Močno je izražena tudi medzrnska poroznost, saj delež por doseže 10 %. Kljub temu, da je zaradi dolo-mitizacije prvotna struktura kamnine zelo slabo ohranjena, je pri večini ooidov še opazna koncentrična zgradba, v njihovih jedrih pa so večkrat prepoznavni odlomki tanko-lupinastih školjk. Oblike školjčnih lupinic so pogojevale nastanek izrazito razpotegn-jenih elipsoidnih ooidov, ki lahko presežejo dolžino 1 cm (tab. 1, si. 1). Kamnina vsebuje povprečno 25 % nekarbonatne primesi iz ostrorobih do slabo zaobljenih detritičnih zrn kremena in muskovita, velikih do 80 |j.m, ter drobno razpršenega hematitnega pigmenta. V lečah oolitnega dolomita je jasno izražena normalna gradacija. Višje sledi siv, še vedno nekoliko peščen debeloskladovit dolomit z mnogimi drobci sljude. Plasti dolomita so debele do 40 cm, navzgor pa so vse tanjše in se začno menjavati s skrilavimi laporastimi dolomiti in sljudnati-mi meljevci. Ti na površini hitreje prepereva-jo in so pogosto rjavkasti ali rumenkasti. Zaradi velike vsebnosti muskovita se značilno bleščijo. Debelina tega horizonta je 78 m. Razvoj se nadaljuje z epizodičnim menjavanjem tankoploščastih, skrilavih in lističa-stih meljevcev, laporovcev, glinavcev in peščenjakov. Barva meljevcev in peščenjakov se spreminja od sive, svetlorjave in rožnate do rumene. Laporovci so svetlosivi do temno-sivi, glinavci pa zelenkasti in modrikasti. Vsi členi vsebujejo zelo veliko sljude. V peščenjakih in meljevcih je pogosto opazna laminaci-ja, redkeje navzkrižna, v laporovcih in glinavcih pa je ponekod izražen klivaž, ki zakriva plastovitost. Na mnogih mestih so plasti močno drobno nagubane. Na površinah peščenih meljevcev, ki v profilu prevladujejo, so zelo pogosti manganovi dendriti, tu in tam pa se pojavljajo slabo ohranjeni odtisi školjke Claraia clarai Emmrich. Redkejše so v tej skladovnici do 30 cm debele lečaste plasti sivih in rožnatih kalkarenitov in oolitnih apnencev. V slednjih so ooidi največkrat veliki le nekaj 10 pm. V njihovih jedrih so ploščice ehinodermov ali pa mikritni intra-klasti. Ponekod so jedra izlužena in sekundarno zapolnjena s sparitnimi kalcitnimi kristali. Poleg ehinodermov se kot bioklasti pojavljajo še fragmenti školjčnih lupin in redke mikroforaminifere (tab. 1, si. 2). Kamnina je po Folkovi klasifikaciji oobiosparit oziroma grainstone po Dunhamu. Pri kompakciji so v njej nastali tanki stilolitski šivi. Oolitni apnenci so pogosto popolnoma dolomitizirani in rumenkastorjavo obarvani. Debelejši (približno 15 m debel) horizont oolitnega dolomita z vmesnimi polarni lapo-rovca je tik nad cesto ob prvi hiši v zaselku Toško Čelo. V spodnjem delu je dolomit ploščast in vsebuje več lapornate komponente. Ooidi so dobro sortirani in zelo veliki, posamezni dosežejo velikost 4 mm. Višje je lapornate komponente postopno vse manj, plasti so debelejše, ooidi pa vse manjši. Skupna debelina opisanih členov je 93 m. Zgornji skitij Plasti zgornjeskitijske starosti ležijo normalno na spodnjeskitijskih. Litologija je tu mnogo bolj monotona in pretežno karbonat- na. Spodnjih 55 m gradi umazanosiv do rahlo rožnat, debeloskladovit dolomit brez slju-de. Zrna dolomita so v povprečju velika okrog 120 pm. Približno 5 % nekarbonatne primesi predstavljajo manjša zrna detri-tičnega kremena. Plasti dolomita so debele od 30 do 70 cm, med njimi pa so tanjše valovite pole dolomitnih laporovcev. Na dolomitu leži 8 m debel horizont menjavanja skrilavih sivkastih ali rjavkastih peščenih laporovcev in laporastih apnencev. Slednji navzgor popolnoma prevladajo, postajajo vse temnejše modrikastosive barve, na površinah pa so pogosto prepredeni s sledovi muljojedov, kar jim daje gomoljasto obliko in močno lisast videz (tab. 1, si. 3). Zelo lep izdanek takega laporastega apnenca v debelini 35 m preseka kolovoz na Štrmeku. Kamnina je tu lisasta kot postrv in ima tako imenovano fukoidno bioturbacijsko teks-turo (fucoidal structure). To je neformalno ime, s katerim danes pogosto opisujejo katerokoli sledovom ali rovom podobno sedi-mentno teksturo. Najverjetneje so to sledni fosili, za katere so nekoč mislili, da so ostanki morske alge Fucus, kasneje pa so menili, da gre za cilindrične, pravilno razvejane prehranjevalne rove morske živali in tovrstnim ihnofosilom pripisali »rod« Fucoides. Termin ni natančno definiran in se nedosledno interpretira kot sledovi hoje rakov, laze-nja moluskov, rit j a črvov in celo curljanja vode (Bates & Jackson, 1987). Višje je apnenec skoraj črn in nastopa v debelejših, več decimetrov debelih plasteh. V neenakomerno dolomitizirani mikritni osnovi je polno ploščic iglokožcev. Ti so ponekod nakopičeni v tolikšni meri, da postanejo kamenotvorni. Veliko je tudi ostrako-dnih fragmentov in hišic polžev; v nekaterih je opazna geopetalna struktura. Zelo malo (do 2 %) je detritične primesi drobnozrnate-ga kremena in lističev muskovita. Med di-agenezo je prišlo do močne kompakcije, na kar kažejo gosti vzporedni stilolitski šivi (tab. 1, si. 4). Kamnino lahko po Folkovi klasifikaciji imenujemo rahlo dolomitiziran ehinodermski biomikrit ali packstone po Dunhamu. Na površinah se pojavljajo školjke Costatoria costata Zenker in polži Turbo rectecostatus Hauer ter Natiria costata Munster. Med plastmi apnenca so še vedno precej pogoste nekaj centimetrov debele pole skrilavega laporovca. Zgornjih 95 m zgornjeskitijske serije do prelomne meje z anizijskim dolomitom je razvitih pretežno dolomitno. Plasti svetlosi-vega do belega dolomita so dokaj enakomerno debele (30 do 40 cm), a tektonsko močno prizadete. Vmesnih pol rjavkastih skrilavih laporovcev je zelo malo, prav tako je manj tudi prej omenjenih fosilov. Dolomit-na zrna merijo okrog 80 do največ 170 |im, približno 15 % pa je detritične primesi kremena, glinencev, muskovita, mineralov glin in piritnega pigmenta. Čisti dolomit, ki je poznodiagenetskega nastanka, ponekod la-teralno in vertikalno z vmesnimi bolj ali manj dolomitiziranimi conami prehaja v temnejši apnenec. Mikroskopska analiza pokaže, da gre za rahlo rekristaliziran mikro-sparit, redkeje biomikrosparit. Delež aloke-mov, pretežno bioklastov nikjer ne preseže 10 %. Sedimentacijsko okolje Sedimentacija na plitvem šelfu tedanje obsežne Slovenske karbonatne platforme (Buser, 1989) se je iz zgornjega perma skoraj neprekinjeno nadaljevala skozi ski-tijsko in naprej v anizijsko obdobje. Na širšem območju Toškega Čela se je plitvo morje v začetku triasa le za kratek čas umaknilo. Spodnji del skitijskih plasti je bil takrat skupaj z zgornjepermskimi erodiran. Litološke značilnosti raziskanega profila kažejo na to, da je sedimentacija v spodnjem triasu potekala v toplem morju plitvega karbonatnega šelfa z nizko energijo morske vode. Spodnji del spodnjega skitija je zaznamovala karbonatna sedimentacija v litoralnem okolju. Na bližino kopnega kaže stalen zmeren dotok detritičnega materiala. Hematitni pigment v dolomitu je znak suhega podnebja v času nastanka, piritni pa znak rahlo redukcijskih pogojev v času zgodnje diageneze. Najverjetneje so lečaste oolitne plasti z izraženo postopno zrnavo-stjo nastajale v medplimskih kanalih in pri-obrežnih deltah, kjer je bila energija vodnih tokov za njihov nastanek dovolj velika. V tem obdobju je že prihajalo do občasnih kratkotrajnih regresij morja in do bogatitev s terigeno primesjo, ki se je v različnih razmerjih mešala s karbonatom. Ti dogodki so bili pogostejši in dolgotrajnejši v mlajšem delu seiske podstopnje. Takrat je klastična sedimentacija prevladala nad karbonatno. Sedimentacijski bazen se je v zgornjem skitiju nekoliko poglobil in v mirnem zaprtem delu litoralnega šelfa so se odložile plasti mikritnega in biomikritnega apnenca. Nakopičenja ehinodermskih fragmentov v njih kažejo na normalno slanost in dobro prezračenost morske vode (Doyle, 1996). Lokalno je bilo morje lahko tudi bolj slano, saj se ponekod pojavljajo žile in leče evapo-ritnih mineralov (A n d e r 1 e, 1970; Č a r et al., 1980; Ramovš, 1989). Zmeren dotok detritične primesi je bil še vedno prisoten. Velik del apnenca je bil v pozni diagenezi dolomitiziran. Zaključki Na območju Toškega Čela so se odlagale tako spodnje- kot zgornjeskitijske plasti. V paleogeografskem in posledično litofacial-nem pogledu jih lahko razdelimo v tri enote. Spodnja, dolomitna je bila odložena v toplem plitvem in mirnem litoralnem morju. Srednja, pretežno klastična je nastala v plitvejšem supralitoralu z nekoliko višjo energijo morske vode in povečanim dotokom te-rigenega materiala. Mirnejša, pretežno karbonatna sedimentacija v najmlajšem delu skitija pa je potekala v nekoliko globlji vodi zatišnega dela litoralnega šelfa. Razvoj skitijskih plasti Toškega Čela kaže veliko podobnost z razvoji drugod po Sloveniji. Prišel sem do enakih zaključkov o superpoziciji litoloških členov, njihovih fa-cialnih in paleontoloških značilnostih in o sedimentacijskih okoljih kot raziskovalci skitija tako v drugih delih polhograjsko-škofjeloškega hribovja (Grad & Fer-j a n č i č, 1976; Grad & O g o r e 1 e c, 1980; K o 1 a r - J u r k o v š e k & Jur-k o v š e k , 1996; Petek, 1997;Jurkov-šek et al., 1999), kot tudi na južnem obrobju Ljubljanskega barja (M u š i č, 1992), na Idrijskem (Čar et al., 1980), Kočevskem (Dozet & Silvester, 1979), Dolenjskem (Dozet, 2000a, 2000b), v Posavskih gubah (Ogorelec & P r e -mru, 1975; Ani č ic & D o z e t, 2000), Julijskih Alpah (Ramovš, 1989) in Karavankah (D o 1 e n e c et al., 1981; K o 1 a r -Jurkovšek & Jurkovšek, 1995). Moji zaključki se ujemajo z ugotovitvami naštetih avtorjev o obstoju prostranega, enotnega in zelo stabilnega plitvega sedi-mentacijskega prostora na tedanji Slovenski karbonatni platformi, ki je od zgornjega perma do zgornjega anizija segala z našega ozemlja v sosednjo Avstrijo (An-derle , 1970; M o s t 1 e r & R o B n e r, 1984), Italijo (Assereto et al., 1973) in na Madžarsko (Grad & Ogorelec, 1980; D o 1 e n e c et al., 1981; J u r k o v š e k et al., 1999). Tabla 1 - Plate 1 1 Oolitni dolomit s polži in s fragmenti tankolupinastih školjk v jedrih razpotegnjenih ooidov, 8 x Oolitic dolomite with gastropods and with fragments of thin-valved pelecypods in the cores of elongated ooids, 8 x 2 Oobiosparitni apnenec s preseki lupin mehkužcev in ploščicami iglokožcev, 8 x Oobiosparitic limestone with sections of molluscs shells and echinodermal plates, 8 x 3 Laporast apnenec s fukoidno bioturbacijsko teksturo Marly limestone with fucoidal bioturbation structure 4 Rahlo dolomitiziran ehinodermski biomikrit s stilolitskimi šivi, 8 x Moderatelly dolomitized echinodermic biomicritic limestone with stylolitic seams, 8 x Scythian beds in the Tosko Celo area (Slovenia) Summary Northwest of Ljubljana, at the Tosko Celo hamlet, in Eastern fringe of Polhov Gradec hills, the 750 m long cross-section of Scythian beds (Fig. 1) was exposed during the widening of the road. In the 416 m thick succession, lying on the Val Gardena clastic rocks with angular transgressive unconformity, three lithofacies units were found (Fig. 2). The lower dolomitic part was deposited in warm shallow and still littoral sea at the shelf region of Slovenian carbonate platform which was in existence during that stage. There, grey sparitic micaceous dolomite prevailes. The admixture of detri-tic material gives it a distinctly sandy appearance. However, due to the high content of limonitised pyrite, rocks show yellowish discoloration. In the tidal channels and inshore deltas lens-shaped interbeds of reddish-brown late-diagenetic oolitic dolomite with Holopella gracilior Schauroth and Natica sp. were deposited. In the cores of clearly elongated, up to 1 cm long ellipsoidal ooides, there are fragments of thin-valved pelecypods (PI. 1, Fig. 1). In the upper parts the dolomitic beds alternate with laminated marly dolomites and micaceous siltstones. In the younger part of Lower Scythian, a regresion of sea-water of short duration has occured. This is shown in episodical alternation of coloured platy and laminated micaceous siltstones, marls, mudstones and sandstones, as a consequence of mixing terrigenous material with carbonate in variable proportions. Manganese dendrites are very frequent on the surfaces, while impressions of Claraia clarai Emmrich are not so common. Lens-shaped beds of rose coloured calcarenites and dolomitized oobiosparites (PI. 1, Fig. 2) with normal gradation also occur in this part. Several ooides are up to 4 mm long in diameter. The lithology of Upper Scythian beds, lying concordantly on Lower Scythian beds, is very monotonous. In a slightly deeper sedimentary basin, on quiet restricted littoral shelf, the sedimentation of mainly carbona- tic beds have been taking place. The lower parts consist of grey thick-bedded dolomite, covered with laminated sandy marls and marly limestones. The latter are becoming predominant upwards, changing colour to blue-gray. The fucoidal bioturbation structure is commonly seen (PI. 1, Fig. 3). Almost black partially dolomitized echinodermic limestone (PI. 1, Fig. 4) with Costatoria costata Zenker, Turbo recte-costatus Hauer and Natiria costata Miinster follows. The uppermost part up to tecto-nized contact with Anisian dolomite consists of light grey to white dolomite. Laterally and vertically, it has changed to darker mikrosparitic, or rarely to biomikrosparitic limestone, from which it has been altered during the late diagenesis. The Tosko Celo Scythian succession indicates a great similarity to other Slovenian successions in terms of superposition of lithological units as well as of their facial and paleontological characteristics. The estimations of other authors that wide, very uniform and stable shallow sedimentary environment on the Slovenian carbonate platform existed and extended into neighbouring Austria, Italy and Hungary give credence to my conclusions. Literatura A n d e r 1 e, N. 1970: Stratigraphische und tektonische Probleme im Bereich des österreichischen Anteiles der Westkarawanken zwischen Rosenbach und Thörl unter Berücksichtigung der alpinen Orogenese. - Geologija 13, 116-132, Ljubljana. A n i č i c, B. & D o z e t, S. 2000: Mlajšepa-leozojske in mezozojske kamenine na severnem obrobju Krške kotline. - Geologija 43/1, 13-35, Ljubljana. Assereto, R., Bosselini, A., Fantini -Šestini, N. & Sweet, W. C. 1973: The Permian-Triassic boundary in the Southern Alps (Italy). - Mem. Canad. Soc. Petrol. Geol. 2, 176-199, Calgary/Alberta. Bates, R. L. & Jackson, J. A. (e d s.) 1978: Glossary of Geology (3rd ed.) - American Geological Institute, Alexandria, 778 str., Virginia. B u s e r, S. 1989: Development of the Dinaric and the Julian carbonate platforms and of the intermediate Slovenian basin (NW Yugoslavia). -Mem. Soc. Geol. It. 40 (1987), 313-320, Roma. Čar, J., G r e g o r i č, V., O g o r e 1 e c, B. & O r e h e k, S. 1980: Sedimentološki razvoj skitskih plasti v idrijskem rudišču. - Rud.-met. zb. 27/1, 3-20, Ljubljana. Dol ene c, T., Ogorelec, B. & Pezdič, J. 1981: Zgornjepermske in skitske plasti pri Tržiču. - Geologija 24/2, 217-238, Ljubljana. D o z e t, S. 2000a: Pleska baritonosna formacija, osrednja Slovenija. Primerjava baritonosnih plasti in baritnih pojavov na območju Zunanjih Dinaridov. - Geologija 42 (1999), 41-68, Ljubljana. D o z e t, S. 2000b: Višnja gora formation, central Slovenia. - Rud.-met. zb. 47/2, 137-154, Ljubljana. D o z e t, S. & Silvester, M. 1979: Skitske in zgornjekarnijske kamenine na Kočevskem. - Geologija 22/2, 327-336, Ljubljana. Doyle, P. 1996: Understanding Fossils: An Introduction to Invertebrate Palaeontology. -John Wiley & Sons Ltd., str. 215, Chichester. Dunham, R. J. 1962: Classification of carbonate rocks according to depositional texture. -In: W.E. Ham (ed.), Classification of carbonate rocks. - AAPG Memoir 1, 108-121, Tulsa. Folk, R. 1959: Practical pétrographie classifications of limestones. - Bull. Americ. Assoc. Petrol. Geol. 43/1, 2-38, Tulsa. Grad, K. & F e r j a n č i č, L. 1976: Tolmač lista Kranj. Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100.000. - Zvezni geološki zavod, 70 p., Beograd. Grad, K. & Ogorelec, B. 1980: Zgornjepermske, skitske in anizične kamenine na ži-rovskem ozemlju. - Geologija 23/2, 189-220, Ljubljana. Jurkovšek, B., Ogorelec, B. & Ko-lar - Jurkovšek, T. 1999: Spodnjetriasne plasti pri Tehovcu (Polhograjsko hribovje). -Geologija 41, 29-40, Ljubljana. Kolar-Jurkovšek, T. & Jurkovšek, B. 1995: Lower Triassic conodont fauna from Tržič (Karavanke Mts., Slovenia). - Eclogae. Geol. Helv. 88/3, 789-801, Basel. Kolar-Jurkovšek, T. & Jurkovšek, B. 1996: Contribution to the knowledge of the Lower Triassic conodont fauna in Slovenia. -Razprave IV. razr. SAZU 37/1, 3-21, Ljubljana. K o s s m a t, F. 1904: Manuskriptna geološka karta Ljubljane. Arhiv NTF, Ljubljana. Mostler, H. & RoBner, R. 1984: Mikro-fazies und Palokologie der hoheren Werfener Schichten (Untertrias) der Nordlichen Kalkalpen. - Facies 10, 87-144, Erlangen. M u š i č, B. 1992: Zgornjepermijske in spodnjetriasne kamnine pri Skopačniku v Želimeljski dolini. - Rud.-met. zb. 39/1-2, 241-259, Ljubljana. Novak, M. 2000: Geološka zgradba ozemlja med Podutikom in Toškim Čelom. - Diplomsko delo v rokopisu. Arhiv NTF, 72 p., Ljubljana. Ogorelec, B. & Premru, U. 1975: Sedimentne oblike triadnih karbonatnih kamnin v osrednjih Posavskih gubah. - Geologija 18, 185-196, Ljubljana. Petek, T. 1997: Skitske in anizijske plasti v kamnolomu pri Hrastenicah in pomembne najdbe zgorajeanizijskih fosilov. - Geologija 40, 119-151, Ljubljana. Pire, S. 1961: Prispevek h geologiji okolice Podutika in Golega Brda. - Diplomsko delo v rokopisu. Arhiv NTF, 41 p., Ljubljana. P 1 a c e r, L. 1999: Prispevek k makrotekton-ski rajonizaciji ozemlja med Južnimi Alpami in Zunanjimi Dinaridi. - Geologija 41, 223-257, Ljubljana. Premru, U. 1980: Geološka zgradba osrednje Slovenije. - Geologija 23/2, 227-278, Ljubljana. R a k o v e c, I. 1938: Izvestje o geološkem kar-tiranja lista Ljubljana (1 : 75.000). - Godišnjak geol. Inst. Kralj. Jugoslavije, 77-100, Beograd. R a k o v e c, I. 1955: Geološka zgodovina ljubljanskih tal. - Zgodovina Ljubljane I, 11-172, Ljubljana. Ramovš, A. 1954: Geološko kartiranje spe-cialke Ljubljana. - Geologija 2, 269-272, Ljubljana. Ramovš, A. 1961: Geološki izleti po Ljubljanski okolici. - Mladinska knjiga, 138-158, Ljubljana. Ramovš, A. 1989: Razvoj skitskih plasti (spodnji trias) v severnih Julijskih Alpah. - Rud.-met. zb. 36/4, 623-636, Ljubljana. Ribičič, M. 1973: Geološke razmere med Podutikom in Jamo. - Diplomsko delo v rokopisu. Arhiv NTF, 61 p., Ljubljana.