Acrocephalus 25 (120): 31 , 2004
31
Iz Kranja smo dobili zanimivo poro~ilo o opazovanju
nove ra~je vrste [Trebar, T. (2003): Gosja raca
Chenonetta jubata. – Acrocephalus 24 (118): 110].
Avtor jo je seveda prav dolo~il in prilo`il dve lepi
fotografiji opazovanega samca. Domneva, da je osebek
od nekod pobegnil, je najbr` pravilna. [e ve~, zapisal
bi lahko, da je kar zanesljivo pobegnil, saj v naravi ta
vrsta `ivi samo v Avstraliji in na bli`nji Tasmaniji.
Sistematsko je uvr{~ena v poddru`ino rac (Anatinae),
v pleme ble{~avk (Cairinini). Avtor predlaga, da jo
slovensko imenujemo gosja raca. Angle{ko ime
Maned Duck se mu za prevod ne zdi primerno, saj
pomeni grivasta raca. In kaj je narobe z grivasto raco?
^e pogledamo sliko 2 na strani 123, nam prvo pade v
oko nekoliko podalj{ano perje, ki se kot griva vle~e ~ez
zatilje – kot bi gledali lepo pristri`enega rjavca! Po tej
zna~ilnosti so ji dali ime tudi Nemci (Mähnenente),
Francozi (Canard à crinière) in [panci (Pato de Crin),
torej grivasta raca. 
O slovenskem ornitolo{kem imenoslovju in
imenotvorju se je `e pisalo [Jan~ar, T. (1999):
Prispevek k slovenskemu ornitolo{kemu imenoslovju
in imenotvorju. – Acrocephalus 20 (94-96): 87-96] in
med drugim omenjalo na~in tvorbe imen. Na~in
tvorbe imena “gosja raca” lahko umestimo v poglavje
poimenovanja “po morfolo{kih zna~ilnostih”, torej
raca, ki spominja na gos. SSKJ [Bajec, A. et al. (1994):
Slovar slovenskega knji`njega jezika. – DZS,
Ljubljana] pa za geslo “gosji” daje tudi razlago
“nana{ajo~ se na gosi”, npr. gosja mast, gosja jajca,
gosja pastirica. Pri na{i raci pa bi `eleli poudariti prav
to, da (o`je)sorodstveno ni vezana na gosi, ampak na
race.
Pri slovenskem poimenovanju razli~nih vrst
plojkokljunov je `e prihajalo do zadrege, kdaj neko
vrsto poimenovati gos ali raca, v~asih je odlo~itev
temeljila kar na videzu ali velikosti. In ve~krat se je
izkazala kot neposre~ena. Taka je zgodba vrste
Tadorna tadorna, ki jo sistematiki ne uvr{~ajo v
poddru`ino gosi (Anserinae), ampak med race
(Anatinae), v pleme kozark (Tadornini). Na za~etku
solidno ime “morska raca”, ki sta ga uveljavila `e @iga
Zois in Henrik Freyer, se je kasneje malo spridilo v
“votlinsko gos” ali “duplinsko gos”, naposled pa se je
ustalilo v tretji, najbolj posre~eni obliki, “duplinski
kozarki”.
Za vrsto Chenonetta jubata pravzaprav `e imamo
slovensko ime. V knjigi @ivalski svet [Smolik, H.W.
(1967): @ivalski svet. – Dr`avna zalo`ba Slovenije,
Ljubljana] nosi ime grivasta raca. Na strani 436 je pri
njeni predstavitvi prevajalec Alojz [ercelj
zapisal/prevedel: “Na zatilju ima grivasto stoje~e
perje”. In ~e pogledamo v Bufonov prevod
enciklopedije Pti~i [Gilliard, E.T. (1968): Pti~i
(prevod: Z. Bufon). – Mladinska knjiga, Ljubljana], je
na strani 80 prav tako zapisano ime grivasta raca. 
@ivljenjski standard ljudi postaja vse vi{ji, z ve~
denarja pa se rojevajo nove `elje: tudi po vsakovrstnih
hi{nih ljubljen~kih, od pitonov in ku{~arjev do
raznoraznih pti~ev. Ti pa kajpak izkoristijo prvo
prilo`nost, da se znebijo ljubezni prisilnega lastnika.
Zato bo pobegov vse ve~. Ko bo spet priletelo kaj
novega, pa bo treba pobrskati tudi po starej{i
literaturi. In mogo~e se bo na{lo kak{no prav
primerno slovensko ime.
Razprava: Komentar na prispevek Trebar, T. (2003): Gosja raca
Chenonetta jubata. – Acrocephalus 24 (118): 110.
Forum: Comments on the note by TREBAR, T. (2003): Gosja raca Chenonetta jubata. –
Acrocephalus 24 (118): 110.
Janez Gregori
Prirodoslovni muzej Slovenije, Kustodiat za vreten~arje, Pre{ernova 20, p.p. 290, SI-1001 Ljubljana, Slovenija, 
e-mail: jgregori@pms-lj.si