Letnik IX.
St. 66.
Posamezna Številka stane 20 vinarjev.
Maribor, Sl. junija lOltf. .
MALE NOVICE,
Izhajajo vsak torek, četrtek in Boboto ob 4. uri popoldne. •— Posamezne številke 20 V. — Po pošti Be list ne pošilja
Odgovor entente Nemški Avstriji.
(teneva, 19. junija.
„Tempa" poroča: Odgovor entente na avstrijske protfpredloge bo vseboval isti ultimatom, kakor je bil podan Nemčiji. Aliiranc' so odločeni, da za vsako een ozavršijo mirovno pogodbo do 10. julija.
Belgija priznala Jugoslavijo.
Beograd, 18. junija.
Belgijski minister za zunanja dela je Izrečil dae 18. t. m. nafiemu poslanika v Pariza noto,
s katero vlada kraljevine Belgije priznava kralje vino Srbov, Hrvatov in Sloveceev.
Nemogoča meja.
st. lij v blov. gor., 19. junija.
Danes smo si natanko ogledali bodočo držav no mejo in sicer v odseku: Svečina—Račane— Plač — Kresnica—St. Ilj— Špilje—GerSak -§i Mora (nižje Špilja). Mimo kote 594 (Plač) Se gre meja po hribih. Na Kresnici, kake četrt ure severozahodno od posestva Šentiljskega lupana Thalerja zavije nova državna meja z grebena Kresnice čez nek paSnik po stranski stezi,'(ki Se niti obči iška ni) in gre potem po takozvanih «žarah« in peS potih do »Mačjega grabni« in od tam ob potočku skozi železniške viadukte (1 km severno od cer-
kve Sv. lija) do državne ceste Trst—Dunaj. Pri te) točki zavije meja zopet ob potbčku v južni smeri proti Sr. liju in le nekaj minut severno od te csrkve zavije meja med njivami posestnikov TiSler proti vzhodu ca hrib 888 (severovzhodno Šentiljskega iophiSža) in od tam ob roba gozda čez hrib (Babenberg) v cerSaSko—Spiljski gozd ter v polkrogu k Mari. Ta meja ni prav nobeni ni-ravna ali strategična meja. K večjemu bi Se bila pripravna meja Plač—Mačji graben—državna cesta—Spiljski most. Ta korektura se mora izvršiti na vsak način.
Popolno vseučilišče v Ljubljani.
Ministrski svet je pretekli teden razpravljal o jugoslovanskih nniverzah ter sklenil, da se ustanovi ljubljansko vseučilišče z modroslovno, juri-
dično, medicinsko, teološko in tehnično fakulteto. Beograjskemu vseučilišču se pridene agrikulturna fakulteta, ravuotako tudi zagrebškemu;
proti slovenskim dijakom na Dunaju.
Dogodki na KoroSkem so izzvali pri dunajski publiki veliko razburjenja. V izgubo čeSkih Nemcev so se bili le odali. Da bi pa jim pe ostala cela KoroSka s svojimi »deutsch freundlichen Slo wenen«, se jim niti sanjalo ni. V; Sivo jih je zadel pohod naBs vojske, zlasti zasedenje Celovca. Vse te nemSke blamaže smo sedaj Slovenci krivi;
proti nam lete vse strele njihove onemogle jeze. — To pot se je izkazala v narodni hestrpnostni eksportna akademija, kjer ni priSlo de Beds) Se nobenkrat do izgredov proti Slovanom. BurSi so vrgli naBe fante — Studira jih SO na zavoda — z brahialno silo na cesto. Vso afero so inscenirali kranjski Nemci in koroSki renegati, ajim na čelu
'•ämzssam
aeki PiUckgsr iz Velikovca. Prav, bomo videli, kodo )e dragama bol} potre ben, mi »Pitschgerjem« alì »Pitechgerji« nam! Tali med profesorji se je
moral najti renegst, ki jih je naščuval proti nam, je to g. Ferjančič, sin bivšega bIo venskega po Blanca — žalostna ma majka!
Kaj je s plinom v Mariboru?
Pr«m«g za mariborske plinarno je bil Sa >*a leien v železniške vdzove na meji med Cehe-Blo vaške is Nemško Avstrijo. Ker pa je Nemška Avstrija tignala mnogo Čehov in Jugoslovanov, Čehe*
Slovaška pa Neme®, so morali mariborski premog izprazniti, ker -je zmanjkalo vozov. Tako bomo zopet v Maribora Se nekaj Casa brez plina.
Orlando podal ostavko.
Dana), 17. junija.
»Wiener Mittagspost« javlja iz Rima: Misi* striki predsednik Orlando je podal kralja demisijo kabineta. Kralj je opozarjal za nerazjasnjeni po-
ložaj in na težkoCe pri sestavi norega kablest». Orlando bo dal v zbornici na glasovanje, alì saj kabinet ostane,
Italija arala za revolucij©*
Gorih 19. junij».
„Züricher Pest“ poroča is Londona: Angleški socialist Mak Donali* ki se je povrnil iz Italije v Ivico, izjavlja, da je italijanska socialna stranka zelo močna. Postopanje ali* Irancev zia mirovni konferenci je delavstvo na Francoskem, v Italiji in Švici bolje pognalo v radikalizem, kakor bi to mogla storiti propaganda enega celega rodu revolncijonarcev. Mak Donali smatra, da je Italija zrela ne samo za splošno stavko, temveč indi za revolucijo.
Nemške srednje iole«
G leda na nsmSke «srednje Sole je odločilo po verjeništvo za nk in bogočastje z razpisom dne 8. junija 1919 St, 2710 naslednje.
Državna nemška gimnazija v Ptuju in nem-ške vporednfee državne gimnazije v Mariboru se ukinejo.
Državna gimnazija z nemškim nčnim jezikom v Ljubljani s$ pretvori s 1. razredom počenši v realne gimnazijo, v 2, do 8. razr. dosedanjega zavoda pa se sprejme učence iz vseh razpuščenih gimnazij z nemškim učnim jezikom.
Nemške vsporednice državne realke v Ljub* ljani, ki bi štele prihodnje šolsko leto k večjemu 100 učencev se opuste.
Na državni- realki v Mariboru, ki se posto poma razvija s slovenskimi temeljnimi razredi, o-stanejo začasno nemški razredi od 2.—7. vanje se sprejmejo nemški učenci iz drž. realke v Ljubljani.
Dijaki I. razreda smejo delati sprejemni izpit v Bemškem jeziku, samo na državni gimnaziji z nemškim učnim jezikom v Ljubljani.
XJlièna imena v Mariboru.
Neka komisija na magistrata kuha nova aiič na imena. Zdi se, da je tam Pariz v malem, kajti imena se bodo dekretirala in konec debate.
Po ovinkih pa se sliši, da se namerava opustiti n. pr. Tegetthoffovo cesto, češ, da je mož bil avstrijski admiral. Če se bo ravnalo po teh vidikih, potem — saj so vsi, ki so do danes delo. vali, delovali še v Avstriji. — Pa tudi za nas ni Tegetthoff brez pomena. Kdo ve, če bi brez Tegetthoffove zmage pri Visa ne imeli Lahi že leta 1866 svojega »londonskega pakta« in adrijanske obali? Kdo ve?
Tadi sicer se je treba ozirati na zgodovino. L. 1582 je Wildenrainer, četudi je bil Nemec, rešil z mestom tudi Slovence'pred Sulejmanom. Nikar ne delajmo istih napak kakor prejšnja vlada, ki se je morala bati za svojo oblast, če bi pre pustila le eno slovensko ulico. Slomškova ulica bi tudi nemškim očetom ne bila delala sramote, saj so mu izrekali priznanja za njegove zsBluge v svojih sejah. Ne bodimo jim tako silno podobni! S.
200 glav goveđe utihotapili v Nemško Avstrijo.
C mare k, 20. junija.
Danes so gnali iz Gmureka po državni cesti proti Lipnici nad 200 -glav goveje živine. Povprašal sem gonjače, odkod je živina. Odgovorili so mi: »Iz Slov. goric in Radgone«. Akdjonarji te dražbe, ki nakupuje in utihotaplja živino čez me* jo so: cmureški Oberer, Bras inPrisching, lihočki Stradner in Roi ter ŠtraBki Tausendschön, Pacher tn Wagner. Tl ljudje imajo tajne agente, ki nakupujejo za visok denar po slovenskem ozemlju živino ter imajo tajne zveze ob prehodih čez Mu*
irò. Glavni taki prehodi so: broda pri Apačah, most pri Cmareka, brod pri Sladkem Viha in most pri Špilja. čudno je b. pr. tudi, da sme gostil niiar Tausendschön iz Straž, ki je spravil že več konj iz Jugoslavije v Nemško Avstrije, slobodno čez špiljski most.. Slovence pa, ki še imajo odprej žito v prekmurskih mlinih, pa naša straža kljub izkaznicam ae pusti čez.
Jutri v nedeljo, dne 22. Ju* nija, izlet naših mariborskih organizacij na Goro pri Sv. Petru niže Maribora!
Razne norie®.
Jutri vse k Sr. Petni ! Naše slovenske krščanskosocialne organizacije napravijo jutri nedeljo velik izlet na Gorco pri Sv. Petru. Odhod eb 14. Te* getholeva—Meljska cesta. Prijatelji, pridite!
Poroka. V tukajšnji predmestni cerkvi Sv. Magdalene se je dne 2. junija poročil pristav juž ne železnice Albin Veber z gdč. Marico Stegnar, učiteljico na Črešnjevcu. Bilo srečno 1
Na koncert! Nocoj ob 20. nri (8.) vsi na koncert Giasbene Matice pri Gčtzu. Vstopnice se dobijo od 17. are naprej pri blagajni Götzove dvorane.
Izgnan je bivši nadučitelj Alojzij Seidler na Pobrežju. Zapustiti mora kraljestvo &H3 uajpozne;e do SO. t. m.
Odslovljeni javni nameščenci —- inozemci. Poverjeništvo za notranje zadeve je izdalo naredbo, pù kateri je odslovljene javne nameščence nemške ali madžarske narodnosti, ki so bili pristojni v kako občino v območju deželne vlade za Slovenijo le na podlagi, svojega poklica, smatrati za ino* zemce,
Društvo »Deutscher Sprachverein« v Maribora je poverjeništvo za notranje zadeve v Ljubljani razpustile, ker njegov statutarični namen ni v sklada z novim državnim ustrojem.
Zveza jugoslovanskih železničarjev podružnica Maribor vabi vse člane na shod, ki se vrši v m daljo 22. t. m. ob pol 11. uri dopoldne v dvorani Narodnega doma y Mariboru s sledečim vapore-dom: 1. Zboljšanje gmotnega položaja železničarjev. 2. Slučajnost], Tovariši agitirajte za shod in obeležite še ga Polnoštevilno. Odbor. .
Otvoritev rednega prometa na Koroškem v zasedenem c zemlj0l 25 10. junijem je bil otvorjen na progi Dravograd -Meža—Št- Pavel v Labudski dolini iu Jesemce__gvetna vas—Borovlje reden o sebni promet. Ra progi Dravograd—Meža—Št, ' Pav«! y Labudski dol, vozijo redno vlaki z odhodi z Dravograda Meže ob 7.59, H.58; prihodi v Št. Pavel v Labodski dolini 8.49; 12.44; odhodi iz
Št. Pavla v Lab. dol. 10 86, 15.41, prihodi v Dravograd Meža 11,24 in 16.26. Na progi Jesenice —Svetna vi s—Borovlje pa vlaki z odhodem iz Jesenic ob 10.05, prihodom v Borovlje 11.47; ter odhodom iz Borovelj ób 16 10 in prihodom na Jesenice ob 18,10.
Knjige Slovenske Matice za Maribor so dešle. člani naj blagovolijo priti ponje v stanovske Matičnega poverjenika profesorja Matije Pirc, Maribor, Wildenrainerjeva ulica št. 16. Poštnina za došle knjige je 50 v, članarina za prihodnje knjige 8 K.
Ped državnim nadzorstvom. Deželna vlada za SlfeTtnijo, oddelek za trge v, no In obrt, je stavila pod državni nadsor sledeča tvrdke, oziroma dra-Štva, ter imenovala nadzornikom: Za vinsko trgovino J. in K. Plrimer v Mariboru Andreja Oseta, trgovca v Mariboru, za Radoif Kiffmanna. stavbenika v Mariboru, dr. Fr. Rosino, odvetnika v Mariboru, |za Gosta va in dr. Fritz Scherbauma, tovarnarja v Maribora in mariborski parni mlin Karel Sckerbsnm in sinovi v Maribora in Bistrici pri Mariboru dr. Karla Kodermana, odvetnika v Maribora, za »Ssbulverein« in »Süimarko« na Dunaja oz. Gradcu Ante Beg-a, potovalnega uči telja, Vii pri Ljubljani, za Ivana Friedla, hotelirja v Maribor u Štetan Zaklan v Maribora, za Mr. Pb. Alojzij Sirak, Viktor Savost, Friderik Prali in W. König, vsi lekarnarji v Mariboru, Mr. Pb. Ivan Vidmar, Zagreb Iliča št. 64.
Razglas mariborskega magistrata. Vsem branjevcem in prodajalcem na Gi&vnem trgu na znanje in ravnanje. Yslec vidnih prepirov med posameznimi prodajalci na Glavnem trgu odreja mestni magistrat sledeče: 1. Vsak posestnik stojnice mora vedno na istem mestu ostati, ter ne sme svojevoljno, premestiti svoje stojišče. 2, Strogo je prepovedano pomešati se branjevcem med prodajalce iz d žele in nasprot i. 8. R* s postavili ss morajo branjevci tako, da dohod od vseh strani t. j. po hodnika, kakor tudi naravnost iz Glavnega trga na magistrat popolnoma [prost, Proti vsem tistim, ki se nebi Uj odredbi pokorili, bode podpisano oblastvo strogo po zakona postopalo. Mastni magistrat Maribor, dne 17. jusija 1919. Vladni komisar: dr. Pfeifer s. r,
Vinotržec Šulin se je izrazil proti neki osebi, da bi rajši v Nemški Avstriji stradal, kak^r pa pri »Bindiscben Braten essen«. Naj le odroma čez mejo. .Ubogi delavec si s zac Juž som zdaj še dosti kruha ne moro kupiti, ta nemškutar pa s pečenko ni zadovoljen! Sreč s ó pot!
Vnet zagovornik nemškntarskih natakaric je ma riborski dopisnik socialaodemokratičaega ljubljanskega časopisa »Naprej«, kateremu ni všeč, ko sme v »Malih Novicah« pisali, da bo treba navesti vse Jugoslovane, ki se dan za dnevom senčijo okrog kril zagrizenih tsemšketarskih natakaric v mariborski kavarni »Theresienbof«. Dopisnik se
fiati najbrž prizadetega, sicer se ne bi tako vneto zavzemal za nemSkutarske »frsjlice« v »Theresien hofa«, katere so nafile v »Naprejn« enega zagovor nika več!
Metla. Mafiel se )e konzorcij, da si nabavi metle, katera bo radikalno znala pometati po nasi kraljevini. V mnogih uradnih kotih, podjetjih, obr tih, trgovinah sploh v javnem življenja je mnogo nesnage, katero se ne da dragale odstraniti, kakor s prav trde vezano brezovo ali jekleno metlo. Ake bo ta konzorcij resnifino vporabil dobro metlo potem smemo opati, da bo posebno ob obmejnem branika zdatno pometla, ter nas resila preobilnega smetja in mrčesa.
»Bolni* železničarji. Med nami v Maribora so nahaja Se mnogo železničarjev, ki so bo pred vel meseci javili za bolne. Tom bolnikom bi bilo dati najbolje zdravila, da bi se jih naložilo in poslalo s spremstvom kamor jih srce tako vlefie. Ti ljadjo zabavljajo fiez Slovenec tako nesramno, da že presega to vse meje. Poleg tega. pa se Se vozijo v Gradec z raznimi pismi in vtihotapljajo razne blago. Ti »bolniki« imajo s tem dvojni zaslužek, plače ed Jugoslavije in izdajalski denar od Mernike Avstrije.
Poleitarija v Maribora. Zadnje dni opažamo po mariborskih ulicah neko čudno prikazen. Vsak dan m ad 8. in 10. aro se človek lahko brezplačno priuči na mariborskih alicah italijxnSline. Predsednica teh brezplačnih učnih tečajev je gospa Kočevar, rojena Postojnčanka, redarjeva soproga, njena glavna pomočnica pa je gospa Kugi. Poleg teh je Se 8—10 dragih, ki neprestano izzivajo po ulicah, zabavljajo, da je pri nas za nič, v Pulju je vsako jutro debila svoj »Gazzèttino«, a tukaj je vse slovensko in jim je vsled teda zelo dolg čaB. Te ženske so vse rojene Slovenke iz Postojne fn sosednjega Krasa
Velika nasprotnica Slovencev. Pod tem zaglav-jeas smo naproSeni sprejeti sledeče pojasnilo: Podpisani nisem z gdč, Terezijo Kepo, katera zabavlja po »Malih Novicah« od 18. junija t. 1. čez na-Se vojaštvo, v nikakem soròdstvu. Franjo Kepa, knjigovodja, Pobrežje.
Pobrežje pri Maiiboru. Osebe, ki bo bile v K 1915—1918 sprejete v domovinsko zvezo naSe občine, se prosijo, da se oglasijo na občinskem uradu, da se izpopolni tozadevni Beznam pri občini, kar se je v teh letih popolnoma opustilo. — Občinsko predstojniStvo.
POZORI
Biči iz usnja ... K 2a50, jem nje za čepe . „ 2*50, goži za čepe . . | „ 2*50, kose 70—100 cm dolge à 12*-do „ 16* brusni kamni à . „ 2*50, srpi à K 5'50, 6'— „ 6*50, glavni robci lepo pisani à	16'
moške predpasnike „ E* -ženske „	„ 4' —
12 —, do „ 16 — oxford srajce za fante	„ 45.—
plavofisk, cefiri, oxfordi, platno belo, klot črni, balisti. — Razpošilja po celem kraljestvn kom. skla- * dišče
ALOJZIJ GNIUŠEK,
Maribor, Gla\n- trg 6 Trgovci znaten popnst.
Svinjske kapljice preti svinjski Mei
priporoča lekarna F. PRUL, Maribor, GK&jni trg. Cena steklenici 31. Ce hočete ohraniti svinje stirare, naročite takoj te isborne kapljice. 1X61—79
Motorno kolo
se proda. Koroška cesta 76, Maribor.	1186—81
DC Obleke od preposte do vsakovrstno naj-finejie, domače, dobro in vestno delo, vrtke velikosti, taborne kakovosti izdelajo točno In solidno ter prodaja	719
ALOJZIJ ARBEITER, Maribor, Dravska nliea it. 16, pri starem mosta.
Perilo prevzame v likanje
Fanika Glelnzer, Rokerjeva ulica 6, Maribor.	1168
Slovenci pozor!
Ivan Lorber, slikar nT pleskar v M ar ib o ra, Viktringhofova ulica 9,
te priporoča vsem Slovencem za vsa v njegovo stroko pripadajoča dela.
IVAN LORBER, slikar in pleskar. srn
KONCERT I
Gostilna pri „Solncu“ E. F. Bibič v Pekrah, v nedeljo, 22. t. m.
mm KONCERT
Na vrtu vrhodolska godba.
Začetek ob 15. uri.	Vstop prost.
Izborna vina, dobra knhinja, točna postrežba.
Na mnogobrojen obisk vabi
82	gostilničar.
Prekajeno svinjsko meso
izvrstne kvalitete kilogpam 20«— g se bo prodajalo v suboto in pondoljek v
mestni prodajalni (baraki) na Glavnem trgu.
sz-	Vina
stara in nova, haloška, prvovrstne kakovosti, prodaja V steklenicah Franc Starčič, trgovec, Lutrova, nliea štev. 9
Maribor.
Tisk tiskane sv. Cirila v Maribor.
Isdajatelj la saloinik; Katoliško tiskovno društvo. Odgovorni urednik Franjo Zebot.