r Mercator
Pozdrav
novemu
tisočletju!
51%
popust
Piščančja bedra na podstavku
a v SIT
412*
Piščančja jetrna pašteta	725*
Fando Bibita tropic 1,51	72.-
Nehtar breskev 1 liter	159:-
Velja od 25.5. do 4.6.tudi v prodajalnah Dolenjke in Posavja Brežice!
I
Odličnost ni količina na
% vrt«
Ugledni strokovnjaki predavali na 12. forumu odličnosti in mojstrstva na Otočcu - Velika nagrada odličnosti dr. Francetu Bučarju, Adrii Mobil pa nagrada za nova delovna mesta
OTOČEC - “Odlični so tisti sposobni ljudje, ki dosežejo, da funkcija ne naredi njih, ampak oni naredjjo funkcijo, in tisti, ki so se sposobni pravi čas obrniti proti vetru, takrat, ko gredo ostali z vetrom,” je okrog 150 udeležencem foruma odličnosti na Otočcu dejal rektor ljubljanske univerze dr. Jože Mencinger, eden od uglednih gostov tradcio-nalnega foruma, ki gaje pretekli četrtek pripravilo Društvo ekonomistov Dolenjske in Bele krajine.
Dokumenti iz zgodovine dobrniške šole - v podružnični
wli trebanjske osnovne šole r Dobrniču so s proslavo počastili dvestoletni-Co pouka vtem kraju. Ob tej priložnosti so v obnovljenih prostorih šole pripravili razstavo likovnih del učencev ter razstavo starih šolskih dokumen-ki si jih je z zanimanjem ogledal tudi častni gost prireditve predsednik države Milan Kučan. Več o dogodku na kulturni strani. (Foto: M. Markelj)
Odličen lanski vinski letnik
Ocenjevanje vin lanskega letnika vinorodne dežele Posavje • Odlični cvički - Najboljša predikatna vina v Sloveniji
OTOČEC - Kmetijski zavod Novo mesto je prejšnjo sredo na počcu pripravil ocenjevanje vin jenskega letnika vinorodne dežele ■tosavje. Gre sploh za prvi prerez letnika te vinorodne dežele, v katero sodijo vinorodni okoliši Bela krajina, Dolenjska in bizeljsko-Sremiški okoliš.
‘Doslej so nekateri vinogradni-*•> predvsem pa tri večje vinske jfteti s tega območja, to so brežina, krška in metliška, svoja vina Pošiljali na oceno prereza letnika s*topaj z vinorodno deželo Podrav-lc v Maribor, letos pa smo se dogo-v°rili, da bomo prvič to ocenje-yanjc pripravili sami,” je povedala lnž. Katarina Merlin, specialistka Svetovalka za vinarstvo na novomeškem Kmetijskem zavodu.
Na ocenjevanje so vinogradni-
poslali 83 vzorcev, kar je viso-jto nad pričakovanji, zlasti, ker je bilo doslej že veliko ocenjevanj v okviru vinogradniških društev, za metliško Vinsko vigred, cvičkarijo 'Pd. Razveseljivo je, da je bilo na °cenjevanju 17 vzorcev cvička, ki s° degustatorje navdušili. Večina °Ccn za cvičke je bila malenkost P°d 16 točkami, trije vzorci pa so °°bili celo več kot 16 točk.
yina je ocenjevalo 23 degusta-0rjev, med njimi 20 najboljših Poznavalcev iz cele Slovenije s Ptof. dr. Slavico Šikovec in z dr. Uušanom Terčeljem na čelu, dva torneljeja in novinar; ocenjevanje s° Po soglasni oceni izvrstno pripravili, za kar gre zasluga tudi iz-edbi v otoški restavraciji Tango.
Med 83 vzorci je bilo kar 35 vin Posebne kakovosti, zastopani so b‘‘i vsi predikati, od tega kar 8 lednih vin in 6 suhih jagodnih iz-
borov, in to iz vseh treh vinorodnih okolišev. Večina ledenih vin in vsi jagodni izbori so dobili oceno več kot 19 od 20 možnih točk, najvišje ocenjeno vino pa je bil laški rizling, suhi jagodni izbor, Vina Brežice, ki je prejel 19,55 točke. Tudi to ocenjevanje potrjuje, da v vinorodni deželi Posavje, še posebej v vinorodnem okolišu Bela krajina, pridelujejo najboljša predikatna vina v Sloveniji. Celoten lanski letnik vinorodne dežele Posavje so na podlagi otoškega ocenjevanja strokovnjaki ocenili z oceno minus odlično.
A. BARTELJ
Dobitnik letošnje velike nagrade odličnosti in mojstrstva za leto 2000 je prof. dr. France Bučar, pisec številnih knjig in člankov, ki ga javnost najbolj pozna kot prvega predsednika slovenskega parlamenta, sicer pa ga odlikuje trdo delo, iskanje vedno novih poti, drugačnosti in vrhunske kakovosti ter naprednost. Kot so dejali v obrazložitvi za nagrado, je dr. Bučar vedno zagovarjal napredno mišljenje; tudi v časih, ko še ni bilo demokracije. Dr. Mencinger gaje označil kot človeka, ki je postavil zakonitost pred preku-cijo in ustavil revolucionarnost.
Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. France Bernik je v svojem nasto-
Prodaja in servis, Avto-hit, d.o.o.
Kandijska 53, Novo mesto, telefon 068/376-490
PRODAJNI CENTER
ŽELEZNINA
tel./fax 068/323-836
AMERIŠKA VELEPOSLANICA V NOVEM MESTU - Ameriška veleposlanica Nancy Hallidav Ely-Raphael (prva z desne) je bila s sodelavci v torek, 23. maja, na obisku v Novem mestu. Obiskala je Dolenjsko banko, Novoles, Krko, McDonalds, na občini pa sta jo sprejela župan dr. Tone Starc in podžupan mag. Boris Dular (prvi in drugi z leve), ki ji je tudt predstavil občino. Gospa veleposlanica je dejala, da so ZDA zainteresirane za vlaganje njihovih podjetij v Sloveniji in za ustanavljanje novih skupnih podjetij, ki bi nastopala na tržiščih Evropske unije. (Foto: Marko Klinc)
NOVI RED V KMETIJSTVU
Ne motike, pap v
Kakih II tisoč kmetov po Dolenjski, Posavju in Beli krajini te čase kar zmrazi, ko slišijo za osnovni obrazec o kmetijskem gospodarstvu. Prišli so namreč časi, ko ni dovolj, da zna kmet dobro vihteti motiko, saj je marsikdaj več vredno, če zna dobro tudi s papirji. Komaj pred nekaj meseci se je država odločila za skok v Evropo brez prehodnega obdobja za področje kmetijstva in kmetje so ji prisiljeni slediti: z naglico, nervozo, razburjanjem in zmedo.
Osnovni obrazec je le del te zgodbe. Mudi se, saj ga je treba, čeprav je bil na voljo šele po L maju, oddati do 30. maja. Celo kmetijski svetovalci porabijo za izpolnjevanje 2 uri, večina kmetov pa obrazca sploh ne zna izpolniti. Zato živijo te dni v izrednih razmerah, se prestopijo v dolgih vrstah pred geodetsko Upravo, kjer morajo v več dni trajajočem postopku (zdaj je skrajšan od 14 na 6 dni) pridobiti mapne kopije in posestne liste.V ponedeljek dobra polovica kmetov z našega območja še ni niti vložila zahtevka pri geodetih, zato tudi podaljševanje delovnega časa svetovalnih služb in pomoč pogodbenih sodelavcev ne bo dovolj za izpolnitev mukotrpne naloge. Brez vloženega obrazca pa, kot je znano, nihče ne bo mogel do državnih subvencij, intervencij in neposrednih plačil. Še vedno ni znano, kaj bo storila država. Ali je s kratkim rokom hotela le predramiti kmete in bo na koncu le našla rešitev tudi za zamudnike? Navsezadnje si sama vedno vzame čas, da si premišlja o ukrepih, zamuja s predpisi (ali obrazci) in obvešča na neučinkovit, pa čeprav morda krajevno običajen način.
BREDA DUŠIČ GORNIK
SREČANJE PREBIVALCEV IZ 69 OBMEJNIH OBČIN
VINICA - Društvosloven-sko-hrvaškega prijateljstva Kolpa Vinica in Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva Ljubljana bosta pripravili v nedeljo, 28. maja, ob 16. uri v kampu v Vinici prvo srečanje prebivalcev ob slo-vensko-hrvaški meji. Iz Hrvaške so povabili prebivalce iz 41 obmejnih občin, iz Slovenije pa iz 28. V kulturnem programu bodo nastopili godba na pihala in mažoret-ke z Vrbovškega, Dolenjski oktet iz Novega mesta, tamburaši iz Vinice in otroški ansambel Mačkoni iz Brusnic. Za prijetno vzdušje bosta poskrbela ansambla Magazin in Tonija Verderberja.
VREME
Ob koncu tedna bo povečini sončno in precej toplo..
pu poudaril, da so bile v preteklosti najbolj uspešne družbe, ki niso omejevale podjetnosti posameznikov. Kakovost po njegovem ni nujna le v gospodarstvu, temveč še v politiki, ki je večinoma le
CLIO ŠPORT 2,0 16V IZ NOVOMEŠKEGA REVOZA
NOVO MESTO - Te dni prihaja na trg najmočnejša različica Renaultovega clia, CLIO šport 2,0 16Y z 2-litrskim 16-ventilskim motorjem s 172 konjskimi močmi, dostojen naslednik nekdanjega “dirkaškega” clia VVilliams. Objavili so, da bodo ta ekskluzivni clio izdelovali le v elitni Renaultovi tovarni v francoskem Diepu, a zanimanje zaiy je v Evropi že pred začetkom prodaje tako veliko, da samo s proizvodnjo v eni tovarni ne bi mogli zadostiti povpraševapju. Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da bodo clio šport 2,0 16V proizvajali tudi v novomeškem Revozu, kar je za to tovarno in njene delavce veliko priznapje in potrjuje dosedanje ugotovitve, daje kakovost v Revozu izdelanih avtomobilov med najvišjimi v vseh Renaultovih tovarnah.
stremljenje po moči.Guverner Banke Slovenije dr. France Arhar je govoril o globalizaciji in se vpraševal, ali nova ekonomija prinaša tudi novo moralo ali gre le za skorumpirano moč. Poudaril je, da odtujenost in podrejenost tujemu denarju v katerikoli obliki prinaša nesvobodo. Osnovno vprašanje gospodarske rasti pa je po njegovem, kako premakniti velike lastnike kapitala od golega povečevanja kapitala k odpiranju delovnih mest.
Nadaljevanje na 2. strani
Berite danes
stran 3;
•Železničarji zametali ulico Muhaber
stran 4:
•Zrak ni prekomerno onesnažen
stran 7:
• Posavci za
sežigalnico v Kidričevem
stran 11:
•Nudile spolne usluge, ker niso imele za kruh
. a fo nesTc kfs!r
Na kolo za zc
mag. Iatjana (razvoda m M 1.0 N M
*» MERKUR
MERKURJEVE
• Vtič kot 40 izdatkov po vročil cenah, od 25.5. do 17.6.2000 za izdefce v zalogi.
• • •
BILI SMO UPORNIKI Z RAZLOGOM
LJUBLJANA - V petek, 26. maja, bodo na kongresnem trgu v Ljubljani v počastitev 10. obletnice manevrske strukture narodne zaščite pripravili prireditev Bili smo uporniki z razlogom. Slavnostna govornika bosta načelnik generalštaba slovenske vojske general podpolkovnik mag. Iztok Podbregar in generalni direktor policije Andrej Podvršič.
Nove smeri
www.avtoimpex.si
LOVENIE
»tac. f ot.-; o
SLOVENIJA KRKI TELEKOMU - Kolesarji Krke Telekoma so junaki letošnje največje in najpomembnejše kolesarske priredtive v Sloveniji. V nedeljo popoldne je množica Novomeščanov na cilju zadnje etape dirke Po Sloveniji na Glavnem trgu pozdravila zmagovalca Martina Derganca (na sredi), ki sta mu družbo na zmagovalnih stopničkah delala klubska tovariša Vlado Miholjevič (levo) in Boris Premužič. (Foto: I. V)
J
—J J—J
o
:š
k
*
O
V.
'S
30 81 118 b
ŠMARIE 13a, ŠENTJERNEJ, i-nialt
@ MobiKvakač + 29.900 sit
(aparat Ericsson TlOs in tikpkovnica)
ISSN 0416-2242
770416
224
00
/v 4 S 4	4	/V	U	E	T	4
Slovenija in turizem
Če Slovenci ujamejo medveda Jožeta in se uklenjeni medved da odpeljati k svoji ljubici v Italijo, ali je to turizem? V turizmu štejejo izjemnosti, čuda sveta, neponovljivi poskusi narave in človeka. Ali ima Slovenija veliko posebnosti, ki zanimajo turiste? TUdi v tem primeru velja, da imajo vsake oči “svojega malarja”. Kljub temu Sloveniji ne škodi, če se hvali s tistim, kar misli da je dobro v turizmu. Američani bi k temu dodali, da se lahko hvališ, če si res najboljši, prvi, edini. Ampak prav Američani so zgleden primer, kako povprečno stvar ali vsakdanji dogodek razglasiš za nekaj edinstvenega na celem svetu. Slovenija ostaja po vašem preskromno v ozadju s svojimi turističnimi zanimivostmi? Mogoče ni toliko skromna, kot je mogoče naivna, ko se odpira Evropi. Thko kot konje in nekatera vina nam lahko turistično bolj osveščeni Evropejci vzamejo še kaj, npr. celo kranjsko klobaso, mi pa bomo za to izvedeli iz tujega tiska. V tokratni anketi smo zbrali nekaj odgovorov o tem, ali Slovenija zna dovolj dobro predstaviti turistom svoje naravne, kulturne in druge posebnosti, ki privlačijo turiste. Prešerna, Debeli rtič, Trdinovo “Gospodično”, ostanek vojaškega tanka na Rigoncah, človeško ribico, geometrično središče Slovenije, rojstno hišo najuspešnejše slovenske miss, posteljo, kjer je spal papež, ajdove žgance, lesene figure pri Zdolah - kaj naj pokaže
SIMONA KLOBUČAR, dijakinja iz Velikega Nerajca: “Slovenija ima veliko zanimivosti, a jih ne zna predstaviti gostom in vnovčiti. Turistični delavci se izgovarjajo, da se še učijo, a učna doba je predolga. Slovenija nista le Bled in Postojnska jama, ampak bi morali več propagande nameniti tudi drugim krajem, ki ne zaostajajo po lepoti. Ne bi smeli pozabiti tudi običajev in jedi.”
BORIS SODEC, laboratorijski tehnik iz Metlike: “Za dobro turistično predstavitev je potrebno veliko denarja, ki ga ni nikoli dovolj, zlasti če gre za sejme v tujini. Lokalna turistična promocija pa je odvisna od iznajdljivosti domačinov. Večkrat nam očitajo, da smo premalo razpoznavni v tujini, a ne gre le za našo krivdo, če tujci ne ločijo med Slovenijo, Slavonijo in Slovaško.”
BOJAN SIMONČIČ, študent, iz Dolenje vasi pri Raki: “Slovenija še zna premalo predstaviti. Ne rečem, da se ne predstavlja, saj nastopa na sejmih. Mislim, da se premalo trudi, da bi pridobila bogatejše goste. Take goste pridobi npr. Španija, ki velja za elitno v turizmu, bodočnost je v podeželskem turizmu, vendar s tem še kakšnih dvajset let ne bo dosegla tistega, kar bi lahko.”
ANICA ŠEPEC, upokojenka, iz Vrhov pri Kapelah pri Brežicah: “Tisti turist, ki se mu dobro predstavimo, se bo vračal k nam. Slovenija ima velika bogastva, čudovito naravo. Po mojem se zna predstaviti turistom. Mogoče so še nekateri kraji, ki so premalo predstavljeni. Slovenci smo gostoljubni, radi pokažemo naravne in kulturne značilnosti. V tem je premik.”
RIA BAČER, upokojena novinarka iz Novega mesta: “Slovenija turistično ni predstavljena ne dovolj, ne primerno, ne pravilno. Toliko lepot in zanimivosti ter pestro ponudbo na tako majhnem ozemlju bi morali tujcem predstaviti kot res izjemno redkost in pravo dragocenost, in to temu primerno, tako rekoč butično, tudi tržiti.”
SILVO KOŽELJ, absolvent Fakultete za šport v Ljubljani, iz Sevnice: “Še zdaleč se ne znamo ustrezno predstaviti kot turistična dežela niti ponuditi morebitnim gostom aktivni oddih. Za tem je vse večje povpraševanje tudi po svetu, torej bi naredili kaj za svoje zdravje tudi med počitnicami, ne pa zgolj lenarili, bodisi s praženjem na soncu ali kako drugače.”
IVAN GORENC, s turistične kmetije Pri Deželanovih na Hrastnem nad Šentrupertom: “Najboljšo reklamo prav gotovo delajo zadovoljni gostje, zato se pri nas trudimo, da se k nam ljudje radi vračajo. Nikakor pa ne predstavljajo v pravi luči našega turizma gostinski delavci, ki radi pozabljajo, da so oni zaradi gostov, ne pa obratno.”
ANTON FAJFAR, gasilec, iz Kočevja: “Iz osebnih izkušenj lahko rečem, da vsaj kar zadeva turizem na Kočevskem, premalo predstavljajo možnosti. Turistično uveljavljeni kraji se znajo predstavljati, manjši še vedno ne dovolj dobro, kar je prav gotovo povezano z denarjem. Na raznih turističnih s'ejmih smo dovoljjjrisot-ni, dalo pa bi se turistično ponudbo še precej izboljšati.”
ALOJZ ŠILC, svetovalec za zaščito in reševanje iz Ribnice; “Država bi morala ustvariti pogoje za razvoj turizma, ne pa tudi vsiljevati oblik! Tisti, ki se ukvarjajo s turizmom na terenu, najbolje vedo, kaj imajo in kaj jim lahko pomaga do večjega uspeha. Slovenija kot celota svojih turističnih možnosti še ne predstavlja, kot bi jih lahko, oziroma jih še vedno premalo.”
turistom?
Odličnost...
Nadaljevanje s 1. strani
Dr. Jože Krašovec je ponazoril, kako so za odličnostjo stremeli že v daljni preteklosti, dr. Aleksandra Kornhauser pa je govorila o doseganju odličnosti v svetovnih razmerah. Dr. Ivan Turk je predaval o znakih odličnosti pri podjetju in dr. Pavel Poredoš o poti k odličnemu zdravju. O izzivih za slovensko odličnost je razmišljala prof. Saša J. Maechtig, o odličnosti v trženju dr. Iča Rajšek, o revidiranju dr. Slavka Kavčič, o internetu dr. Jože Gričar in o spanju kot o viru nevidnega kapitala in odličnosti novomeška zdravnica Tatjana Gazvoda.
Društvo ekonomistov je na Otočcu tudi letos nagradilo podjetje z območja Dolenjske in Bele krajine, ki je zaposlilo največ delavcev v lanskem letu. Tokrat je nagrado prejela novomeška družba Adria Mobil (o tem na str. 8).
B. D. G.
Muzej kot njiva za prihodnost
—
V Metliki so ob mednarodnem dnevu muzejev odprli prenovljeni grad in prvo razstavo slikarske kolonije Vinska vigred - V.d. ministra Jožef Školč: “Za obnovo je bilo potrebnega veliko poguma”
METLIKA - Koliko pomeni metliški grad ne le Metličanom in ostalim Belokranjcem, ampak tudi številnim drugim, seje pokazalo minuli četrtek ob otvoritvi prenovljenih grajskih prostorov. Pred gradom se je namreč zbrala nek^jstoglava množica ljudi, kije prisluhnila zahvali Andreje Brancejj-Bednaršek, direktorice Belokranjskega muzeja, ki domuje v gradu.
Pred desetimi meseci so namreč prišli v grad prvi delavci in se lotili velike obnove: zamenjali so celotno ostrešje, kritino ter stro-pove in okna v prvem nadstropju. Prav dotrajana streha je grozila že nekaj let, zato so metliški muzealci danes toliko bolj veseli, da imajo varno streho nad glavo. Grajski prostori so sedaj sicer še prazni, v muzeju pa upajo, da jim bo vsaj do jeseni uspelo postaviti nekaj zbirk. Če pa bodo prihodnje leto uspešni pri kandidaturi za pridobitev denarja na ministrstvu za kulturo,
VELIKA NAGRADA ODLIČNOSTI - Predsednik državnega zbora Janez Podobnik (levo) je v imenu Društva ekonomistov Dolenjske in Bele krajine izročil veliko nagrado odličnosti in mojstrstva za leto 2000 prof. dr. Francetu Bučarju (desno). Ta je pohvalil odločitev organizatorja, da bo nagrajeval vrednote in ne količinskega merjenja kakovosti. “Odličnost kot pot v zdravo družbo je še veliko več. Sodobni svet je v slepi ulici, ker meni, da je kakovost le v potencirani kvantiteti, kar je za majhen narod vnaprej izgubljena priložnost,’’ je poudaril. Slovesno podelitev nagrade sta popestrila operna umetnica Ana Pusar Jerič in pianist Andrej Jarc. (Foto: B. D. G.)
Poziv za zavarovanje Mirtoviškega potoka
V ponedeljek so ga izročili ministru dr. Gantarju
OSILNICA, LJUBLJANA -Predstavniki odbora za ohranitev doline zgornje Kolpe so v ponedeljek obiskali ministrstvo za okolje in prostor, da bi ministru dr. Pavletu Gantarju izročili poziv za zavarovanje in ohranitev Mirtoviškega potoka. Poziv, ki so ga naslovili na vlado in ministrstvo za okolje in prostorje do sedaj podpisalo že več kot 80 poslancev državnega zbora, zaradi česar je podpora Mirtoviškemu potoku, kot zatrjujejo člani odbora, ena največjih v vsej zgodovini naše države.
Širše območje Mirtoviškega potoka je eno najpomembnejših območij ohranjene narave v vsej državi in izpolnjuje vsa merila in pogoje, da bi na tem območju ustanovili narodni park. Vendar so državni uradniki po mnenju odbora v dvomljivih okoliščinah dovolili izgradnjo komercialne hidroelektrarne, ki bo škodljivo vplivala na bogastvo rastlinskega in živalskega sveta. Minister dr. Gantar je z vsem tem seznanjen, vendar pa do sedaj kljub obljubam, da bo ukrepal in zavaroval
dragocen habitat, tega še ni storil. Zato so mu v ponedeljek izročili poziv, ki ga množično podpisujejo tudi prebivalci doline zgornje Kolpe in ga je podprla tudi vrsta ustanov, gibanj in političnih strank. Po mnenju vodje odbora za ohranitev doline zgornje Kolpe dr. Božidarja Voljča je Mirtoviški potok kot naravna vrednota last vseh Slovencev, zato nima nihče pravice, da ga uniči. Prepričanje, da bi njegova ohranitev morala biti in da tudi je v nacionalnem interesu državč, zato bodo z zbiranjem podpisov nadaljevali, dokler Mir-tovški potok ne bo zavarovan.
M. L.-S.
“GOZDNE IMPRESIJE”
LJUBLJANA - Zavod za gozdove Slovenije in Zveza gozdarskih društev Slovenije ob letošnjem tednu gozdov pripravljata razstavo barvnih fotografij kočevskega fotografa Stanka Pelca. Razstavo z naslovom “Gozdne impresije” bodo odprli v ponedeljek, ob 19. uri v Galeriji Gozdarskega inštituta Slovenije.
bodo konec leta 2001, ko bo muzej praznoval 50-letnico, lahko povabili obiskovalce k ogledu nove postavitve stalne razstave.
Ob tokratni priložnosti pa so dali obiskovalcem možnost - to se je menda zgodilo prvič v zgodovini gradu - da so se lahko sprehodili prav po vseh grajskih prostorih. Ob tem je bilo še posebej zanimivo doslej neizkoriščeno podstrešje, kjer so odprli razstavo prve likovne kolonije Vinske vigredi, ki bo na ogled do 18. junija. Kot je dejal umetnostni zgodovinar in
SREČANJE BORCEV OB JUBILEJU INŽENIRSKE BRIGADE
VINICA - V soboto, 27. maja, bo ob 11. uri v kampu v Vinici slovesnost ob jubileju Inženirske brigade VIL korpusa NOV. Pred 55 leti je namreč ta brigada zgradila most čez reko Kolpo v Vinici in omogočila partizanskim enotam prehod iz Hrvaške v Slovenijo. To srečanje bodo izkoristili tudi belokranjski borci-veterani za svoje vsakoletno srečanje.
muzejski svetovalec Jožef Mati' jevič, je specifičnost kolonije, na kateri je sodelovalo 19 likovnikov iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Avstrije, v njeni tematski pestrosti, ki zajema vinogradniško p°' krajino v metliški okolici, pode-želsko arhitekturo, a tudi motive iz starega mestnega jedra.
Metliški župan Slavko Dragova" je ob tem velikem dogodku za Metliko in Metličane poudaril, oa je toliko pomembnejši prav zato, ker bo grad s svojimi muzejskimi zbirkami zopet lahko sprejemal n? tisoče obiskovalcev, ki se radi ustavljajo v njem. “V muzeju so pravi zakladi preteklosti, na katero so Belokranjci zelo ponosni' Muzej je namreč njiva, ki rodi iz preteklosti za prihodnost. Ne gte pa prezreti, da je grad poleti tud' srce mednarodnega kulturneg3 dogajanja, s katerim sežejo Metli' čani v Evropo,” je menil Dragova"
Slavnostni govornik Jožef Skolc v. d. ministra za kulturo, pa se Je zahvalil tistim, ki so zbrali tolik0 poguma, da so se odločili za obno-vo gradu, zlasti prejšnjemu in sedanjemu metliškemu županu tet občinskim svetnikom. Vse bolj namreč velja, da država priskoči na pomoč tistim, ki so si pripravljeni pomagati sami. In prav zato, ker so bili Metličani že doslfJ pripravljeni toliko storiti za grad m muzej v njem, je prepričan, dajaj! bo uspelo obnoviti in postaviti tijdJ zbirke. M. BE
postaviti t«“: ZEK-JAKŠE
TOM BO ODPRL PRODAJALNO V GRADCU
MOKRONOG - Ljubljanska županja Vika Potočnik je prejšnji teden v ljubljanskem BTC-ju v hali C odprla nov prodajni center, v katerem ima svoje prostore tudi Tom-commcrce z Mirne. Doslej so pod streho te hale na 920 m2 razstavljali program oblazinjenega pohištva Tom Mokronog in pohištvo drugih slovenskih, pa tudi tujih proizvajalcev. Na novih 580 m2 razstavno-prodajnih površin (do teh so prišli v sodelovanju s firmo Prevc) pa Tom razstavlja izključno oblazinjeno pohištvo višjega kakovostnega razreda in pohištvo Alplesa iz Železnikov. V soboto bo Tom Mokronog v sodelovanju s Sveo Zagorje, Alple-som in Muralesom odprl še prodajalno v metropoli avstrijske Štajerske - v Gradcu.
ZAHVALA MINISTRU- V.d. ministra za kulturo Jožef Školč (na desni), ki je skupaj z metliškim župa' nom Slavkom Dragovanom (levo) odklenil velika vrata prenovljenega metliškega gradu, je rekel, da ne >* ali med tekoče posle, ki jih sedel opravlja, sodi tudi to, da lahko govori. Metličani so mu pojasnili, d" so mu ne glede na njegovo vedejevsl' vo hvaležni za pomoč pri obnovi, je bil še minister. A ne le da so dovolili govoriti, temveč mu je pan v zahvalo podaril tudi umetn1' ško delo. (Foto: M. B.-J.)
BEOGRAJSKI NADŠKOF V ŠKOCJANU - Včeraj so slovesno posvetili novega beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja. V ponedeljek zvečer pa se je msgr. Hočevar (drugi z desne v prvi vrsti) v Škocjanu srečal z duhovniki dekanije Leskovec, kamor sodi tudi njegova domača škocjanska župnija. Pogovor z msgr. Hočevarjem pripravljamo za eno prihodnjih številk Dolenjskega lista. (Foto: A. B.)
Ljubljansko pismo
55. obletnica konca 2. svetovne vojne
Na Poljanah šele 15. maja
LJUBLJANA - V maju pred 55 leti se je na evropskih tleh končala druga svetovna vojna. Medtem ko se je po Evropi že nekaj dni širil mir in so se vzpostavljala nova razmerja moči, je Mežiško dolino še čakalo zadnje vojno dejanje, ki je dobilo strahovite razsežnosti na Poljani pri Prevaljah 13. maja 1945, ko se je razdivjala silovita bitka med Tomšičevo brigado in nemško divizijo. Pogajanja in bitke so se končale šele 15. maja s predajo ustaških generalov takratni jugoslovanski armadi.
Na praznovanje osvoboditve so na Poljani v zadnjih letih močno vplivale družbene spremembe. Prva leta po osamosvojitvi je kazalo, da je nekaterim nerodno zaradi partizan-ščine, nekateri novi politiki pa so Poljano ob razcvetu novih ideoloških prepričanj namerno prezrli in ji z omalovaževanjem skušali odvzeti pomen. Zvesti so ji vsa leta ostali le nekdanji borci in njihovi sorodniki. Letošnji množični obisk Poljane pa priča, da spomin na partizanska leta in takratne dosežke slovenske partizanske vojske ne tone v pozabo. Ali, kot je poudaril Milan Kučan, predsednik države: “Prišli smo, ker smo ponosni na slovensko partizan-
sko uporništvo in ga spoštuje; mo. Tu smo, ker je slovenski narodnoosvobodilni upor vgrajen v temelje nove slovenske države.”
Evropsko dvajseto stoletje skriva v sebi veliko hudega in samouničevalnega. Evropo sta uničevali dve svetovni vojni-Razjedal jo je vzpon in padec ideoloških, političnih in socialnih totalitarizmov. Vendar je na teh grenkih izkušnjah vzklil® nova evropska demokratična zavest o tem, da njene države in narodi ne smejo nikoli več po; noviti te svoje zgodovine. To ni le prepričanje političnih elit in državnikov, marveč prepričanje in zahteva sodobnega Evropejca. TUdi zato ima veliki projekt združene Evrope realne temelje. TUdi zato je mesto slovenskega naroda in slovenske države v združeni Evropi. Sodelovanje v medvojnem demokratičnem zavezništvu mu daje še dodano pravico in odgovornost, da se aktivno poveže v oblikovanje skupne evropske prihodnosti.
Veličastno spominsko srečanje udeležencev NOB in drugih občanov ob 55. obletnici zadnjih večjih spopadov slovenske partizanske vojske sredi maja 1945 na Poljani in v bližnji okolici nas zato navdaja s samozavestjo, ponosom in obetavnim pogledom v prihodnost. Slovenci smo kot narod do konca zvesto stali v vrstah demokratične zavezniške koalicije, bili smo njen poslednji boj na evropskih tleh in zato pričakali konec vojne in svobodo kasneje kot drugi evropski narodi. A pričakali srno jo kot zmagovalci, ker smo bili v tem velikem svetovnem spopadu na pravi strani.
VINKO BLATNIK
Novomeška kronika
. TRDINA - Janez Trdina. gorjanski bard, je visoko cenil vrline 'n klenost Podgorcev. Ti so se mu kasneje oddolžili tako, da so osnovno šolo v Stopičah poimeno-vali po njem in pred šolo postavili njegov doprsni kip. V novih demokratičnih časih je bil eden Prvih ukrepov takratne klcrikal-ne občinske oblasti ta, da so sto-Piški šoli vzeli Trdinovo ime, ■etnu pa je sledil še vandalski na-Pad na Trdnov kip pred šolo. Svobodomiselnega podgorskega du-Pa, ki ga je Trdina tako občudo-j'ak pa ne morejo zatreti. Ob 100-etnici stopiške šole, ki jo proslavljajo te dni, so obnovili kip, čas pa Je' da šoli povrnejo tudi Trdino-v° ime.v
MAČEK - Na sosednjem kon-03 Podgorja, v Brusnicah, pa se JJkvarjajo z drugačnimi vprašanji, edaj, ko so končno zasuli kanalizacijske jarke in Brusnice niso več fkazdrto pri Gabrju, se sprašuje-1°. kako odgovoriti na izziv pod-Jetnežev z druge strani Tolstega vma. Tam namreč Šentjernejčani ne dovolijo več, da bi petelini kar P°čez naskakovali kokoši, ampak IJorajo to početi programirano. Nasledek naj bi bi bila nova pas-133 petelina, ponos šentjernej-* ega kraja. V Brusnicah pa so Pjjsli na misel, da bi vzgojili brus-vjš -cga mačka. Brusničane so časih dražili, da so odrli in spe-
mačka, danes pa je ta “mrci-33 že kar krajevni simbol. Sedaj
nai siimn “ouhrclr#* Urntf*”
naj samo še “gabrske krote 'Jo genetskih poskusov vzgoje
lot
novega rodu te živalske vrste pa orno imeli svetovno podgorsko v°jno.
KAVA - Ob obisku ameriške eleposlanice na novomeški občini so v sejno sobo prinesli kavo. jočinski protokol očitno veleva, 33 je treba najprej postreči last-■et oglasnika, ki se za razliko od Pfavifj novinarjev v ozadju vsede ,3 ‘ta nobel” mizo. Ona je na ob-fti vsak dan, Amerikanka pride P3.enkrat v življenju! Naj se vidi, ^J se ve, kam se denarci kotalc...
h-na gospa je rekla, da se n°vomeškim turističnim delav-Cem posveti samo takrat, ko jih 1a sprejemu pri Kučanu slika-10 sflešem.
Zahtevajte kolesarske steze na 068 317 262!
1*. oiovorvi eSke p0R0dNi<NlCE|
V času od 1. do 17. maja so v ,0vomeški porodnišnici rodile: 3nJa Surla iz Gor. Lakovnic - Mati-, ’ Damjana Kramer z Dolšč ->?ro, Barbara Slak Turk iz Stopič -atevža, Josefine Zupančič iz molenje vasi - Nino, Andreja Po-s s Studenca - Jana, Anica Šeni-1 Dol. Sušic - Urbana, Suzana udorovac iz Coklovce - dečka, m! .a Kocjan s Stražnjega Vrha -j, artina, Urška Bašelj iz Soteske -arin, Maja Gajič iz Kovačjega |Tada - Alexa, Katarina Zaman iz l °^evskih Poljan - Gregorja, Alenka Mušic iz Črnomlja - Ivo, Ber-3rdka Črnič iz Čardaka - Jaka, . artina Ilc iz Desinca - Špelo, Anko ^trajnar Gliha iz Dol. Poni-I iv' Ulo, Natalija Kovačič iz Brez-' dečka in Selino, Marija Butk-
ovi{
'Z Hrastja pri Cerkljah - Kla-
jJ'.’Mojca Starešinič iz Petelinjka ■ •J**, Katarina Mervar iz Straže -
ca
enisa, Jožica Hočevar iz Mačkov-B ' Majo, Irena Ajdnik iz Hudega j^ezja . Maj0 Nataša Brlogar iz j °ma - Dominka, Anita Koncilja iz hr?Vfin.ske vasi - Nino, Tatjana Mo-Q,r'č iz Thropolja - Uršo, Jožica ^ crč iz Tomažje vasi - Dejana, č3taša Gale iz Lukovka - Anjo, ja3na Gorenc iz Krškega - Amade-'Janja Ribič iz Slovenske vasi -Jašo, Irena Medved iz Dobrove -M?reia> Andreja Gabrijel iz Jelš -rj p'' Katarina Udovč s Sel - Lov-1 Kužica Gorenc iz Kočevja - deč-
ka \	“	tjorenc iz Kočevja - etec-
lj ’ Mihaela Špilar iz Gor. Vrhpo-rija Štih iz Kamenic Rateja, Irena Žagar iz Žihovega ,	^	Saša	Groznik iz
'■jel - Tima, Štefka Krese iz
'ja.
'M;
sda . abr
j 1Sl« - Nastjo, ttrigita sia ^Jcnic - Nejca, Mateja Šla
P - - Gašperja, Saša Groznik iz °t Lakovnic - Žiga..
■ [Z NOVEGA MESTA: Mateja j) Me, Šegova ul. IK - Domna, Bar-j4ra Seničar Hren, Resslova ulica b' Matica, Irena Grum Kulovec, bogovska 6 - Zalo, Karmen Košak
"Ov/ .............’	..........
a, še, Ljubljanska IS - Matica, čnka Koračin, Kočevarjeva ul. 6
b, aria, Karmen Pavlič Švalj, Trdi-b va ul. 5 c - Laro, Mateja Plankar,
°d Trško goro 44 - Nejca..
Čestitamo!
MŠŠ	IZ NAŠIH	OBČIN
Železničarji zametali ulico Muhaber
Konec aprila so Slovenske železnice na nemaren in neestetski način zaprle prehod čez železniško progo in presekale mestno ulico Muhaber - Zahteve krajevne skupnosti
NOVO MESTO - Pot, ki se iz Bučne vasi od današnjega gostišča Vidic, spusti do potoka Bezgavec, ga prečka in se vzpne na Muhaber, so uporabljali, še preden so tod speljali železnico. Pred mesecem dni, konec aprila, pa so železniški delavci iz jarka na obeh straneh železniške proge izkopali gramoz in drug material in ga v kupe nametali na eno in drugo stran ceste ter s tem prav nemarno presekali pot in zaprli prehod čez železniško progo, tako da čezenj ne morejo niti pešci. Pa s tem niso presekali le navadne poljske poti, ampak asfaltirano mestno ulico Muhaber.
Zadeva se vleče že nekaj časa. Lani se je na napovedano zaprtje tega železniškega prehoda pritožila krajevna skupnost Bučna vas. “Cesta oziroma sedanja ulica Muhaber je bila posodobljena pred kakimi 15 leti, v celoti asfaltirana pa leta 1989, in to s krajevnim samoprispevkom in dodatnim prispevkom krajanov,” je povedal * Jože Florijančič, predsednik sveta KS Bučna vas. Po posodobitvi se je promet po tej ulici močno povečal, saj je primerna za prebivalce Muhaberja in Potočne vasi pa tudi za tiste, ki so namenjeni proti Prečni ali Mirni Peči in bi se radi izognili pogosto spuščenim zapornicam v Bršljinu.” Opozarjali smo, da se bo z zaprtjem tega železniškega prehoda zelo otežil dostop lastnikom kmetijskih zem-
BLAGOSLOV KAPELICE NAVINJEM VRHU
VINJI VRH - Na vinskem hribu Vinji Vrh je Tone Hočevar z družino ob svojem vinogradu zgradil nenavadno kapelico iz kamna in starega soda, v kateri bo nad vinjevrškimi vinogradniki bdel sv. Urban. Vsa dela te edinstvene kapelice na Dolenjskem se zaključujejo, zato vabijo v soboto, 27. maja, ob 16. uri na blagoslovitev. V spremljajočem kulturnem programu bodo nastopili pevska in folklorna skupina Plamen iz Škocjana, ljudski pesnik Jože Grgovič, oktet Valvasor iz Litije in ljudski harmonikar Tone Šprin-ger. Za vse Urbane pa pripravljajo presenečenje.
PREDSTAVITEV KNJIG
NOVO MESTO - V študijski čitalnici Knjižnice Mirana Jarca bo danes, 25. maja, ob sedmih zvečer predstavitev knjižnih novosti Lotosov cvet in Sence na belih listih. Gostja večera bo avtorica novosti Karolina Kolmanič.
ljišč in gozdov z obeh strani do njihove posesti. Poleg tega z motorno kosilnico, samonakladalko in drugimi kmetijskimi stroji ljudje ne smejo voziti po severni obvoznici,” pojasnjuje Florijančič. Če hoče sedaj lastnik ene od devetih hiš v ulici Muhaber v neposredni bližini zaprtega prehoda priti do svoje 100 m oddaljene parcele na drugi strani železniške proge, mora iti kake 3 km okoli.
“Zato smo lani jeseni po izgradnji tega dela severne obvoznice oziroma viadukta preko doline potoka Bezgavec in železniške proge predlagali, naj železniški prehod in s tem tudi ta del ulice Muhaber prestavijo za kakih 50 m, neposredno pod viadukt, kar ne bi bilo težko,” pravi Florijančič. “S tem in še z nekaterimi manjšimi posegi bi se preglednost v
SREČANJE GORJANSKIH ŠKRATOV IN GOSPODIČEN
NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis Novo mesto ter Gorjanski škratje in gorjanske gospodične vabita ljubitelje gorjanskega pohodništva v nedeljo,
28. maja, ob 14. uri h Gospodični na prvo letošnje srečanje Gorjanskih škratov in gospodičen. Podelili bodo majice za 15 in 50 obiskov pri Gospodični, nato sledilo družabno srečanje.
FIGAROVA SVATBA NA OTOČCU
OTOČEC - V petek in soboto, 26. in 27. maja, bodo ob 20.45 študentje Visoke šole za glasbo Mo-zarteum iz Salzburga ob spremljavi komornega svatbenega orkestra nastopili na gradu Otočec s scenami iz priljubljene Mozartove komične opere Figarova svatba. V primeru slabega vremena bo predstava ob 21.15 v Kulturnem centru Janeza Trdine.
vi v
Devetletka v novomeške šole
Srečanje ravnateljev osnovnih šol in vodstva MO Novo mesto - Po uvedbi devetletke bo preveč vzgojiteljev v vrtcih
NOVO MESTO - Vodstvo novomeške občine se je na nedavnem srečanju z ravnateljicami in ravnatelji osnovnih šol, Glasbene šole Marjana Kozine in vzgojno-varstvenih organizacij v Mestni občini Novo mesto ter predstojnikom novomeške enote Zavoda za šolstvo Ivanom Mirtom pogovarjalo o stanju na področju predšolske vzgoje in osnovnega šolstva, spremembah, ki jih prinaša uvedba devetletne osnovne šole, ter o tekočih problemih šolstva in otroškega varstva.
V novomeški občini v postopno uvajanje devetletke še ni vključena nobena osnovna šola, na razpis Ministrstva za šolstvo v šolskem letu 1999/2000 se je sicer prijavila osnovna šola Šmarjeta s programom za 1. in 7. razred, vendar zaradi neizpolnjevanja kadrovskih
Suhokranjski drobiž
SREČANJE - Kulturno društvo Hinje je v nedeljo pripravilo že drugo športno srečanje na igrišču pri osnovni šoli na Prevolah. Mladi in stari so sc pomerili v športnih disciplinah, moški del je igral nogomet, dekleta in žene pa odbojko. Nedeljsko popoldne so prijetno preživeli tudi najmlajši, ki so se pomerili v raznih igricah.
GRADNJA NAPREDUJE -Gradnja novega večnamenskega doma na Dvoru, v katerem bodo prostore imeli pošta, KZ Suha Krajina, Foto video studio Stane Maver in krajani, ki bodo bogatejši za novo dvorano, lepo napreduje. Te dni je stavba že pod streho.
in prostorskih pogojev ni bila izbrana. Kot je povedal sekretar za vzgojo, izobraževanje, šport in mladino Rafko Križman, se bodo na razpis za postopno uvajanje devetletke za šolsko leto 2001/02 s programom za 1. razred prijavili osnovni šoli Brusnice, ki bo z dograditvijo vrtca izpolnila vse pogoje, in Vavta vas ter OŠ Center s programom za sedmi. V četrtem krogu nameravajo k uvajanju pristopiti še osnovne šole Bršljin, Šmihel, Grm in Drska, če bo šola le dokončana, v šolskem letu 2003/04 pa bo devetletka uvedena v vse slovenske osnovne šole.
Za pripravo na devet letno osnovno šolo ni ostalo prav veliko časa, zato je potrebno novosti in spremembe, ki jih bo prinesla, načrtovati in se nanje pripraviti ter že pred prelomnim letom zanjo zagotoviti kadrovske in prostorske pogoje. Zaradi manjšega števila predšolskih otrok - v prvi razred šole se bodo otroci vpisovali s šestimi leti - ocenjujejo, da bo v vrtcih prišlo do presežka kadrov. Na sekretariatu za vzgojo, izobraževanje, šport in mladino so ob tem med drugim predlagali, da vzgojno varstvena organizacija Novo mesto in vrtci ob osnovnih šolah v sodelovanju z mestno občino in Zavodom za zaposlovanje pripravijo program razreševanja presežnih delavcev, pri zaposlitvi vzgojiteljev na osnovnih šolah, za poučevanje v I. razredu ali delo v podaljšanem bivanju, pa bodo prednost imele vzgojiteljice iz novomeških vrtcev.
M. K.
nevarni smeri proti Ljubljani močno povečala.”
A vse to ni nič veljalo, železničarji so naredili po svoje, in to prav zanikrno. “Ne samo da je grdo videti te kupe nametanega materiala ob progi, da so s to ‘zaporo’ preprečili prevoz avtomobilom, onemogočili so prehod celo pešcem in kolesarjem,” je nejevoljen Florijančič. Zato prizadeti krajani in krajevna skupnost zahtevajo vsaj ureditev dostopa za pešce in kolesarje na severno obvoznico oziroma na viadukt ter estetsko in urejeno zaporo. Taka, kakršna je sedaj,‘je res v sramoto Slovenskim železnicam.
A. B.
Mladi raziskujejo in ustvarjajo
Srečanja raziskovalcev in tehnikov
NOVO MESTO, DOLENJSKE TOPLICE - Zveza za tehnično kulturo Slovenije, regijski center za Belo Krajino, Dolenjske in Posavje, je v sodelovanju z Raz-vojnoizobraževalnim centrom Novo mesto, Kulturnim centrom Janeza Trdine in Visoko šolo za upravljanje in poslovanje Novo mesto minuli torek pripravilo 8. srečanje mladih raziskovalcev srednjih šol Bele krajine, Dolenjske in Posavja. Nekaj dni prej pa je v Dolenjskih Toplicah potekalo 23. občinsko in območno ter 18. regijsko srečanje mladih tehnikov.
Mladi raziskovalci srednjih šol so se predstavili s šestindvajsetimi nalogami iz biologije in zdravstva, ekologije, fizike, geografije, kemije, matematike, psihologije, slovenskega jezika in književnosti, sociologije in zgodovine. Da so se mladi raziskovalnega izziva lotili zelo resno in da so bile naloge kakovostne, pričajo tudi podeljena priznanja. Kar polovici raziskovalnih nalog so ocenjevalne komisije namenile zlato priznanje, 11 pa jih je prejelo srebrno.
Šrečanja mladih tehnikov, ki so ga tokrat imeli v gosteh na osnovni šoli Dolenjske Toplice, pa seje udeležilo 25 osnovnih šol iz Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Med drugim so se predstavili fotografi, radioamaterji in obdelovalci lesa, tekmovali so z ladijskimi modeli, raketami s padali, raketoplani, prostoletečimi jadralnimi modeli in modelarskimi zmaji, pripravili pa so tudi razstavo tehničnih izdelkov. Najboljši trije so dobili praktične nagrade glede na področje tekmovanja, prvo in drugo uvrščeni v posamezni kategoriji pa gredo na državno tekmovanje, ki bo prihodnji mesec v Ljubljani.
M. K.
Bobrovec iz Bramaca
Betonski bobrovec s 30-letno garancijo
DOBRUŠKA VAS - Bramac Slovenija iz Dobruške vasi pri Škocjanu, ki ima 45-odstotni trzni delež pri prodaji strešne kritine, je še obogatil svojo ponudbo. Te dni prihaja na trg Bramacov bobrovec, ki je tradicionalna slovenska strešna kritina. Gre za betonski bobrovec iz visoko kvalitetnih materialov, na voljo je v tradicionalni opečni barvi, model antik pa daje videz starejše kritine; seveda je na voljo tudi celotna paleta posebnih kosov, ki sodijo k bob-rovcu, tako kot pri ostalem Bra-macovem programu. Prav tako tudi za bobrovec velja 30-letna garancija. Bobrovec za celoten koncern Bramac izdelujejo v specializirani tovarni na Madžarskem.
S to Bramacovo kritino so že pokriti nekateri večji in pomembnejši objekti na Slovenskem, na primer Tehnični muzej v spomeni-škovarstveno zaščitenem objektu nekdanjega kartuzijanskega samostana v Bistri pa nekaj hiš v Ljubljani in na Ptuju, v Novem mestu pa Grilčeva hiša pri kandij-skem mostu; prav te dni z Brama-covim bobrovcem prekrivajo stavbo Dolenjke na Glavnem trgu.
A. B.
ZAMETANA ULICA - Železniški delavci so gramoz in drug material, izkopan iz jarkov ob železnici, nametali na obe strani in tako zaprli prehod mestne ulice Muhaber čez progo ne samo za avtomobile, ampak tudi za kmetijske stroje, kolesarje in celo pešce. (Foto: A. B.)
60 LET DR. TONETA STARCA - V petek, 19. maja, je dopolnil 60 let dr. Tone Starc (levi), novomeški župan, dolgoletni direktor novomeške bolnišnice in priljubljeni zdravnik, specialist internist kardiolog. Na slovesnosti prejšnjo sredo na Otočcu ob posaditvi cepiča najstarejše trte na svetu, modre frankinje - kavčine z mariborskega Lenta, mu je vse najboljše voščil tudi mariborski župan mag. Boris Sovič in mu podaril stekleničko vina, pridelanega iz grozdja te slovite trte. (Foto: A. B.)
USPEŠEN POSLOVNEŽ - Prejšnji petek sta novomeški župan dr. Tone Starc in podžupan mag. Adolf Zupan pripravila sprejem za Zvoneta Novi-no, generalnega direktorja Novolesa, ki je pred kratkim prejel priznanje “mladi poslovnež 2000". Novinaje vodenje Straškega Novolesa prevzel tik pred stečajem, ga s sposobnimi sodelavci ne samo rešil propada, ampak ga spet uvrstil med najboljša slovenska lesnopredovalna podjetja. (Foto: Marko Klinc)
Alan gre na olimpiado
Dijak novomeške Gimnazije Alan Bizjak junija odpotuje na kemijsko olimpiado - Doma ima svoj laboratorij
NOVO MESTO - Mladi Alan Bizjak, dijak 4.b. naravoslovne smeri na novomeški Gimnaziji, je eden izmed štirih slovenskih dijakov, ki se bodo od 2. do 11. julija udeležili kemijske olimpiade v Koebenhavnu na Danskem. To je pika na i na vrsto izjemnih rezultatov, ki j ih je Alan že dosegel. Od sedmega razreda osnovne šole dalje je posegal po najvišjih mestih na državnih tekmovanjih iz kemije za Preglova priznanja, ki potekajo v okviru Gibanja znanost mladini, lotil pa se je tudi raziskovalnih nalog.
Priti med najboljše štiri dijake v Sloveniji seveda ni bilo lahko. Na podlagi dosedanjih uspehov sta ga na izbirni test povabila Zveza za tehnično kulturo Slovenije in Slovensko kemijsko društvo. Od približno petdesetih mladih kemikov, ki so se udeležili izbirnega testa, so najprej izbrali desete-
Vedoželjni Alan Bizjak bo seveda študiral kemijo.
rico, po predavanjih iz različnih področij kemije na Kemijski fakulteti v Ljubljani pa šesterico, ki se je udeležila še praktičnih vaj v laboratorijih fakultete, kjer je med štirimi najboljšimi pristal tudi Alan.
“Pri kemiji mi je najbolj všeč, da lahko nekaj naredim. Doma v Mokronogu sem si opremil tudi svoj laboratorij. Pri tem so mi seveda veliko pomagali starši in moja profesorica Marinka Kovač,” je povedal Alan. V svojem laboratoriju večinoma proučuje naravne zakonitosti eksotermnih reakcij, med drugim pa je že naredil milo tako, kot so to počeli v drugi svetovni vojni, kemijski fleš za fotoaparat in zrcalo. Za kemijo ga je že v osnovni šoli v Mokronogu navdušila njegova učiteljica kemije Vera Tratar, na Gimnaziji pa njegovo zanimanje in zagnanost spodbuja prof. Kovačeva.
Mladega zagnanega kemika v prihodnjih dneh čaka še zrelostni izpit - matura. “Moj cilj je, da opravim maturo, sicer pa se želim predvsem posvetiti pripravam na olimpiado. Snov, ki jo moram obvladati, je zelo obsežna in zahtevna. Iz Danske smo dobili pripravljalne probleme, ki so na težavnostni stopnji fakultete,” pravi Alan. In kaj pričakuje od tekmovanja: “Prvič se bom udeležil tovrstnega mednarodnega tekmovanja, zato uvrstitve ne morem napovedovati. Želim si le, da bi pridobil čimveč novih znanj in izkušenj.”	M	K
DOLENJSKI LIST
IZ MAŠ IH OBČI M
METLIKA, ČRNOMELJ - Črnomaljski in metliški svetniki naj bi na svojih majskih sejah razglasili za kulturne spomenike kar tri objekte. Gre namreč za to, da na javne razpise za sofinanciranje programov s področja kulturne dediščine ni mogoče kandidirati za denar ministrstva za kulturo, ki ga preko javnega razpisa dodeljuje Uprava RS za kulturno dediščino, če objekti niso razglašeni za kulturne spomenike.
PRVI KOPALCI - Najbolj korajtni so se letos v Kolpi kopali te za velikonočne praznike konec aprila. Pretekli teden, ko se je reka v spodnjem delu segrela žena 21° Celzija, pa so bila zlasti urejena kopališča precej oblegana. Nekateri so se sicer le sončili, ni pa jih bilo malo, za katere je bila v pravi poletni vročini dovolj osvežujoča le Kolpa. Na kopališču na Primostku (na fotografiji), ki ga je od semiške Iskre vzela v najem Jadranka Sodec in ga temeljito preuredila, so povedali, da jim gostov ne manjka že ves maj. Zadnje deževje je reko sicer ohladilo, a tako kopalci kot gostinci se nadejajo lepšega poletja, kot je bilo lansko. (Foto: M. B.-J.)
Črnomaljski svetniki so brez razprave sprejeli sklep o začasni razglasitvi spomenika padlim v prvi svetovni vojni za kulturni spomenik. Prav tako tudi ni bilo razprave o začasni razglasitvi pravoslavne cerkve na Bojancih za kulturni spomenik, pobudo za razglasitev pa je dala celo vaška skupnost sama. Občinska uprava bo v letu dni skupaj z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine (ZVNKD) iz Novega mesta
pripravila odlok o trajni razglasitvi cerkve za kulturni spomenik.
Povsem drugače je bilo na metliškem občinskem svetu, kjer naj bi svetniki sprejeli osnutek odloka o razglasitvi romarskega središča Tri fare za kulturni spomenik. Svetniki so zahtevali, da jim pisno
Zrak ni prekomerno onesnažen
Črnomaljski svetniki o analizi onesnaženosti ozračja v Črnomlju, za katero so bile meritve opravljene v začetku tega leta ■ Ttidi štetje kovinskih delcev na z avtomobilskim lakom prebarvanih ploščah
ČRNOMELJ - Lansko jesen je črnomaljski občinski svet sklenil, da opravijo meritve in analize onesnaženosti zraka v Črnomlju. Če bi se izkazalo, da je onesnaženost večja, kot je predpisano, bi za plačilo stroškov terjali IMP Livar, sicer pa bo plačnik občina. Meritve, kijih je od 2. januarja do 9. februarja opravil Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, pa so pokazale, daje emisija pod mejnimi vrednostmi. Kot so ugotovili na omeitjenem meter velike kovinske plošče, ki so
zavodu, emisija žveplovega diok sida, dima in prašnih usedlin ust reza Uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku. Onesnaženost zraka so merili na treh merilnih mestih: pri Danfossu v bližini IMP Livarja, v središču mesta pri občini, pri avtosalonu Weiss v Loki ter na kontrolnem merilnem mestu na Butoraju. Na željo Črnomaljcev so dodatno merili še količino kovinskih delcev, čeprav za to ni posebnih predpisov.
Črnomaljcem so šli prav lansko jesen najbolj v nos kovinski delci, ki so, kot so zatrjevali, prihajali iz tovarne IMP Livar. Tč delce so z zavoda “lovili” na štiri kvadratni
jih prelakirali z avtomobilskim lakom. Ugotovili so, da se je pri občini v lak močno zagrizlo 50.000 delcev na kv. meter, pri Weissu pa 90.000 delcev. Poškodovali so lak, plošči pa sta bili rahlo hrapavi. Pri Danfossu se je v avtomobilski lak močno zagrizlo kar 520.000 delcev na kv. meter, medtem ko na Butoraju ni bilo na avtomobilskem laku nikakršnih poškodb zaradi vpliva usedlin kovinskih delcev. Svetnika Pavla Zajca je zanimalo, kakšni so normativi glede prašnih delcev, ki so se zagrizli v avtomobilski lak, s tem pa verjetno tudi v sadje, zelenjavo in človeška pljuča. Tomaž Šavor z Zavoda za zdravstveno varstvo
BLIŽJE DO ZDRAVIL - Trak na vhodu v novo semiško lekarno je prerezal najstarejši občan Tonček Plut z Mladice, ki se mora zahvaliti tudi zdravnikom in zdravilom, da je pri dobrih 92 letih še tako pri močeh. Na pomoč pa so mu priskočili župan Janko Bukovec, direktorica Dolenjskih lekarn mag. Janja Fortuna in njegov sin Slavo. (Foto: M. B.-J.)
Semič ima končno lekarno
Potem ko so trikrat odpovedali otvoritev, so v Semiču v četrto v nekdanjem gasilskem domu le uspeli odpreti lekarno
SEMIČ - Pred tednom dni so v nekdanjem gasilskem domu v središču Semiča odprli že 230. lekarno v Sloveniji. Semičani so se doslej oskrbovali z zdravili zgolj v depoju, večkrat pa sojih morali iti iskat v Črnomelj, kar je bilo težko zlasti za stare in zelo bolne.
Ko so Semičani dobili zopet svojo občino, so bile želje in hkrati zahteve, da bi imeli tudi lekarno, vse večje. Mag. Anton Pavliha iz Kemofarmacije je priznal, daje bil tudi dolgoletni sen direktorice Dolenjskih lekarn mag. Janje Fortuna, da v njenem rojstnem kraju odprejo lekarno. Kemofarmacija je namreč kupila stavbo, ki je bila sicer zgrajena za požarno hrambo, pozneje pa so bile v njej prireditve, tečaji, trgovina, skladišče in še
marsikaj. Zadnja leta pa je predvsem propadala. Zato je z obnovo stavbe, v kateri je dala lekarni v najem okrog 80 kv. metrov, polepšala tudi podobo semiškega središča.
Župan Janko Bukovec je ob otvoritvi poudaril, da, kljub temu da so v občini v zaostanku na številnih področjih, prav skrbi za zdravje občanov posvečajo veliko pozornost. Tako so lani dali za zdravstvo 12 milijonov tolarjev, kar je za majhno občino, kakršna je semiška, veliko. Lekarno, v kateri je zaposlen mag. Andrej Kraševec, pa so v Semiču že težko pričakovali, toliko bolj, ker naj bi bila otvoritev že lanskega avgusta, a je bila zaradi nedokončane opreme kar trikrat preložena.
M. B.-J.
Novo mesto je pojasnil, da namen naloge ni bil raziskati, kako onesnaženje vpliva na zdravje ljudi, ampak le spremljanje onesnaženosti zraka. Ko pa so delali primerjavo med meritvami letos in pred desetimi leti, so ugotovili, da so razlike med koncentracijami žveplovega dioksida, dima in prašnimi usedlinami zelo majhne in daleč pod mejnimi vrednostmi. Svetnik Janez Stepan pa je predlagal, da so tudi v prihodnje na treh mestih vedno postavljene z avtomobilskim lakom polakirane plošče, s pomočjo katerih naj bi vsak mesec redno spremljali onesnaženost. Svetniki so se s predlogom strinjali, počakali pa bodo še na predračun stroškov tovrstnih meritev.
M. B.-J.
DVA DNEVA LUTKOVNIH PREDSTAV
ČRNOMELJ - V okviru prireditve Lutke v Črnomlju, ki jo pripravljata črnomaljska območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti in osnovna šola Loka iz Črnomlja, se bo danes, 25. maja, ob 17. uri v OŠ Loka predstavila lutkovna skupina OŠ Metlika pod mentorstvom Urške Delkot z igrico Snežaki-korcnjaki. Ob 17.30 bo lutkovna skupina OŠ Veliki Gaber z mentorico Justino Zupančič nastopila z igrico Škratek Prehladek. V soboto, 27. maja, pa bo ob 16. uri lutkovno gledališče Zapik predstavilo rezijansko pravljico O lisici Grdini.
Metliški vinovod
Po televizijskih izjavah gospoda župana metliškega bodo Metličani prišli do zdrave pitne vode leta 2007 ali 2008, in sicer po zaslugi skupnega belokranjskega vodovoda. Da pa bi do takrat lahko tudi metliški otroci mešali malinovec z vodo, ne da bi se jim bilo treba bati za svojo pebavo, bodo uredili čistilno napravo na Veselici. Le-ta naj bi čistila v Obrhu načrpano, hudo onesnaženo vodo. Vsa zadeva je povezana z ogromnim denarjem, ki ga Metličani ne bodo zmogli sami zbrati, zato bo morala priskočiti na pomoč država. Metliška občina je v želji po zagotovitvi zdrave pitne vode za svoje krajane porabila že toliko denarja, da bi iz pip lahko teklo vino ali pivo. Če bi opojni pijači obračunavali po proizvodni ceni, ne bi bili verjetno nič dražji pa še zadovoljstvo krajanov bi bilo večje, saj bi namesto vsakodnevnega prekuhavanja vode dobili čisto vino, dostavljeno na dom.
TONI GAŠPER1Č
predočijo, kaj pomeni varovano območje okrog cerkva za gradnjo mrliške vežice, in morebitne posege v prihodnosti. Nasploh se jim gradivo ni zdelo dovolj prepričljivo in niso vedeli natančno, kaj naj bi sprejeli. Zato bi se lahko zgodilo, da bi si nakopali kup težav, prav tako pa tudi domačini, ki morajo vedeti, kaj jih čaka. Robert Peskar iz ZVNKD Novo mesto je pojasnil, da so se pri vplivnem območju poskušali čim bolj izogniti stavbam. Pri izkopu temeljev za mrliško vežico pa bi morali na stroške investitorja opraviti arheološka izkopavanja, saj gre po mnenju arheologov prav tam za pomembno arheološko lokacijo. Sicer pa je dejal, da bodo Tri fare razglašene za spomenik državnega pomena ne glede na to, ali bo metliški občinski svet sprejel odločitev o kulturnem spomeniku ali ne.
Vendar pa mišljenja svetnikov Preskars tem ni spremenil. Menili so celo, da je neodgovorno, da s takšnim odlokom pridejo pred občinski svet, in se vprašali, zakaj bi zaradi enega zrezka ubili celega vola. Predvsem pa niso sprejeli groženj, da v primeru, če Tri fare ne bodo razglašene za kutlurni spomenik, ne bo državnega denarja. Zato so soglasno zavrnili osnutek odloka, ki ga bodo ponovno pripravili za eno prihodnjih sej, prej pa bodo seznanili tudi prebivalce Rosalnic in prisluhnili njihovemu mnenju.
M. B.-J.
LOVCEM ZAZGAL DVA OBJEKTA
VELIKI CEROVEC - Neznanec je 18. maja okrog 18. ure v gozdu v Velikem Cerovcu blizu gostilne Ba-dovinec požgal dva lesena objekta, last Lovske družine Gorjanci, ki sta v celoti zgorela. Zažgal je tudi tretji objekt, vendar so ga pravočasno pogasili gasilci. Škoda znaša okrog 700 tisoč tolarjev.
OBLETNICA VALETE
GRIBLJE - Pred nedavnim so praznovali 40. obletnico, odkar so zaključili osnovno šolo, učenci nekdanje osemletke v Gribljah. Ker so imeli kombiniran pouk, so na srečanje povabili tudi generaciji učencev, ki sta zaključili osnovnošolsko izobraževanje leto pred in za njimi. Ob tej priložnosti so se spomnili tudi vseh umrlih nekdanjih sošolcev ter jim na grobovih prižgali sveče.
TUDI TO JE VINSKA VIGRED -Prireditelji sicer zatrjujejo, da ob Vinski vigredi, ki je bila konec preteklega tedna v Metliki, ni bilo večjih izgredov. Našlo pa bi se precej manjših. Metliški mladci, ki so se prišli v nedeljo zjutraj rekreirat na igrišče pri osnovni šoli, so bili nemalo presenečeni nad novim športnim rikvizitom, očitno še najbolj primernim za šport, ki bi bil križanec med nogometom ali rokometom in košarko. Tokrat ni imela svoje moči le noč, ampak tudi prestavljal-ci gola. (Foto: M. B.-J.)
Državni sekretar ni nič obljubil
Obisk državnega sekretarja na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Rada Klančarja v semiški občini ■ Zupan pričakuje državno pomoč pri rožendolskem vodovodu in reševanju romskih problemov
SEMIČ - Pretekli petek je semiško občino obiskal državni sekretar na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj (MEOR) Rado Klančar. Ogledal si je proizvodno-storitveno cono na Vrtači in rožendolsko območje, Iger naj bi napeljali vodovod, ki bo veljal 100 milijonov tolarjev, kar je za občino prevelik zalogaj. Župan Janko Bukovec pa gaje seznanil tudi z romsko problematiko.
Kot je dejal Bukovec, v semiški slednjih letih vsako leto napeljali
občini načrtujejo, da bodo v na-
SEKRETAR NA OBISKU - Semiškega župana Janka Bukovca (na desni) je zanimalo, koliko državnega denarja mu bo uspelo izprositi za svojo malo občino, a mu žal državni sekretar Rado Klančar ni mogel povedati natančnih številk.
vodovod v dve ali tri vasi, tako da bi čez šest ali sedem let imeli neoporečno vodo vsi občani. Brez vodovoda so ostale pretežno višinske vasi, težave pa so še večje, ker tudi voda v vodnjakih ni pitna. Letos nameravajo napeljati vodovod v Rožni Dol in okoliške vasi. Ker gre za demografsko ogroženo območje, pričakujejo 50 odst. državnega denarja, upajo pa, da ga bo nekaj priteklo tudi na račun obmejnega pasu. Prav tako v semiški občini pričakujejo 4 milijone državnega denarja za elektrifikacijo romskega naselja So-vinek, nekaj pa bi primaknili tudi Romi in občina. Zupana je ob teh načrtih zanimalo predvsem, koliko denarja lahko v resnici pričakujejo od države.
Državni sekretar Klančar je poudaril, da njegovo ministrstvo in semiška občina dobro sodelujeta, predvsem pa mu nista nova
problema vodovoda in Romov. Za slednje po njegovih besedah MEOR nima denarja, saj je za to področje dolžno skrbeti Ministrstvo za okolje in prostor. Poleg tega bo država težko nakazala denar za Rome, ker gre za zakonsko omejitev, zato bo potrebna posredna pot. Boji se tudi, da bo letos za rešitev tega problema zmanjkalo časa in denarja.
Tudi glede vodovoda ni bil najbolj optimističen. Predvsem ni mogel ali hotel obljubiti nikakršne vsote, ker pa je menil, da bo semiška občina v enem letu za rožen-dolski vodovod težko dobila polovico državnega denarja, je predlagal postopno večletno gradnjo. Sicer pa bo po njegovih besedah semiška občina po dveh tirih vključena med občine, ki imajo razvojne probleme: glede na dohodnino, ki je 20 odst. pod republiškim povprečjem ,ter glede na število kmečkega prebivalstva. To pomeni, da bo dobila več denarja kot občine, ki tega statusa nimajo. Semičanom pa je svetoval, naj začnejo prihodnje leto bolj razmišljati o regionalnih projektih.
M. BEZEK-JAKŠE
Zaradi enega zrezka ubili vola?
Črnomajski svetniki so se strinjali, da spomenik padlim v prvi svetovni vojni in cerkev v Bojancih začasno razglasijo za kulturna spomenika - Metličani glede Treh far zahtevali pojasnila
Sprehod po Metliki]
TOALETNI PAPIR-Ko je na
nedavnem republiškem posvetovanju o vinskih turističnih cestah v Metliki v. d. ministra za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek našteval, koliko kruha, mesa in mleka porabi turist na dan v Sloveniji, je omenil tudi porabo dveh rol toaletnega papirja. Slednje nam ne more biti ravno v ponos, saj to pomeni, da je s slovensko hrano nekaj zelo narobe-
SEJANJE - Na zadnji seji občinskega sveta je bilo slišati, da se | krajani pritožujejo nad preslabo obveščenostjo o delu svetnikov. Zato je svetnik Boris Govednik predlagal, naj svet zadolži občinsko upravo, da bo svoje občane bolje obveščala o dogajanjih s sej. Predlogov, kako se bodo Občinarji lotili tega dela, ni omenjal nihče. Se bodo morda zopet vrnili k oglasnim tablam, kot so jih irneh po Metliki nekdaj? Zapisnikov ji® gotovo ne bo objavil noben informativni medij. Res pa je, da lahko volivci, ki jih tako močno zanima, kaj sejejo svetniki, pridejo na seje, saj so javne. Najbrž pa bi jih kma® minilo tako veselje kot potrpljenje,
OBVEŠČENOST - Slišati je bilo, da so bili Metličani zelo ogorčeni, ko je nedavno v mesta zmanjkovalo vode. Obljubili so, da se bodo, če se zadeve ne hoda uredile, organizirali in takrat svetnikom občinska vrata ne bodo dovolj široka. Za slabo obveščenost glede suhih vodovodnih pip so obtoževali tudi sredstva javnega obveščanja, kjer pa nisp vedeževalci, da bi vnaprej vedeh, kdaj nameravajo komunalci zapreti vodo. Bi pa bili hvaležni, bi jih s Komunale pravočasno obvestili, kdaj naj si občani napolni- ! jo vedra z vodo, ki pa je tako i" , tako še najbolj primerna za spl®" kovanje stranišč.
Črnomaljski drobfr
BREZ POKORE - Črnomaljski svetnik Milan Krajnc, direkt°r Doma starejših občanov, sicer pa psiholog, svojim svetniškim sotrpinom večkrat pove kakšen napote® iz svoje bogate poklicne teorije m prakse. V črnomaljskem svetu sta bili doslej v opoziciji SKD in SDS, medtem ko so bile vse ostale stranke s SLS na čelu v vladajoči koaliciji. Tako so se stranke obnašale tudi na zadnji seji, čeprav Je na državni ravni že prišlo do združitve med SLS in SKD in sodelovanja s SDS. Zato je Krajnc opozoril Črnomaljce, da je že čas, p® se svetniki teh treh strank v občinskem parlamentu končno obnašajo drug do drugega bolj umirjeno glede na to, da imajo skupne starše. Pa mu je Dichlberger iz SKD odvrnil, da bi kot psiholog že m°J ral vedeti, da se tudi otroci v isti družini skregajo in ne prikimavajo vedno staršem.
RETORIKA - Črnomaljsk' svetniki so od psihologa Krajnc® zvedeli tudi, da so “podvrženi retoriki prostega časa. Podžupan Andrej Kavšek je na zadnji seji očitno pozabil doma uro, s katero bi meril dolgost razprav, kars° svetniki obilno izkoristili. Mat' sikdaj so se celo oddaljili od predj meta razprave, ki je potem hoU spominjala na kramljanje of vaškem vodnjaku, predvsem paJ.e pokazala, da črnomaljski svetni' ki zelo uživajo v razpravah v pr°' stem času, kar zanje seje občinskega sveta očitno so.
Semiške tropine^
POMOČ - Ko je Slavo Pl®1’ j hišnik v semiški osnovni šoli, siee‘ pa “deklica” za vse, pretekli četrtek skočil z avtobusa, si je pošk°" I doval nogo. Toda namesto da hi »e v bolnico po mavec, je odšel n“ otvoritev semiške lekarne. A čeprav je bilo tam kar veliko zdravnikov, farmacevtov in drugega zdravstvenega osebja, mu ninče ni m°' gel pomagati. Pač pa je z uravnavanjem ozvočenja Slavo pomaga njim, da so bolje slišali.	,
PODOBNOST - Otvoritev semiške lekarne bo prišla v zg0' dovino po eni najkrajših pridig’ Ko je župnik Janko Štampar blagoslovil nove prostore, je v pri01' gi dejal, da so si duhovniki in K' karnarji v marsičem podob01’ Tako morajo ljudje zaupati duhovnikom, da bodo, če bod pridni, prišli v nebesa, lekarnarjem pa morajo zaupati, da bod£ ozdraveli, če bodo vzeli zdravila-ki jim jih bodo dali farmacevti-
OZKOST - Ko se je državd' sekretar na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Rad [ Klančar pretekli teden sk°® . Krvavčji Vrh, Cerovec in Čres' , njevec peljal v Semič, si je maf' i sikateri vaščan želel, da bi bil g°s' pod zaposlen na ministrstvu 1 promet in zveze. Precej poti j, namreč prevozil po makadarnsk bankini, in če bi bil zaposlen f1® “pravem” ministrstvu, bi po njc' govih zagotovilih, da je cesta m<-’° Metliko in Semičem preozka, P° gotovo kmalu razširili.
Drobne iz Kočevja-
—-	*
dobro za ene, slabo
~A DRUGE - V času, ko jc žc a°niala samo po sebi umevno, da **> ko se gradi nekaj novega, gra-1 tako, da bo prilagojeno tudi P°trebam invalidov, so v Kočevju Postavili preko Rinže v gaju nov m°st, ki ga invalidi, kot pravijo ^kateri, “niti pod razno” ne °d° mogli prečkati. Pa ne le in-Vaodi, ampak tudi nekateri ljudje ki so že nekoliko bolj v letih, v°tnijo, da bodo še kdaj krenili Ja kočevski stadion preko mostu Saju. Prvi problem, ki ga vidijo Pri pomisli na prečkanje novega Rositi, je že v strmem dostopu do jegovega vrha, še bolj kot vzpe-nJanja pa se bojijo sestopa. Pre-eJ usločeni novi most je namreč P°gruntavščina zagovornikov Ponovne uvedbe čolnarjenja po *“"ži, ki naj bi nekoč zopet po-. ala Kočevju v ponos. Sama ide-rPonovne oživitve aktivnosti na . nži je bila v Kočevju pozdravlja in celo toplo sprejeta, dru-5 , Pa jc, ko gre za konkretna e'a na poti uresničitve ideje. Je Pač tako: kar je dobro za ene, je abo za druge! In novi most v °aju, ki bo doživel svoj ognjeni rst soboto, ko ga bo prečkalo . ekaj tisoč otrok in drugih udele-encev državnega mladinskega »asilskega tekmovanja, je le še
dok;
az več, da se vsem pač ne da
ustreči |
(Sbiii
niški zobotrebci
j.VEt KOT 60 ŽE INDUSTRI-„ " Medtem ko je bila v osnutku
'•stan.—--	-
ovitvenega akta Ustanove « .anc‘ranje izgradnje doma arejših občanov v Ribnici med I fnovitclji poleg občin Ribnica, k? 1 potok, Velike Lašče in Do-(),up°ljc navedena tudi sodraška cina, je le dober mesec po ob-vnavi osnutka akta na ribni-em občinskem svetu že popol-, uta jasno, da bodo občino So-Q.u?lco morali črtati. Sodraški ? dtnski svetniki so se na svoji obf-HP sej' namreč odločili, da la ta ^.0^ra^'ca ne k>° pristopi-
^ Droiolftn ortiHnip domo
r .^.Ptojcktu gradnje doma sta-bi Ki (-anov- Razlog za to naj • "n preprost: v Sodražici nima-
jo večjih težav pri zagotavljanju urstva za starejše osebe! Ali to , s docela drži, ali pa jim morda n°.) kot to ni všeč odločitev Rib-^'vanov, da bodo zgradili dom le g® 60 varovancev, jc veliko vpra-nje. Prvotni načrt izgradnje do-Sn t2a ?fl<l varovancevv se namreč dražanom zdi racionalcnjši kot .V| predlog za dom znatno mami^ z.jn°gljivosti. Razhajanja v a^cnjih so toliko večja, ker ribni-, 1 Zupan Jože Tanko utemeljuje mJ? za 60 ljudi kot najboljšo ja k n°St ta^° bar zadcva denar-. 01 samih varovancev in od-st?ji za tem, da bi bilo vse,
ind ve^ ^ot za
Ustr'ja - gledano seveda pred-
va m 2 v'dika dobrega počutja
arovanCev!
[losi
ostelski rižni
SkpuLANDCA NA kostel-stei M - Sedmega pohoda po ko-10 s“‘ planinski poti se je minu-uri.i kljub slabemu vremenu Sir. !? °koli 100 pohodnikov iz H^ije >n Hrvaške ter dva iz h 'u.ddtje. Slabo vreme ni poško-km ■ 0t'’ ^i jc dolga okoli 22
hnj. fo Je najhitreje možno pre-Kn t* ,v treh urah in pol. Edo ki i'IVS iz.Konca vasi pri Kočevju, to n Ve^' del poti tekel, je letos min °Pravil v dveh urah in 43 ski Ut]a*1 'n tak0 izboljšal svoj lan-D(..rekprd za 7 minut. Seveda pri std^ h ne gre za rekorde. Komer Planinsko pot, ki je pri-V(1 na tudi za otroke v spremst-tUlJj arkev, je možno prehoditi od P° etapah v razmiku več dni, P,r'a Pa je skozi vse leto.
vzredili parkirišče -
Ogl^nn več turistov prihaja na Ija ■ . kostelskega gradu in nasedli2 avtobusi. Zato so te dni ure-avt kred naseljem parkirišče za Če °6use, ki pa še vedno ni ozna-buJ's Prometno tablo, zato avto-aa Peljejo še nekaj deset metrov in povzročajo pravi pro-c1 zamašek.
••im- TABLE -Vas Sapnik še Uvt tabcl z oznako vasi, m tako |(r(10rnol’ilisti drve skoznjo s 100 pQlna uro, namesto da bi vozil s košjfnj^*° hitros,j°' Uboge
SV]VIKanje na steklo in
p0 ,.-U - Na nedavni delavnici Soj kavanja na steklo in svilo je odr. val° 6 udeležencev: dva l*ripS'a (učitelja) in štirje šolarji. .J^ienih jc bilo sicer več, a so Zna-1 t's,c' ki bodo prenašali to tud^Je naprej, izbor pa je bil ožji n ' zaradi pomanjkanja potrebno I ntutenala. Predvidoma bodel- .s organizirali še dve taki peiavr|ici, za zaključek letošnjih st,avnic pa bodo pripravili raz-0 najboljših izdelkov.
MA* I	z NAŠIH O 3 č I N
“Uporniki z razlogom” v okrnjeni zasedbi
V Kočevju so počastili 10. obletnico razorožitve TO in pričetka nastajanja MSNZ • Počastitev jubileja potekala brez dveh pomembnih akterjev - Igorja Bavčarja in Vinka Beznika
KOČEVJE - Ob 10. obletnici razorožitve slovenske TO in pričetka nastajanja Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) so prejšnjo sredo v Kočevju pripravili okroglo mizo z naslovom “Uporniki z razlogom”. Pogovor o nastanku, razvoju in pomenu javnosti slabo poznane MSNZ je pripravilo kočevsko območno združenje veteranov vojne za Slovenjjo, nanj pa so povabili vse vodilne udeležence tedanjih dogodkov.
Projekt MSNZ je začel nastajati iz odpora proti razorožitvi TO 17. maja 1990 kot organiziranje tajne vojske, ki je dobilo vsaj delno zakonsko pokritje v obliki MSNZ po domislici Janeza Janše v zakonu o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti iz leta 1982. Na republiški ravni sta ga vodila tedanja ministra za obrambo in za notranje zadeve, Janez Janša in Igor Bavčar, operativno pa je nastajanje MSNZ vodil sedanji brigadni general slovenske vojske Tone Krkovič, s katerim je od samega začetka koordiniral sodelovanje organov za notranje zadeve pri aktivnostih MSNZ Vinko Beznik. Zato so vse štiri akterje povabili tudi na okroglo mizo, organizirano v počastitev 10. obletnice projekta, katerega vsebina je po 4. oktobru 1990, kot se je izrazil Krkovič, prešla pod zakonsko lupino TO, vendar pa sta se je udeležila le Janša in Krkovič.
Odsotnost Bavčarja in Beznika, ki sta odpovedala sodelovanje brez obrazložitve, je nekdanji predsednik skupščine občine Kočevje Mihael Petrovič označil za obžalovanja vredno še toliko bolj, ker je do nje prišlo ravno na dan, ko naj bi se spomnili nekoč tvornega sodelovanja med pripadniki vojske in policije. Rezultat dobrega sodelovanja je bil izražen v
PLES IN GIB
KOČEVJE - Danes ob 16. uri se bo v Šeškovem domu v Kočevju pričela prireditev “Ples in gib”. S plesnimi točkami se bodo predstavile plesne skupine Vitamin C OŠ Stara Cerkev, KUD Jazbec & partnerji, mažoretne plesne skupine Delavske godbe, baletna šola Glasbene šole Kočevje ter učenci Glasbene šole z glasbeno plesno predstavo Povodni mož. Prireditev organizira Kočevska območna izpostava sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti.
KONFERENCA KOČEVSKIH BORCEV
KOČEVJE - Krajevna organizacija ZB NOB Kočevje - mesto ima danes, 25. maja, popoldne letno konferenco, na kateri bodo člane seznanili z dosedanjim delom in načrti v prihodnosti. Kljub temu da so v zadnjem obdobju sprejeli medse preko 40 novih mlajših članov, se tudi v tej organizaciji soočajo s problemom staranja članstva. Zato načrtujejo, da bodo posebno skrb posvetili vprašanju o položaju starejših oseb v družbi, predvsem, kako jim omogočiti, da si samostojno izbirajo svoj življenjski slog in da samostojno živijo v domačem okolju tako dolgo, kot želijo.
ZBOROVSKA REVIJA
DOBREPOLJE - V petek, 19. maja, zvečer jč v Jakličevem domu potekalo območno srečanje manjših vokalnih skupin. Nastopili so: kvartet Beati, vokalni kvartet Stična, mešani oktet Polica, Šentjurski oktet, vokalna skupina Mavrica, Šentviški slavčki in hudski pevci Zarja z Račne.
ODPRLI BODO PRENOVLJENO GOSTIŠČE
LOŠKI POTOK - Gostilna “Pri Birtku” stoji že nekaj stoletij, in kolikor je znano, je vrata za nekaj let zaprla samo konec druge svetovne vojne in nekaj let po njej. Sedaj še živeči krajani se stavbe spominjajo kot mogočne kmečke hiše, ki je nekako v šestdesetih letih dobila drugačno in končno v zadnjih dveh letih popolnoma drugačno obliko, ki je s svojo mogočnostjo zapolnila del občinskega središča Hrib. V petek, 26. maja, bo odprt gostinski del, ki ga upravlja Božena Kordiš. Ob tej priliki bo majhna slovesnost, izdali pa so tudi zgibanko, kjer je opisana zgodovina te daleč znane gostilne. Drugi del stavbe je namenjen slaščičarski dejavnosti in ima izredno lep vrt, ki pa tokrat še ne bo odprt.
oktobru 1990, ko sta se obe strukturi zlili v enovito oboroženo silo nastajajoče samostojne države Slovenije, ki je v letu 1991 onemo-
Kočevski šolarji na obisku v Bruslju
Sodelovali na likovnem natečaju
KOČEVJE - V okviru Tedna Evrope so v francoskemu mestu Hallun, ki skupaj z dvema mestoma iz Nemčije, Velike Britanije, Poljske in Slovenije, že več let tvori jedro prijateljskih mest, pripravili likovni natečaj na temo Otrok in Evropa. Na osnovnih šolah Zbora odposlancev in Ob Rin-ži v Kočevju so učence motivirali, da so slikali na ponujeno temo. Ob koncu so zbrali dvajset najboljših risb, po deset iz vsake šole, in jih poslali na razstavo.
Pred dnevi so avtorje povabili na ogled razstave, na kateri so razstavljali tudi vrstniki iz drugih pobratenih mest. Poleg ogleda Halluna, ki je tik ob meji z Belgijo, so kočevski učenci obiskali tudi Luksemburg in evropski parlament v Bruslju. Sprejel jih je poslanec iz Francije, ki jim je pripovedoval o svojemu delu in pomenu združene Evrope. Kočevci so mu zastavili nekaj vprašanj, med katerimi se je eno nanašalo tudi na datum (letnico) vstopa Slovenije v članstvo evropske skupnosti. “Najverjetneje okrog leta 2010,” je bil odgovor, s katerimi gostje niso bili najbolj zadovoljni, saj jc pri nas optimizem veliko večji, kot ga kažejo v Bruslju. Ob kosilu in krajšem klepetu so zvečer v zabavnem programu zapeli slovensko himno in tako našo državo še bolj približali združeni Evropi.
Sicer se bo sodelovanje med mesti nadaljevalo prihodnje leto, ko bodo na Poljskem tradicionalne športne igre prijateljstva, lani so bile v Kočevju. Med igrami se še naprej prepletejo vezi pri nekaterih interesnih dejavnostih. Tako bodo avgusta kočevski učenci gostili tabornike iz Halluna, ki bodo več dni preživeli na ogledu Ko-
gočila agresijo JLA na Slovenijo. Ob tem so udeleženci okrogle mize poudarili, da za nekatere vojna za Slovenijo ni trajala niti en dan, za nekatere 10 dni, za nekatere pa, kot je dejal Janša, ne samo do oktobra 1991, ko so bili izgnani zadnji vojaki JLA iz Slovenije, ampak do 15. maja 1992, ko je bila Slovenija formalnopravno priznana in sprejeta v OZN. Povedal je tudi, da ga ne skrbi, da MSNZ ne bo imela mesta v slovenski zgodovini, ob tem pa dodal, da slavi z 10. obletnico MSNZ letos svojo 10-letnico tudi slovenska vojska.
M. LESKOVŠEK-SVETE
	
	
W i . 4RK	
	meh
	_i ..j
	n
ODSOTNE NADOMESTILI - Pogovora o MSNZ, ki ga je vodil novinar TV Slovenije Lado Ambrožič, so se od šestih vabljenih udeležili le Tone Krkovič, Mihael Petrovič in Janez Janša (na posnetku). Zaradi Bavčarjeve in Beznikove odpovedi sodelovanja ter službene zadržanosti Lojzeta Peterleta so na odru Šeškovega doma prazne sedeže zasedli: Bojan Lunežnik iz Maribora, Stane Leskovšek iz Ljubljane (oba iz vrst policije) in Ernest Breznikar iz Posavja. (M. L.-S.)
Vse razen vremena že nared!
V Kočevju je že vse pripravljeno na letošnji osrednji dogodek v občini - državno mladinsko gasilsko tekmovanje - Poleg 189 domačih ekip tudi 2 iz Avstrije in 5 iz Hrvaške
KOČEVJE - V soboto bo v Kočevju potekalo državno mladinsko gasilsko tekmovanje. Kot je povedal na zadnji tiskovni konferenci organizacijskega odbora tekmovanja minuli ponedeljek poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič, seje organizatorica tekmovanja Gasilska zveza Kočevje v sodelovanju z občinami Kočevje, Kostel in Osilnica ves čas trudila, da so priprave, ki so se pričele že pred nekaj meseci, potekale v skladu z načrti ter da zato lahko ob lepem vremenu v soboto na stadionu v Kočevju pričakujejo optimalne pogoje za izvedbo tekmovanja.
Uradna otvoritev bo ob 7.45, samo tekmovanje pa se bo pričelo ob 8. uri. V pionirski konkurenci se bo pomerilo 50 enot pionirjev in 44 pionirk, v mladinski konkurenci pa 49 enot mladincev in 46 mladink. Po natančno določenem razporedu tekmovanja bo preko celega dne opravilo po dve vaji v vsaki kategoriji skupno okoli 2.000 mladih gasilcev, saj se bodo
domačim enotam pridružile tudi dve iz Avstrije in 5 iz sosednje Hrvaške. “Tekmovanja so pomemben del strokovne vzgoje gasilcev, zato so tekmovalne discipline prirejene tako, da ponazarjajo delo gasilcev,” je povedal Klarič in dodal, da se bodo na državnem tekmovanju pionirske enote pomerile v vaji z vedrovko in v štafeti z ovirami, mladinske pa v vaji in štafeti z ovirami.
Slovensko gasilstvo je lani praznovalo 130-letnico obstoja, kot je dejal Klarič, pa se tudi za njegovo prihodnost ni potrebno bati. Med 119 tisoč člani 1.405 prostovoljnih gasilskih društev v vsej Slo-
veniji je namreč preko 30 tisoč mladih, kar je več kot 25 odst. vseh članov. Veliko število mladih, ki potrjuje uspešnost gasilskega dela in kadrovanja v gasilske vrste, se odraža tudi v velikem številu udeležencev državnega tekmovanja, ki bo, kot je povedal Klarič, obenem tudi izbirno tekmovanje za gasilsko olimpiado. Za pravilnost tekmovanja bo skrbelo preko 70 sodnikov, zaključilo pa se bo z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo priznanj ob 17. uri. Pika na i letošnji osrednji prireditvi v kočevski občini, ki jo bosta spremljala predstavitev stare in nove gasilske opreme na mestni ploščadi ter razstava mladih gasilcev na temo gasilstvo v Likovnem salonu, bo prikaz gašenja gozdnih požarov s helikopterjem slovenske vojske. Panoramski ogled Kočevja iz helikopterja bo tudi nagrada za člane zmagovalnih ekip.
M. LESKOVŠEK-SVETE
V znamenju ustvarjalnosti
Kljub upadanju števila otrok na OŠ Stara Cerkev ne pričakujejo večjih težav ■ Letos že tretjič zapored v Likovnem salonu
čevske.
M. G. Poveljnik GZS Matjaž Klarič
Uredili jezerce in okolico
Vsi vaščani v akciji
LAZEČ - V okviru načrta vaške skupnosti, ki jo v vasi vodi Miran Poje, je tudi ureditev vaške poti proti Podpreski in poti, ki vodi k malemu jezercu in izviru nekaj streljajev iz vasi na obrobju idiličnega kraškega polja.
Pred nedavnim so izvedli prvo tako akcijo, ki se je je udeležilo kar 35 do 39 vaščanov, priključilo pa se jim je tudi nekaj sosedov. Razdeljeni po skupinah, so nekateri obrezovali drevored, drugi
MERVIČ JE NAMESTIL SPOMINSKO PLOŠČO
DOBREPOLJE - Prejšnji mesec je dr. Janez Mervič, direktor Zdravstvenega doma Grosuplje, ne da bi predtem obvestil lokalno skupnost, s pročelja zdravstvene postaje na Vidmu, občina Dobrepolje, snel spominsko ploščo z imeni 34 talcev in simpatizerjev NOB. Direktorjeva samovolja je najbolj prizadela borčevsko organizacijo ter člane LDS in ZLSD. Ti so uradno protestirali zoper Mervičevo ravnanje, župan Anton Jakopič je njihovo nezadovoljstvo potešil z obravnavo zadeve na seji občinskega sveta. Čeprav so svetniki soglašali, da mora o namestitvi plošče odločati stroka, torej ni sporna njena vrnitev na prejšnje mesto, jo jc direktor postavil, kjer je bila prej, ploščo z imenom zdravstvene postaje pa shranil v garažo.
pripravljali rante za ograjo ob poti, ki vodi k izviru, in za ograditev jezerca. Popravili so tudi vaške gredice, ki so, vsaj kot je znano, tukaj edini primer, ki je v skupni uporabi. Vaščanke so za vse pripravile pogostitev. Po mnenju vaškega predsednika ne pomnijo, da bi kakšna skupna akcija tako dobro uspela.
In še nekaj besed o jezercu. Izvir, ki ga napaja, je zazidan z velikimi skalami v obliki podolgovate škarpe, v kateri je tudi vodnjak, ki je služil za zajemanje pitne vode. Kdaj je bil zgrajen, ne ve nihče, bil pa je to skoraj edini vir pitne vode, jezerce ob njem pa za napajanje živine, dokler niso dobili vodovoda. Potem je studenec skoraj presahnil in jezerce je postalo mlakuža.
Gotovo sta izvir in jezerce prvo-vrstna kulturna dediščina. Že pred nekaj leti so vodnjak ali izvir, prav tako pa tudi jezerce očistili s pomočjo mednarodnega delovnega tabora, ki ga je organizirala Vitra iz Cerknice, pomagala pa je seveda občina Loški Potok m domačini. Izvirsko vodo domačini še vedno uporabljajo za pitje, saj menijo, daje boljša kot tista iz vodovoda. Jezerce je polno ameriških postrvi, žal pa tudi žab. Pravijo, da bodo naseliliposebno vrsto rib, ki bo uničevala žabji zarod, saj bi bilo jezerce primerno za kopanje vsaj za otročad. No, vaščani načrtujejo, da bo tu nastal majhen rekreacijski prostor za taborjenje in občasne prireditve, torej del turistične ponudbe.
A. KOŠMERL
STARA CERKEV - Podatki o številu otrok, ki bodo v prihodnjih nekaj letih začeli obiskovati osnovno šolo, za kočevske šolnike niso vzpodbudni. Kot je povedala ravnateljica OŠ Stara Cerkev Sonja Veber prejšnji torek ob otvoritvi njihove že tradicionalne razstave ob izteku šolskega leta, pa to, vsaj kar zadeva njihovo šolo, ne bo povzročilo bistvenega zmanjšanja števila oddelkov.
Na OŠ Stara Cerkev, ki je med tremi osnovnimi šolami v kočevski občini edina osemletka z enoizmenskim poukom, imajo v letošnjem šolskem letu 17 oddelkov. Centralno šolo obiskuje 342 otrok, 16 otrok pa je vključenih v kombiniran pouk na podružnični šoli v Željnah. Padec števila rojstev bo sicer vplival tudi na število otrok na njihovi šoli, vendar bodo zaradi tega izgubili kvečjemu en oddelek. “Prihodnje šolsko leto bo prvi razred začelo obiskovati 41 otrok na centralni šoli in trije v Željnah, kar pomeni, da bomo
lahko oblikovali dva oddelka,” je povedala Vebrova. Na zadostno število otrok za dva oddelka kažejo tudi podatki o predvidenih vpisih otrok v šolo tudi v prihodnjih nekaj letih, zato na šoli, kot je povedala Vebrova, kljub manjšemu številu otrok ne pričakujejo večjih težav.
Več kot polovica učencev je vozačev, vendar na različnih tekmovanjih dosegajo rezultate, na katere so lahko ponosni. Poleg uspehov posameznikov je ekipno njihov največji dosežek v letošnjem šolskem letu osvojeno 16. mesto na državnem tekmovanju v šahu. Te in ostale dosežke so kočevski javnosti predstavili na letos že tretjič zapored organizirani predstavitvi dela šole, ki so jo tudi tokrat pripravili v Likovnem salonu v Kočevju, da bi bila javnosti lažje dostopna. Razstavo so poimenovali “V znamenju znanja in ustvarjalnosti”.
M. L.-S.
LETOS RAZSTAVLJALI TRETJIČ - Od torka do četrtka prejšnji teden je bila v Likovnem salonu na ogled razstava del učencev OŠ Stara Cerkev. O šoli in njenem delu je ob otvoritvi razstave spregovorila ravnateljica Sonja Veber. (Foto: M. L.-S.)
I 2 N A S IH OBČI M MII!
Najmlajša slovenska vas je slavila
Lani zgrajeno asfaltno cesto skozi vas in pred dnevi uradno potrjeno novo ime Jagodnik - Tako kot za vse prodobitve do sedaj so tudi za asfalt precej prispevali krajani sami
PO ASFALTU DO JAGODNIKA - Prijetno dolžnost - prerez slavnostnega traku - so prepustili najstarejšemu Jagodničanu, 81-letnemu Francu Novaku, ki ni verjel, da bo kdaj dočakal, da bodo tudi v Jagodnik pripeljali in položili "smolo", pri tem pa sta mu pomagala najmlajša Jagodničana Maj in Timi Kruljac. Sledila je “fešta”, kot se za tako pridobitev spodobi. (Foto: J. D.)
3. SLIKARSKO SREČANJE V ŠENTRUPERTU - Pretekli petek sta našla toplo zavetje pred nevihto na Hrastnem pri Gorenčevih tudi slikarja Janko Orač in Veljko Toman (na posnetku) in zaključevala še nekatere svoje umetnine, v šentruperški šoli pa je ravnatelj Zupan že v zbornici lahko občudoval večino del štirih umetnikov, ki jih bodo na ogled postavili lepo uokvirjena v nedeljo. Marsikakšno od teh del bo gotovo polepšalo domove ljubiteljev lepot Šentruperta in okolice in morda tudi šole. (Foto: P. Perc)
Umetnost izpodriva kič
Ponovno slikarsko druženje Franceta Slane, Veljka Tomana, Janka Orača in Bogdana Breznika v Šentrupertu
ŠENTRUPERT - Zadnje desetletje Šentruperta je pomembno zaznamovano z likovno umetnostjo. Številni ljudje so lastniki umetniških del. Med prvimi, kije prišel v ta svet, je bil_ akademski slikar Veljko Toman. Že leta 1992 so imeli uspešno razstavo in večina razstavljenih slik je ostala kar v Šentrupertu. Jeseni 1992, ko so ponovno poimenovali OŠ po dr. Pavlu Lunačku, je prvič razstavljal akademski slikar France Slana in večino slik so ljudje odkupili. Ko' so se leta 1994 spominjali 950-let-nice Šentruperta, je bil med osebnostmi, ki so razstavljali, tudi slikar Janko Orač, dolgoletni znanec Šentruperta in zaljubljen v Veselo Goro.
Tako so ravnatelj šentruperške šole Jože Zupan in še nekateri domačini začeli razmišljati, zakaj ne bi nekaj slikarjev, ki so tod že razstavljali, zbrali na slikarskem srečanju. Prvič so se tako zbrali sep-
tembra 1994. Slani in Tomanu sta se pridružila še Orač in likovni samorastnik Bogdan Breznik. Ko so se pred tremi leti spominjali 500-letnice gotske cerkve, so spet hoteli to lepotico upodobiti in že omenjenim slikarjem seje pridružil še akademski slikar Domen Slana. Letos, ko so nas že polna usta, da se je že pričelo novo tisočletje, pa je spet priložnost, da bogata kulturna dediščina postane vrednota za naslednje tisočletje.
Naključje je naneslo, da so se na srečanju od 17. do 19. maja letos zbrali prav tisti slikarji, ki so bili že leta 1994. Močan likovni utrip je nekoliko okrnil tokratno srečanje, saj se ga ni mogel udeležiti Domen Slana, ki je prejšnji četrtek odprl samostojno razstavo, seveda je na otvoritev prišel tudi oče France, Toman pa je bil istega večera v Ljubljani na društveni razstavi v Arsu.
P. PERC
20 LET MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA PRIMOŽ TRUBAR - Preteklo soboto se je v nabito polni dvorani loškega kulturnega doma zgodil prijeten in pomemben kulturni dogodek. Domači zbor je pod vodstvom Marjete Kozmus ob svoji 20-letnici pripravil koncert s sloganom Živimo s pesmijo. Predsednik zbora Franc Strajnar, ki z ženo Anico in z Vlasto Fele prepeva in vztraja že od ustanovitve, je iz kronik izbrskal, da si pevec z rednim delovanjem v tem zboru prisluži letno več kot en mesec posebne, a od nikogar priznane delovne dobe. Za ljubiteljsko predanost in uspehe so pevcem čestitali sevniški župan Kristijan Janc, predstavnika območne enote SLKD Jože Novak in Albert Felicijan ter predstavniki pevskih zborov Viva, Lisca in okteta Jurij Dalmatin. Zahvalili so se tudi bivšim zborovodjem, posebej Tatjani Balog in njeni naslednici Kozmusovi. (Foto: P P)
JAGODNIK - V zaselku, kije bil še pred kratkim del nekaj kilometrov oddaljene vasi Podturn v trebeljanski krajevni skupnosti, so minulo soboto poleg nove asfaltne ceste skozi vas proslavili še novo ime vasi, ki se sedaj tudi uradno imenuje Jagodnik in je najmlajša vas v Sloveniji. Kljub slabemu vremenu seje za mali Jagodnik na križišču ceste pri Novi gori zbralo veliko ljudi, med gosti pa so se slovesnosti udeležili podžupan novomeške občine Marjan Somrak, predstavnik trebanjske občine Štefan Velečič in predstavnik Zavoda za gozdove iz Novega mesta Janez Blažič.
V imenu vaškega gradbenega odbora je zahtevno pot do nove
IZLET NA VELIKE BRIONE
TREBNJE - Slovenske železnice, d.d., in Turistično društvo Trebnje vabijo 10. junija vse občane na enodnevni izlet z zelenim vlakom na Velike Brione. Cena izleta je 8.000 tolarjev za prevoz z vlakom, avtobusom in z ladjo vključno z ogledom Brionov, zajtrkom, kosilom, večerjo in vodenjem izleta. Odhod vlaka s trebanjske železniške postaje je ob 3.30 zjutraj. Prijavite se lahko po telefonu 45-002 (Alojz Pate), 44-006 (Drago Uhan), 44-251 (Rezka Majer) in 44-717 (Turistično društvo TVebnje).
ŠTATENBERŠKI GASILCI NAJUSPEŠNEJŠI
TREBNJE - Preteklo soboto je Gasilska zveza TVebnje pripravila občinsko pionirsko in mladinsko gasilsko tekmovanje. Sodelovalo je 12 pionirskih in 13 mladinskih ekip. Pri gasilskem domu na Ponikvah so zaključili tekmovanje, ki so ga poleg sodnikov tre-banjske zveze natančno spremljali še gasilski sodniki GZ Novo mesto. Prva tri mesta so dosegli pionirji PGD Štatenberk, Sveti Križ in Občine, pri pionirkah pa PGD Štatenberk in Občine. Pri mladincih so bili Štatenberčani pred TVebanjci in Sevničani, pri mladinkah pa je zmagovalni pokal dobilo PGD Občine.
ZLATO PRIZNANJE ZA MPZ OŠ TREBNJE
ZAGORJE - Na reviji najboljših slovenskih mladinskih pevskih zborov v Zagorju je zlato priznanje osvojil mladinski pevski zbor trebanjske osnovne šole pod vodstvom prof. Tatjane Mihelčič-Gregorčič. Trebanjci so dobili še posebno priznanje za najboljšo interpretacijo skladb Jakoba Ježa.
asfaltne ceste opisal Jože Kruljac, upokojeni gozdarski inšpektor, ki ga je pot na Jagodnik zanesla pred 18 leti. V tem času pa je kraj tudi z njegovo pomočjo dobil kar nekaj večjih pridobitev; pred petnajstimi leti prvo cestno povezavo z matično občino do Podturna, nekaj let zatem telefon, pred petimi leti pa so Jagodničani zgradili še vodovod, na katerega so še posebej ponosni, lani pa so se odločili položiti še asfalt. Sami so zbrali 3,5 milijona tolarjev, denar za 2800 metrov dolgo cesto pa so prispevali še KS Trebelno, trebanjska
občina, občina Novo mesto s sosednjima KS Otočec in Bučna vas ter Zavoda za gozdove iz Novega mesta in Brežic. Poleti so bila narejena vsa gradbena dela, v začetku novembra, tik pred snegom, pa so delavci novomeškega Cestnega podjetja položili asfalt. Drugo leto pa naj bi krajevna skupnost Trebelno in trebanjska občina po-asfaltirali še preostali del ceste do Podturna.
Ob tej priložnosti so se Jagodničani še posebej zahvalili predsedniku KS Trebelno Antonu Cvetanu in Novomeščanom za zgledno sodelovanje med dvema občinama, saj so prispevali za 700 m asfalta - del na meji, drugi dela pa še za neasfaltirane odseke njihove ceste, ki se navezuje na cesto za Jagodnik. Zahvalili so se tudi prizadevnemu inž. Jožetu Kruljcu za vse, kar je dobrega storil zanje in za Jagodnik.
J. DORN1Ž
Brez samoprispevka ni razvoja
V nedeljo se bodo v krajevni skupnosti TVebelno odločali za ponovno uvedbo samoprispevka - Smeli načrti
TREBELNO - Krajevna skupnost Trebelno je ena izmed večjih v trebanjski občini, še posebej pa je zanjo značilno, da so njene vasi zelo raztresene in jih med seboj povezuje kar 106 kilometrov krajevnih in lokalnih cest. V zadnjih petnajstih letih so asfaltirali okrog 70 kilometrov cest, še zdaleč pa ne vseh. Vse te ceste pa so zgradili in obnavljali tudi s pomočjo samoprispevka, ki ga krajani plačujejo že 15 let. Na kakšen način in kako hitro se bodo razvijali v prihodnje, pa se bodo odločili to nedeljo na referendumu za ponovni samoprispevek, saj se sedanji izteče še ta mesec.
Predsednik sveta KS Trebelno Anton Cvetan pravi, da želijo tudi v bodoče posodabljati ceste, urediti oskrbo s pitno vodo in poskrbeti za pluženje cest pozimi, radi pa bi zgradili tudi večnamensko stavbo, kjer bi dobili svoj prostor matični urad, krajevna skupnost in večnamenska dvorana. V teh dneh je svet KS po vaseh organiziral zbore krajanov, kjer so ljudem razložili, kaj vse so v krajevni
skupnosti naredili do sedaj in kaj načrtujejo v prihodnjih letih. Pri tem ljudi opozarjajo, da brez samoprispevka vsega tega ne bi zmogli, isto velja za načrtovana dela v bodoče. Samo lani so položili okrog 8,5 km asfalta, najpomembnejša lanska pridobitev pa je bila mrliška vežica na Trebelnem, ki so jo zgradili v dveh mesecih.
Če bo predlagani samoprispevek v višini 2,5 odst. izglasovan, nameravajo zbrani denar nameniti za rekonstrukcije in preplastitve cest, za obnovo in novogradnjo javnih poti, za sofinanciranje pluženja snega in zimska vzdrževalna dela ter za gradnjo večnamenskega doma. Pri tem pa vodstvo krajevne skupnosti opozarja, da bo samoprispevek izglasovan le, če bo zanj glasovalo več kot polovica volilnih upravičencev, tako namreč po novem zahteva zakon o lokalni samoupravi. In še dodajajo, da se celotni plačani krajevni samoprispevek šteje tudi v davčno olajšavo pri dohodnini.
J. D.
Nočejo biti peto kolo
Prvak ZLSD Borut Pahor v Sevnici: “Gre nam za uspeh levosredinske politike nasploh!” - Območna organizacija ZLSD predstavila kandidatki za parlamentarne volitve Marijo Jazbec in Berto Logar
SEVNICA - Kako se bo obdržal sredpji sloj, ki izginja ob vse večji revščini, je vprašala Pavla Fon prvaka ZLSD Boruta Pahorja na srečanju pretekli petek v Sevnici. V Sloveniji je vse več “socialno izključenih” ljudi. Takih, ki zaradi trajne nezaposlenosti postajajo socialno izolirani, je po besedah Pahorja na srečanju pretekli petek v Sevnici že 13 odstotkov.
Skoraj polovica vseh nezaposlenih je starejših in v tem je nevarnost za oblikovanje novih socialnih slojev. “Zato smo bili zelo pazljivi pri pisanju 32 varčevalnih ukrepov. Ti niso priljubljeni, a so nujni. Tisti, ki ne zna o tem prepričati ljudi, ni dober politik. Nedavno preminuli japonski premier je v dveh letih to gospodarsko velesilo spet popeljal iz krize. Te bi morali občutiti predsem premožnejši. Bo srednji sloj še naprej
KULTURNA DEDIŠČINA ZA NOVO TISOČLETJE
ŠENTRUPERT - Pod zgornjim geslom bosta v nedeljo, 28. maja, v Šentrupertu dva kulturna dogodka. Najprej bo ob 18. uri v farni cerkvi sv. Ruperta koncert vokalne skupine Freya, ki združuje 29 pevk in pevcev in Šmarja pri Jelšah in okolice. Pod vodstvom prof. Mihaele Pihler so naštudirali širok repertoar slovenskih ljudskih in umetnih pesmi, črnskih duhovnih pesmi, božičnih pesmi ter pesmi skladateljev renesanse in drugih obdobij. Ob 19. uri pa bodo v OŠ dr. Pavla Lunačka odprli razstavo slikarskih del, nastalih na 3. slikarskem srečanju v Šentrupertu od 17. do 19. maja letos.
glavni servis vse bolj drage države? ZLSD zagotavlja boj za spodobno delovnopravno zakonodajo,” je med drugim dejal Pahor.
Podpredsednica OO ZLSD Tanja Povalej je bila zgrožena, ko
PAHOR V SEVNICI - Kandidatka sevniške ZLSD za državnozborske volitve Berta Logar (na posnetku med kramljanjem s Pahorjem in občinskim svetnikom Jožetom Rostoharjem) je poudarila, da zelo zaupa mladim in da bo potrebno doseči zavezništvo z njimi. Kandidatka Marija Jazbec pa je opozorila, da brez dela in truda “ne bomo prišli na tretjo pot." (Foto: P P)
je iz Pahorjevih ust slišala, da ZLSD sodeluje s krščanskimi socialisti. Pahor je pojasnil, da so krščanski socialisti proti mešanju cerkve v politko, ostro obsojajo kolaboracijo med vojno in imajo izostren socialni čut. Obe stranki bosta ohranili samostojnost, krščanski socialisti pa lahko obogatijo programe združene liste socialnih demokratov. Majhne stranke zelo težko preživijo. Na državnozborskih volitvah bo na listah ZLSD tudi nekaj kandidatov iz vrst krščanskih socialistov.
Predsednik sevniških socialdemokratov Jože Bedek je polemiziral s Pahorjem glede večinskega volilnega sistema. S proporcionalnim bi se sprijaznil kvečjemu, če ne bi poznal nacionalne liste. Borut Pahor meni, da bo ZLSD po volitvah pomenila prijetno presenečenje. Ne zanašajo se preveč na javnomnenjske ankete, čeprav jih ta čas uvrščajo celo na 3. mesto. Pahor meni, da je bila lanska konferenca ZLSD v Mariboru vizionarska. Odločitev za tretjo pot je najprej vzbujala posmeh. ZLSD ne bi bila potrebna, če bi jo ljudje videli zgolj kot rezervno kolo LDS ali kogarkoli. Pahorje znova poudaril, daje bila odločitev, da zaupnice dr. Janezu Drnovšku ne podprejo, pravilna. ZLSD je bila za predčasne volitve, ne pa za podporo desnici. “Gre nam za uspeh levosredinske politike nasploh!” je poudaril Pahor.
P. P.
-Trebanjske foerTJ
DISKRIMINACIJA? - Člani Vinogradniško-turističnega društva Čatež se čudijo, zakaj v Glasilu občanov s poročilom o ocenjevanju vin sodelujeta tajnik trebanjskih vinogradnikov Janez Zupan in predsednik šentrupe(" ških Ivan Vovk, niso pa pod prispevkom njihovega društva opazili podpisanega svojega predsednika Janeza Zajca, marveč neko Kozlevčarjevo deklico, ki je spl°" ni med člani. Razen če šteje za članstvo morebitna sorodstvena povezanost!?
...IN NEPRAVILNOSTI - Naj bodo ti vinogradniki kar lep? tiho, porečejo v taistem glasilu, k1 se bo menda preimenovalov Bilten SKD + SLS = SLS + SDS, saj jim ni nikoli nič prav. V Komunali bi bili veseli, če bi malce pozabili nanje, namesto da kat naprej trobijo o nepravilnostihv njihovem podjetju v luči že znanih “resnic” z novinarske konference Franca Hribarja in dr. med Marjana Pavlina. Odmev utegne biti precej neprijeten.
SLIKARJEV POMOČNIK' FEN - Slikar Janko Orač si jev svojem začasnem ateljeju "a domačiji pri Dcželanovih, kamo( se je umaknil s kolegom Veljko"' Tomanom pred nevihto, pomaga1
pri hitrejšem sušenju barv tudi s sušilcem za lase. Pa naj kdo reče, da ni fen super pogrutavščina!
TOM PREZRLI - Tom Mokronog, Tomcommerce Mirna i" druge najemnike prostorov v ce"’ tru Chemo v ljubljanskem BTy [ ju ob otvoritvi prenovljene hal" Ljubljančani niti omenili niso, ka( I se je večini izmed 250 gostov zdelo silno čudno, saj so oni in župa' nja prišli zaradi njih na otvoritev: Še dobro, da je Goran s svojim! dobrotami in Frelihovimi vi" postavil stvari na pravo mesto.-
Sevniški paberki
PEŠ NA GRAD - Nekat"rj udeleženci okrogle mize ŠD Pa" tizan so se precej jezili na nov°j meške cestarje, ker niso prav"' časno postavili prometnih znak"' o zapori ceste na grad zaradi p*e' plastitve asfalta in so morali pc' sačiti ali pa pozneje z avtom m* mogli domov, ko so cestarji s čakali na asfalt. Cestarji so očit". preizkušali psihofizično kond"?' jo ravno pravšnjih gospodov 1 gospe.	,
OD “POBA” DO DR. -čudovitem koncertu loškega z"0.
ra Dflvivniu	uiu	UH- -	•
uglednimi gosti tudi pisatelj j Alojz Rebula in njegova soprog j
areteklo soboto sta bila m?1
;l)
4
Zora Tavčar ter dr. Janko Pr"" in dr. Stanislav Srpčič, profes". na FAGG v Ljubljani. “Kako * kaj, Srpčičev pob?” je profes"| Janko (na levi) smeje poba"8
kakšnih 5 let mlajšega prijatelja mladostnih let, ko sta po konc" ^ tu nazdravila s cvičkom. Srpčič". Sine, kot kličejo rojaka domač'" ’ je bil vnet alpinist in še pl"z manj zahtevne smeri. Sociolog Prunk pa snuje knjigo o reg'1 Posavje. (Foto: P. Perc)
LOŠKI ZBOR V LUTROVSKI KLETI
SEVNICA - Pevke in pevC' MePZ Primož Trubar iz L° . pri Zidanem Mostu bodo prV!j krat ponovili slavnostni konce” ob 20-letnici delovanja v ned"! Ijo ob 18. uri v Lutrovski K*f pod sevniškim gradom. Vabil* ni k poslušanju enega najboU' ših zborov v Posavju!
Q~Krške
novice
EDEN! - Neki direktor v krškem ima navado, da svoje gostje prijateljsko poboža po r'tki. Žal samo eden! - Tako se Pr|tožujejo.
. MEJE IN VPLIVI-Če bodo 12 sedanje občine Krško res naredili novo občino Krško, bo spet ogenj v strehi zaradi tega, (Oro bo dobival denar. Posebej v Krškem zmeraj mamljiv oenar, ki ga lokalni skupnosti Plačuje Jedrska elektrarna krško za “škodljive vplive” na nkolico. Navada je, da nuklear-. '"o odškodnino dobi v blagajno samo občina Krško, tako °t da se domnevni vpliv elek-rarne konča sredi ravnega ravni|<a na tamkajšnji krško-režiški lokalni meji. Če bodo rske občinske meje po novem rugačne, bi to lahko pomeni-da bo nova občina tudi do-. ^t “škodljivih vplivov” nukle-arke na okolico merila drugače.
NAJBOLJŠI! - Ko Krčani nnslijo na razpad svojih nekda-J'n gospodarskih trustov in ob i,??1.berejo Dakijevo knjigo .NajboljJi so padli”, se sprašu-I Jo, ali se Stane Semič mogoče s'zmotil. Nekateri direktorji, ki o namreč v času socializma ve-Jaii za najboljše, z zatonom sofizma niso “padli”, ampak so ? ah najboljši tudi danes v ka-Pnalizmu. S tem da danes zako-0 devajo profit v lastni žep...
ovo v Brežicah
, travo bodo popasli JEKLENI ŽREBCI - Brežice e ?° eaem letu torej dobile še n kult in tega so se poleg kul-rnikov oziroma ljubiteljev u ture še posebej razveselili li; * SP°rtniki oziroma ljubitelj ./P0213- Z občine so namreč ,. azali odstraniti vse avtomo-' e in ladje, parkirane na asfal-em igrišču ob mladinskem n -Ktru.’ kar Je kot rečeno, šport-!Re silno razveselilo, tamkajš-Je stanovalce pa razpenilo, nniesto normalnega in logič-l®8a Parkiranja na košarkar-i L,m ‘8rišču bodo morali svoja Jeklena žrebeta odslej puščati a zelenicah okoli blokov, kar Pa bo gotovo šlo v nos naravovarstvenikom. Kaj hočemo, si ne nikoli ne bodo zadovolj-'• Morda pa se bo nekega dne
0 na občini le spomnil, da bi estna četrt s preko trideseti-
1 stanovanjskimi bloki in sko-j!s°č prebivalci le morala
^t' tudi kakšno parkirišče.
Knk^PREKE ZA UUDI IN .. NJE - Dejstvo je, da Slove-ja v atletskem teku čez zapre-vrh °!' n' *mela kaj prida siv u!1s'('h tekmovalcev. Toda še °^ra^aj° na boljše. Ker ži>VC ve'Ja Pravilo, da mno-, n°st slejkoprej rodi tudi ka-0 ,y°st> so se na Čatežu ob Savi ni, ? • to atletsko panogo pose ri11^r.k'm ronožicam. Tako L ®j jutranji in_večerni re-ativci na savskem nasipu v S1 P°sredni bližini največjega šča Cnske8a naravnega zdravili-j|h .srečujejo z zaprekami, ki pa Je nekdo tja postavil sicer iz doh drugačnih nagibov. Po-Do n°’ ^0t se k°palci v toplicah cev°St0 Pr'tožujejo zaradi pad-na spolzkih ploščicah, se J** tekači po nasipu pritoki0 nad ravno tako pogosti-Da ,ZVln' gležnjev, ko jim noga ](0 ? v globoke sledi konjskih ne 1 on.i' so namreč kljub l^oumnim opozorilnim tab-vsaka čateški iogging stezi Zan	i' P°iav’ postavljene
Dr p	Pa naJ bi jih od tam
čp,®na*e- Ali naučile skakati eznje!
■ ar. k>»*«eX. !&!<*£ PORod nISnIce
br -ayu.°d 6. do 18. maja so v ta v	.bolnišnici rodile: Brigi-
na ?°*j?novič iz Brežic - Bru-va’. arjeta Kerin iz Sobcnje BrV. Nejca, Anita Gašperin iz ^ ezic - Nika, Alja Brinovar iz a , rove - Tima, Marjanka Tad ^lan 'z Spodnje Pohance -i eJa, Jožica Murn iz-Viher -ŽiAc’ Martina Slatner iz Bre-li_ ' Evelino, Tadeja Mojca Pav-Ži|1,2 Ercžic - Črta, Sandra Dra-u ^ Brežic - Lariso, Suzana Nlll^Hnrič z Velikega Obrežu -
M
An
Anica Šturbej iz Stranja an.jo, Darka Reberšak z
beškega - Leo.
Čestitamo!
ttMMfe 12 NAŠIH OBČI M
Posavci za sežigalnico v Kidričevem
Država ovira gradnjo regijske deponije odpadkov v Posavju - Ministrstvo za okolje in prostor bi rado, da bi Posavci vozili odpadke v novomeško regijo • Terjajo jasen odgovor o konceptu
KRŠKO - V Krškem so se sestali posavski župani Vladislav Deržič, Franci Bogovič in Kristijan Janc, direktorji občinskih uprav in strokovni delavci oddelkov za okolje in prostor s komisijo za pripravo izgradnje regijske deponije odpadkov pod predsedstvom Vladke Kežman. Komisija pripravlja, usklajuje in vodi aktivnosti okrog načrtovane izgradnje regijske deponije odpadkov.
Komisija jc pridobila družbeno sprejemljivi lokaciji za regijsko deponijo, za kateri pa državni ustanovi - Zavod za gozdove in Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine - ne dasta soglasja za umestitev lokacije v družbeni plan občin. Ministrstvo za okolje in prostor po mnenju posavskih občin tudi nima dokončno sprejete strategije za ravnanje z odpadki, zato v zadnjem času poskuša doseči, da bi vse tri posavske
DAROVANJE KRVI
KRŠKO - Območno združenje Rdečega križa Krško bo organiziralo v juniju daro-' ‘	'	‘	aj	ki	"■
i bo!
vanje krvi v nekaj krajih v
krški občini. Tako bo 5. junija v Leskovcu v osnovni šoli od 10. do 15. ure, 6. junija v .»Krškem v osnovni šoli dr. Mi-hajla Rostohar od 7. do 13. ure, 7. junija v Kostanjevici v osnovni šoli od 10. do 12. ure in 8. junija na Senovem v osnovni šoli od 7. do 13. ure.
občine odpadke vozile v novomeško regijo. Smiselna naj bi bila izgradnja deponije za bistveno več prebivalcev, kot jih ima Posavje.
Vodja projekta termične obdelave odpadkov s sežiganjem v Kidričevem Marija Tekavec in velenjski župan Srečko Meh sta predstavila dosedanje delo na tem projektu. Sofinancirale so ga tudi posavske občine in združuje kar 106 občin severovzhodne Slove-nije. Predstavila sta tudi pogodbo o ustanovitvi konzorcija občin severovzhodne Slovenije. Ta predvideva ustanovitev gospodarske družbe, kiji bo podeljena koncesi-
• Na sestanku v Krškem so sklenili, naj župani zahtevajo od ministrstva za okolje in prostor jasen odgovor na koncept, ki ga je Posavje ob sodelovanju s stro-kovnjuki taistega ministrstva razvilo; postopki za spremembo družbenega plana občin Brežice in Krško naj se nadaljujejo, prisotni pa podpirajo koncept sežigalnice v Kidričevem.
“V Brežicah dobri gasilci”
45-letnica Gasilske zveze Brežice - Ernest Eory: “Brez prostovoljstva ni gasilstva” - Slovenci in Hrvati
BREŽICE - “Skozi 45 let dela naše zveze so se spletla tudi številna poznanstva in prijateljstva ter sodelovanje. To je bogastvo, ki ga hočemo ohraniti tudi v bodoče.” To je ena od plati gasilstva, na katero je ob 45-letnici delovanja Gasilske zveze Brežice opozoril Mihael Boranič, predsednik te zveze. Gasilstvo je predvsem človekoljubna organizacija za zaščito in reševanje ljudi in premoženja, kar so poudarjali tudi na svečanosti ob 45-letnici delovanja GZ Brežice na Čatežu ob Savi 19. maja.
Vlado Deržič, gasilec, kije dolga leta zapisan tej dejavnosti in sedanji brežiški župan, je na slovesnosti spomnil, da ima gasilstvo korenine v ljudstvu. Gasilstvo pomeni visoko tehnično kulturo, zanesenjaštvo in pomoč v nesreči. Rekel je, da “bomo morali ne glede na finančne težave naše skupnosti vlagati v gasilsko organizacijo”, tako da bo ta operativno močna. “Brez prostovoljnih gasilskih društev ni razvoja gasilstva,”
OBA!
PODPBOČJE, KOSTANJEVICA - Včasih sta Podbočje in Kostanjevica med seboj tekmovala in boljši je bil tisti, ki je imel mlatilnico za pšenico. Tekmujeta še vedno, zdaj pa je boljši tisti, ki ima bencinsko črpalko, to je Kostanjevica. Ampak kmalu jo bo imelo tudi Podbočje. Na kakšen način bosta tekmovala potem?
GASILSKE ZVEZE
NA POMOČ! -“V 45 letih obstoja in povezovanja 33 društev in ene godbe si je Gasilska zveza Brežiceprizadevala, da bi kar najuspešneje in najbolje pomagala ljudem v najtežjih trenutkih njihovega življenja, v požaru, ujmi in drugih nesrečah," je na svečanosti na Čatežu ob Savi rekel Mihael Boranič, predsednik G Z Brežice (na fotografijiv sredini. (Foto: M. L.)
ja za izvajanje javne službe termične obdelave odpadkov po sistemu zgradi - upravljaj - predaj. V družbo bodo občine vstopale z enotnim poslovnim deležem.
P. P.
Delali bomo v Sloveniji, če bo prijazna
Ino z novimi prostori
KRŠKA VAS - V podjetju Ino v Krški vasi so 19. maja odprli kmetijsko-vrtni trgovski center in proizvodno skladiščne prostore. Tega dne je tudi odprl vrata vsakoletni Inov hišni sejem. Branko Kos, direktor Ina, je ob otvoritvah dejal, da podjetje 70 odstotkov proizvodnje izvozi v 36 držav. Podjetje je prav blizu temu, da pridobi listino o doseganju standarda ISO 9001. Ob tem, da Ino izdeluje kmetijske in različne druge stroje, je s svojim podjetjem Ino International, generalni zastopnik za stroje nekaterih znanih italijanskih tovarn.
Ino je, kot pravi direktor Branko Kos, podpisal kooperacijski pogodbi s firmama iz Italije in Nemčije. “Zasnovanih imamo veliko projektov. Kje bomo delali, je odvisno od okolja. Če bo tukajšnjo okolje prijazno do gospodarstva, bomo delali v Sloveniji,” pravi Kos.
M. L.
4*
'-rt
♦f
POZABLJEN - OŽIVLJEN - Spominsko ploščo pesniku Antonu Žaklju, Rodoljubu Ledinskemu, vzidano v zunanjo steno cerkve na Velikem Trnu, je blagoslovil Metod Oblak, župnik na Velikem Trnu. Župniku Oblaku je izročil Alojz Kosmač iz Ledin sliko rojstne vasi Antona Žaklja. Na fotografiji: otvoritvena slovesnost na Velikem Trnu. (Foto: M. L.)
Spomin na pozabljenega
Odkrili ploščo v čast Antona Žaklja, pesnika in kaplana, ki je umrl na Velikem TVnu ■ Pobuda dr. Marije Stanonik
je na svečanosti zatrdil Ernest Eory, predsednik Gasilske zveze Slovenije. Brežičanom je rekel, da je bilo njihovo gasilstvo vedno trdno tudi zato, ker v njem in o njem ni bilo sporov. Bojan Ušeničnik iz uprave za zaščito in reševanje je prepričan, da ni razloga za zaskrbljenost za nadaljni razvoj gasilstva v Sloveniji. “Da smo glede tega lahko brez skrbi, dokazujete tudi gasilci v teh krajih,” je rekel na praznovanju obletnice brežiške zveze. Najbrž res, bi lahko dodali k temu, saj poveljstvo Gasilske zveze Brežice po besedah poveljnika Franca Ureka zelo skrbi za izobraževanje gasilcev in za sodobno tehnično opremljanje enot.
Na svečanosti ob 45-letnici Gasilske zveze Brežice sta bila
* Gasilske svečanosti Brežic so se udeležili tudi predstavniki gasilstva iz Hrvaške. Če po eni strani drži, da državna meja in ozko uradniško gledanje v obeh državah otežuje delo gasilcem ob državni meji v Sloveniji in Hrvaški, je obisk hrvaških gasilcev potrdil, da je v vsakdanjem življenju mej zelo malo ali jih sploh ni.
posebne pozornosti deležna Jože Jurkas, prvi poveljnik brežiške občinske gasilske zveze in pozneje njen predsednik, ter Ivan Leskovec, pobudnik in soustanovitelj zveze.
M. L.
INO KRŠKA VAS - Otvoritev prostorov in sejma v Inu so gostje pospremili s pohvalami na rovaš podjetja Ino in zlasti njegovega direktorja Branka Kosa. Med pohvalami in darili, ki jih tega dne prejel Kos (na sliki levo) je bilo tisto, ki mu ga je izročil mag. Miro Čizmič iz zagrebške firme Čizmič zastupanje, ki je podjetje iz Krške vasi označil za dobrega poslovnega partnerja. (Foto: M. L.)
VELIKI TRN - Na Velikem Trnu so v nedeljo odkrili spominsko ploščo Antonu Žaklju, Rodoljubu Ledinskemu. Žakelj je bil, kot piše na odkriti spominski plošči, slovenski pesnik in zapisovalec ljudskih balad in romanc.
Odkritju plošče so prisostvovali med drugimi profesor Janez Dolenc iz Tolmina, prof. dr. Marija Stanonik iz Inštituta za slovensko narodopisje, urednica zbirke “Glasovi” pri Kmečkem glasu, članica dolenjskega slavističnega društva Marija Gabrijelčič in delegacija krajevne skupnosti Ledine pod vodstvom predsednika sveta KS Alojza Kosmača.
KRŠKIM RADIOAMATERJEM PET MEDALJ
KRŠKO - Posavski radioamaterji so bili uspešni na odprtem prvenstvu Radiokluba Domžale 20. maja v t. i. lovu na lisico. V skupini pionirjev je Rok Kerin iz radiokluba Krško dosegel 1. mesto. njegov klubski kolega Ivan Lepki je bil 2., Danilo Kunšek iz radiokluba Amater Sevnica je bil na 6. mestu. Pri ženskah je Cvetka Mavsar iz radiokluba Krško osvojila 1. mesto, v kategoriji juni-orji je bil Peter Kerin iz radiokluba Krško 2., medtem ko se je njegov klubski kolega Damjan Božič uvrstil na 4. mesto. Med starejšimi veterani je bil Janez Kuselj iz radiokluba Krško na 2. mestu. V skupnem seštevku je torej sedemčlanska ekipa radiokluba Krško osvojila 5 medalj.
Žakelj - Ledinski je umrl leta 1868 na Velikem Trnu, kamor je dve leti prej prišel za kaplana. Pred službovanjem na Velikem Trnu je bil kaplan med drugim v Ribnici, Dobrniču in Mirni Peči. Kot gimnazijec se je šolal tudi v Novem mestu. Govorniki v nedeljo so ga omenjali kot zelo učenega človeka, ki se je kot pesnik močno zgledoval pri Prešernu, vendar ni dosegel njegove izpovedne in izrazne veličine. Ledinski je ostal nekako pozabljen.
Za spominsko poščo na Velikem Trnu je dala pobudo dr. Marija Stanonik, od prvih zamisli do odkritja je minilo vsega nekaj mesecev.
V priložnostnem programu so sodelovali pevci različnih generacij z Velikega Trna in Janko Gabrič, organist in vodja pevskega zbora.
M. L.
NAGRADE ZA POZNAVANJE BAVARSKE
LJUBLJANA - V sklopu 25. zasedanja stalne mešane komisije za sodelovanje med Slovenijo in Bavarsko, ki poteka od 24. do 26. maja v Ljubljani, sta minister za šolstvo in šport dr. Pavel Zgaga in sekretar bavarskega dela mešane komisije dr. Hans Meyer podelila nagrade razredom slovenskih šol, ki so tekmovali v poznavanju Bavarske in znanju nemščine. Letos je na tekmovanju sodelovalo 36 razredov. Komisija je na prvih pet mest uvrstila tudi 2.b razred Eko-nomsko-trgovske šole Brežice, in sicer an 3. mesto (mentorica Darje Babič Drašler).
Severni sosedje zagrenili življenje
Srečanje izgnancev na Bizeljskem - J. Križančič: “Ko se toliko poudarjajo človekove pravice, je nemško zatiranje narodov skoraj neverjetno” - Izgnanci razvili prapor
BIZELJSKO - Na srečai\ju izgnancev na Bizeljskem 18. maja so se nastopajoči ognili temu, da bi izrekali žaljivke na račun nacizma. Vendar je prireditev s slavnostnim nagovorom, z recitacijami in glasbo v doživeto izvedenem kulturnem pogramu izzvenela v glasno in nedvoumno ter izjemno ostro obsodbo Nemčije in vseh tistih, ki so pahnili tisoče Slovencev v izgnanstvo.
Podpredsednik Društva izgnancev Slovenije Jože Križančič je bil nepopustljiv do vseh, ki so krivi za izginevanje Slovencev v 2. svetovni vojni. Rekel je: “Prav je priklicati čase, ko so nam severni sosedje zagrenili življenje. Danes, ko svet toliko govori o človekovih pravicah, si je težko zamisliti, da so nekoč Nemci dvignili roko nad otroke, ženske in starce.” Križančič je tudi nadaljeval v tem slogu in rekel: “Slovenski narod je ob Židih in Romih v Srednji Evropi doživel najhujšo raznarodovalno politiko.” Po njegovem Slovenija ne more več naprej, ne da bi sprejela zakon o poplačilu vojne škode. Na bizeljskem srečanju izgnancev
TORBA, POLNA EKSPLOZIVA
VELIKI PODLOG - Krški policisti so 19. maja dopoldne po predhodnem obvestilu na avtobusnem postajališču izven naselja Veliki Podlog našli potovalno torbo s 14 ročnimi bombami, ročnim raketometom in vžigalno vrvico.
so razvili prapor, ki ga je prevzel praporščak Jože Geršak; druga dva praporščaka sta Anton Kalin in Marjan Zagmajster. Srečanja se je udeležil med drugimi predsed-
nik Društva izgnancev Slovenije in brežiški župan Vladislav Deržič. Med gristi je bila tudi dr. Maca Jogan, bizeljska rojakinja, rojena v nemškem taborišču. Iz tega spomina piše pesmi. Nekaj jih je prebrala v četrtek na Bizeljskem in vse so izzvenele v hvalnico domovini in v kletev zoper Nemce iz časa njihove nacistične države.
M. L.
IZGNANCI NA BIZELJSKEM - Izgnanci, zbrani na Bizeljskem 18. maja, so tudi s krajšim pohodom skozi vas (na fotografiji) povedali svetu, da se veselijo, ker živijo pod svobodnim soncem, potem ko so jih Evropejci že obsodili na suženjstvo in smrt. Preden 'so odšli na cesto, so na spomeniku pred zadružnim domom odkrili napise imen umrlih bizeljskih izgnancev 1941-1945. (Foto: M. L.)
21 (2648), 25. maja
DOLENJSKI LIST
O IM#
i
h
Kočevje in Ribnica zaostajata
Gospodarstvo na Kočevsko-Ribniškem je lani ponovno izkazalo negativen poslovni izid - Gospodarnost poslovanja še slabša kot leto poprej
VINO LJUBLJANA
LJUBLJANA - Od danes pa do ponedeljka, 29. maja, bo v Ljubljani potekalo mednarodno ocenjevanje vinskih vzrorcev Vino Ljubljana, ki letos prvič poteka šele po vinskem sejmu. Vzorce bo ocenjevalo 33 članov komisije.
KOČEVJE - Iz poročila kočevske podružnice Agencije RS za plačilni promet o poslovanju gospodarskih družb na Kočevsko-Ribniškem v preteklem letuje razvidno, da so izidi poslovanja slabši kot v državi. Medtem ko je bil na ravni države zabeležen dobiček, so gospodarske družbe z območja občin Kočevje, Ribnica, Loški Potok, Osilnica, Kostel in Sodražica lani skupno ponovno izkazale negativen poslovni izid, siy so bili skupni odhodki vseh družb za 1,1 odst. višji od skupnih prihodkov.
ZANIMIVI BIVŠI TRGI - Predsednik Gospodarske zbornice Kosovo Ismail Kastrati in njegov kolega iz zbornice Basri Juppoli (drugi in tretji z leve) sta na Otočcu predstavila trenutne gospodarske in politične razmere na Kosovu. Dolenjsko gospodarstvo je označil direktor tukajšnje območne zbornice Janko Goleš (levo), o sodelovanju pa je spregovoril tudi Roman Veras (desno) iz oddelka za mednarodno sodelovanje pri GZS. (Foto: B. D. G.)
Posli s Kosovom privlačijo
Poslovna konferenca na Otočcu je pritegnila tudi nekaj podjetij z našega območja - Zanimivi bivši trgi
OTOČEC - Skoraj 90 predstavnikov kosovskih podjetij je sestavljalo gospodarsko delegacijo, ki se je prejšnji teden na poslovni konferenci sestala s slovenskimi podjetji, se mudila v Zagrebu in na poti v Ljubljano ustavila še na Otočcu, kjer so spregovorili o možnostih gospodarskega sodelovanja in vlaganj med Slovenijo in Kosovom.
Kar nekaj dolenjskih podjetij se je prijavilo tudi za individualne pogovore s posameznimi kosovskimi podjetji. Za sodelovanjem s Kosovom se na primer zanimajo družba Chargonet Poslovni projekti iz Brežic, novomeška podjetja Eventus, Simpoles in Tabakum, šentjernejska družba L-Tex Luzar Radko, trebanjski MU-REN in mirnopeški Result. Kosovsko gospodarstvo se močno zanima za sodelovanje s Slovenijo, odzivi pa so tudi na slovenski strani, saj se je na poslovni konferenci v Ljubljani srečalo skoraj 200 predstavnikov podjetij.
Kosovsko gospodarstvo si želi slovenskih vlaganj, sicer pa išče partnerje za različne dejavnosti v industriji, turizmu, trgovini in tudi bančništvu. Podpredsednik Zdru-
IZVOZ NA HRVAŠKO VEČJI KOT V CEFTO
LJUBLJANA - “Čeprav je izvoz Slovenije na Hrvaško lani padel za 20 odst., je še vedno večji kot v vse države Čefte, ki imajo skupaj kar 90 milijonov prebivalcev!” poudarjajo v hrvaškem veleposlaništvu v Ljubljani. Zunanjetrgovinska menjava pada predvsem zaradi težav s plačevanjem na hrvaški strani. Kot pravijo Hrvatje, se mora njihova vlada zato najprej lotiti problema likvidnosti in začeti zmanjševati svoje dolgove,” je dejal.
ženja podjetnikov Slovenije in predsednik območnega združenja za Dolenjsko in Belo krajino Jože Vencelj, sicer tudi direktor podjetja 1ST iz Trebnjega, je na poslovni konferenci na Otočcu povedal, da je pred kratkim kot član slovenske delegacije ponovno obiskal Kosovo. Poudaril je, da so zaznali spremembe, ki so pomembne še posebej za male podjetnike.
B. D. G.
POPRAVEK
Prejšnji teden smo v krajšem poročilu o poslovanju mirnopeškega podjetja Result s Turčijo zapisali, da nameravajo v Trebnjem sestaviti letno 25.000 do 30.000 kamionov. Seveda gre za napako, saj imajo v načrtu sestavljanje 25 do 30 kamionov. Bralcem in podjetju se za neljubo napako opravičujemo.
V obdobju zadnjih petih let so gospodarske družbe s kočevsko-ribniškega območja zabeležile pozitiven neto poslovni izid le leta 1997, v naslednjih dveh letih pa je čista izguba ponovno presegala čisti dobiček. Glede na leto poprej, seje gospodarnost poslovanja lani še poslabšala, saj so v letu 1998 odhodki presegali prihodke za manj kot odstotek. Čisti dobiček se je lani povečal za 11,7 odst., čista izguba pa za 18,5 odst. in je presegala čisti dobiček za 59,3 odst., medtem ko je bila leta 1998 čista izguba še natanko za polovico večja od dobička. Izguboje lani izkazalo 157 od skupno 505 gospodarskih družb, kar pomeni 31 odst. vseh.
Število gospodarskih družb, ki so ugotovile čisti dobiček, se je glede na leta 1998 lani zmanjšalo,
DOLENJSKI LIST
vaš četrtkov prijatelj
KVOTE ZA SEDEM KMETIJSKIH IZDELKOV
LJUBLJANA - Slovenska pogajalska stran z mag. Francem Butom na čelu je zaključila pogajanja z EU o sprostitvi trgovine s kmetijskimi pridelki. Dogovor začne veljati 1. julija letos, za slovensko kmetijstvo pa je pomembno, da za sedem občutljivih izdelkov (svinina, perutnina, jajca, sir jabolka ter sveži in predelani paradižnik) ne bo veljala popolna sprostitev trgovine, t.j. odprava carin in izvoznih nadomestil, temveč bodo uvedene carinske kvote.
TERME CATEZ
Vsi načrti iz predala so oživeli
Z naložbami povečali konkurenčno prednost - Naložbe zdaj na Obali in v sosednjih državah - Lani za tretjino večji dobiček - 385 tolarjev dividende pri delnici
ČATEŽ OB SAVI - Terme Čatež so tudi lansko leto preživele v zna-menju velikih naložb, ki na Čatežu trajajo že celo desetletje. Kot pravijo, so z zaključkom leta 1999 uresničili pred desetletjem smelo zastavljeno vizijo razvoja. Načrte, ki jih je tedaj še novi direktor Borut Mokrovič večkrat potegnil iz predala in razlagal, kaj bo nastalo iz Čateža, komur je le mogel, sije zdaj mogoče ogledati v živo. Terme so se uvrstile med največje komplekse s pokritimi in zunanjimi bazeni ter spremljevalno ponudbo v Evropi.
Lansko leto so na Čatežu dokončali izgradnjo 40 apartmajev v kampu ter zgradili še eno kupolo na termalni rivieri, ki pokriva bazen z valovi, tobogan in hitro reko. Zgradili in odprli so novi hotel Toplice z 218 ležišči, pokriti trg Čatež z restavracijo, večnamensko dvorano za 1000 obiskovalcev, dvorano za tenis, vadbišče za golf, badminton, squash, bowling in fit-
KAKO KAZE NA BORZI?
Glavoboli in nočne more
Za opis razmer na borznem trgu bi lahko uporabili kateregakoli izmed na tem mestu objavljenih prispevkov v zadnjih mesecih, saj problematika ostaja v glavnem nespremenjena, le borzni indeksi, cene delnic in promet se še naprej znižujejo. Čeprav sta za nami dva večja finančna dogodka, finanč-noborzna konferenca v Portorožu in sejem Kapitala v Ljubljani, ki sta sprožila vrsto polemik in pobud, vse skupaj na trgu ni spodbudilo trgovanja. Vedno večjo množico investitorjev zaradi rdečih številk, v katerih so se znašle njihove naložbe, pošteno boli glava in jih tlači mora, ko slišijo besedico borza.
Da je trg trenutno v komi, kažejo njegovi (ne)odzivi na običajno pozitivne informacije. Farmacevti in kemiki dosegajo vse boljše izvozne rezultate, pri čemer jim izdatno pomaga tudi visoka rast dolarja, vendar cena njihovih delnic iz dneva v dan bolj peša. Ponovna podražitev naftnih derivatov je precej približala našo ceno goriv razviti Evropi, cene delnic domačih petrokemikov pa še kar drsijo navzdol, saj je za Istrabenzovo delnico treba odšteti borih 2.165 tolarjev, za Petrolovo pa le 19.250 tolarjev.TUdiporabi piva in tudi turizmu bi se morali obetati slabi časi, če bi sodili po gibanju delnic Pivovarne Union in Term Čatež Še sreča za obe podjetji (ne pa za delničar-
je), da se običajno cene delnic gibljejo obratno kot poslovni rezultati družb. Trga ni navdušil niti nov kandidat za finančnega ministra Zvonko Ivanušič, čeprav bi mu lahko glede na njegovo delovanje in tudi preteklo sodelovanje z Matjažem Gantarjem, čigar kandidatura je zbudila pozitivna upanja, pripisali poznavanje in naklonjenost do kapitalskega trga.
Padci tečajev žal niso le težavica malih investitorjev. Čeprav pogosto slišimo razlago, da izguba na podlagi tečajnice še ne pomeni stvarne izgube, je to le delno res. Družbe v poslovnih izkazih vrednostne papirje vrednotijo po nižji vrednosti, kar pomeni, da bi ob zdajšnjih cenah mnogi delničarji, med njimi tudi državne ustanove, imeli milijardne izgube. Po izjavi guvernerja Banke Slovenije bodo kmalu znani prvi koraki pri mehčanju portfeljskih omejitev za tuje investitorje, kar ne nazadnje pričakujejo tudi v Bruslju. Na pozitiven odziv je naletela tudi pobuda za spremembe pri davku na kapitalske dobičke, saj naj bi bilo sredi junija, ko bo zakon vložen v vladno proceduro, znano tudi skrajšano obdobje za prikaz kapitalskih dobičkov.
MARJETKA ČIČ Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228
ness, otroški vrtec in trgovine. Uredili so okolico, fontano in parkirišče ter obnovili še zadnje sobe v hotelu Mokrice.
Terme Čatež so z naložbo v Kopru segle s svojo dejavnostjo tudi na Obalo. Prenovile so nekdanji hotel Triglav (zdaj hotel Koper) ter pripravile tehnično dokumentacijo in pridobile gradbeno dovoljenje za izgradnjo bazenskega kompleksa, dveh garaž, lokalov in celovito obnovo hotelov v Žusterni. Kot poudarja direktor Mokrovič, so z naložbami povečali tržno prednost pred konkurenco, zato pripravljajo še agresivnejše trženje vodnih programov in hotelov. Družba še naprej plete načrte in že tudi uresničuje naložbe na drugih lokacijah v Sloveniji in tudi v tujini. Kot je v pogovoru za Radio Slovenija povedal Mokrovič, so Terme že podpisale pogodbo o naložbi v Bosni, še vedno pa ciljajo tudi na hrvaški in madžarski trg.
Družba je imela v lanskem letu za 2,8 milijarde tolarjev prihodkov. Kar 7 odst. vseh turističnih prenočitev v Sloveniji je bilo v Termah. Počasi se povečuje tudi delež tujih nočitev (lani 13,7 odst.). V bazenih Term se je lani namakalo 662.933 kopalcev. Naložbe v bogatejšo ponudbo in zaradi njih večji obisk so gotovo prispevale k temu, da je družba lani ustvarila za tretjino več čistega dobička kot leto prej. Čisti dobiček na delni-
IZVOZ V JUGOSLAVIJO
NOVO MESTO - Blagovna menjava Slovenije z Jugoslavijo se je od leta 1992 do lani zmanjšala za več kot petkrat. Lani je je bilo skupaj komaj za 120 milijonov dolarjev, saj se je slovenski izvoz na jugoslovanski trg zmanjšal za 17 odstotkov, uzvoz od tam pa skoraj za polovico. Med 10 največjimi izvozniki v Jugoslavijo je na prvem mestu Gorenje iz Velenja, na 3. Vipap Videm Krško, na 5. Radeče papir, na 6. Lisca Sevnica, na 7. Trimo Trebnje in na 9. mestu Krka Novo mesto. Sevniška Lisca je tudi drugi največji uvoznik iz Jugoslavije, saj ima tam tudi svojo tovarno.
co se je prav tako povečal skoraj za tretjino oz. za 1.371 tolarjev.
Skupno je družba za lansko leto
Crikazala 617 milijonov neto do-ička, o tem, kako ga bo razporedila, pa bodo njeni delničarji odločali na redni skupščini 15. junija. Uprava in nadzorni svet družbe predlagata, da lanski dobiček v celoti ostane nerazporejen, medtem ko naj bi delničarje potolažili z nerazporejenim dobičkom iz preteklih let. Po predlogu naj bi delničarji prejeli 385 tolarjev za delnico, medtem ko naj bi 7,7 milijona tolarjev razdelili članom nadzornega sveta in 3,7 milijona upravi. Izplačilo dividende bo 3. julija, do nje pa bodo upravičeni vsi delničarji, ki bodo vpisani v delniško knjigo 19. junija 2000. Trgovanje z delnicami, ki prinašajo dividende, poteka do vključno 15. junija.
B. D. G.
POKOJNINSKA DRUŽBA ZAVAROVALNICE TILIA IN DRUŽBENIKOV
NOVO MESTO-Ravno v dneh, ko se vrstijo razprave in porajajo pomisleki o tem, ali so pokojninske družbe primerna oblika prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, ker jamčijo le s svojim kapitalom, so v Ljubljani podpisali pismo o nameri za ustanovitev ene takih družb. Zavarovalnica Tilia je v začetku prejšnjega tedna (16. maja) skupaj s tremi družbeniki, Novo KBM, Pozavarovalnico Sava in Zavarovalnico Maribor, podpisala pismo o nameri za ustanovitev pokojninske družbe. Svečani podpis je bil v ljubljanskem Cankarjevem domu.
Kot nam je povedal predsednik uprave Tilie Mitja Mejač, so se v projektu združili štirje partnerji, da bi povečali finančni potencial in s tem tudi varnost zavarovanj. Kot je dejal, so pokojninski načrt že izdelali in napravili grobe izračune, zdaj pa je na vrsti Ministrstvo za delo, ki mora potrditi pokojninski načrt. “Na tem področju v Sloveniji še ni izkušenj. Ocenjujemo, da bi morali pridobiti okrog 100 tisoč zavarovancev, da bi taka družba dobro zaživela,” je dejal Mejač.
nadpovprečno pa se je čisti dobiček povečal v majhnih gospodarskih družbah in manjših občinah, kar pa je imelo le manjši pozitiven vpliv na skupne spremembe, ki so se gibale v negativno smer. Največ čiste izgube so namreč imele velike gospodarske družbe, večina od milijarde 585 milijonov tolarjev dosežene čiste izgube pa odpade na kočevsko občino in preostanek na ribniško. V občinah Sodražica, Loški potok, Osilnica in Kostel je gospodarstvo namreč lani poslovalo pozitivno.
Primerno slabšim rezultatom poslovanja zaostajajo za sloven-
skim povprečjem tudi bruto plače-Povprečna bruto plača na delavca na mesec je bila lani za 10 odst-višja kot leto poprej in se je v primerjavi z rastjo cen življenjskih potrebščin realno povečala. Kiju” temu da je bila rast večja kotv državi, pa povprečni znesek v višini 124.148 tolarjev še vedno zaostaja za slovenskim povprečje^ kar za 19 odst., v osilniški občim pa bruto plače zastajajo za poprečno plačo v državi celo za ‘b odst. Večji kot v državi je bil Prl' manjkljaj trajnih in dolgoročni11 virov, kar seje negativno odražala na kratkoročni likvidnosti, ki kljuh lanskemu izboljšanju še vedno n) zadovoljiva. Povečali so se tudi izdatki za javne in osebne name' ne, realno manj pa so gospodarske družbe s kočevsko-ribn iške# območja lani namenile za naložb v osnovna sredstva.	c
M. LA
*
DOLENJ
LANI SO NAJVEČ ZAPOSLOVALI - Prejšnji četrtek je Društvo ekonomistov Dolenjske in Bele krajine podelilo nagrado podjetju, ki je v lanskem letu zaposlilo največ delavcev. Lani se je v tem pogledu v regiji najbolje odrezala črnomaljska družba Danfoss Compressors, letošnji nagrajenec pa je Adria Mobil. Nagrado je direktorici Sonji Gole izročil predsednik državnega sveta, sicer Dolenjec, Tone Hrovat. (Foto: B. D. G.)
ADRIA MOBIL
Nagrada za delovna mesta
OTOČEC - Društvo ekonomistov Dolenjske in Bele krajine je pretekli četrtek na Otočcu, kjer je potekal 12. forum odličnosti in mojstrstva, podelilo tudi nagrado podjetju iz območja regije, ki je lani zaposlilo največ delavcev. Na predlog območne enote Zavoda za zaposlovanje je nagrado tokrat prejelo podjetje Adria Mobil iz Novega mesta. V imenu društva je nagrado direktorici Sonji Gole izročil predsednik državnega sveta Tone Hrovat.
Adria Mobil nadaljuje proizvodnjo znane in priznane znamke počitniških prikolic in avtodomov. V zadnjih letih se je rešila pred propadom in uspešno ponovno osvaja nekdanje tržne deleže v Evropi ter vzporedno išče tudi nove trge. Je 3. največji izvoznik v regiji, saj kar 98 odst. prihodkov doseže na tujih trgih. Želi ostati med vodilnimi proizvajalci prikolic v Evropi ter se pridružiti tudi vodilnim v izdelavi avtodomov. Lani je iz njihove proizvodne
dvorane v Novem mestu prišlo več kot 6.000 izdelkov, v nekaj letih pa bi radi letno proizvodnjo povečali na 10.000 prikolic in avtodomov in tako spet dosegli 10-odst. tržni delež na evropskem tržišču.
Podjetje je število zaposlenih povečevalo že od leta 1995, ko je imelo prijavljenih 209 delavcev. V zadnjih petih letih je podvojilo število zaposlenih, tako da je bilo konec lanskega leta v družbi zaposlenih že 415 delavcev. TUdi za letošnje leto ima smele začrte za zaposlovanje in jih že tudi uresničuje-Tako je po prvih treh mesecih v Adrii delalo*že 453 oseb. P° podatkih Zavoda za zaposlovanje je Adria Mobil v lanskeih letu izkazala 149 potreb pp delavcih in jih 132 tudi zaposlila, med njimi 10 pripravnikov s
6. in 7. stopnjo izobrazbe. Ob vsem tem je razveseljivo, da Jp družba v zadnjih petih letih tudi za 100-odst. povečala dodano vrednost na zaposlenega.
B. D. G-
MARKETING IN PRODAJA - V Novem mestu, v prostorih TermotehniM je zaključila šolanje druga generacija slušateljev večerne šole Gea Con, gea, tokrat prvič na temo “Marketing in prodaja’’. Udeležili so se jepre. stavniki velikih in malih podjetij ter samostojni podjetniki, ki bodo prid0 Ijeno znanje poskušali uporabiti vsak na svojem delovnem mestu. Naf° grafiji Jože Papež (levo), direktor Termotehnike, čestita za opravlja večerno šolo Štefanu Kavšku iz Kovinotehne MKI. (Foto: T. D.)
Vinska turistična cesta ni le vino
V Metliki je bilo ob Vinski vigredi republiško posvetovanje o vinskih turističnih cestah • Celovita ponudba in poenostavitev postopkov za pridobitev dovoljenj za ponudbo ob cestah
METLIKA - Pretekli petek je bilo v okviru Vinske vigredi v Metliki republiško posvetovanje o vinsko-turističnih cestah (VTC), ki se gaje udeležil tudi v. d. ministra za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek. Dejal je, da ga moti, ker nimajo v Sloveniji natančnih podatkov ne o malem gospodarstvu ne o turizmu.
ZNOVOMESKE TRZN
“Pozabljamo, da turizem ni le postelja, ampak celotna turistična infrastruktura. Noben turist ne pride v Slovenijo zaradi postelje,
ampak zaradi znamenitosti, prireditev, ljudi, vina, potice in celo sira, če hočete. Turizem daje Sloveniji veliko, in če se bomo tega
/sp
■
VL
Ponedeljkov semanji dan je na novomeško tržnico privabil števil-branjevke in branjevce. Ponu-s°: fižol po 500 tolarjev za ki-°8ram, koren, kolerabo in črno redkev ter zavitek špinače po 200, l°ren po 100, blitvo in pehtran po ■)0, sadike zelja, solate, ohrovta 'n cvetače po 10, paradižnika in Paprike po 40 tolarjev komad, iter čebulčka je stal 500, šopek ■motke 100, zavitek domačih rejcev 300, kilogram jabolk 170 in rušk 160, suhih sliv 680, kozarec Sozdnih jagod 700, kilogram ja-f cl 400 in češenj 600, liter sadjev-7tvv ’ '*ter 'n P°1 domačega kisa “J*, kilogram medu 900 do 1000, ■ eklenička propolisa 300 in kilo-novega krompirja 170 tolar-
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sej-u so imeli naprodaj 113 do 3 2 ®Sece starih prašičev, 41, starih do 5 mesecev, in 14 starejših, t 7e ?° Prodajali po 350 do 380 '“■•jev kilogram, kar pomeni • 00 do 11. 000 tolarjev za žival,
talin6 *)0	^ar	znašd
2?n do 21.000, tretje po 200 do ?n nn <)larjev kilogram, kar je 00 do 22.000 tolarjev za žival.
Šparglji izpod Trške gore
Na poskusnem polju Srednje kmetijske šole Grm pobirajo prvi
pridelek špargljev, med sladokusci zelo cenjene specialitete
NOVO MESTO - Špargelj ali beluš je med sladokusci zelo cenjena specialiteta. V sosednjih deželah, zlasti v Italiji in Avstriji, prirejajo prave špargljeve festivale in tudi pri nas dobiva vse večjo veljavo. V znani gurmanski gostilni Rog v Dolenjskih Toplicah zadnja leta spomladi prirejajo dneve jedi
s šparglji. Te rastline se drži sloves afrodiziaka, se pravi sredstva za zbujanje spolne sle, kar ji, čeprav ta njena moč ni znanstveno dokazana, gotovo prav nič ne škodi. Ravno obratno. Gotovo pa je nekaj: če že ne pomaga, škodi gotovo ne, pa še okusno je!
Doslej je veljalo, da je špargelj rastlina južnih krajev, pri nas so jih doslej pridelovali na Primorskem, kjer rastejo tudi divji, ki naj bi imeli še posebno moč. A sedaj jim delajo konkurenco domači, prav izpod vinorodne Trške gore. Na posestvu Srednje kmetijske šole Grm v Sevnem pod Trško goro so namreč pred štirimi leti s šparglji posadili poskusno polje, gre za kakih 10 arov, sedaj pa pobirajo prvi pridelek.
“Smo ena od šestih vrtnarskih postaj v okviru slovenskih kmetijskih šol, ki so se lotile poskusa s šparglji,” je povedala inž. Anica
k*
pobirahjE šparguev - Na kakih 10 arih dijaki Srednje kmetijske Vs ( , w vsak dan poberejo 10 do 12 kg špargljev. Gojenje te med slodokusci ..., J cenjene specialitete bi lahko prinašalo dodaten zaslužek marsika-,er‘kmetiji. (Foto: A. B.)
nojevanje koruze
ki jpJ	vremenu	in	sedaj še dežju bo koruza dosegla fazo rasti,
osmhrnjnejša in v kateri je tudi poraba hranil največja. Od faze seda a 0V Pa metBčenja so potrebe po dušiku največje. Zato je ^as dognojevanja z dušikom.
'n d n! t*amo v obliki kana ali uree, pri čemer je dušik iz uree cenejši v 2ra[l e deluje, vendar moramo paziti, da nam dušik iz uree ne izhlapi dd c Zato ureo posipamo vedno tik pred dežjem. Še bolje bi jo bilo
nas
med
jadelatj v tla, žal pa to lahko storimo' le z okopavanjem, ker pri dofi' ta^'h str°jev, ki bi zadelali mineralna ali organska gnojila i_._ zo t?,d);e!anjem X tla. Živinorejske kmetije lahko dognojujejo koru-°rea cZ organskimi gnojili, kot so gnojevka ali gnojnica. Tudi za Vaiv	a 8n°jila velja, daje amonijski del dušika podvržen izhlape-
saJU’ zato razvažamo gnojevko ali gnojnico tik pred dežjem ali med ti h 'im rosenjem, poleg tega se rastline operejo, da se ne prisuši gos-na listih koruze.
Sku
pričakovani pridelek desetih ton zrnja
na h ,*i^ne cel°tne količine za pi <jam ar naj ne bi bile večje od 200 do 220 kg čistega dušika. Običajno °b d° Cno. tretjino pred setvijo, preostali del potrebnega dušika damo 3qq ognojevanju. To pomeni, da pognojimo z 200 do 250 kg uree ali na , n 350 kg kana oziroma s 25 m3 razredčene gnojevke ali gnojnice bra i • Kmetije, ki kmetujejo na ekološki način, pa si zagotovijo nila iz organskih gnojil oziroma razkrojem humusa v tleh. na ,a ['bmočjih varstvenega pasu za zajem vode je največja dovolje-č ‘občina dušika 170 kg na 1 ha za celotno gnojenje koruze, pri dušT nai k' bilo v zemlji manj kot 30 kg na hektar mineralnega V nkS: Kolikor ga je več, se to odšteje od dovoljene količine hranila.
lahko damo na lahkih tleh največ 50 kg
p na iczmii
p0 ri dušičnem dognojevanju v kratkem času opazimo učinek, kar teh en‘’ 4a so rastline temne, s širokimi listi, z bujno rastjo. Če je kv jl^logijii pridelovanja koruze usklajena, so pridelki veliki in pr btetni. Nikakor pa ne gre pretiravati s količinami dušika, kajti s linj ^imi odmerki podaljšamo rastno dobo, povečamo vlago v rast-faz’ Zrnanjšamo odpornost proti boleznim in poleganju, podaljšamo line' su5enia zrnja, poslabšamo kvaliteto. Prevelikih odmerkov rast-°k< r1So sP0sobne počrpati in so podvrženi izpiranju in onesnaževanju s Vsekakor pa z gnojenjem ne moremo popravljati napak pri tla Pridelavi koruze, kot so pridelovanje koruze brez kolobarja, kisla na’ Zaplevcljen posevek, preslabo pripravljena tla, površna in prepoz-etev. To je kmetovanje na kratek rok.
MARJETA UHAN, dipl. inž. kmet.
Pezdirc, učiteljica praktičnega pouka na grmski kmetijski šoli. Posadili so osem različnih sort belih špargljev - obstajajo tudi zeleni - in vso stvar ves čas pozorno spremljajo, na agronomski fakulteti pa zbirajo vse podatke in analiza bo pokazala, katera sorta je za posamezno območje najprimernejša.
Prvi pridelek so začeli pobirati sredi aprila, “žetev” pa bo trajala do konca maja. “Vsak dan jih poberemo 10 do 12 kg in vse sproti prodamo,” je povedala Pezdir-čeva. Prodajajo jih po zelo ugodni ceni - 50Q tolarjev kilogram, medtem ko so sicer v prodaji veliko dražji, od 1000 pa do 2000 tolarjev. Pobirajo jih s posebej prirejenimi noži, ki ločijo samo uporabno steblo in ne poškodujejo korenine. ■
“Nasad špargljev lahko ob pravilni negi izkoriščamo 15 let in več. Gojenje niti ni preveč zahtevno, škodljivcev skorajda ni, rjo je moč uspešno zdraviti, plevele pa je za sedaj treba zatirati še ročno. Lahko rečemo, daje špargelj primerna rastlina tudi za gojenje v naših krajih in da lahko prinese dodaten zaslužek kmetiji,” trdi strokovnjakinja.
Uporaben je tudi nadzemni del rastline, ki je v naših krajih celo bolj znan kot podzemni. Sparglju se po latinsko reče asparagus in to rastlino, pravzaprav njen nadzemni del, ki požene in se razbohoti, ko nehajo pobirati podzemno steblo, radi uporabljajo cvetličarski aranžerji. Marsikje pri nas asparagus celo imajo, ne da bi vedeli, da gre pravzaprav za špargelj in daje moč to lepo okrasno rastlino oziroma njeno podzemno steblo porabiti tudi za pripravo izvrstnih in cenjenih jedi.
A. B.
KADAR PO GRLU CVIČEK TEČE
Kadar po grlu cviček teče, kaj rado srcu se zareče:
O gričih, od sonca obsijanih, in o vinogradih in hramih.
O trenutkih nemira in o zarjah večera.
O valujočem žitnem polju in o nemirnem morju.
O utrinkih z gora in o prijateljih doma.
In z mero pravo nekaj čez državo.
JURE MURN
dobro zavedali, ne bomo javno oznanjali, da imamo od njega le 2 odst. družbenega proizvoda,” je dejal Razgoršek. Mojca Starc je predstavila VTC na metliškem vinorodnem podokolišu, na kateri je 26 ponudnikov, izdali pa so že drugo zloženko. Poudarila je, da VTC ni le ponujeno vino, ampak tudi urejena krajina, prijazni ljudje, naravna in kulturna dediščina, kulinarična ponudba. A je hkrati dodala, da v metliški občini ponudniki ob VTC pridelajo na leto 110 tisoč litrov tržnih presežkov, kar pomeni, da lahko pride vsak dan na pol litra vina 600 gostov. Predsednik Društva gastronomov Slovenije je ob tem oporekal, da njega na pol litra vina v Belo krajino ne bo, ker želi celotno ponudbo, torej simbiozo vina ob hrani in vina v hrani.
Tea Ozimič, ki je predstavila podpohorsko VTC, je poudarila, da morajo razvojno pobudo prevzeti ponudniki ob VTC. Zvezdan Primožič, ki je govoril o istrski VTC, pa je menil, da bodo morali ustanoviti interesno združenje ponudnikov, ki bo spremljalo njihovo delo, da ne bo prihajalo do slabe ponudbe, ponudba mora biti predvsem celovita. Iz Zveze društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije so predlagali, da bi, tako kot imamo planinski ali pomorski turizem, morali imeti tudi vino-gradniško-vinarski turizem.
Marjja Starc je spomnila na vse prej kot enostavne postopke pri pridobivanju dovoljenj za ponudbo ob VTC, čeprav se po drugi strani dobro zaveda, da morajo biti stvari urejene, saj ne gre, da bi ponujali nekaj na črno. Predvsem pa bi morali Slovence bolj seznanjati z njihovo domovino, saj se je na lanskem sejmu Alpe-Adria zgodilo, da so nekateri anketiranci Metliko umestili celo v Prekmurje. Razgoršek je obljubil poenostavitve, ob tem pa je poudaril, da morajo nujno razmejiti, kaj je kmečki turizem, kaj dopolnilna dejavnost in kaj klasične gostilne. M BEZEK-JAKŠE
STROKOVNA EKSKURZIJA LASTNIKOV GOZDOV
ŽUŽEMBERK - Iz Žužemberka se je 19. maja 38 lastnikov oz. bodočih lastnikov gozdov iz gozdnogospodarske enote KE ZGS Žužemberk pod strokovnim vodstvom vodje odseka za gojenje na Območni enoti zavoda za gozdove Novo mesto Staneta Žuniča in revirnih gozdarjev odpravilo na enodnevni izobraževalni izlet na Brezovo Reber in Rog, v gospodarsko enoto Straža. Namen obiska tamkajšnjih gozdov, ki so v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov republike Slovenije, je bil na primerih pokazati pomen nege gozda v vseh njegovih razvojnih fazah. Predstavili so jim način gospodarjenja v mlajših razvojnih fazah gozda, učinke redčenja na vzorčnih ploskvah, ki so bile osnovane leta 1971 v sodelovanju s takratnim Gozdarskim obratom Straža in oddelkom za gozdarstvo ljubljanske biotehniške fakultete, ter pragozd Pečke in njegov pomen za proučevanje razvoja gozda. Strokovno ekskurzijo je podprla občina Žužemberk.
J. B.
Nova pravila o uradnem
ocenjevanju vma
(Nadaljevanje iz št. 19)
Predpisan je tudi novi obrazec (ocenjevalni listič) za ocenjevanje vina. Ob napovedi vina med delom ocenjevalne komisije dobijo pokuševalci glede na kategorijo vina naslednje podatke: letnik, sorto ali zvrst, PTP oznako, ki za zdaj velja samo za cviček (v bližnji prihodnosti tudi za teran), stopnjo posebne kakovosti (pozna trgatev, izbor, jagodni izbor...), barique, mlado vino, arhivsko vino. Glede na izraženost značaja vina se pokuševalec odloči, ali mu prizna deklarirano kakovost ali ne. Najmanj 50 % pokuševalcev mora potrditi, da vino zasluži katero koli od navedenih oznak. Če se več kot 50 % članov komisije odloči, da vino ni primerno za promet, se ne sme javno tržiti, četudi bi teoretični izračun točk dal rezultat, ki pomeni zadostno število točk.
Pravilnik (Ur. list št. 32/13.4. 2000) ureja tudi strokovnost, starost in stanovsko pripadnost pokuševalcev. Čaka se še na podzakonski predpis, ki bo prinesel navodila o preizkušanju pooblaščenih pokuševalcev. Po obstoječem pravilniku morajo sestavljati komisijo vedno pridelovalci grozdja in vina, potrošniki in strokovnjaki s področja vinogradništva in vinarstva. Po 70 letu starosti mora pokuševalec vsako leto pozitivno opraviti ponovem preizkus organoleptičnih sposobnosti. Za sam potek ocenjevanja sta uvedeni dve novosti. Če se ocene posameznikov, potem ko sta izločeni najvišja in najnižja oce-
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
na, razlikujejo za več kot eno točko, se mora ocenjevanje ponoviti. Druga novost je stalna kontrola pokuševalcev, ki se bo začela dva meseca po uveljavitvi pravilnika ali v juniju 2000. Predsednik komisije zagotovi preverjanje z vzporednim ocenjevanjem. V ocenjevanje se vključi vzorec, ki je bil že ocenjen, ne da bi pokuševalci vedeli kdaj, in se primerjata prva in druga ocena. Prevelika odstopanja v oceni bi ob večkratnih testiranjih pokazala, da pokuševalec ne zmore več svojega poslanstva objektivno opravljati.
V komisiji sedijo tudi pridelovalci vina. Predsednik je dolžan spremljati vzorce, in če ugotovi, da pokuševalec ocenjuje lastno vino ali vino organizacije, v kateri dela, ali vino ožjega družinskega član, njegovo oceno izloči, ne da bi komisija to ugotovila. Zaradi tega mora biti pokuševalcev tisti dan vsaj 6, da kljub jih izločitvi ene ocene ostane še pet. Pred ocenjevanjem komisije oceni usmeritveni vzorec tiste kategorije, ki je prva na vrsti za ocenjevanje.
Ocenjevanje vinje fizično in psihično zahtevno opravilo, zato je pravilnik omejil število vzorcev na 40 dnevno. Menim, da bo nižja norma prispevala k natančnejšim rezultatom, saj utrujeni pokuševalec ne zazna majhnih razlik v kakovosti.
Pooblaščene organizacije so s pravilnikom zavezane, da izdajo odločbo o ocenitvi v naslednjih rokih: za mošt v dveh delovnih dneh; za neustekleni-čeno vino v roku 7 delovnih dni; za stekleničena vina v roku 8 delovnih dni; za vzorce, kijih je povzorčila inšpekcija v roku 4 delovnih dni od prejema zahtevka.
(Nadaljevanje sledi)
IČ
dr. JULIJ NEMANIČ
0 FINACIRANJU RAZVOJNIH PROGRAMOV NA KMETIJAH
VAVTA VAS - Kmetijska svetovalna služba iz Straže vabi vse, ki nameravate letos sodelovati na javnem razpisu za dodeljevanje nepovratnih sredstev in ugodnih posojil za financiranje razvojnih programov na kmetijah, v petek, 26. maja, ob 20.uri v osnovno šolo Vavta vas na predavanje o financiranju investicijskih programov v kmetijstvu v letu 2000. Svetovalka za ekonomiko mag. Tanja Strniša iz novomeškega oddelka Kmetijskega zavoda Ljubljana bo razložila vsebino javnega razpisa za dodeljevanje sredstev, kakšni so pogoji in kriteriji za dodeljevanje leteli, kateri programi imajo prednost pri izbiri, kaj mora vsebovati vloga itd. Rok za prijavo na razpis je kratek, investicijski programi morajo biti oddani do 30. junija.
GR1BELJSKE JAGODE - Filakovi iz Gribelj imajo na veliki njivi ob hiši že osmo teto nasad jagod in so edini v Beli krajini, ki toliko časa vztrajajo z vzgojo tega okusnega, a občutljivega sadeža. Jagode, ki so jih letos začeli obirati že 10. maja (le enkrat so začeli z obiranjem štiri dni prej), v glavnem prodajo doma ali pa jih predelajo v sok, liker in džem. Filakovi urejajo namreč turistično kmetijo, na kateri bi radi ponudili gostom prav vse s svoje kmetije. Dela z obiranjem 4.000 sadik je sicer veliko, ker pa ni težko, mami Nežki radi priskočijo na pomoč otroci Miha, Mihaela, Jure in Gašper. (Foto: M. B.-J.)
helena mrzlikarj gospodinjski kotiček
Sadni želeji iz jagodičja
Iz sadja z veliko kisline dobimo najboljše želeje ali sadne hladetine. To je želiran sadni sok s sladkorjem. Sadni sok se zgosti le, če vsebuje dovolj želirne snovi pektina. Največ pektina se nahaja v lupinah, jedrih in opnah plodišča nezrelega sadja, ki pa z zorenjem upa‘da in narašča količina sladkorja. Ker se želirna snov z daljšim kuhanjem razgradi, moramo želeje, prav tako pa tudi marmelade in džeme, kuhati le na hitro in v manjših količinah. Med vrste sadja, ki vsebujejo malo pektina, sodijo češnje, breskve, jagode in hruške, dosti več pa ga vsebujejo borovnice, zrele bezgove jagode, rdeči ribez, maline, robidnice in brusnice.
Pri sadju, ki nima dovolj lastne kisline in pektina, dodajamo limonin sok. Na 1,5 kg sadja dodamo 2 žlici limoninega soka ali industrijsko izdelan pektin v prahu. V trgovinah dobimo poseben želirni sladkor, kije mešanica kristalnega sladkorja, jabolčnega pektina in citronske kisline. Ce upoštevamo vsa navedena navodila proizvajalca, bomo dobili žele, džem ali marmelado dovolj gosto. Obstojnost shranku pa bomo zagotovili z vsaj 60 % sladkorja. Za žele moramo sadje najprej na hitro skuhati pri visoki vročni, da odda sok. Rahlo ohlajeno sadno kašo
precedimo skozi krpo in pustimo, da se sok počasi odceja v skledo. Vsebine nikoli ne stiskamo ali ožemamo, ker postane sok moten. Nato dodamo sladkor, po potrebi limonin sok in mešanico zavremo. Med kuhanjem nastalo peno poberemo z lopatico, da bo ostal sok čist. Sok naj vre, dokler ne doseže stopnje želiranja. Pri tej temperaturi mešanica v debelih kapljah pada z lesene kuhalnice, ki smo jo namočili vanjo. Gostoto lahko ugotovimo tudi tako, da malo želeja kanemo na mrzel krožnik. Stopnja je pravilna, če se kapljica hitro zgosti. Zelo okusni so želeji iz mešanih sadnih sokov. V poletnem času mešamo enake dele rdečega ribeza, vrtnih jagod in malin, v jesenskem času pa mešamo jabolka, robidnice m črne bezgove jagode..
Za pripravo ŽELEJA IZ JAGODIČJA potrebujemo 2 kg mešanih jagod, 1,25 kg sladkorja in po potrebi limonin sok. Mešanico pustimo nekaj ur, da se sladkor raztopi. Nato maso kuhamo največ 10 minut. Vrel sok precedimo v segrete kozarce in zapremo s kovinskimi pokrovčki. Ostanek sadja zalijemo z vodo, zavremo in uporabimo kot napitek. Sadni žele dodajamo raznim sladicam za okras in prijetnejši okus.
Zatlerjeve krajine
Razstava slik Marka Zatlerja v Galeriji Krka
NOVO MESTO - V Galeriji Krka so v torek, 16. maja, zvečer odprli postumno razstavo del akademskega slikarja Marka Zatlerja iz Ljubljane, kije lani poleti, dobro leto po uspešno opravljeni diplomi pri prof. Mladenu Jernejcu m nekaj mesecev po končanem prvem letniku slikarske specialke na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost preminil v prometni nesreči. Mladi likovni ustvarjalec je v Novem mestu že razstavljal, saj je bil eden od šestih likovnikov na jubilejnem 20. Krkinem srečanju slikarjev, ki je potekalo julija lani, skupinska razstava del s srečanja pa je bila na ogled v Galeriji Krka meseca oktobra.
Tokrat je na razstavi izbor iz njegovega žal prezgodaj zaključenega slikarskega opusa, obsega pa tako slike z nadrealistično izslikanim svetom, poseljen z ženskimi in moškimi simboli, kot slike, v katerih je avtor na svojstven način zajel lepote slovenske krajine od morskih motivov do motivov iz okolice Ljubljane, iz Bohinja in Dolenjske. “Pri obeh sočasnih slikarjevih smereh ustvarjanja gre za dvojnost vsebine in li-
kovnega jezika, barvno intenziteto slike pa določa čustve-
na vzburjenost, ki ne potrebuje dodatnih metafor,” je na otvoritvi med drugim dejala umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Tatjana Pregl Kobe, ko je predstavila Zatlerjevo delo. Otvoritev je glasbeno obogatil z izvedbo avtorske glasbe Drago Ivanuša.
MiM
REVIJA DESETIH NAJBOLJŠIH ZBOROV
NOVO MESTO - Jutri, 26. maja, bo ob 19.30 v avli Kulturnega centra Janeza Trdine medob-močna revija odraslih pevskih zborov Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Nastopilo bo deset pevskih zborov, ki so bili izbrani kot najboljši na območnih revijah. Predstavili se bodo mešani pevski zbori Krka, Revoz in Viva, ženski pevski zbori Svoboda Mirna, Gospodična in Lan, okteti Jurij Dalmatin, Lipa in Trebanjski oktet ter vokalna skupina Prima.
Dvestoletnica pouka v Dobrniču
Za jubilej obnovili in preuredili šolsko stavbo podružnične šole v Dobrniču - Med gosti slavnostne prireditve predsednik Milan Kučan in minister dr. Pavel Zgaga
DOBRNIČ - Minulo soboto, 20. maja, je bilo kljub hladnemu in deževnemu vremenu v Dobrniču slavnostno in prijazno. S kulturno prireditvijo ter razstavo starih šolskih dokumentov in likovnih izdelkov, ki soju pripravili učitelji in učenci šole, so domačini in njihovi gostje - med iyimi so bili predsednik države Milan Kučan, minister za šolstvo in šport dr. Pavel Zgaga in trebanjski župan Ciril Pungartnik -počastili obnovitev šolskega poslopja in častitljivo dvestoletnico pouka v Dobrniču, obletnico torej, s katero se lahko pohvali le malo slovenskih krajev velikosti Dobrniča.
Obletnico so krajani praznovali s posebnim veseljem, saj so jo dočakali s prenovljeno šolsko stavbo. Kot sta v svojih nagovorih povedala ravnatelj trebanjske osnovne šole Štefan Kamin in predsednik krajevne skupnosti Silvester Prpar, so lani stavbo temeljito prenovili, da so ob preurejenih dosedanjih učilnicah pridobili še dve novi, večnamenski prostor in učiteljsko zbornico. Da pa bo šola še prijaznejše in vabljivejša za otroke, pričakujejo v naslednjih letih gradnjo prizidka, v katerem bi bili telovadnica, dodatni učilnici in vrtec. Po dolgotrajnem upadanju števila rojstev in z njim šolarjev je v zadnjih letih opazen porast, kar zagotavlja šoli še dolg
obstoj in še kakšno častitljivo obletnico, ki bo tako kot sedanja pričala o zavesti krajanov o pomenu izobrazbe za razvoj, kot je v svojem nagovoru poudaril minister dr. Pavel Zgaga. Da dvestoletnica neprekinjenega pouka v Dobrniču zasluži največje spoštovanje, je med drugim dejal v svojem govoru tudi predsednik Milan Kučan, saj obletnica priča, da se tukajšnji ljudje že od nekdaj trudijo dati svojim otrokom znanje in jim tako zagotoviti trden temelj za boljše življenje. Dobro šolstvo pa slej ko prej ostaja temelj dobre nacionalne in državne politike, še toliko bolj, ker je danes znanje največja in zelo iskana dobrina v vsem svetu.
m
Vjg
Drugi večer literarnega maratona so nastopile pesnice.
THje večeri z literaturo
Tridnevni literarni maraton v knjigarni Goga v Novem mestu
NOVO MESTO - Atrij knjigarne Goga je bil tri večere od četrtka do sobote minulega tedna posvečen živi literarni ustvarjalnosti. Goga je v sodelovanju z Literarnim klubom Dragotina Ketteja in z območno izpostavo Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti priredila literarni maraton, na katerem so se predstavili dolenjski besedni ustvarjalci in gostje od drugod.
Prvi večerje Klavdija Kotar ob glasbeni spremljavi Boštjana Vir-ca povezala predstavitve mlajših literatov. Nastopilo je osem predstavnikov iz osnovnih šol Žužemberk, Šentjernej in Brusnice ter iz novomeškega Šolskega centra in Gimnazije. Drugi večerje pripadel pesmicam: Maja Vidmar in Barbara Korun iz Ljubljane, Jadranka M. Zupančič, Marjanca Kočevar in Katja Plut iz Novega mesta ter Romana Novak iz Kočevja so prebrale nekaj svojih verzov, med njimi in obiskovalci pa je
stekel tudi pogovor, ki ga je usmerjala Klavdija Kotar, za glasbeno spremljavo pa je poskrbel Marsell Marinšek. Sobotni večer je bil v znamenju proze: pisatelji Sanja Pregelj in Matjaž Pikalo iz Ljubljane ter Damijan Šinigoj in Milan Markelj iz Novega mesta so brali odlomke iz svojih del, voditeljica večera Brigita Judež pa je ob sodelovanju poslušalcev iz sodelujočih zvlekla marsikaj zanimivega o njihovem delu, pogledih na literaturo in besedno ustvarjanje. Z glasbo je dogajanje obogatil Dušan Pavlenič s kitaro.
MiM
Krst s kiparsko razstavo
V Galeriji Božidarja Jakca so z razstavo kiparskih del Mojce Smerdu odprli nove razstavne prostore
KOSTANJEVICA - Obnovljeni prostori lapidarija kosta-njeviškega samostana stopajo v ponudbo Galerije Božidarja Jakca kot novo razstavišče. Razstavni krst so doživeli v petek, 19. maja, ko so v njih odprli pregledno razstavo del akademske kiparke Mojce Smerdu iz Ljubljane. Razstava je nastala v sodelovanju Galerije Božidarja Jakca in Obalnih galerij iz Pirana, kamor se bo razstava preselila v začetku prihodnjega leta. Na otvoritvi je o avtorici in razstavi govoril Andrej Medved, za popestritev pa je poskrbel s svojim nastopom še igralec Boris Cavazza.
Kiparka, ki ima za seboj že 40 samostojnih razstav (na območju širše Dolenjske je doslej samostojno razstavljala le v Ribnici) in sodelovanje na številnih skupinskih razstavah doma in na tujem, je za kostanjeviško razstavo pripravila avtorski izbor iz vsega svojega dosedanjega dela. Vanj je vključila tudi
obsežnejšo instalacijo Čas v prostoru, ki jo je postavila na dvorišču galerije, preostale skulpture in instalacije pa so razporejene v obokanih prostorih lapidarija. Razmeroma majhni prostori ponujajo lepo priložnost, da posamezni sklopi kiparskih stvaritev samostojno zaživijo.
Ob razstavi je izšel tudi katalog z zapisi likovnih kritikov Andreja Medveda in Giorgia Segata iz Padove.
MiM
TREBANJCI ZLATI
ZAGORJE - V petek in soboto, 19. in 20. maja, je v Zagorju ob Savi potekala 17. revija otroških in mladinskih zborov. V revijalnem delu so nastopili 4 otroški pevski zbori in 9 mladinskih, v tekmovalnem delu pa 9 otroških, 14 mladinskih, 5 dekliških in 4 mešani mladinski zbori. Dolenjsko sta v revialnem delu zastopala otroški pevski zbor Glasbene šole Trebnje (zborovodkinja Barbara Lotrič) in mladinski pevski zbor OŠ Žužemberk (zborovodja Aleš Makovec). V tekmovalnem delu je nastopil mladinski pevski zbor OŠ Trebnje (zborovodkinja Tatjana Mihelčič-Gregorčič) in v kategoriji mladinskih zborov prejel zlato priznanje in posebno priznanje za najbolj prepričljivo izvedbo sodobne zborovske pesmi.
11. OTROŠKI EKSTEMPORE
KOSTANJEVICA - V Lamutovem likovnem salonu so v torek, 23. maja, zvečer odprli razstavo 11. otroškega ekstempora na temo Krakovski gozd. O razstavi je spregovoril likovni pedagog prof. Brane Šuster, v spremnem programu pa so nastopili učenci osnovne šole Jožeta Gorjupa.
DEŽELICA CVICKA
NOVO MESTO - Danes bo ob osmih zvečer v Kosovem gostišču predstavitev pesniške zbirke Deželica cvička Jureta Murna. V kulturnem programu, ki ga bo pove-
zoval Rudi Skof, bodo sodelovali Kamniški koledniki in igralec Janez Skube.
V odmaknjenem suhokranj-skem Dobrniču je šolski pouk stekel že daljnega leta 1800. Šola je bila ustanovljena kot enoraz-rednica in je bila taka vse do leta 1892, ko je bila razširjena v dvo-razrednico, Tega leta je bila postavljena tudi nova šolska stavba, v katero so se učenci preselili'iz stare, postavljene po požaru prvega šolskega poslopja. Leta 1919 je postala šola trirazrednica in taka dočakala drugo svetovno vojno, v kateri so partizani šolsko poslopje iz strateških razlogov požgali. Po vojni so ga kar nekaj let počasi obnavljali. S šolsko reformo leta 1957 je Dobrnič dobil osemletko, leta 1962 pa je bila osnovna šola ukinjena in je postala podružnična šola trebanjske osnovne šole.
Zgodovina dobrniške šole in njen sedanji utrip sta skupaj z orisom geografske in zgodovinske podobe Dobrniča z okolico zabeležena v lepo oblikovani in vsebinsko zanimivi publikaciji Šola v objemu preteklosti in sedanjosti, ki so jo izdali ob tej priložnosti. Uredila in jezikovno pregledala jo je Jožica Žabkar, gradivo zanjo so poleg urednice zbrale še Marija Kovač in Ana Kastigar, oblikoval in likovno pa jo je opremil Lucijan Reščič.
M. MARKELJ
ŠE EN KULT GRE DALJE - Deževno vreme je konec minulega tedna nekoliko prekrižalo račune organizatorjem 2. brežiških kulturnih dnevov Še en Kult, ki so bili prisiljeni odpovedati sobotno slikarsko razstavo na mostu čez Savo in Krko ter ulično gledališko predstavo Kuga skupine Ana Mon-ro. Ogleda vredni gledališki dogodek bo tako na sporedu v nedeljo, 4. junija, razstava del domačih likovnikov pa je na ogled v prostorih stare glo)' bene šole. Sicer pa Še en Kult vztrajno polni dneve s kulturnimi prireditvami na prostem in v Mladinskem centru. Na sliki: vodja festivala Še en Kult Darko Šebrek (na sliki levo) v klubskem razstavišču, kjer so postavil) fotografsko razstavo aktov priznanega slovenskega fotografa Boga Čerina. (Foto: MiM)
Pncnm	mlo/Tifi	„„1	PRO MUSIČA S SESTRAMA YEBUAH - V Kulturnem centru Janez)
1 CSCm	nimam	2n	Trdine je žal maloštevilno občinstvo minuli četrtek navdušil komorot
____________________________________	godalni orkester Pro Musiča z novomeškima solistkama mezzosopranistko Ireno Yebuah in Leticio Yebuah na tolkalih. V zahtevnem programu/ godalni orkester pod taktirko dirigenta Aleksandra Spasiča zaigral delu Tartinija, Vivaldija, Dolarja, Tomca in Ipavca, dvojčici pa sta se predstavi)1 s Kernovo OTman river in Schubertovo Ave Marijo, ki ju je posebej zanju in godalni orkester priredil slovenski skladatelj Darjan Božič. Študentke podiplomskega študija opere in samospeva na Mozarteumu v Salzburg1) Irena in njena sestra Leticia, ki poučuje tolkala na novomeški glasbeni šol) sta na takšen način prvič nastopili skupaj, pobudnik sodelovanja pa je b" dirigent Aleksandar Spasič. (Foto: M. Kotnik)
Medobmočna revija mladinskih pevskih zborov
NOVO. MESTO - V avli Kulturnega centra Janeza Trdine je v sredo, 17. maja, popoldan kraljevala zborovska pesem iz mladih grl. Na medobmočni reviji mladinskih pevskih zborov Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki gaje pripravila novomeška območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, je nastopilo sedem najboljših zborov, izbranih za zaključni nastop na poprejšnjih območnih revijah. Predstavili so se: mladinska pevska zbora novomeških osnovnih šol Bršljin pod vodstvom Romane Križman in Grm pod vodstvom Sonje Čibej ter mladinski pevski zbori osnovnih šol Vinica z dirigentko Ani Jankovič Šober, Trebnje (Tatjana Mihelčič Gregorčič), Stari trg ob Kolpi (Anton Grahek), Dobova (Pavla Bunetič) in osnovne Šole Adama Bohoriča (Stanka Macur) iz Brestanice. O kakovosti nastopajočih zborov priča tudi to, da so kar trije med njimi - trebanjski, dobovški in brestaniški - nastopili tudi na 17. državni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov, ki je bila v soboto, 20. maja, v Zagorju ob Savi.
Druži ljubezen do plesa
Šestnajst plesnih skupin se je predstavilo na srečanju plesnih skupin Dolenjske, Bele krajine in Posavja
KRŠKO - Ljubezen do plesne umetnosti združuje mlade, ki sov soboto, 20. maja, v krškem kulturnem domu nastopili na srečanju plesnih skupin Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Prireditev, ki jo je prijetno povezovala Darja Sotošek, je organizirala krška območna izpostava Sklada.
Predstavilo se je kar šestnajst plesnih skupin, vsaka s svojstvenim sporočilom, in sicer: cicibanova, otroška in mladinska plesna skupina Harlekin iz Kostanjevice, Male in Velike frnikole ter Spominčice iz Brestanice, društvo prijateljev mladine Avantura z Rake, osnovnošolke in plesalke Krokarja iz Metlike, plesna skupina in društvo Terpsihora iz Novega me-
V PLESU UŽIVAJO - Ni dvom<>< mladi uživajo v plesu. V Krškem s° se prvič predstavile plesalke z Ruke' (Foto: L. M.)
Fotografija odpira duri
Prva samostojna fotografska razstava Jožice Mikek Veber - Barvne fotografije arhitekturnih detajlov
KRŠKO - V Galeriji Krško so v petek, 19. maja, zvečer odprli prvo samostojno fotografsko razstavo domače likovne ustvarjalke Jožice Mikek Veber, ki seje dotlej uveljavljala predvsem kot ljubiteljska slikarka, zadnja leta pa vse pogosteje sega tudi po fotografski kameri. Razstavo sta pripravila krška območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejav-
Jožica Mikek Veber na otvoritvi svoje prve razstave.
nosti in Društvo ljubiteljev fotografije Krško. Nekaj misli o avtorici in o razstavljenih fotografijah je povedala Bernardka Zorko, otvoritev pa so z glasbo pospremili še Adolf Moškon s harmoniko
ter pevca Tatjana in Bojan Kaplan.
Jožica Mikek Veber se v Galeriji Krško predstavlja z barvnimi fotografijami večjega formata, ki so motivno osredotočene na detajle iz mestne in kmečke arhitekture ter iz narave. V objektiv kamere je z občutkom, ki ga je oplemenitil študij arhitekture, ujela detajle, ki, četudi del večje celote, učinkujejo samostojno kot zaključena estetska kompozicija. S premišljenim izbiranjem naslovov k posameznim fotografijam je vizualnemu sporočilu dodala nove vsebinske pomene. Priprta vrata stare mestne hiše, kljuka na lesenih vratih, zbrazdanih od let, svetlobno okno z okrasjem iz kovanega železa, lesene vezi, stebri in drugi podobni arhitekturni detajli niso samo to, ampak so hkrati tudi pripoved o slovesu od mladosti, o starosti, ki je žalost, o dobrih starih časih, o nostalgiji po časih, ko je bilo lepše, pa tudi klic k pogledu kvišku in opozorilo, da je opazovalec tudi opazovan, kot je mogoče povzeti po naslovih razstavljenih fotografij. Celotna razstava, ki ji je avtorica dala naslov Odprimo duri, jc nekakšno vabilo k poglobljenemu gledanju.
M. MARKELJ
sta in plesne skupine Glasben6 šole Marjana Kozine, tudi skup1' ni Roza pirueta in Venera iz Šen*' jerneja. Mladi plesalci so se izka' zali tako z modernejšimi kore*>' grafijami na našo in tujo glasb0 kot s klasičnim baletom, kar )e zaščitni znak zlasti novomešk6 glasbene šole.
Državna plesna selektoric?
_ r ..   1/1
Daliborka Podboj iz Ljubljane,
k*
je strokovno spremljala nastope *n vsaki skupini ob koncu povedal3 svojo kritiko, je bila s kvaliteto plesa zadovoljna, ni pa še znanj*’ ali je katero od plesnih skup1” izbrala za državno plesno tekrn?' vanje, ki bo jeseni v Novi Goric*'
L. MUR^
VEČER Z MENARTOM
MALA LOKA - Knjižnica Pav|a Golie, društvo Arti in založba Mj3' dinska knjiga vabijo danes, 25. maj ’ ob sedmih zvečer na grad Maj Loka, kjer bo pesniški večer s pesn’’ kom, prevajalcem in urednikom ak' ademikom Janezom Menartom.
HAIKUJI IN HAIGE
BREŽICE - Na terasi Posavskega muzeja je bil v torek, T) maja, zvečer literarni večer MaP ska pesem, na katerem so dijak brežiške gimnazije predstav' haikuje in haige, ki sojih ustvari udeleženci letošnje muzejsk haiku delavnice. Recitacije s popestrili nastopi glasbenikov-
Starki ukradel torbico s pokojnino
22-letnemu A. Ružniču tri leta in tri mesece zapora za rop 72-Ietne ženice v Črnomlju, vnovčevanje ukradenih čekov ter nakup sto tablet ecstasyja - Zasegli so jih še 73
NOVO MESTO - Brezposelni 22-letni Alen Ružnif iz Črnomlja je bil zaradi nasilnih dejanj že večkrat obravnavan kot mladoletnik, tokrat pa ga prvič čaka zaporna kazen. Senat Okrožnega sodišča v Novem mestu s predsednico Milojko Gutman ga je pretekli teden spoznal za krivega kaznivih dejanj ropa, ukvarjanja z vnovčevanjem čekov, ki jih je v posest dobil na neupravičen način, ter posedovanja in ponujanja tablet mamila ecstasy, za kar mu je senat s predsednico Milojko Gutman prisodil enotno kazen tri leta in tri mesece zapora. Sodba še ni pravnomočna.
ezurni poročajo
^ZAGNANI DELAVEC - Med •'n 21. majem je neznanec iz Počitniške hišice v okolici Sevnice nesel motorno žago, vrtalni stroj, r s.®!ec ?-a prah, senzorsko svetilko, v_ Jsk° postajo in nekaj orodja v ednosti 170 tisoč tolarjev.
O Kamni v HIŠO - 14. maja opoldne je neznanec na Stražnjem in Vrgcl vcč kamnov v hišo A. G. razbil štiri stekla na vetrolovu. LJUBLJANČAN OB DENAR-L() . v avto znamke Renault ■tngoo, last V. B. iz Ljubljane, je
sel v!omil neznanec in odne-denarnico z devizami in tolarji. N PL) JAKNO IN CIGARETE -znanca sta 16. maja zvečer po-,/°n! ajPri J - C. na Muhaberju, toda nik jima je zaprl vrata in jih za-o- -Ko je skozi garažna vrata sta i sosedom poklicat policijo, d vlomila v hišo in iz sobe odnesla ko usnjeno jakno in dva zavojčka cigaret.
SVINJAH PO ŠOLI - 19. maja v,:P ™e so se neznanci neopazno v .'0tap'li v prostore OŠ Brežice in t ,y . učilnicah kadili, namazali niiv,6 10 v kabinetu je eden od JJ? °Prayil veliko potrebo, pisar-° mizico pa so polili s črnilom. Na,o so odšli.
Ružniča je obtožnica bremenila, da je 2.4. lani okrog pol enih popoldne v Črnomlju napadel 72-letno Ano Flak, jo udaril po glavi, tako da je padla na tla, in ji skušal iz rok iztrgati torbico s 25 tisoč tolarji pokojnine, ki jih je tisto dopoldne dvignila v banki. Kot je na glavni obravnavi še vedno vidno pretresena povedala sama oškodovanka Flakova, jo je ropar udaril ne le po rokah, temveč najprej po glavi - to je obtoženec zanikal - tako daje torbico spustila. Čisto slučajno je bežečega fanta s plenom zagledal Pavel Zajc in ga ujel. Starka je torbico z denarjem dobila nazaj. “Kasneje sem odšla k zdravniku, saj sem dobila lahke telesne poškodbe, še danes pa me je zelo strah in jemljem zdravila za živce,” je povedala Flakova. Ruž-nič je dejal, da je denar potreboval, ker je bil nekomu dolžan.
Obtoženec se je ukvarjal tudi z vnovčevanjem tujih čekov. Čeprav je v zagovoru dejal, da je na ta način svojim kolegom le delal usluge, tem razlogom sodišče ni verjelo. 11. februarja lani je tako v črnomaljski enoti Dolenjske banke vnovčil tri čeke Albine Selak in jo oškodoval za 45 tisoč tolarjev. “Nisem vedel, da so bili čeki ukradeni. Matjažu Malnariču, ki ni imel osebne, sem le naredil uslugo,” je dejal Ružnič. Hčerka Sela-kove, ki je čeke vzela mami, jih je izročila Tomažu Vuku, ta pa na-
prej Levu Simiču. “Nihče naj ne bi bil oškodovan, spremenili bi le neke številke,” sta dejala hči in Vuk. Tudi Vida Župan je bila neprijetno presenečena, ko je ugotovila, da ji je zmanjkalo pet čekov. Ukradel jih je sin, čeke pa je izročil obtožencu. Ta jih je 26. februarja lani brez težav vnovčil v novomeški enoti Dolenjske banke, zataknilo seje le pri petem čeku, ki ga je skušal 2. marca vnovčiti v črnomaljski banki. Županova je namreč medtem na banki že preklicala svoj čekovni banket. Vsak ček je bil izdan z najvišjo možno vsoto. Obe oškodovanki želita, da jima obtoženec povrne premoženjskopravni zahtevek (45 in 75 tisoč tolarjev), dolžan pa je povrniti tudi stroške kazenskega postopka.
Obtoženi Ružnič pa se je ukvarjal tudi z mamili - na obravnavi je zatrdil, dS jih ne uživa več. 17. aprila lani je v Ljubljani od neznanega prodajalca kupil sto tablet ecstasyja, od katerih naj bi jih 27 poklonil drugim, 73 pa so jih zasegli pri njem doma. Imel naj bi jih za nadaljnjo prodajo. Obtoženec je zanikal, da jih je kupil od Matjaža Malnariča - Mandyja (čeprav je tako dejal v preiskavi), “kupil pa sem jih za lastno uporabo. Nekaj sem jih zastonj razdal v disku, ostale bi imel še za druge žure,” je dejal. Sodišče mu ni verjelo, saj so tabletke drage in se da z njimi s prodajo dobro zaslužiti.
L. MURN
PIJAN NI UBOGAL POLICISTOV
NOVO MESTO - 44-letne-mu vozniku J. K. iz Straže je med poostreno kontrolo prometa 18. maja v Žabji vasi alkotest pokazal kar 3,78 g/kg alkohola v organizmu, toda prepovedi nadaljnje vožnje policistov ni upošteval. Kmalu so ga ponovno ustavili in pridržali, zagovarjal pa se bo še pred sodnikom za prekrške.
KOMAJ POBEGNIL PRED STRELCEM
KRŠKO - Ko seje 21. maja okrog 21. ure 29-letni I). B. iz okolice Senovega iz picerije Fontana vračal do svojega avta znamke GVW Golf, je blizu zagledal 27-letnega F. A. iz okolice Krškega, kije imel v rokah pištolo, ter 23-letnega M. O. iz okolice Senovega. Stekel je do avta, da bi pobegnil, vendar mu vozila ni uspelo spraviti v pogon. Osumljeni F. A. je odprl odklenjena vrata prtljažnika avta in D. B. ustrelil v zatilje glave. D. B. je nato le uspelo pobegniti. Zatekel se je na krško policijsko postajo, kjer so mu nudili prvo pomoč, nato pa je ostal na zdravljenju v brežiški bolnišnici. Osumljenca poskusa umora, ki sta pobegnila, policisti še iščejo.
ISGOVINA z BELIM BLAGOM. NAPELJEVANJE K UMORU
Nudile spolne usluge, ker niso imele za kruh
Zakonca Šišič naj bi plesalke v svojih nočnih klubih spravljala v suženjsko razmerje - Za spolni odnos dvesto mark - Hrvatica _ pobegnila - Ane Šišič vedeževalki Ankici Mavretič naročila umor svojega moža? - Cena “izginotja” deset tisoč mark
' Potekli teden se je na Okrožnem sodišču v Krškem po in	rlU(*aticv‘da	glavna	obravnava zoper kranjska zakonca Ane
uk aS!ma ‘^a’ Ki naj bi se v svojih nočnih lokalih - tudi v Krškem -tud,arja*a -S tr8°v'no 2 belim blagom, Ane Šišič pa obtožnica bremeni ka ! nj*Peht'vanja k umoru svojega moža, s čimer je povezana Belokranjka • 1 a Mavretič. Slednja naj bi namreč na željo Sišičeve preko svoje-* K temu napeljevala štiri neznance.
Dra	-*e te ttofebitne namere
^“Vcčasno preprečila policija z ar®„ ,CIJ0 obeh zakoncev 28. janu-
nj Jos. Krški kriminalisti so vali t^t r ar nehaj časa prisluško-čev i,e . nsKim pogovorom Šiši-r ' ’ saJ s(a jim bila sumljiva za-Dri n*0**« oz- posredovanja iih . btuciji v njunih lokalih, ki ni i m^ta v Krškem, Kranju, Seža-n,‘n Kranjski Gori.
Šir ,a ®'avn‘ obravnavi je Ane Ši-čila ZVeZ* z obtožbo, da je naro-se « Umt?r svojega moža, dejala, da nik y?°v,ozeno Ankico Mavretič nii'n ' n'sta Pogovarjali o umoru ko cga m°ža. “Za to vedeževal-škPmi if povedala soseda v Krmi i ,'skala sem jo trikrat, ker ško *a’ da m' bo z nadčlove-|a energijo in molitvijo pomaga-1 težavah v mojem zakonu, da
pe<t(- LUČKE - Krajani Mirne tede*0 Zgroženi, ko so prejšnji opjfna domačem pokopališču vn. • da so pri kar nekaj grobo-
vih
uni(-fn<inc* močno poškodovali ali ‘šPul * ''■ ve^nostne lučke. Te so kat ^ne ‘z sP0,nenika ali razbite. tede n nepridiprav se je prejšnji jU!inn ,otH tovrstnih podvigov, ni Pok°’ ePrav je starejša ženica na Zap^Ušču pri tem početju menda van/'!? dva osnovnošolca. Pred \>Qr nlizmom torej dandanes niso 1 n‘H grobovi. (Foto: L. M.)
bo spremenila mojega moža, da ne bo več živčen. Le pri tretjem obisku mi je dejala, da če ona ne bo mogla pomagati, pozna ljudi s še večjo energijo, ki bodo poskrbeli, da se mož ne bo več vrnil. Th usluga pa bo draga, vendar je nisem dobro razumela,” je med drugim na glavni obravnavi povedala Ane.
Zanimivo je, daje bilo pričanje Mavretičeve bistveno drugačno od Šišičeve, sporazumeli sta se le glede števila obiskov - treh. Ane naj bi na zadnjem od Mavretičeve zahtevala, naj najde nekoga, da bo Šišič izginil v Bosno ali da ga bodo pretepli, in zraven zagrozila tako, daje rekla: “Imate lepega vnuka. Škoda bi bilo, da bi se mu kaj zgodilo.” Mavretičeva je Ane predlagala, naj se loči, toda s takšno potezo se menda ni strinjal Anin mož, saj bi zahteval polovico hiše v Krškem. Tb pa ni bilo po Anini volji. Čeprav se zagovora obeh obtoženih tako razlikujeta, pa je po tožilčevem mnenju glede na izsledke njunih telefonskih pogovorov jasno, da sta se čisto prisebno dogovarjali o umoru Sišiča. Mavretičeva naj bi to Anino željo uresničila preko svojega zeta Boža Pečaverja in štirih neznancev, ki hi umor izvršili. Ko je Ane ponudila, da ga pretepejo za štiri tisoč nemških mark ali pa za deset tisoč mark naredijo tako, da ga ne bo nikoli več videla, je Ane odgovorila: “Ovo drugo, dogovoreno sigurno.” Tem ljudem naj bi bilo zadosti že, da bi bil Šišič nekaj minut nekje zunaj, in nihče ne bi vedel, kaj se je zgodilo. Kot Mavretičeva je tudi njen zet Pečaver zanikal očitke in dejal, da mu ni tašča nikoli naročila karkoli narediti v zvezi s Šišičem.
Ane Šišič se je zagovarjala tudi glede obtožbe, da je skupaj z možem spravila več žensk v suženjstvu podobno razmerje. V začetku
lanskega novembra naj bi Hašim za 1500 mark kupil Hrvatico Marto Damjanovič, nato pa naj bi oba od nje zahtevala, da v lokalu Stari Mayr v Kranju in v lokalu Inn v Krškem z gosti popiva, jih zabava ter nudi spolne usluge njegovim dobrim prijateljem (kar je odklonila). Z odvzemom ključa lokala in potnega lista sta ji prepovedala izhod, Ane pa jo je zaklenila v lokal Mayr. Damjanovičeva je decembra lani pobegnila skozi okno lokala. Šišičeva naj bi ji le zaradi tatvine - Damjanovičeva naj bi šefinji ukradla zlato verižico - prepovedala izhod, “sicer pa nisem nobeni punci nikoli vzela potnega lista, jo zaklenila ali jo silila v prostitucijo,” je dejala Ane. Tudi Hašim Šišič je zanikal te očitke in tudi to, da bi kupil Marto za 1500 mark; o telefonskih pogovorih o kupovanju deklet za 600 do 3000 mark pa je dejal le, “daje
• Glavna obravnava zoper vse tri obtožence - Šišičeva sta v priporu, Mavretičeva pa ne - se na krškem sodišču nadaljuje te dni.
bila to zafrkancija” in da je dekletom vedno samo pomagal.
Ena najzanimivejših prič je bila nedvomno Marta Damjanovič, ki je povedala, da je v Slovenijo prišla, ker ji je Zdravko Kapetanovič obljubil, da bo dobila delo natakarice ali kuharice, toda ta jo je prodal Hašimu. Thko v krškem kot v kranjskem lokalu so dekleta gostom nudila spolne usluge (sama je delala v obeh), in kot je povedala v preiskavi, je bil to njihov edini vir zaslužka, saj so od plačane usluge dobile dvajset odstotkov. Način plačila je bil tak, da je gost, ki je z dekletom želel imeti spolni odnos, moral plačati šampanjec, dekle pa je morala enega od Siši-čevih prositi za dovoljenje. Hotelsko sobo - v Kranju so hodili v hotel Creina, v Krškem pa v hotel Sremič - in taksi je plačal gost. Ob zapustitvi lokala je natakar vsaki izplačal njen delež. Cena za spolni odnos je bila okrog dvesto mark.
Sicer pa dekleta niso dobivale drugega plačila in včasih niso imele denarja za hrano, zato so spol-
Zlato raztresala po mestu
Neznanca oropala zlatarno Aura • Odnesla okrog 5 kg zlata - Pri pobegu posprejala varnostnika G-7
NOVO MESTO - Ropov zlatarn v dolenjski prestolnici ni konca. Aprila je neznanec dvakrat vlomil v zlatarno Karat na Glavnem trgu - prvič neuspešno, drugič pa je odnesel zlata in ur v vrednosti 20 milijonov tolarjev! - v četrtek, 18. maja, pa sta dva neznanca vlomila v zlatarno Aura na Linhartovi ulici in ukradla kar okrog pet kilogramov zlatnine v vrednosti okrog 20 milijonov tolarjev.
Okrog 2.10 je varnostnik podjetja G-7, ki skrbi za varovanje omenjene zlatarne, obvestil novomeške policiste, da sta dva neznanca vlomila v
OKRADENA ZLATARNA -Vhod v okradeno zlatarno Aura, ki se nahaja na malo holj skriti Linhartovi ulici. Pred njo je na dan vloma stal varnostnik G-7. (Foto: L. M.)
Auro. Bil je namreč v bližini zlatarne. Opazil ju je s plenom in skušal prijeti, toda roparja sta ga posprejala in zbežala proti Glavnemu trgu. Policisti so takoj zavarovali kraj dejanja in skupaj z varnostniki podjetja G-7 pregledali okolico. Storilca so iskali tudi s pomočjo službenega psa, vendar ju niso uspeli izslediti. Iz dveh steklenih vitrin sta odnesla več pladenjev z različnimi zlatimi izdelki. Kot sta povedala Mira in Cveto Fink, lastnika zlatarne Aure, ki jo imata v Novem mestu deset let, je šlo za 17 pladnjev zlata, od katerih je šest čisto praznih, “in to ne drobnega zlata, kot so uhani in prstani, temveč predvsem težke verižice, moške ovratnice ipd. Nekaj zlata smo našli, bilo je raztreseno vse do sodnijske stavbe. Zahvala gre zlasti varnostniku G-7. Brez njegovega posredovanja bi tatova lahko odnesla čisto vse.” Policijska uprava Novo mesto prosi občane, ki bi bili videli osumljenca ali bi karkoli vedeli o vlomu v zlatarno, da o tem obvestijo policiste na tel. št. 113. Eden od osumljencevje bil močnejše nižje postave, oblečen v svetle kavbojke in bordo rdeč pulover, drugi pa je bil visok okrog 185 cm, star okrog 30 let, z dolgimi črnimi lasmi, spetimi v čop, oblečen pa je bil v črpa oblačila.
L. M.
OSUMLJEN VEČ KAZNIVIH DEJANJ
NOVO MESTO - Policisti so 17. maja pridržali 24-letncga Novome-ščana Z. O., ker je utemeljeno osumljen več kaznivih dejanj: da je v noči na 26. februar v Dolenjskih Toplicah ukradel osebni avto in ga prodal neznancu v tujini; da je 5. maja v sostorilstvu v podjetju Eminem, d.o.o., v Dolenjih Kamencah z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi v višini milijon 100 tisoč tolarjev z lažnim prikazovanjem dejanskih okoliščin spravil v zmoto lastnika podjetja, ki mu je posodil avto, osumljenca pa sta ga ukradla in prodala v tujini; Z. O. je osumljen še, da je še z dvema 4. aprila grozil občanu in od njega zahteval poravnavo dolga, in dveh kaznivih dejanj ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev, ker je v sostorilstvu v trgovini v Stjtolenji vasi in v Šmarjeti kupoval cigarete s ponarejenim čekom. Zoper Z. O. je odrejen pripor.
ne usluge nudile izven delovnega časa lokala, česar pa Hašim ni dovolil. Čeprav je Damjanovičeva v preiskavi dejala, da so se vsa dekleta zelo bala obeh, ker sta jim omejevala svobodo gibaja in sta nad njimi imela svojevrsten lastniški odnos, pa je prejšnji teden na glavni obravnavi svoje mnenje malce spremenila. “On me ni spravljal v suženjsko razmerje, pač pa ona. Ane me je obdolžila kraje, me udarila ter grozila s psom in pištolo. Tbdi Hašim meje enkrat udaril, ampak vem zakaj. Sicer pa je Ane vedno kričala na nas in smo se je dekleta bale,” je povedala Marta. Menda bi tudi druga dekleta rada odšla domov, pa nimajo potnih listov ali denarja, da bi si plačale pot. Glede Ha-šimovega nagovarjanja v spolne odnose pa je Damjanovičeva dejala, “daje nagovarjal, ko je šlo za navadne goste, pri svojih prijateljih pa je to zahteval.”
L. MURN
TRADICIONALNO DELOVNO SREČANJE - Policijska uprava (PU) Novo mesto je v petek, 19. maja, gostila najvišje predstavnike policijskih uprav iz Krškega, Ljubljane, Postojne, Zagreba, Karlovca in Reke na tradicionalnem delovno-družabnem srečanju. Kot je zatrdil direktor PU Novo mesto Franci Povše (na desni), je sodelovanje z upravami, ki imajo skupno varnostno problematiko ob meji, na visoki ravni. Povsod je opaziti naraščanje organiziranega kriminala, ki ga je težko izkoreniniti, vse večje ilegalnih prehodov državne meje, “bomo pa storili vse, da bomo zagotovili varnost naših in tujih državljanov, tudi ob prihajajoči turistični sezoni,” je dejal Povše. Srečanja se je udeležil tudi generalni direktor uprave uniformirane policije Generalne policijske uprave Stanislav Veniger (zraven Povšeta). (Foto: L. Murn)
S prihrankom
NIS!
	
Pri omejeni količini vozil vam oh podarimo avtomatsko klimatsko napravo v vrednosti 200.000 sit.
PuthlaiCeiil eflttiftttlE ui shMYin/n NISSAN ADRIA d.o.o„ Ljubljana
•AVTONISS. MaNjan*.wMo»l*l I* IS 650
•mm«. IMfcna' kUa. tejetuo: 061, to »J m
•AVTOSERVIS Pl/EM IkaMJc.ttfcGat Ufi 162? 1«>
• NISSAN SERVIS KRILC MuravCc. tel: 1*1 'JI I t'
• AVTOHlSA FERK Manhot. telefon: 06’ 224 J?«
• MG CENTER, SelMjant, Ideliat K/ »? KS
• PANADRIA CiT|* Celje, telefon: 06J/ 4'S 44 70
•AVTO KUK. StovnOr Konji«, tetefoll l*tj '54 •AVTO MOC.N1K. Kranj, telefnin «64 2*!J •AVTOSERVIS GORICA Nova Gotica. lei. I*S 14 54 - JI •AVTOMEHANIKA F.ARIAN Bran*. telefon: «65 S'Olj •AVTOMEHANIKA VIDRIH. Otojct. Meti m: IHtH 'S lt«l •AVTOMEHANIKA ZIERER Sevnica. tel 06IK llljnv •AVTOHlSA MERSKA SOROTA uVh*. 06V 42JOO
S Kartico Kovinotehna za gotovino
S Kartico Kovinotehna za gotovino
S Kartico Kovinotehna za gotovino
KOVINOTEHNA
Tudi vi lahko pripeljete svoje
rabljeno vozilo katerekoli
znamke k Renaultu in odkupili
vam ga bodo po sistemu Eurotax. če se boste obenem
odločili za nakup novega Clia,
vam bodo k vrednosti starega
vozila prišteli 120.000 SIT, pri
nakupu novega Megana pa
150.000 SIT. Res, včasih je
najlažje spokat in it na novol
OTROŠKI ROLERJI
ROLLERBLAI
ivo mesto
VINTERSPORT
samo 29.	m
Potopna črpalka Water Star
TV PHILIPS 21PT 1654
-diagonala 55 cm -Black line slikovna cev -80 programskih mest -5 stranski teletekst
PHILIPS
Zgibna vrata 80* 200 cm
-soffibna elegantna oblika - v bHi barvi in barvi hrasta
TV Mariner 55TTX
-diagonala 55 cm -90 program, mest -TTX;Mono; Hyperband
ISDN
Po hitrih linijah ISDN se z računalnika na računalnik pretakajo besedila prispevkov in fotogafije za nastajajočo številko revije Kras. Druga linija je medtem na razpolago za desetine telefonskih pogovorov s sodelavci, poslovnimi partnerji, sponzorji. Uresničile so se napovedi futurologov - svet je postal globalna vas, pravi gospod Dušan Rebolj. Tako je uredniško in poslovno vozlišče revije Kras v vsakem trenutku tam, kjer je gospod Rebolj. Največkrat seveda v Svetem na Krasu.
nemogoče je mogoče
Nasveti in brezplačne informacije na številki
Mafeažna stena Nika art. 1001
Sistem zavedno masažo. šStenska vgradnja, enoročajna baterija, stoječa in ročna prha, fiksni curek, Kob za vodno masažo; liirina: 38 cm, višina: 139 cm
SVET GOVORI HITREJE!
Prodajna centra v BTC Novo mesto in v Irrtermarket centru Bre' ice
RENAULT
VINTERSPORT
"Čkrepčevolnii
MANip
Autiitična. <z<jencijcL VAŠA TURISTIČNA AGENCIJA ŽE 9 LET
s Kandijske 9 v Novem mestu
POREČ
• 5-dnevni polpenzion v juniju že za 14.300 tolarjev na osebo.
PRIVLAKA
• apartma v juliju - najem za teden dni za 4 osebe 66.000 tolarjev - le 20 metrov do morja in lastne plaže.
UGLJAN-KUKLJICA
• 7-dnevni polpenzion v juliju že od 24.500 tolarjev dalje.
ŠIBENIK - prenovljeni hoteli
• če imate dva otroka do 12 let, prvi letuje brezplačno, drugi otrok pa ima 50% popusta
• če imate enega otroka do 10. leta, pa letuje z vami brezplačno.
REZERVACIJE SPREJEMAMO TUDI PO TELEFONU 321-115 in 325-477
zavarovalnica tilia
Zavarovalnica Tilia, d.d., Novo mesto, sporočamo svojim strankam, da smo z željo, da bi izboljšali kvaliteto svojih storitev, preselili oglede avtomobilskih škod v poslovne prostore podjetja Kruno d.o.o., Poslovalnica Novo mesto, Podbevškova 13 (Cikava). Od 22.5.2000 vas tam pričakujemo vsak dan, od ponedeljka do petka, med 8. in 13. uro.
MoblKvakač+
je pisan na kožo vsem, ki sledite modnim smernicam (trenutno žive barve + hitro medsebojno obveščanje). Izbirali boste lahko Ericsson TlOs v roza, turkizni, vijolični, rumeni ali modri barvi, zraven pa dobili priročno tipkovnico za pisanje SMS-ov.
29.900 SIT
mobr
MoblSova*
je namenjena tistim, ki nikakor ne morete brez svežih novic, športnih prenosov, glasbe,... Sagom IVIC 827 radio FM vam namreč omogoča poslušanje radia na FM valovih, priložene pa so tudi slušalke.
26.900 SIT
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE d.o.o. Ljubljanska c. 89 Novo mesto
razpisuje delovni mesti:
PRODAJALEC
* končana IV. stopnja smer prodajalec
* vozniški izpit B po možnosti tudi C kategorije
* usposobljenost za delo z osebnim računalnikom
komercialist
* delovne izkušnje najmanj 5 let
* končana najmanj V. stopnja strokovne izobrazbe
* pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika
* usposobljenost za delo z osebnim računalnikom
* vozniški izpit B kategorije
Vaše ponudbe pričakujemo v 8 dneh po objavi.
dolenjski list
Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
Postregli vas bodo s:
* picami
* hamburgerjem
* giricami
* pomfritom
* sladoledom
* ledeno kavo
* sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
^ 07/ 33 21 878 Vabljeni!
dolenjski list
Zelo Mobi. Zelo In.
ZAVAROVALNI MARIBOR
Zato,
da boste lažje in hitreje premostili morebitne težave ter brezskrbneje stopali skozi življenje. Kamorkoli ste namenjeni, kadarkoli in karkoli počnete, z nami ste izbrali pot, ki varno vodi vas povsod.
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
Roza
Mobiuporabnikom so odslej na voljo tudi paketi Mobl+, ki vsebujejo standardne ugodnosti Mobipaketov in še nekaj več. Od 15. maja vas pričakujeta prva:
MoblKvakač+ in MoblSova+.
v« •
mi...
Ponudba velja od 25. maja do 7. junija za izdelke v zalogi v ŽIVILA Hipermarketu Brežice.
9
HRENOVKE,
Celjske mesnine, 1 kg
EjNETTA
M
^ E TTA I SLADOLED' VIENNETTA, >
* vanilija, čokolada ali cappuccino, 600 ml \
MM
• •
One so v slovenskih tolarjih.
PIVO ZLATOROG,
Pivovarna Laško, pločevinka, 0,5 l
PLENICE, PAMPERS EXTRA,
midi, junior ali maxi, dvojno pakiranje
mm.
. cene na dnu.
KOLESARSTVO Dirko Po Sloveniji (UCI-S), prolog (2,2 km) - 1. Laszlo Bodrogi (Madžarska/Mapei) 2:23,2. Christian Wcber (Švica/KIA Villin-ger) +0:01, 3. Matija Kotnik (Slovenija/RR&PP) 0:02,4. Boštjan Mervar (Slovenija/Krka Telekom) 0:02, 5. Uroš Murn (Slovenija/Krka Telekom) 0:03... 8. Vladimir Miholjevič (Hrvaška/ Krka Telekom) 0:05 itd.
1. etapa: Čatež - Radenci (188 km) - 1. Christian Weber (Švica/ Kia) 4:37:00, 2. Alexandre Moos (Švica/Kia) +32,3. Boris Premužič (Krka Telekom), 4. Martin Derganc (Krka Telekom) isti čas... 6. Vladimir Miholjevič (Krka Telekom) 0:50 itd.
2. etapa: Radenci - Beltinci (166 km) - (povp. hitrost 42,28 km/h);
1.	Dario David Cioni (Italija/ Mapei) 3:55:34, 2. Boštjan Mervar, 3. Matej Marin (Perutnina Ptuj)... 5. Tomislav Elkasovič (Hrvaška/Sava Projekt Krško) vsi isti čas.
3. etapa: Slovenska Bistrica -Ljubljana (161 km): 1. Uroš Murn (Krka Tfelekom) 3:55:47,2. Mitja Mahorič (Perutnina Ptuj) isti čas, 3. Igor Kranjec (RR&PP) + 2:24, 4. Vladimir Miholjevič (Krka Telekom)... 8. Martin Derganc (Krka Telekom)... 10. Boris Premužič (Slo/Krka Telekom) + 2:27
4. etapa: Ribnica - Vršič (139 km) - 1. Mitja Mahorič (Perutnina Ptuj) 3:39:49, 2. Martin Derganc (Krka Telekom), 3. Vladimir Miholjevič (Krka Telekom) oba isti čas, 4. Igor Kranjec (PP&RR) + 13... 10. Boris Premužič (Krka Tfelekom) 1:03 itd.
5. etapa: Nova Gorica - Novo mesto - 1. Cohut Sewcryn (Polj-ska/Amore & Vita) 4:28:54, 2. Petr Herman (Češka/PKS Unit Expert) +46, 3. Charles Dionne (Kanada)... 8. Gregor Zajc (Sava-projekt Krško), 9. Igor Kranjec (PP&RR)
Končni vrstni red -1. Martin Derganc (Krka Telekom) 20:43:10, 2. Vladimir Miholjevič (Krka Telekom) +0:16, 3. Boris Premužič (Krka Telekom) 1:06, 4. Sylvain Bcauchamp (Kanada) 1:34, 5. Mitja Mahorič (Perutnina Ptuj) 1:42, 6. Brian Walton (Kanada) 1:55, 7. Christian VVeber (Švica) 2:04, 8. Eddy Ratti (Italija) 2:50,
9. Alexandre Moos (Švica) 3:21,
10. Cohut Seweryn (Poljska) 4:16 Ekipni vrstni red: 1. Krka Telekom 62:08:34, 2. Mapei +12:51,
3.	Amore & Vita 24:01.
Posebne razvrstitve - do 23. leta:
1.	Matej Gnezda (PP&RR) 20:54:07, 2. Matej Stare (Sava Kranj) +1:05, 3. Matija Kotnik (PP&RR) 4:54; po točkah: 1. Mitja Mahorič (Perutnina Ptuj) 54, 2. Martin Derganc (Krka Telekom) 42,3. Dario David Cioni (Italija) 41; leteči cilji: 1. Uroš Murn (Krka Tfelekom) 18,2. Mitja Mahorič (Perutnina) 13, 3. Gregor Zagorc (Dolenjska) 11; gorski ci|ji: 1. Mitja Mahorič (Perutnina Ptuj) 25, 2. Uroš Murn (Krka Tfelekom) 15,3. Alexandre Moos (Švica) 12.
KOŠARKA Liga Kolinska, finale kočnice, 4. tekma - KRKA TELEKOM : PIVOVARNA LAŠKO 68:65 (24:30); KRKA TELEKOM: Jcv-tovič 1 (1:2), Petrov 21 (8:8), Smodiš 16 (4:4), Grum 4 (0:2),
Drobnjak 11, Ščekič 4, Nakič 11 (3:4); PIVOVARNA LAŠKO: Jurak 4 (0:2+ Miletič 6, Goljovič 20 (8:10), Zarkovič 11 (5:6), Dragšič 5 (0:1), Kunc 17 (5:5). Prosti meti: Krka Telekom 16:20, Pivovana Laško 18:24.
Met za tri točke: Krka Telekom 6:22 (Petrov 3, Nakič 3, Drobnjak), Pivovarna Laško 3:16 (Žar-kovič 2, Dragšič).
Osebne napake: Krka Telekom 24, Pivovarna Laško 21.
Pet osebnih: Drobnjak (34. minuta), Grum (38. minuta).
ROKOMET Pokal Slovenije, finalni turnir, polfinale - TREBNJE : MOBITEL PRULE 67 21:22 (11:12); TREBNJE: Tbrlo, Ostanek, Hribar 1, Radelj, Begovič 1, Blago-jevič 4 (2), Šavrič 3, Stojakovič 2, Zupančič, Likavec 5, Žitnik, Pe-kolj, Gradišek 4, Žvižej 1. Sedemmetrovke: Trebnje 3 (2), Mobitel Prule 67 1 (0). Izključitve: Trebnje 6, Mobitel Prule 67 8 minut.
Tekma za tretje mesto - TREBNJE : RUDAR 34:23 (18:11); TREBNJE: Torlo, Ostanek 1, Hribar 1 (1), Radelj 1, Begovič 3, Blagojevič 5 (4), Šavrič, Stojakovič 3, Zupančič, Likavec 3(1), Žitnik 2, Pekolj 2(1), Gradišek 6, Žvižej 7.
1. SRL, končnica, skupina za prvaka, 10. kolo - TREBNJE :
PREVENT 30:28 (28:27, 15:12); TREBNJE: Tbrlo, Ostanek, Hribar, Radelj, Begovič 1, Blagojevič 1, Šavrič 3, Stojakovič 3, Zupančič, Likavec 7, Žitnik, Gradišek 5, Denac 3, Žvižej 7. Sedemmetrovke: Trebnje 4 (3), Prevent 7 (5).
Izključitve: TTebnje 18, Prevent 14 minut.
Skupina za obstanek, 9. kolo -INLES RIKO : IZOLA HOTELI MORJE 32:18 (16:7); INLES RIKO: Grm, Lesar 6, Ilc 6 (4), Špoljarič 2, Ivanec, Zbačnik 1, Pajnič 1, Henigman 1, Bartolj 2, Dokič, Ne. Hojč 8, Merhar 1, Dukič, Na. Hojč 4.
10. kolo - DOBOVA : RADEČE 29:24 (15:9); DOBOVA: Škof, Dapo 7, Martinčič 7, Bogovič, Voglar 1, Barišic 1, Deržic 5, D. Urbanc 4 (3), Kukavica 2, Krajnčič 1, Ostrelič, Kušič 1, Supančič. SLOVAN : INLES RIKO 31:25 (14:13); INLES RIKO: Grm, Lesar 3, Ilc 1, Ma. Hojč 7 (1), Zbačnik, Pajnič 2, Heningman 2, Bartol 1, Ne. Hojč 4, Dukič, Merhar
5.
Končna lestvica - 1. Celje P. Laško 61,2. Mobitel Prule 67 51,
3.	TVebnje 44, 4. Prevent 44, 5. Gorenje 29, 6. Termo 23, 7. Slovan 29, 8. Dobova 28, 9. Inles Riko25,10. Andor Jadran 24, 11. Radeče 24,12. Izola Hoteli Morje 4.
1. SRL, ženske, končnica, skupina od 5. do 10. mesta, 10. kolo -
GRAMIZ KOČEVJE : BAJC DAEWOO IZOLA 30:29 (13:16); Lestvica: 5. Jelovica 35,
6. Vegrad Velenje 31, 7. Gramiz Kočevje 30, 8. Bajc Dacvvoo Izola 17, 9. Burja 10, Branik 4.
NOGOMET
2. SNL, 27. kolo - NAFTA : ELAN 2:1: Lestvica: 1. Koper 65,
2.	Thbor Sežana 62, 3. Esotech Šmartno 52, 4. Aluminij 50, 5. Železničar Ligro 49, 6. Elan 47 itd.
Novomeški kolesar v dresu Liquigasa je na kraljevski etapi dirke 1. kategorije UCI v Franciji povsem dotolkel znamenite tekmece - Največji uspeh slovenskega poklicnega kolesarja
IEHII UliJI UfillKl
Gamsji vzpon Gorazda Stanglja
__________ v.
Gorazd Štangelj
ščanom, ki seje s tem v skupnem vrstnem redu dirke prebil na 3. mesto. Njegov uspeh je s 6. mestom v etapi dopolnil drugi veliki up slovenskega kolesarstva Tadej Valjavec.
Žal se dirka v zadnji etapi ni razpletla povsem po Gorazdovih željah. Vse do 20 km pred ciljem je vozil v ospredju, tedaj pa se je pri veliki hitrosti padel in se pošteno opraskal, tudi po obrazu. Kljub temu da ga je oblila kri, je sedel nazaj na kolo in se privlekel do cilja, kjer je za Italijanom Massijem zaostal 2 minuti 20 sekund in zdrsnil na 5. mesto v skupnem vrstnem redu, na tretjem mestu pa ga je zamenjal Tadej Valjavec, ki se je tako, kar se tiče največjega uspeha slovenskega poklicnega kolesarstva, postavil ob bok Gorazdu Štanglju.
I.	V.
Može zmaguje tudi doma
V Mačkovcih brez konkurence
NOVO MESTO - Novomeški motokrosist Jaka Može po zmagi na kvalifikacijski tekmi za evropsko prvenstvo z uspešnimi nastopi nadaljuje tudi na domačih tleh, saj na četrti tekmi za državno prvenstvo v motokrosu v Mačkovcih ni imel enakovrednega tekmeca. V obeh vožnjah si je že v prvih krogih nabral skoraj pol minute prednosti in je kasneje lahko mirno nadaljeval pot do cilja in zmage, s katero se je v skupnem vrstnem redu na eno samo točko približal vodilnemu Sebastijanu Kernu. V razredu 250 ccm se je z drugim mestom izkazal član krškega Fun športa Andrej Čuden, pa tudi na dirki podmladka so tekmovalci z našega konca pridno stopali na zmagovalne stopničke.
Izidi, 250 ccm: 1. Sašo Kragelj (Orehova vas) 40, 2. Andrej Čuden (Fun šport Krško) 32, 4. Janez Juhant (Fortuna TVebnje) 26; skupni vrstni red po 5 dirkah: 1. Kragelj 160,
2.	Gajser 116, 3. Andrej Čuden 112 itd.; 125 ccm: 1. Jaka Može (Mel Novo mesto) 40, 2. Sebastijan Kern (Petrol) 34,3. Marko Jaušovec (Fortuna TVebnje) 30 itd.; skupni vrstni red po 4 dirkah: 1. Kern 142,2. Može 141,3. Jaušovec 112 itd.; podmladek 65 ccm: 3. Jure Fortuna (MK Fortuna TVebnje); podmladek 85 ccm: 2. Nik Rovan (Fun šport Krško), 3. Tbmaž Salobir (Fun šport Krško).
NOVO MESTO - Zmaga novomeškega kolesarskega legionarja Gorazda Štanglja, ki letos služi kruh v italijanskem poklicnem moštvu Liquigas, na kraljevski etapi dirke 1. kategorije mednarodne kolesarske zveze UCI Midi libre v Franciji je prišla tako nenadoma, da je presenetila celo zmagovalca samega. Gorazd je najtežjo etapo dirke, na kateri je nastopila večina najboljših kolesarjev na svetu, ki ne tekmuje na Giru in se pripravlja na francoski Tour, dobil v slogu največjih šampionov, nekatere od teh pa je popolnoma dotolkel, recimo nekdanjega zmagovalca Toura in trenutno osmega na svetovni lestvici Jana Ulricha, ki je za Novomeščanom zaostal za več kot pol ure.
VSI NA KOLO ZA REKREACIJO
NOVO MESTO - TVim klub Krka bo danes (četrtek), 25. maja, ob 17. uri pripravil množično rekreativno kolesarjenje. Kolesarji bodo tedaj izpred tovarne zdravil Krka v Ločni krenili na 16 km dolgo pot skozi Mačkovec, Otočec, Ratež, Žabjo vas in nazaj do Krke. Prireditev bo potekala ob normalnem prometu, zato bodo morali udeleženci upoštevati cestnoprometne predpise. Akcija spada v sklop športno-re-kreativnih tekmovanj in prireditev delavcev Krke, namenjena pa je tudi drugim ljubiteljem kolesarjenja; zaradi sorazmerno kratke in ne preveč zahtevne proge je primerna tudi za otroke in tiste, ki že dolgo niso sedli na kolo. Organizatorji sprejemajo prijave pred štartom, vsi prijavljeni udeleženci pa bodo sodelovali v žrebanju. Glavni dobitek bo kolo.
Gorazd lani in letos ni imel sreče. Ko je bil lani v najboljši formi in se je na Giru enakovredno kosal z največjimi svetovnimi zvezdami kolesarstva, je padel in si zlomil zapestje leve roke. Kar je zamudil lani, je hotel nadoknaditi letos, pa ga je med pripravami pred začetkom sezone zaustavila poškodba kolena. S še ne povsem pozdravljenim kolenom je konec aprila začel dirkati, a nihče od njega ni pričakoval veliko, vsaj v prvem delu sezone ne. Vodstvo moštva ga zaradi tega ni uvrstilo v postavo za Giro, pač pa so ga z drugim delom moštva poslali na druge dirke, na katerih naj bi predvsem treniral in se pripravil na drugi del sezone.
Dirko Midi libre, ki«odi med največje dirke v Franciji, je začel s povprečnim kolesarjenjem, vendar
si večjega zaostanka kljub temu ni nabral. V prvi etapi je za zmagovalcem zaostal 1 minuto in 2 sekundi (90. mesto), v drugi je na cilj pripeljal kot 30. v skupini skupaj z zmagovalcem, v tretji etapi je na 40. mestu za zmagovalcem zaostal 3 sekunde, v 4. etapi pa je v 26 km dolgem kronometru osvojil 24. mesto in za Francozom Christophom Moreaujem zaostal za 1 minuto in 57 sekund. Prav noben od teh izidov ni napovedoval tega, kar seje zgodilo naslednji dan, ko je kolesarje čakala najtežja etapa s kar 15 kilometri težkih vzponov, na katerih so njegovi tekmeci odpadali drug za drugim. Dva kilometra pred ciljem se je otresel še najbolj vztrajnih zasledovalcev Kazakstanca Jakovljeva in Francoza Moncoutieja, ki sta na cilj prispela 16 sekund za Novome-
Novomeški atleti tretji v državi
Atleti novomeške Krke Telekoma so na ekipnem državnem prvenstvu v Celju med moškimi in ženskami osvojili tretje mesto - Primc na meji 60 m - Jankovičeva premgala Betijevo
je glede na to, da se pripravlja na olimpijske igre in je zdaj še sredi najbolj trdega treninga, dober izid. V soboto sta dež in mraz motila predvsem šprinterje in skakalce, zato so njihovi izidi slabši, kot bi bili ob lepem. Šentjemejčan Jože Vrta-čič je bil v teku na 100 m, ki pa ni njegova Specialna disciplina, šele šesti, na 400 m pa tretji. Novo-meščanka Katka Jankovič je dobro začela sezono in s časom 13,93 v teku na 100 m z ovirami ugnala Urško Beti (ŽAK Mass), na isti razdalji brez ovir pa je osvojila drugo mesto. Z zmago v metu kladiva je presenetil tudi trener mladih novomeških atletov Slavko Malnar.
Ekipni vrstni red, moški --1. Kladivar 16.889, 2. ŽAK Mass 15.644, 3. Krka Telekom 14.740, 4. Domžale 12.796, 5. Maribor 98 6.147; ženske -1. Kladivar 13.743,2. ŽAK Mass 13.298,3. Krka Telekom 9.223. Izidi posameznikov, moški -100 m: 6. Jože Vrtačič (Krka Telekom) 10,91; 400 m: 3. Jože Vrtačič (Krka Tfelekom) 48,92; palica: 1. Primož Jeralič (Krka Telekom) 3,80; 800 m: 3. Miha Kapš (Krka Telekom) 1:58,44; 2000 m zapreke: 2. Dejan Ambrožič (Krka Telekom) 6:16,47; višina: 2. Sašo Rebernik (Krka Telekom) 195; 3. Janez Jeralič (Krka Tfelekom) 190; disk: 1. Igor Primc (Krka Telekom) 59,62... 3. Robert Meglič (oba Krka Telekom) 43,16; kladivo: 1. Slavko Malnar (Krka Tfelekom) 44,93, 2. Borut Sever (Krka Tfelekom) 41,52; ženske-100 m: 2. Katka Jankovič (Krka Telekom) 12,49; 400 m: 3. Damjana Peterlin (Krka Telekom) 1:00,19; 100 m ovire: 1. Katka Jankovič (Krka Tfelekom) 13,93; 4 X 100 m:
3.	Krka Telekom 1 51,66; 400 m ovire: 3. Damjana Peterlin (Krka Telekom) 1:07,51; 4 X 400 m: 3. Krka Telekom 4:25,91;
NOVO MESTO - Čeprav v atletiki največ veljajo izidi posameznika, so poniemembna tudi ekipna tekmovanja, ki pa sijih lahko privoščijo le večji klubi, saj povsod pač nimajo dovolj atletov, da bi nastopili v številnih atletskih disciplinah. Na letošnjem dvodnevnem državnem prvenstvu so atleti novomeške Krke Telekoma znova dokazali, da spadajo med največje. Ekipna naslova so osvojili atleti in atletinje celjskega Kladivarja, Krka Telekom pa je v obeh konkurencah osvojija tretje mesto, medtem ko sta drugi mesti pripadli ljubljanskemu klubu ŽAK Mass.
Da je težko sestaviti popolno at-	kljub temu pa niso nepomembni, saj
letsko ekipo, dokazuje že dejstvo,	je skupni izid posameznega kluba
da se je ekipnega prvenstva od 44	odvisen od izidov posameznikov in
slovenskih atletskih klubov udeleži-	ne od njihove uvrstitve. Največ polo le pet moških in trije ženski klu-	zornosti so vzbudili predvsem nas-
bi. Izidi posameznikov so na takih	topi olimpijcev. Novomeščan Igor
tekmovanjih nekoliko v ozadju, Primc je disk vrgel 59,62 metra, kar
PO ZMAGOSLAVJU SKRBI - Simon Petrov po tretji zmagi nad Pivovarno Laško, ko ga je vzdignil v naročje novomeški center Zoran Viskovič, ni mogel zadržati solz sreče. Deset dni po velikem zmagoslavju in osvojenem naslovu državnega prvaka imajo v vodstvu košarkarskega kluba Krka Telekom precej skrbi. Z naslovom prvaka so si prislužili tudi mesto v elitnem evropskem klubskem košarkarskem tekmovanju suproligi, kamor pa ne morejo s prazno blagajno. Zagotovila nekaterih pokroviteljev, da jim bodo pri tem stali ob strani, že imajo, med drugim jim je izdatnejšo pomoč obljubila tudi novomeška občina. O nastopu v suproligi bo pač odločil denar. (Foto: I. V.)
KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENIJI
Martinu se je mudilo na Trško goro
Mladi Novomeščan Martin Derganc dobil VII. dirko Po Sloveniji, ki jo je tudi tokrat odlično pripravil novomeški kolesarski klub Krka Telekom - Novomeški profesionalci na zmagovalne stopničke niso pustili nikomur drugemu - Murnu etapna zmaga pred parlamentom
Razplet dirke Po Sloveniji je pred torkovim startom prologa na novomeškem Glavnem trgu najbolje napovedal trener novomeškega poklicnega moštva Srečko Glivar. Kot prva favorita dirke je od tujih kolesarjev 'zbral Švicarja Alaxandra Moosa, člana švicarskega poklicnega moštva Kia Vilinger, in Angleža z nemškim državljanstvom Charlesa VVegeliusa, člana italijanskega Mapeija, pred začetkom dirke Po Slovenci po točkah mednarodne kolesarske zveze UCI najboljšega poklicnega moštva na svetu, ki Pa gaje prav v nedeljo prehitel Deutsche Telekom. Kljub temu je novomeški strateg največ stavil na svojega varovanca Vladimirja Miholjeviča in na še nega aduta, ki gaje iz rokava potegnil v pravem trenutku, ter se na kon-cu veselil kar trojne zmage svojega moštva.
FOTOKRONIKA DIRKE PO SLOVENIJI
UROŠ MURN PRVI PRED PARLAMENTOM - Uroš Murn je takole dvignil roke na cilju tretje etape s ciljem v središču Ljubljane. S Ptujčanom Mitjo Mahoričem sta se odločila za samostojeni pobeg že 5 km po štartu in vse do cilja ju zasledovalci niso ujeli. (Foto: I. V.)
Mednarodna kolesarska dirka
nam
Mercator
* '5>krki>
LfeUkc"''*
SREČKO IN NJEGOVI FANTJE - Takole so v nedeljo popoldne na Glavnem trgu med proglasitvijo ekipnih zmagovalcev kolesarji Krke Telekoma (z leve) Vlado Miholjevič, Uroš Murn, Martin Derganc, Boris Premužič, Milan Eržen in Boštjan Mervar medse vzeli trenerja Srečka Gli-varja (v sredini s pokalom v roki). (Foto: I. V)
TRIJE SPREDAJ, TRIJE ZADAJ - Takole je Martin Derganc v novi fiat punto, ki ga je dobil za nagrado za zmago na dirki Po Sloveniji, povabil kar celo moštvo Krke Telekoma. Kot v Schumacherjevi reklami za fiata multiplo so sedli trije spredaj in trije zadaj. Martin bo nagrado razdelil na šest enakih deležev, saj vsakemu izmed moštvenih tovarišev po nepisanem pravilu poklicnih kolesarjev pripada enak del, zato bo moral novi avto prodati. Slava pripade le enemu, denar pa vsem. (Foto: I. V.)
Napovedi so držale
Po Glivarjevem mnenju naj bi "tla le omenjena tuja profesionalca na najtežji in po mnenju večine odločilni etapi od Ribnice čez Vršič na Mangart sposobna boriti se z najboljšimi hribolazci domače Krke Telekoma. Od svojih varovancev je za prvega favorita dirke postavil Vladimira Miholjeviča, nekaj možnosti za zmago je dal tudi zmago-
valcu prve dirke Po Sloveniji Borisu Premužiču in liderju Krke Telekoma Urošu Murnu, omenil pa je, da ima še skritega favorita. Ni bilo težko uganiti, da je bil Glivarjev adut iz rokava Martin Derganc, ki še vedno velja za enega izmed najbolj obetavnih mladih profesionalcev na svetu. Glivarjeve napovedi so se v zelo veliki meri uresničile.
Charles NVegclius, prvi hribolazec Mapeija, ki je v Novo mesto
pripeljal mlajši del svojega moštva, saj s prvo posadko ta čas nastopa na italijanskem Giru, je zaradi zdravstvenih težav odstopil, še preden se je dirka prav začela, saj je ze na prologu nastopil zelo slaboten, potem pa ni več šlo in so ga poslali domov. Glivarjev drugi favorit pa je zobe pokazal že na prvi etapi od Čateža do Radencev, ko se je karavana stotih kolesarjev na številnih kratkih klančkih močno razbila, saj so veter, vročina in divji tempo profesionalcev predvsem mlajšim kolesarjem iz ostalih slovenskih moštev pobrali vse moči. Napako italijanskega komisarja, ki do ubežne skupine več kot 100 km ni spustil spremljevalnih vozil, so dobro izkoristili člani švicarskega poklicnega moštva Kia. Kolesarji iz ubežne skupine razen Švicarjev, do katerih se je z ukano prebil njihov trener in jim razdelil pijačo, so pri 30° C brez vode in hrane skoraj popolnoma dehidrirali, med njimi je bila skoraj celotna posadka Krke Telekoma. Tako kasnejšemu zmagovalcu 1. etape Christianu Webru ni bilo težko pobegniti, Moos pa je na ciljni črti zlahka ugnal Premužiča in Derganca, že malo prej pa se je otresel Miholjev-ča, kije za njima zaostal 18 sekund. Švicarja sta prevzela vodstvo v skupnem vrstnem redu in ga zadržala tudi po drugi ravninski etapi.
Srečko vse postavi na svoje mesto
Očitno so Švicarji podcenjevali težo dirke in moč konkurentov. Ko so na drugi in polovico tretje etape branili rumeno majico oziroma vodilni položaj VVcbra in Moosa, so porabili precej moči, ki bi jim prišle rav v odločilnih trenutkih dirke, trateg novomeškega moštva Srečko Glivar je vedel, da ne sme čakati do kraljevske etape čez Vršič na Mangart, zato se je odločil, da je treba Švicarjem sleči rumeno majico že na dovolj zahtevni 161 km dolgi tretji etapi od Slovenske Bistrice do Ljubljane z vzponoma na Černivec in Šenturško Grfro. Kolesarje je v petek zjutraj presenetil mraz in dež, kar je bil zanje pravi šok po sredini in četrtkovi vročini. Že pet kilometrov po štartu je napadel Uroš Murn, ki se mu je pridružil Ptujčan Mitja Mahorič. Drug drugega sta potrebovala, saj enemu samemu v tako slabem vremenu ne bi uspelo priti na cilj pred glavnino, zato je na vrhu obeh klancev Uroš počakal Mitjo, Mitja pa je počakal Uroša, ko je na strmoglavem spustu s Šentur-ške Gore na mokri cesti padel. Na cilju pred parlamentom v Ljubljani je bil močnejši Novomeščan, ki je z etapno zmago izpolnil prvi cilj svojega moštva.
Še pomembnejše od boja Murna in Mahoriča za etapno zmago je bilo dogajanje za njunima hrbtoma. Švicarji so do vzpona na Černivec porebili precej moči, saj so ves čas vozili na čelu glavnine in skrbeli, da jim ubežnika, Ki sta v skupnem vrstnem redu zaostajala že kar precej, ne bi slekla rumene majice. To je bil trenutek, ki so ga po Glivarjevem taktičnem načrtu morali izkoristiti Derganc, Premužič in Miholjevič. In so ga! Švicarja Weber in Moos njihovega hitrega tempa na obeh klancih niso zdržali, glavnina se je močno razbila, v skupini prvih zasledovalcev Murna in Mahoriča pa so bili tudi vsi trije Glivarjevi favoriti, ki so prevzeli vodstvo v skupnem vrstnem redu, rumeno majico pa je oblekel zmagovalec prve dirke Po Sloveniji Ljubljančan Boris Premužič, novinec v moštvu Krke Telekoma.
Snežna “pravljica” na Vršiču
V petek Zvečer je med kolesarji in trenerji vladalo vznemirjenje, skoraj
prava panika. Že tako so se bali za slovenske razmere izjemno težke več kot 200 km dolge etape od Ribnice čez Vršič v dolino Trente in potem še na Mangart. Ko so slišali za vremensko napoved, ki je obetala sneg na Mangartu, so se že malo oddahnili, saj bi bil cilj etape v tem primeru na Vršiču. Na koncu jo je vreme zagodlo tako, da kolesarska karavana ni mogla niti na Vršič, kjer je do ure, ko naj bi na naš najvišji gorski prelaz pripeljali kolesarji, zapadlo že skoraj 30 cm snega. Organizatorji se kljub temu niso hoteli povsem odpovedati znamenitemu vzponu, zato so cilj postavili 1226 m visoko pri Koči na Gozdu, skoraj 400 metrov pod Vršičem. Kljub za več kot 60 km skrajšani etapi je bila to v zgodovini kolesarske dirke Po Sloveniji daleč najtežja preizkušnja. Dež je kolesarje pral že od Starta v Ribnici, na Jesenicah je bila temperatura zraka že samo 3° C, v Kranjski Gori pa so kolesarje pozdravile snežinke. Prav tam se je začel pravi boj za zmago, a ne toliko med tekmeci kot kolesarjev samih s seboj. Mraz, veter, zasnežena cesta in strmi klanec sta od kolesarjev zahtevala nečloveške napore. Nazadnje so na čelu ostali le še Ptujčan Mitja Mahorič in Novomeščana Martin Derganc in Vlado Miholjevič, ki so se nekaj serpentin pred kočo Na gozdu otresli nosilca rumene majice Boris Premužiča. Zmagal je Ptujčan, novomeški obračun za drugo mesto pa je dobil Martin Derganc, ki je nekaj minut kasneje kar čez bundo oblekel rumeno majico. Za njimi so na cilj eden za drugim prihajali premraženi junaki Vršiča. Marsikdo med njimi je ciljno čr.to prečkal, jokajoč in vpijoč od bolečin od mraza in napora.
Čigava mama je spekla potico
Kolesarje je po Vršiču čakal le še izlet od Nove Gorice do Novega mesta. Novomeški kolesarji so bili prepričani, da jim trojne zmage na dirki ne more odvzeti nihče več, zato so se celo jutro pred štartom pogovarjali predvsem o zabavi, ki jo bodo v Erženovi zidanici na Trški gori pripravili v čast zmagovalcu. Dogovorili so se, čigava mama bo spekla potico, kdo bo nakupil meso za žar in koga bodo vse povabili. Kot bi se jim mudilo na Trško goro, je celotno moštvo Krke Telekoma celo zadnjo etapo vozilo na čelu glavnine, predse je spustilo le Poljaka iz italijanskega moštva Amore & Vita Cohuta Seweryna, ki je v skupnem vrstnem redu zaostajal že toliko, da jim ne bi mogel odvzeti rumene majice. Pa še nekaj: najboljšo potico je spekla Martinova mama. Menda je po njej znana tudi v Italiji, kjer je Martin tri leta treniral in tekmoval v dresu moštva Fior.
I. VIDMAR
Tiri zmage so ostale doma
Kasaške dirke v Šentjerneju
ŠENTJERNEJ - Prva letošnja velika konjeniška prireditev v Šentjerneju je minila v znaku uspešnih nastopov domačih konj, ki so osvojili kar tri prva mesta, vsakič pa je v sulkiju sedel Vojo Maletič. V prvi dirki je Vojo do zmage popeljal Sema (1:26,3), v šesti Bukefalosa (1:20,4) in v osmi Suriyo.
Poleg treh zmag sta Šetjernejča-nom pripadli dve drugi mesti (v prvi dirki Peni II z Antončičem in v 5. dirki Leon z Zagorcem) in eno tretje mesto (Pina z Novakom).
CESAR OB TOČKI
NOVO MESTO - V 16. kolu tekmovanja v prvi travni ligi v malem nogometu so bili doseženi naslednji izidi: Drska Lovrinovič: Radio Krka 3:1, Straža : Pagras Rus 2:3, Pod-Ijuben Strasbergar : Parketarstvo Cesar 2:3, Regrča vas : Kaval Brusnice 2:2, Elfis Elektroinstalacije : Bajer Euro C.A.T. 3:1. Izidi 17. kola: Kaval Brusnice : Parketarstvo Cesar 2:2, Podljuben Strasbergar : Pagras Rus 1:3, Straža : Bajer Euro C.A.T. 4:3, Radio Krka: Elfis Elektroinstalacije 1:8, Drska Lovrinovič: Regrča vas 1:5. Lestvica: 1. Parketarstvo Cesar 41,2. Straža 37,3. Elfis 34 itd.
ŠMARJEŠKI TEK ŽE ŠESTIČ
ŠMARJEŠKE TOPLICE - Športno društvo Šmarjeta in turistično društvo Šmarješke Toplice bosta pod glavnim pokroviteljstvom Zdravilišča Šmarješke Toplice v nedeljo, 28. maja, ob 10. uri pripravili 6. Šmarješki tek. Otroci bodo nastopili v več starostnih skupinah na progah od 300 do 1200 m, odrasli pa na 8 km. Prireditev šteje za dolenjski pokal in je vključena v akcijo Slovenija teče za zdravje. Prijavite se lahko uro in pol pred začetkom prireditve na štartu v športnem parku Zdravilišča Šmarješke Toplice.
SREČANJE NAVIJAČEV
NOVO MESTO - Novomeška navijaška skupina Trotters bo v soboto, 27. maja, ob 8. uri na Loki v Novem mestu s pomočjo pokroviteljev, ki so jim novomeški navijači zelo hvaležni, pripravila tradicionalno srečanje navijaških skupin Slovenije, ki se bodo pomerile v malem nogometu. Med drugimi bodo nastopili tudi navijači Savinjskih Hop-sov Hmelj Boysi, navijači rokometašev Pivovarne Laško Florijani, privrženci košarkarjev Pivovarne Laško, iz skupine Green Botles pa navijači nogometašev Mure Black Gringos in Goriške vrtnice.
TOKRAT CVIRN
SEVNICA - Na na majskem turnirju sevniških šahovskih veteranov je nastopilo osem šahistov, starejših od 50 let, zmagal je Ludvik Cvirn, v skupnem vrstnem redu pa vodi Franc Derstvenšek. (J. B.)
ŠOLE S PRILAGOJENIM PROGRAMOM V ATLETIKI
BREŽICE - Osnovna Brežice bo v petek, 26. maja, ob 10. uri na atletskem štadionu v Brežicah pripravila 32. državno atletsko tekmovanje osnovnih šol s prilagojenim programom.
MARTIN DERGANC O ZMAGI
“Celo noč sem razmišljal”
Zmagovalec dirke Po Sloveniji 23-letni Novomeščan Martin Derganc pojasnil, kaj se je dogajalo med odločinim vzponom
Kako si občutil zloglasno cta-P°»d Ribnice do srede vzpone na Vršič, lyer si oblekel rumeno majico vodilnega v skupnem vrstnem redu?
Od Jesenic naprej je bilo zelo mrzlo pa še dežje padal. Tu so imeli težave mladi, ki se ne znajo pravilno obleči. Sam sem večkrat plačal davek neznanja, potem pa sem se naučil. Ne smeš biti oblečen ne preveč ne premalo, pred klancem pa se slečeš. No, od Jesenic naprej je zeblo vse. Malo nas je zmedlo, ker dolgo nismo vedeli, kje bo cilj. Da nam dlje od Vršiča ne bo treba iti, smo glede na vremenske napovedi že pričakovali, a 100 km pred ciljem so nam rekli, da bo cilj mogoče v Kranjski Gori. Vsi smo upali, da ho res tako. Ko smo zvedeli, da homo morali vseeno na Vršič, sem se kar 50 km prepričeval, da moram na klancu dati vse od sebe. Ni se lahko motivirati za tak napor. Od Kranjske Gore ni nihče od nas več gledal, da bi vozil v zavetrju nekoga. Vsak je bil sam in vedel sem, da moram dati vse od sebe. Na makadamu sem malo zamudil, ker sem se bal okvare. Na tako odločilnem mestu dirke proga ne bi smela potekati po makadamu, ker je lahko že najmanjša okvara odločilna.
Kakšno taktiko je določil trener Glivar za to etapo?
Morali smo priti skupaj in na čelu glavnine do začetka klanca, na klancu pa naj bi za skupno zmago na dirki obračunali med sabo, saj smo bili v skupnem vrstnem redu na prvih treh mestih. Celo noč sem razmišljal o vseh možnih kombinacijah vzpona na Vršič. Predvidel sem namreč, da ho zaradi slabega vremena cilj na Vršiču, predvidel sem, da bo od pas najmočnejši Miholjevič, ki pa ■p 2a malenkost že zaostajal za Premužičem in mano. Predvidel sem, da bo Miholjevič na klanec tako napadal, da bo Premužiču vzel voljo, zato sem se pripravil na to, da bom do zadnjih moči sledil Miholjeviču in si tako priboril rumeno majico, kar mi je prav na ta način tudi uspelo.
. Kaj pa zmagovalec Vršiča Mitja Mahorič?
. On zame ni bil pomemben, ker ni bil v igri za rumeno majico. Njega sem popolnoma odmislil in Uirkal le z Miholjevičem, ki sem mu bil pripravljen prepustiti etapno zmago, ne pa majice. Bil Je zelo uvideven, in ko je z nama ostal le Mahorič, ni več napadal, ampak je vozil v enakomernem tempu. Poleg tega na zasneženi
-*-•> •v'	f V 1 i
ttletortV.Sf*	
% CZ m ■	
Martin Derganc
cesti nismo mogli več tvegati. Vozil sem na čelu in sledil kolesnici, ki jo je pred mano naredil motor. Mahorič je precej tvegal, ko je zavil s kolesnice in naju v ovinku prehitel. Le malo je manjkalo, da ni padel, a s tem si je priboril etapno zmago. Za naju z Miholjevičem je bilo pomembnejše obdržati oziroma še povečati vodstvo v skupni razvrstitvi, kot dobiti etapo.
Si nigmlgjši v poklicnem moštvu Krke Telekoma. Kako gledajo po zmagi na dirki Po Sloveniji nate starejši moštveni tovariši, so te zafrkavali?
Zmaga na dirki Po Sloveniji je za slovenskega kolesarja največ, kar lahko doseže, vsaj v očeh domače javnosti. Če so me zafrkavali, ne povem, ker je to naša stvar. Moram pa reči, da se jim je vse skupaj zdelo malo čudno. Zavedajo se, da so vsaj tako dobri, a priložnost sem izkoristil jaz. Mislim, da mi je pri tem pomagala predvsem zmagovalna miselnost, ki sem jo pridobil, ko sem tri leta vozil za italijansko amatersko moštvo Fior. Medtem ko so naši kolesarji zadovoljni, če stopijo na stopničke za zmagovalec ali osvojijo majico, v Italiji nekaj velja le zmaga. Če ne zmagaš, nisi vreden nič. V Italiji sem velikokrat osvojil drugo mesto, pa so me kregali, ker nisem zmagal.
Kaj je tisto najpomembnejše, kar si se naučil v Italiji?
Prva stvar je način prehranjevanja. Tam je dnevni jedilnik strogo določen. Zjutraj misli oziroma razni žitni kosmiči, za kosilo testenine in solata, zvečer pa meso in solata. Izjeme ni. Sladice nisem zaužil tudi po več mesecev. Ko sem jim povedal, da sem doma za večerjo jedel palačinke, so se mi smejali. Niso verjeli, da sem lahko kljub temu dobro dirkal. Druga stvar so treningi, naprimer vaje za moč z vrtenjem pedal s težkimi prenosi. Predvsem pa smo tam več dirkali in konkurenca je bila močnejša. Stalno si se moral dokazovati.
Nekateri slovenski trenerji so tarnali, daje letošivja trasa dirke Po Sloveniji za mlade kolesarje pretežka. Si v Italiji v konkurenci kolesarjev do 23. leta sodeloval na podobno težkih dirkah?
Lanski Giro za kolesarje do 23. leta je bil težji in po konkurenci močnejši od letošnje dirke Po Sloveniji.
Torej letošnja dirka Po Slovenci za mlade ni bila pretežka. Lahko smatraš tako dirko kot priložnost za dragocene izkušnje?
Mislim, da ni bila pretežka niti za kolesarje, stare 20 ali 21 let, ne more pa biti tako mlad kolesar na tako težki dirki lider svojega moštva. V Italiji 20-lctniki na etapah, kakršna naj bi bila čez Vršič na Mangart, celo zmagujejo.
V sredo se bo začela dirka Po Hrvaški, kjer bo Krka Telekom nastopila s prvim moštvom. Boste pomagali Miholjeviču, da bi osvojil skupno zmago?
Pred dirko Po Sloveniji smo bili v moštvu določeni štirje, ki bi lahko zmagali, na dirki Po Hrvaški pa bomo ysi delali za Miholjeviča, ki si zmage v svoji domovini zelo želi.
I. VIDMAR
v
Šport iz Kočevja in Ribnice
• KOČEVJE - Rokometašice Gramiza so v zadnji tekmi za uvrstitev od 6. do 10. mesta doma
remagale Bajc Deweoo Izolo s
0:29 in zasedle sedmo mesto. Gostje so se dobro upirale vse do 50. minute, ko so Kočevke z zadetkom Mire Dragičevič prvič povedle (26:25).
• RIBNICA - Rokometni klub Inles Riko je v soboto pripravil finale državnega prvenstva za mlajše dečke v skupini B (rojeni 1988 in mlajši). Zmagali so mladi rokometaši iz Izole, domačini pa so docgli manj, kot so pričakovali. Izidi: Izola Hoteli Morje : Dol Tki Hrastnik 8:6, Inles Riko : Ormož 9:3, Ormož : Dol TKI Hrastnik 10:10, Inles Riko : Izola 4:8, Inles Riko : Dol TKI Hrastnik 6:10, Ormož : Izola 6:12. Vrstni red: 1. Izola 6,2. Dol
TKI Hrastnik 4, 3. Inles Riko 2,
4.	Ormož 1.
• RIBNICA - V četrtem krogu medobčinske lige Ribnica v malem nogometu so na štirih tekmah dosegli 33 zadetkov. Izidi: Agaton : Divji Jezdeci 4:4, Grafit : Laški pesjani 8:0, Sodražica : Turjak 5:1, Grmada: Kot 2:10. Na lestvici z 12 točkami in brez poraza vodi Sodražica. Na listi strelcev vodi Vinko Kromar iz Grafita z desetimi zadetki.
• KOČEVJE - Na rokometnem turnirju v Idriji so med tremi ekipami že drugič zmagale veteranke Kočevja, ki so premagale Idrijo s 17:14 in Zamet z Reke z 19:17.
KOČEVJE - V petem krogu v drugi balinarski ligi - vzhod sta se v Kočevju pomerila Sodček in Krško. Z 10:6 so zmagali domačini.
MILAN GLAVONJIČ
z' 1	? KRKkZDRAVI UŠČk Jk ' HOTELI OTOČEC fpjl
\	TENIŠKI CENTER OTOČEC J
-0/72 A/B V/D/M
' g/idCJK' /CDB PA /MA? . \VLAPOi
{Odgovori,	,	popravki in	mnenja
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objav(ja-mo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevala, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Če bi iahko izbiral, bi si za rojstno mesto vedno izbral Novo mesto. Res. Pa čeprav me včasih življenje v Novem mestu totalno vrže iz tira, ampak zato seveda ni krivo mesto samo.
Pred dnevi sem želel s sinovoma (eden se vozi v sedežu za mano, drugi se že samostojno opoteka) s kolesi na obisk k dedku, ki živi na drugem koncu našega prelepega mesta. Dan je bil tako lep, da mi tudi pomanjkanje kolesarskih stez ni nameravalo uničiti užitka. Res. Užitek so mi totalno uničili kolesarji. Nekakšni tekmovalni. Se mi tudi sanja ne, za kakšno tekmo svetovnega pomena je šlo tokrat, ampak priznam, spet, spet mi je živce požrla peščica ljudi, zaradi katerih zaprejo CELO mesto. Novo mesto. Moje mesto. Na vsakem križišču policisti, ceste zaprte z ograjami in vrvicami, pred vsakim kolesarjem, ki pripelje na vsakih nekaj minut, policist na motorju s prižgano sireno. Za mojega še ne dve leti starega sina božanski prizor, vam povem. Prav topil se je vsakič, ko so pribrzeli mimo. Nikar me ne razumite narobe, nič nimam proti športu, zares, pravzaprav sem navdušen smučar in kajakaš, če lahko priznam, ampak ali je potrebno zapreti mesto zaradi nekaj kolesarjev? Zakaj tega ne naredijo v Ljubljani? No, saj morda naredijo, ne vem, a me tudi ne zanima. Mar ni še ne toliko nazaj, že v demokraciji, nekdo dvignil telefona in naročil nekaj za bicikliste malo izven mesta? Nekaj, kar je bilo tako zelo drago, da se zdaj nihče ne upa voziti po TISTEM, da zadeve ne bi poškodoval? Zakaj pa ne vozijo tam, po TISTEM? Tam ne bi nikogar motili. A da so različne discipline? In da ona disciplina, zaradi katere so zgradili
nesramno drago TISTO nekaj izven mesta, ni tako zelo pomembna in svetovno zanimiva kot ta, za katero dirkajo po za promet zaprtem Novem mestu? Dajte no, ko so gradili TISTO, so tudi obljubljali cel svet v Novem mestu. Res. Se dobro, daje vse skupaj propadlo. Si predstavljate, kakšna gneča bi bila šele potem? Ko bi imeli ves
Cigarete, stop!
Domala štiri desetletja sem bil strasten kadilec. Cigaretni dim mi je pomenil isto kot Prešernu Primčeva Julija: bil je moja prva misel zjutraj in zadnja pred spanjem. “Pokuril" sem jih šestdeset dnevno: škatlico v službi, drugo škatlico popoldne in tretjo zvečer. Včasih me je pekel jezik, kot bi ga imel nekaj časa v električni pečici. Cigarete so mi bile več kot hrana. Ko so pričeli v Sloveniji omejevati pravice kadilcev, sem se prelevil v pubertetnika: s cigareto v roki sem se skrival po straniščih, skladiščih, kadil sem na podstrešjih, ha stopniščih, v kleteh, polnih podgan. Tudi v pisarni, a sem, ko se je pojavil tuj človek, skril prižgano cigareto v žep in natakarje v sobah za nekadilce poskušal prelisičiti s spreji, žvečilnimi gumiji ali z mahanjem z rokami, kar naj bi odgnalo modrikast dim. Brihtneži, ki so ti vedno pripravljeni soliti pamet, so mi svetovali pogovor s psihiatrom, posebne cigaretnice, ki se odpirajo po določenih časovnih zaporedjih, terapevstske skupine in podobne finte. Toda zaleglo ni nič. Nasprotono: še slastneje sem prižgal cigareto s čikom, ker sem ob vsakem poskusu prenehanja s kajenjem spoznal, kakšna reva sem. To pa je treba kaznovati z nikotinskim šusom v pljuča.
Nato pa... Bolnišnični zdravnik je zapičil svoj pogled v mojega. “Takojprenehajte kaditi, sicer bo kmalu zvonilo v zvoniku vaše farne cerkve. ” To je bilo ob 14. uri in pet minut 21. oktobra 1998. Nikotinski opojnosti sem se zahvalil za dolgoletno druženje. Še skoraj polno škadlico cigaret sem dal v predal pisalne mize. Za vsak slučaj, če bi me preveč zgrabi-
lo.	Tam je še zdaj. Mojega kajenja ni prekinilo evropsko tekmovanje na to temo, ampak zgolj in samo moja trdna in hipna odločitev: za vedno stop cigaretnemu dimu!
TONI GAŠPER1Č
FRANCI BOGOVIČ JE PODPREDSEDNIK KMETIJSKE ZBORNICE
LJUBLJANA - Svetniki Kmctijsko-gozdarske zbornice so pretekli petek na ustanovni seji za predsednika zbornice izvolili Petra Vriska, predsednika Zadružne zveze Slovenije. Podpredsednika zbornice sta Andreja Krt (volilna enota Koper) iz vrst pravnih oseb in Franci Bogovič (VE Brežice, sicer župan občine Krško) iz vrst fizičnih oseb. V 20-članskem upravnem odboru bodo še trije člani z našega območja: Ivan Curhalek (VE Brežice), Janko Debeljak (Kočevje) in Marjan Gorenc (Novo mesto).
JAGODE ZORIJO - Čeprav so jagode iz rastlinjakov, v večini primerov uvožene, na trgu čez vse leto, so tiste dozorele na domačih tleh posebnega okusa. V Novem mestu se Ivo Štrasner že tretje leto Ukvarja s pridelovanjem jagod. Na domači njivi ob vrtnariji je dela s tem žlahtnim sadežem ogromno, trud je poplačan ob pogledu na zeleno rdeče polje in prav zdaj so jagode v polnem zorenju. (Foto: Majda Luzar)
“S hrano in gibanjem proti raku in infarktu”
DL 19,11. maja
Vesel sem, da tisk in drugi javni mediji namenjajo del svojega prostora temu, kako važna je hrana za zdravje, srečo in dolgo življenje. Že trideset let sem zeliščar in se od drugih zeliščarjev razlikujem po tem, da nimam za vsako tegobo poseben čajček ali mazilo, ampak vsakemu, ki išče pri meni pomoč, povem, kako naj se hrani. Ža tiste, ki jim zdravniki ne morejo pomagati, pa imam samo tri zeliščne pripravke: mazilo, kapljice in čajno mešanico. Ne strinjam se s tistimi zeliščarji, ki hočejo s svojimi pripravki zamenjati farmacevtska zdravila. Že dolgo trdim, da je treba zdraviti vzroke za nastanek bolezni in ne njenih posledic. Hvaležen sem spoštovanemu profesorju dr. Ppkornu, da je javno spregovoril o tem, da je napačna prehrana vzrok mnogim boleznim, tudi najhujšim, kakor sta rak in infarkt. To vem že nekaj desetletij. Žal, kadar sem zdravnikom, ki tudi prihajajo k meni, samo omenil, da je treba Začeti pri hrani, sem bil zavrnjen. Ko sem bil ob neki priliki na obisku v Onkološki bolnišnici, sem na glas povedal, da je ocvrto in pečeno meso strup za rakave bolnike. Bil sem grobo zavrnjen, češ da bolniki potrebujejo močno hrano, da bi premagali bolezen. Kmalu so vsi, ki sem jih poznal, tudi s hudimi bolečinami umrli.
Počasi nekateri zdravniki le sprejemajo misel, da je treba bolnika najprej vprašati, kako živi in s čim se hrani. To je velik napredek! Sam pa sem prepričan, daje tako, kakor je važno, kaj jemo, tudi zelo važno, kako je naša hrana pripravljena. Niso redki, ki so zamenjali meso za sojo. Da pa bi ustregli razvajenim okuševalnim brbončicam, si pripravijo ocvrt sojin zrezek. S tem so prišli iz dežja pod kap! Ta zrezek ima še več beljakovin kakor meso in te se s pripravo na vroči maščobi spremenijo v žlindro, ki hudo zmoti prebavo in celično presnovo. Prepričan sem, daje taka hrana tudi rakotvorna.
Gospod profesor je povedal, da smo Slovenci predebeli in to za to, ker pojemo preveč maščob in druge kalorične hrane. Lepo priporoča, naj bi odrasli jedli bolj redko hrano, sam temu pravim hrano, ki jo jemo z žlico. Tako hrano tudi sam priporočam zdravim in še posebej bolnim. Prednost dajem žitaricam, ki jih je dobro šele pred pripravo zmleti na hišnem mlinu. Imeti tak mlin, celo na kamen, ni velika investicija.
CESTNA MORIJA PRI DRNOVEM - Trije mrtvi in trije hudo poškodovani, to je davek hude prometne nesreče na regionalni cesti pri Drnovem. Do tragedije je prišlo zaradi prevelike hitrosti, zakrivil pa naj bi jo voznik bmw-ja 38-letni Z. G. iz Krškega, ki je pripeljal v blag desni ovinek na koncu daljše ravnine in zaradi prevelike hitrosti zapeljal naravnost ter čelno trčil v nasproti vozečega golfa. V golfu, ki ga je takole odbilo s ceste, so izgubili življenje 32-letni voznik M. M. iz Kranja, 35-letna I. P. in 10-letna V. P. it Laškega, medtem ko sta bila sopotnika v golfu 44-letni M. Š. in 45-letniJ-Š. iz Kranja hudo poškodovana, prav tako voznik bmw-ja. (Foto: I. V.)
IZIDOR JALOVEC PRI KOTARJU - Danes zvečer bo v galeriji novomeškega slikarja Jožeta Kotarja, ki jo je uredil v svojem ateljeju v hišici na novomeškem Bregu, otvoritev razstave del Izidorja Jalovca (desni), slikarja in grafika, ki je pred pol leta z družino zapustil Kranj in si dom in atelje uredil v suhokranjskem Lipovcu. Ljubitelj Jalovčeve umetnosti je tudi svetovni prvak v formuli 1 Mika Hakkinen, ki ima dve njegovi sliki. (Foto: A. B.)
S HUMORJEM NAD PROBLEME - Semiška občina ima v Beli krajini zagotovo največ ansamblov na število prebivalcev ali, če hočete, na kvadratni kilometer površine. A kljub temu se je na semiškem glasbenem nebu nedavno pojavil še en ansambel: Salaminškovi s Krča, ki so - kot je opazno Že na prvi pogled - svoje poslanstvo vzeli z lahkotnejše plati. Ne le oblačila, ampak tudi besedila pesmi, ki jih pojejo Peter Štukelj, Tina Kočevar in Slavo Plut, pričajo, da so se problemov, ki Semičane precej žulijo, lotili s humorjem, začinjenim z ironijo. Poslušalcem v glavnem privabijo na usta smeh, nekaterim pa gredo tudi v nos. (Foto: M. B.-J.)
LOVSKI TURIZEM - “Turizem smo ljudje”, je geslo, ki so ga sprejeli tudi lovci. Že vrsto let lovske družine nekaj odstotkov odstrela namenjajo lovskemu turizmu, s katerim postajamo vse bolj znani v svetu. Za promocijo Slovenije skrbi tudi Lovska družina Novo mesto, ki gospodari z okoli 5000 hektarjev velikim loviščem na levem bregu Krke, razprostirajočim se od Mačkovca do Soteske, preko Brezove rebri in Frate ter nazaj do obronkov mestne Brezovice. Starešina novomeškega društva Bojan Fink in vodja lovskega turizma Milan Vrščaj sta v teh dneh sprejela nemške lovske goste iz okolice Kolna, ki so prišli k nam na srnjaka. Lepote dolenjske pokrajine in bogastvo naših gozdov so navdušili nemške goste, ki so se nastanili pri Angelci Rostan na Suhorju. (Foto: B. A.)
Nisem pristaš samo presne hrane. Vendar je najslabšc to, da živila kuhamo in pečemo in se na vse načine trudimo, da bi bila paša za oči in slasten okus za jezik. Od tod naprej nam prav malo mar, kako bo to učinkovalo na telo. Moje mnenje je, naj se hrana samo toliko toplotno obdela, da sc uničijo škodljive klice in da jo lahko telo prebavi na najboljši način. S hrano pa moramo dobiti vse potrebne vitamine in rudnine.
Mnenja sem, da je človek pretežno rastlinojedec. Tako pravijo tudi mnogi, ko primerjajo dolžino prebavnega trakta z živalmi, ki so ali samo rastlinojede ali samo mesojede. Nisem proti mesu, vendar ne priporočam meso iz farmske reje. Količina mesa naj bo bolj kot začimba in ne kot glavna jed ter vsak dan na krožniku. Ker pa je težko priti do mesa, v katerem ne bi bili ostanki pesticidov in zdravil, je te treba najprej izločiti. To storimo tako, da meso v nesoljenem kropu na kratko prekuhamo, tudi za goveje meso zadostuje20minut. Vodo, kiji mnogi še vedno rečejo juha, drugi pa živalski urin, obvezno zavržemo. Vse, kar so živinorejci dali živini, da bi hitro rasla in tudi brez gibanja ostala zdrava, se bo s kratkim kuhanjem izločilo. Če smo si zaželeli zrezek, smo meso pripravili že pred kuhanjem in ga še vročega damo v pripravljeno omako. Te ne bomo pripravili na maščobi. Ko bo zrezek na krožniku, bomo dodali malo hladnega olja in soli. Tudi drugih zrezkov ne damo cvreti v maščobo. Pripravljene damo kuhati v krop in še tople v marinado. Če že ne moremo brez jajc na oko, jih ne damo na maščobo, ampak v krop, da zakrk-
nejo, in nato na ogret krožnik, malo solimo in prilijemo olje.
Da je toliko predebelih ljudi - in iz tega izhajajo civilizacijske bolezni - je vzrok tudi v tem, da smo iz pravice do hrane naredili dožnost, da moramo jesti. Koliko truda vlagajo starši pa tudi babice, da bi otroci jedli. Že po naravi je tako, da se živa bitja branijo obveznosti, odrasli pa se na vse mogoče načine trudijo, da bi otroci čimveč jedli. Nisem še slišal, da bi kdo zbolel ali celo umrl, ker kljub zadostni hrani ni hotel jesti. To se lahko zgodi le pubertetnicam, ki se tej dolžnosti uprejo s tako silo, da vse, kar pojedo, izbruhajo.
Prepričan sem, da bi, zdravniki, če bi bili plačani po številu zdravih in ne po številu bolnih, zagotovo najprej vsakega pacienta vprašali, kaj je in kako živi. Stroške za zdravstvo bi hitro zmanjšali za polovico in več. Tudi sam bi moral pred 30 leti na težko in tvegano operacijo. Notranji glas mi je velel: “Ne idi! Sam se ozdravi!” To sem tudi storil in od takrat nisem bil več pri zdravniku. Bližam se sedmemu križu in moja delovna zmožnost ni nič manjša kakor v srednih letih. Za hrano pa ne potrošim niti polovico denarja, ki ga porabijo drugi za vsakdanje življenje.
V enem članku se ne da vsega povedati. Za konec bi le rad povedal to: srčno si želim, da bi vsi kaj naredili za to, da bi z zdravo hrano ostali zdravi, vsakdanje delo opravljali brez večjih naporov in se od sveta poslovili v globoki starosti, takrat, ko bomo za to pripravljeni.
IVAN MARŠIČ Ravenska pot 26, Škofljica
SINODALNI DAN DEKANIJE ŽUŽEMBERK
ŽUŽEMBERK - Pred dnevi so se v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata na sinodalnem dnevu zbrali številni člani župnijskih pastoralnih svetov in drugi verniki. V šestih skupinah so udeleženci s posameznimi župniki razpravljali o temah, kot so družina, kateheza, zakon, mladina, šola in kristjan. Pogovor je bil živahen pa tudi vsebinsko zelo bogat, kar kaže, daje v dekaniji Žužemberk poleg obnove številnih cerkva tudi velika zavest do krščanskih vrednot.
Zaradi nekaj kolesaijev zaprto mesto
Pogledaš dirko in vidiš, kam gre denar
svet na dvorišču? Kaj naj rečem? Saj v bistvu gre za dogodek, ki se pripeti enkrat na leto, in bom nekako preživel. Res. Kajti zadeva le ni tako povsem zgrešena, kot se zdi na prvi pogled - pogledaš dirko in vidiš, kam gre tvoj denar. Mar ni že to tudi nekaj? Evo, moj denar gre tudi za policiste, da z motorji in s sirenami spremljajo vsakega kolesarja posebej. Po statistični logiki bomo tudi jaz in moja dva sinova enkrat prišli na vrsto. Že zdaj vem, kam se bomo zapeljali, ko bodo nas spremljali s sireno in lučkami. A vam ne povem. Saj boste brali o tem v časopisu.
Ja, saj pravim: rad imam svoje mesto! Samo nekatere ljudi v njem parkrat na leto malo manj.
DAMIJAN ŠINIGOJ, pisatelj
POČASTILI SPOMIN NA JADRALNEGA LETALCA
Letos mineva 80 let od rojstva in 50 let od smrti vrhunskega jadralnega letalca Litijana Milana Boriška, ki se je smrtno ponesrečil leta 1950 v letalski nesreči na letališču v Vršcu, star komaj 30 let. Fondacija Villa Litta Litija je v njegov spomin obeležila s spominsko kuverto in priložnostnim poštnim žigom, ki je v uporabi na pošti Litija. O življenjski poti litijskega jadralnega letalca je spomine obujala vodja litijske knjižnice Joži Ocepek: Milan Borišek je bil rojen v Litiji aprila 1920. Že v osnovni šoli je razmišljal in veliko bral o letalstvu. Pri 19-ih letih je opravil prve izpite A, B, C in pozneje še tečaj za učitelja letalskega jadranja. Med drugo svetovno vojn(yc bil večkrat izseljen in nazadnje je leta 1945 celo pobegnil iz zapora. S študijem je nadaljeval tudi po osvoboditvi. Leta 1950 je na L svetovnem prvenstvu v jadralnem letenju v 6-dnevnem tekmovanju osvojil 3. mesto, kar je njegov največji uspeh, in se istega leta v avgustu ponesrečil pri kroženju nad letališčem v Vršcu pri snemanju za Avalafilm. Filatelist Janko Stam-felj je ob tej priložnosti pripravil filatelistično razstavo o letalstvu.
K. Š.
43 EKIP NA GASILSKEM TEKMOVANJU
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - V Loki je bilo preteklo soboto v organizaciji Gasilske zveze Sevnica občinsko gasilsko tekmovanje pionirjev in mladincev, ki se ga je udeležilo 43 ekip. Številna udeležba potrjuje, da se za nadaljnje delovanje te humanitarne organizacije v sevniški občini ni bati.
Izobraževanje dijakov v tujini
Program Leonardo da Vinci - Vanj je vključena tudi šola novomeškega šolskega centra
NOVO MESTO - Strokovna zdravstvena in poklicna ter tehniška kemijska šola Šolskega centra iz Novega mesta poleg še nekaterih slovenskih šol sodeluje v programu “Leonardo da Vinci”. Program, katerega začetki segajo v leto 1994 in stopa letos v drugo fazo dejovanja, podpira inovativne mednarodne pobude za promocijo znanja, zmožnosti in spretnosti, ki so potrebne za uspešno Vključitev v delovno življenje. Projekti morajo stremeti k izboljšanju kakovosti poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposab-
ljanju v najširšem smislu. Slo
'lovenija je polnopravno v program “Leonardo da Vinci” vstopila maja 1999, v njem pa poleg petih nosilcev pilotskih projektov iz drugih evropskih držav sodeluje še sedemnajst slovenskih partnerjev. Do junija letos se bo v tujini povprečno za tri tedne usposab-
y<UO 57 slovenskih Hiiakov in va-
dere in Martin Gašper, preživelo od ,13. aprila do 3. maja na Nizozemskem, na kemijski šoli Oosterschelde Col lege v Goesu, kjer so poglabljali praktična in strokovna znanja ter izboljšali in posodabljali znanje in spretnosti ob pomoči odlične opreme, ki je dijakom na voljo v nizozemskih laboratorijih. Dijakom so se za dva tedna pridružili tudi njihovi profesorji, ki so spoznavali nizozemski šolski sistem, delo v strokovni šoli in se aktivno vključevali v pedagoški proces.
Dijaki in učitelji so bili nad opremljenostjo laboratorijev in gostoljubnostjo učiteljev partnerske šole navdušeni. Z veseljem so
si ogledali tudi kulturne, zgodovinske, etnografske in pokrajinske
značilnosti Nizozemske.
MATEJKA KURE
•jalo 57 slovenskih dijakov in vajencev ter povprečno za dva tedna 85 učiteljev strokovnih predmetov, mentorjev oz. mojstrov.
Sola novomeškega šolskega centra je vključena v področje mo-bilnosti, kar pomeni, da udeleženci določen čas preživijo na usposabljanju in praktičnem delu v drugi državi. Tako je 6 dijakov kemijske usmeritve: Simona Kovačič, Petra Kaferle, Jožica Zoran, Jerneja Pavlin, Uroš Kven-
PRIZNANJE ZA KROFE IN KEKSE
PTUJ - Na 11. razstavi kmečke kulinarike na Ptuju so sodelovale tudi kmetije iz Dolenjske in Bele krajine. O priznanjih, ki so jih prejeli Belokranjci, smo že pisali, zlati znak kakovosti v letu 2000 za trikrat zapored doseženo najvišje priznanje pa sta prejeli tudi Ljuba Košiček iz Žužemberka za krofe in Marinka Krevs iz Mirne Peči za kekse.
NAJBOLJŠI V SKOKU V DALJINO - Od leve proti desni: zmagovalec Jože Hlade (Mirna), 2. mesto Meho Krasnič (Črnomelj), 3. mesto Branko Hu-dorovac (Črnomelj). (Foto: B. M.)
Najboljši so bili Mirenčani
Tekmovanje osnovnih šol s prilagojenim programom -Sodelovale so šole iz Dolenjske, Posavja in Bele krajine ■ Prvo- in drugouvrščeni gredo na državno prvenstvo
Črnomelj - Področno prvenstvo osnovnih šol s prilagojenim Programom iz Dolenjske, Posavja in Bele krajine v športnih disciplinah je bilo letos v Črnomlju, in sicer 18. maja. Organizatorje bila osnovna šola Milke Šobar-Nataše, Pomagali pa so tudi predstavniki vb Loka iz Črnomlja, srednje šole ^rnomelj, nogometnega kluba . krajina iz Črnomlja in prostovoljci. Finančna sredstva pa so zbrali s
Rezultati so bili po besedah profe-
sorjev športne vzgoje izredno do
' pomočjo sponzorjev.
Na tekmovanju s skoraj dvajsetletno tradicijo je sodelovalo šest
osnovnih šol s prilagojenim programom, in sicer iz Brežic, Črnomlja, Mirne, Novega mesta, Krškega ■n Sevnice. Triinsedemdeset tekmovalcev se je pomerilo v teku na 300 in 1000 metrov, v skoku v oaljino in višino in v metu žogice.
bri. V skupni razvrstitvi si je prvo mesto priborila osnovna šola s prilagojenim programom z Mirne, drugo krška in tretje črnomaljska šola. Enak vrstni red je bil tudi v skupni razvrstitvi fantov. V skupni razvrstitvi deklet pa je prvo mesto zasedla osnovna šola iz Novega mesta, drugo krška in tretje osnovna šola z Mirne. Zmagovalci in drugouvrščeni bodo 26. maja sodelovali na državnem prvenstvu osnovnih šol s prilagojenim programom, ki bo v Brežicah.
Ob koncu tekmovanja so najbolje uvrščeni dobili medalje in
£
hvalili za dobro organizacijo.
P. M.
Pljunila	v	las
Emancipirana Vida Petrovčič, Ministrica ženske vlade v senci, v Zadnji številki One, priloge Slovenskih novic, med drugim piše tudi tole: “Ženska vlada Slovenije zato poziva dr. Andreja Bajuka, predstavnike političnih strank in poslance državnega zbora, naj upoševajo tovrstne Pobude in namenijo vodenje ministrstev ženskam vsaj na bolj ali manj 'ženskih’ področjih, kot so sociala, kultura, zdravstvo, šolstvo, okolje."
Pa smo tam, kjer ni muh! Nesojena ministrica Petrovčičeva omeji ženske sposobnosti na socialo, kulturo, zdravstvo, šolstvo, okolje, na področja pač, kjer je najmanj denarja. Kot da ženska ne bi mogla biti zunanja ali notranja ministrica, kot da ženska ne bi mogla opravljati del in na-
log obrambnega ministra. Neverjetno podcenjevanje lastnega spola, in to v reviji, v kateri pišoče popenijo, če kdo samo omeni, da je katero delo, kateri poklic “ženski”, v reviji, kjer nastopajo ženske prav po moško: odločno, samozavestno, prezirljivo do tistih, ki menijo, da je kikla dobra za štedilnik, da so ženske zgolj stroji za rojevanje, aparati za zabavo moškim! V reviji, kjer se avtorice posmehujejo tistim, ki znajo speči orehovo potico, v reviji, kjer so ženske vsemogočne, poraz priznajo le pri fotografiji klobuka, ki stoji brez pomoči rok pred moškim telesom deset centimetrov pod popkom. Petrovčičeva je pljunila v lastno skledo, kot slabo dresiran pes je ugriznila svojo gospodarico.
TONI GAŠPERIČ
Domen ima v glavi sto projektov
Od računalništva do risanja stripov
NOVO MESTO - Na vsaki šoli je kakšen učenec, ki odstopa od svojih sovrstnikov. Lahko je odličen športnik, izjemen talent za jezike, izvrsten računalničar, pravi mladi pesnik ali pisatelj. Takšen šolar je nedvomno Domen Husu iz Novega mesta, ki obiskuje 7. c. razred na osnovni šoli Šmihel v Novem mestu.
Pred kratkim, ko je šola pripravila dan odprtih vrat in so predstavili tudi računalniško opismenjevanje na šoli, je še posebej izstopal Domen. Predstavil je svoj program za učenje o literarnem obdobju moderne, ki ga obravnavajo pri slovenskem jeziku. V njem je celovito zajel zgodovinsko in družbeno politično dogajanje, literaturo in umetnost. Program bodo otroci s pridom uporabljali pri pouku, Domnov “idejni vodja” pa je bila njegova mama Justina, učiteljica slovenskega jezika na šoli.
“V glavi imam še sto drugih projektov, predvsem v povezavi z računalnikom. Podoben projekt bi rad naredil za pouk zgodovine, ki je moj najljubši predmet. Razmišljam pa tudi o programu za pomoč pri matematiki - učenje matematike na
M*
Da bi Domen naredil vse, kar si Želi, bi moral biti dan dolg 50 ur.
zabaven način,” je razlagal Domen. Do sedaj je namreč domiselno izdelal že dva referata o Zahodni Afriki in kmečkih hišah, ki jih je preko računalnika projiciral na platno in sproti razlagal.
“Moja strast pa je tudi risanje stripov. Prvega sem narisal pri petih letih,” je povedal. Likovno je med ostalimi opremljal tudi šolsko glasilo “Prvi poganjki” in različne založenke, ki jih pripravlja šola.”Od 6. razreda pa pišem tudi roman, ki ga bom skušal dokončati med počitnicami,” razlaga. Domen ne gleda televizije pa tudi ven, na igrišče, ga ne vleče tako kot večino njegovih sovrstnikov, raje bere knjige. Tako kot Domna zanimajo različne stvari, ima tudi za svojo prihodnost različne želje: “Katero srednjo šolo bom obiskoval, še ne vem. Rad bi delal čim več stvari.”
M.KOTNIK
7. KOSTELSKI PLANINSKI POHOD
KRIMINOGENE
VAS-FARA - Turistično-športno društvo Kostel in Planinsko društvo Kočevje sta v soboto pripravila že 7. tradicionalni Kostelski planinski pohod. Pohoda se vsako leto udeleži 300 do 400 pohodnikov, ki ob plačilu startnine prejmejo bilten, ki so ga organizatorji tudi letos obogatili s prilogo. Lani so v njej predstavili pomladanske rastline ob Kostelski planinski poti, še prej kostelski dialekt in zgodovino vasi, skozi katere pelje pot, letos pa so se odločili za predstavitev vseh označenih pešpoti na Kočevskem. Kot so povedali ob zaključku pohoda, je želja organizatorjev enkrat letno organiziranega množičnega pohoda po krožni poti Potok-Stružnica-Kuželjska stena-Rake-Kuželj-Kosa-Potok, za katero je potrebno 6 ur zmerne hoje, da bi po markirani srednje zahtevni Kostelski planinski poti pohodniki hodili skozi vse leto.
SITUACIJE V ZDRAVSTVU
OTOČEC - V okviru tradicionalnega občnega zbora Društva državnih tožilcev Slovenije bo v petek, 26. maja, ob 10. uri v konferenčni dvorani Šport hotela Otočec strokovno predavanje na temo Kriminogene situacije v zdravstvu. Predaval bo doc. dr. Jože Balažič, predstojnik Inštituta za sodno medicino v Ljubljani in drugi. Ob 15.30 bo redni letni občni zbor društva.
PODHOD NAVRHTREBNJE
NOVO MESTO - Popotniški odsek planinskega društva Novo mesto vabi v nedeljo, 4. junija, na pohod na Vrhtrebnje. Odhod vlaka iz Novega mesta do Mirne Peči ob 10.59 s postaje Bršljin, vrnitev iz Trebnjega pa z vlakom popoldan. Pri koči na Vrhtrebnjem bo srečanje pripravilo planinsko društvo Trebnje, ob 14. uri pa bo odkritje obeležja 15. poldnevnika. Izlet bo vodila Marica Praznik, ki tudi zbira prijave na telefon 068/ 22-948 (po 18. uri).
okale, osnovno šolo Milke Šo-ar-Nataše pa so sodelujoči po->br
OBČNI ZBOR DRUŠTVA DIABETIKOV
NOVO MESTO - Na občnem zboru Društva diabetikov Novo mesto v Hotelu Krka se je zbralo 100 članov. Dejavnosti društva, ki združuje diabetike iz Dolenjske in Bele krajine, so zelo raznovrstne: od izobraževanja, omogočanja ugodnosti za ljudi s sladkorno boleznijo do družabnih srečanj. Tako so med drugim v minulem letu za člane društva enkrat mesečno uvedli uradne ure, ob svetovnem dnevu sladkornih bolnikov so v hotelu Krka pripravili srečanje s strokovnimi predavanji, novembra organizirali tedensko rekreacijo v Zdravilišču Šmarješke Toplice, v sodelovanju s Krko Zravilišča pa so v januartu in februarju letos pripravili sedemdnevno šolo za diabetike v Strunjanu. Začeli so tudi navezovati stike z drugimi društvi, različnimi strokovnjaki, s farmacevtsko in prehrambeno industrijo ter šolami. S podobnim programom bodo nadaljevali tudi letos, pri tem pa poseben poudarek namenili ureditvi evidence članstva, organizaciji dela društva in vključevanju novih članov. Na občnem zboru so zbra-
ni poslušali tudi predavanje specialista klinične psihologije An-
dreja Kožarja o pomenu sprostitve za sladkorne bolnike.
MODNI KOTIČEK
Ni poletja brez znojenja
Poleti se vsi zdravi ljudje znojijo, zato je osnovni poletni pripomoček - voda. Prhanje je za našo kožo neskončno koristno. Drobne vodne kapljice masirajo živčne končiče v koži, koža je dobro prekrvavljena in sveža, izginejo še zadnji sledovi utrujenosti.
In kako se prhamo, da je učinek kar se da blagodejen? Najprej si privoščimo toplo prho, z vodo oblijemo vse telo. Ker pa koži in dobremu počutju denejo dobro tudi izmenične kopeli, jih toplo priporočam. Najprej oprhamo polovico telesa s precej toplo vodo 38°, začnemo pri podplatih in končamo na ramenu. Nato ponovimo postopek z mrzlo vodo, spet gremo od podplata preko meč, stegna in trebuha do ramen. Enako oprhamo s toplo in mrzlo vodo še drugo, levo polovico telesa.
Osvežilna prha nas zjutraj prebudi in nam vlije novih moči za dan, ki je pred nami. Ni treba, da bi se ob prhanju prav izdatno milili, še zlasti ne v poletni vročini, ko se prhamo večkrat na dan. Dovolj je, da zjutraj uporabimo malo tekočega mila za prhanje, potem pa se prhamo samo še z vodo. Samo podpazduhe, stopala in genitalije potrebujejo kakšen nežen dodatek. Če se namreč preveč ali prepogosto namilimo, zmijemo s telesa tudi zaščitni kislinski plašč.
Topel, močan curek, ki ga usmerimo v trebuh, je blagodejna masaža. Ugodje sprosti krčevito napete mišice, počutje se nam izboljša. Masaža z vodnim curkom nam pomaga tudi do lepših in čvrstejših prsi. Vsako dojko obkrožamo z vodnim curkom tri minute. Po prhanju natremo kožo z mlekom za telesno nego.
(Se nadaljuje) JERCA LEGAN
BISERNA POROKA -V soboto, 6. maja, sta v družinskem krogu praznovala 60-letnico poroke dvainosemdesetletna Alojzija (roj. Bele) in devetinosem-desetletni Franc Plut iz Stranske vasi pri NOvem mestu. Njun zakon sta obogatila dva otroka, trije vnuki in trije pravnuki. Zakoncema, ki sta v šestdesetih letih skupnega življenja morala premagati marsikatero oviro, iskreno čestitamo. (Foto: L. Roženberger)
HARMONIKA POJE - Regionalna radijska postaja Studio D je v petek vse ljubitelje narodno-zabavne glasbe povabila na zabavno prireditev “Harmonika poje” v novomeško športno dvorano Marof. Nastopili so trenutno najbolj priljubljeni dolenjski in belokranjski narodno-zabavni ansambli: Vrisk, Mačkoni, Poljub (na sliki), Vasovalci, Mladi Dolenjci, Rubin, Slavček, Franc Potočar s Podlipskimi fanti, Fantje z vasi. Trio Frančič in ansambel Petra Finka, druženje z njimi pa sta vodila Jože Musa in Darja Zupančič. Kljub temu da športna dvorana Marof ni bila polna, so bili organizatorji z obiskom zadovoljni, saj večjega zaradi priljubljene metliške Vigredi tudi niso pričakovali. (Foto: M. Kotnik)
“SRAKE” Z RAKE PRIJETNO PRESENETILE - Pred skoraj tremi leti se je trinajst deklet, ki so prepevale v cerkvenem pevskem zboru na Raki, odločilo, da ustanovijo svojo zasedbo. Tako je nastala dekliška vokalna skupina Srake (na sliki), ki je v soboto, 20. maja, prijetno presenetila na prvem samostojnem koncertu v prostorih domače osnovne šole. Zasedba -vodita jo pevka Janja Češnovar in Andrej Resnik, ki igra klaviature - se je predstavila tako z resnejšimi cerkvenimi pesmimi kot z živahnejšimi slovenskimi narodnimi ter pesmimi drugih narodov. Dekleta, ki so dijakinje in študentke, druži ljubezen do glasbe, zato najdejo čas za vaje in nastope. Nastopajo ne le na domačih prireditvah, temveč jih vabijo tudi na poroke. Na sobotnem koncertu, ki so ga z mislimi o glasbi in ljubezni povezovale kar same, so Srake v goste povabile še Kolednike z Rake. (Foto: L. Murn)
PEVCI NA GOSTOVANJU - Člani združenega zbora pevcev vokalne skupine Prima in Župnijskega pevskega zbora iz Vavte vasi so na Primskovem pri Kranju v nedeljo, 21. maja, uspešno izvedli samostojen koncert z mašo, dva dni prej pa so se s podobnim programom predstavili na Vidmu v Dobrepoljski dolini. Izvajali so Misso Seraphico skladatelja Hugolina Sat-tnerja, Novomeščana, in dela Gallusa, Alojzija Mava, Andreja Vavkna, Emila Adamiča, Karola Pahorja in drugih. Zbor je vodil Aleš Makovac, na orglah ga je spremljal Matej Burger, kot solistka pa je nastopila mezzosopranistka Mojca Saje. (Besedilo: Jože Boben)
NEDELJSKI POPOLDANSKI POHOD - Društvo podeželskih žena Mirna Peč, ki združuje 65 članic, je v nedeljo, 21. maja, povabilo na prijeten popoldanski pohod. Okrog 60 pohodnikov je pot vodila po lepi naravi iz Mirne Peči mimo Ivanje vasi, ob prijetnem hladu reke Temenice do Zijala in naprej do Jelš. Tu so ob počitku in okrepčilu tudi zapeli in zaplesali ob zvokih harmonike, nato pa so se po lokalni cesti zopet vrnili v Mirno Peč. Ker je bil odziv dober, v društvu pravijo, da bodo podobna družabna srečanja še pripravili. Sicer pa bodo mimopeške podeželske žene s peko domačih dobrot že prihodnji teden sodelovale na kmečkem prazniku, drugih občinskih prireditvah, prizadevale pa si bodo tudi za dobre vezi z drugimi podobnimi društvi na Dolenjskem. (Foto: L. Murn)
f®^®^®!® • g®[rao[]fmaw®©GB • ©OBfe® • ($®[pB©B • d3®^®^®^® • g®onBiMiBw®@,GB • gOBfe® • ®0®[pB©B
NASE KO RENT N R
Spomini, ki ne smejo zamreti
Res, da imata Berkova iz Hrastovice pri Mokronogu že pet vnučkov, a to nikakor še ni zadosten razlog, da bi ju uvrstil v to rubriko. Oba, tako Marija kot Ferdo, sta zanjo še premlada. Toda soba v njuni hiši, v kateri se pogovarjam z njima, govori po svoje. V njej je še letos stanovala Anica, Ferdova mati. Še zdaj je v njej moč slutiti tega stanovalca in na stenah še visijo priznanja in spomenica - dokumenti nekega časa, ki je za marsikoga od nas že zgodovina.
Pustimo torej, naj nas ta zgodovina za nekaj časa dvigne na svojih krilih in odnese v svet, ki že zdavnaj več ne obstaja. To je svet Anice Berkove. V otroških letih se je pisala Vovk in je bila doma pri Bavteževih na Hra-stovici. Oče Franc je bil gospodar na kmetiji, mati Micka pa gospodinja. Kot pri skoraj vseh slovenskih družinah v tistem času je bilo otroškega bogastva veliko. Drugega, zlasti denarja, pa bolj malo, zato so se morali družinski gospodarji pobrigati za dodaten zaslužek. France se je večkrat podal preko oceana, in kadar se je vrnil, je dokupil nekaj zemlje, popravil kako gospodarsko poslopje in z raskavo roko pogladi dete, ki je vekalo v zibelki. Teh je bilo vedno več. Anica je bila deseta po vrsti.
Njena mladost je bila ob kmečkem delu in v družbi vrstnikov na deželi lepa in pestra. Takrat sicer ni bilo radia in ne televizije, vaška mladina pa je kljub temu našla veliko smiselne zabave v drugih stvareh. Verjetno bolj bogate, ustvarjalne in sproščujoče, kot jo je današnji mladini zmožna dati moderna zabavna industrija. Pesem in beseda je bila takrat bliže duhu in srcu in pot do sočloveka ni bila tako ovinkasta in polna ovir. V takem vzdušju je Anica odraščala in od matere, ki je našla dobro besedo za slehernega od svojih številnih otrok, je dobila mnogo koristnih nasvetov za življenje v lastni družini.
Bilo je to med obema vojnama in s Ferdom Berkom iz sosednje vasi Jesenice stajo v sredi tridesetih let res osnovala. V najem sta vzela kmetijo in z velikim optimizmom sta se vrgla na delo. Sprva je šlo vse gladko, kot v najlepših sanjah. Dela na kmetiji sta bila vajena, po dodaten zaslužek pa je Ferdo stopil v gozd, saj je bil spreten tesar. In družina je rasla. Ko sta se rodili Anica in Pepca, je nanjo še sijalo sonce sreče. Ko je prišel na svet tretji otrok, bil je to Ferdo, so naše kraje že prekrili temni oblaki druge svetovne vojne. In ko je pod materinim srcem pričelo utripati srce četrtega, Gregorja, so zavele mrzle sape in jo uničile. Italijanski okupatorje namreč odpeljal družinskega očeta in ga z drugimi talci vred ustrelil. Anica je ostala s tremi majhnimi otroki sama. In četrti je bil na poti.
Svetlega in toplega majskega dne sedimo v Hrastovici pri Mokronogu. Ferdo ter njegova žena Marija mi pripovedujeta o Anici Berk: kako se je s štirimi otroki potem pretolkla do konca druge svetovne vojne, kako je v tistih težkih povojnih časih vse štiri spravila h kruhu. Pa še
ji je ostalo energije in življenjskega optimizma do pozne starosti. Vse to je delila s svojimi vrstniki, upokojenci iz Mokronoga, in njen življenjski optimizem je preveval skupino za samopomoč, v kateri je delovala. Zdaj je ni več. Le na stenah še visijo priznanja za njeno delo. A ta priznanja so mrtva. Bolj pomembni in živi so tisti dokazi o njenem bivanju, ki nosijo njeno podobo in njeno misel v svet - to je enajst vnukov in več kot dvajset pravnukov. Življenje, ki ga je v tistem temnem trenutku med drugo svetovno vojno nekdo hotel zatreti, se je razlilo širom po naši domovini. Da je tako trdoživo, ima zasluge predvsem Anica.
Ferdo vstane, sname s stene orumenelo spomenico in mi pokaže drobno sliko, kije natisnjena poleg besedila. Z nje je komaj razbrati portret moškega v starojugoslovanski uniformi. “To je Ferdo, moj oče. Bil je ustreljen, ko sem bil jaz še dojenček. Njegovega obličja se ne spominjam. Le po tej fotografiji lahko sklepam, kakšen je bil,” mi pripoveduje.
Kot mnogo drugih otrok, ki so v vojni izgubili enega ali oba starša, je bil tudi Ferdo v mladih letih za marsikaj prikrajšan. Po osnovni šoli v Mokronogu gaje čakal uk v Mariboru, nato pa zaposlitev. Že v prvi polovici šestdesetih let pa je pričel delati v delavnicah na železniški postaji v Novem mestu. Tam je zaposlen še sedaj.
Nekateri se še spominjamo parnih lokomotiv, ki so puhale po dolenjskih tirih tisti čas in rahla nostalgija nas obide, ko se spomnimo nanje. Še zdaj kdaj zaide v te kraje muzejski vlak in beli oblak se vleče za tisto črno sopihajočo in ropotajočo gmoto. Nostalgije pa ni v Ferdovih besedah, ko mi pripoveduje o delu z njimi. Takrat, v šestdesetih, so se tisti črni mastodonti ustvljali tudi v delavnici, v kateri je delal on, saj so bili stalno potrebni servisa in popravila. Delo z njimi ni bilo prijetno. “Bilo je umazano, težko in dostikrat zaradi strupenih plinov tudi navarno. Pozimi je bilo v tistih delavnicah svinjsko mrzlo, poleti pa vroče, da si komaj dihal,” pripoveduje Ferdo in nič žal mu ni, da so tisti črni mastodonti odsopihali v zgodovino. Dizelske lokomotive, ki so jim sledile, so bile do delavcev veliko bolj prijazne. Res pa je, da so zahtevale več znanja. Ža vsak model, ki je zapeljal na tire, je bilo treba na novo izpopolnjevanje. Z leti se je takih tečajev nabralo kar nekaj in dandanes je Ferd že poslovodja.
Dlje časa je živel v Bršljinu, v bližini, kjer je bil zaposlen. Sem si je pripeljal tudi ženo Marijo, doma z Rakovnika pri Šentrupertu. Tu sta odrasla sin Ferdo in hčerka Mateja. Oba sta že poročena in imata svoje otroke. Ferdo in Marija pa sta se vrnila na Hrastovico. Tu zdaj živita sama, a ko se pri njiju zbere vse sorodstvo, da bi obudilo spomin na Ferda, ki je padel pod italijanskimi kroglami, in Anico, ki je potem sama vzgojila štiri otroke, takrat je hiša premajhna. Prav bi bilo, da ta spomin v nas nikoli ne bi zamrl!
TONE JAKŠE
ZA EKOLOŠKO KMETOVANJE
Bo kmetija postala učni center?
Evropskim trendom prehajanja iz intenzivnega v ekstenzivno predekvo sledi v odločitvi za naravi prijazno kmetovanje in zdravo pridelavo hrane tudi vse več kmetij v Sloveniji. Na območju Kočevske je v preusmerjanju iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje tudi bivša Snežnikova farma v Gotenici, ki je od sredine leta 1998 v zasebnih rokah nekdanjega vodje Snežnikove poslove enote Kmetijstvo v Gotenici, dipl. inž. agronomije Marka Kocjančiča.
Gospodarjenje na 148 hektarjih zemljišč na nekdanjem zaprtem območju kočevske občine v Gotenici Kocjančičevo kmetijo postavlja v sam vrh največjih zasebnih kmetij v državi. Poleg zemljišč na območju Gotenice, ki so v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ima po dveletni pogodbi z ribniško občino od lani v najemu tudi 18 hektarjev zemljišč na Dolenjevaškem polju, kjer po dogovoru z lastniki tamkajšnjih zemljišč kosi na skupno kar 30 hektarjih travnikov. “Korist je obojestranska: ribniški občini na ta način uspeva preprečevati nadaljnje zaraščanje Dolenjevaške-ga polja, nam pa omogoča, da vso krmo za 126 krav in 106 glav mla-
de plemenske živine, kolikor jih imamo trenutno, pridelamo na lastnih površinah,” pravi Kocjančič. Ob odločitvi za ekološko kmetovanje, ki ne dovoljuje uporabe mlečnih nadomestkov, dodatkov krmil in koncentratov, pa slednje gotovo ni nepomembno!
Že vse odkar je od Snežnika odkupil živino, stroje in opremo in najel hleve, ki so v lasti ministrstva za notranje zadeve, Kocjančič, ki je že tri leta član ljubljanskega ekološkega združenja, na svoji kmetiji izvaja različne poskuse in projekte. V sodelovanju s katedro za travništvo in pašništvo ljubljanske Biotehnične fakultete je lansko jesen pričel s poskusom neposrednega vsejavanja žit v trav-
niško rušo, že tretje leto pa sodeluje tudi pri poskusu zaščite domačih živali pred zvermi. Kocjančič ima do živine in divjadi nekoliko drugačen odnos, kot sicer izhaja iz že tradicionalnih pogledov lovcev na eni in kmetov na drugi strani. Poleg tega, da je kmet, je namreč tudi lovec in kot takšen sodeluje tudi z gojitvenim loviščem Medved pri projektu izboljšanja kakovosti lovskih površin.
Med projekti, ki jih izvaja in ki so že pokazali dobre rezutate, je
ŽIVALIM PRIJAZNA REJA - Testiranje “iglujev”, ki stanejo precej manj, kot bi stala izgradnja telečjaka, je pokazalo, kot pravi Kocjančič, da je zdravstveno stanje telet, ki so ves čas zunaj, pa vendar pod streho, boljše kot tistih, ki so v hlevu. (Foto: M. L.-S.)
PRI BOŠTJANU LUKEKU IZ METLI K F,
Marko Kocjančič
projekt prezimovanja domačih živali na pašniku. Ena izmed 30 plemenskih telic, ki jih je imel letošnjo zimo zunaj že drugo leto zapored, je laktacijo zaključila z 11 tisoč litri mleka. Kar zadeva ostalo živino, je ta preko leta na pašnikih, vendar pa ima tudi pozimi možnost izpusta na utrjene površine, saj kot pravi Kocjančič, skrbijo, da je na njihovi kmetiji tudi živalim prijazna reja. Temu sledijo že od samega začetka, zato konec lanskega leta podpisana pogodba s Kmetijskih zavodom Maribor o nadzoru izvajanja ekološkega kmetovanja od njih ni terjala bistvenih sprememb v načinu gospodarjenja. “V našem primeru ne gre za spremembo v misel-
nosti in zato tudi ne za večje spremembe v načinu dela, ampak za neke vrste formalno potrditev usmeritve, ki jo opredeljuje že samo območje, na katerem kmetujemo,” pojasnjuje Kocjančič. Območje Gotenice je namreč vodo-zbirno območje, ki kot takšno postavlja omejitve pri gnojenju in uporabi sintetičnih preparatov pa tudi glede obtežbe živali, saj je dovoljena le ena glava velike živine na hektar.
“Čreda je zdrava, v posameznih primerih bolezni, ki se pojavljajo, pa nam zaradi preusmeritve v ekološko kmetovanje ni dovoljena uporaba zdravil širokega spektra in tudi ne hormonskih zdravil, medtem ko antibiotike lahko uporabljamo, le daje karenca dvakrat daljša kot običajno,” navaja Kocjančič. Gnojevke nimajo, saj že od samega začetka uporabljajo čvrsti nastil, s tako pridobljenim gnojem pa dvakrat letno gnojijo po lastnih površinah. “Letno prodamo do 30 telic, Ljubljanskim mlekarnam pa smo lani oddali 540 tisoč litrov mleka ekstra razreda,” pravi. Njegova kmetija je, kot pravi, evropsko primerljiva, še bolj pa se bo približal zahtevam, ki jih pred kmete postavlja EU, z izgradnjo novega hleva z molziščem. Z 20 milijonov tolarjev vredno investicijo bo začel takoj, ko (če!) mu bo uspelo od Sklada odkupiti 1,5 hektarja zemljišča za gradnjo, za katero pravi, da bi, če bi z njo pričel že danes, potreboval najmanj leto dni, da bi se lahko iz sedaj najetih objektov, katerim želi mi-nistrtvo za notranje zadeve spremeniti namembnost, preselil v lastne. Vsekakor pa upa, da mu bo to uspelo, predno bo v polni meri zaživel projekt, ki ga pripravlja skupaj s kočevsko občino, da bi njegova kmetija postala mednarodni učni center za ekološko kmetovanje.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Privlačna toplina lesa
Jože Lukek iz Metlike se je sicer izučil za mizarja, a se je zaposlil, medtem ko je doma mizaril za hobi. Izdelal je pač tisto, kar so potrebovali za dom, velikokrat pa sta pomagala tudi sinova Tadej in Boštjan, ki sta delo z lesom najprej jemala bolj kot otroško igro. A preko tovrstne igre se je zlasti Boštjan tako navdušil za obdelavo lesa, da bi bilo čudno, če se po osnovni šoli ne bi odločil za lesarsko šolo.
Boštjana je, odkar se spominja, privlačila toplina lesa. Pravi, da lahko človek z dovolj domišljije in spretnosti iz vsake palice naredi uporaben izdelek, in ko je gotov, je lahko neizmerno zadovoljen in ponosen na svoje delo. Kakšno je lahko njegovo zadovoljstvo šele, če se loti obdelave večjega kosa lesa! O takšnem zadovoljstvu ob izdelkih, ki jih bo naredil, ko se bo zaposlil, jc Boštjan razmišljal že med šolanjem. Toda ko si je našel zaposlitev v Ljubljani, je prišlo razočaranje. Vedel je, da ima znanje in veliko dobre volje za delo, do svojega poklica pa je čutil tudi veliko ljubezen. A hitro je spoznal, da so sodelavci in nadrejeni podcenjevali mlade. Toda ker ni človek, ki bi nergal, je tiho ubral drugo pot, čeprav ni o njej prej nikoli razmišljal. Potem ko si je s pomočjo staršev in brata kupil nekaj najosnovnejših strojev, je v delavnici ob hiši, ki si jo je prav tako postavil sam, pred tremi leti in pol začel z mizarsko obrtjo. Postal je sam svoj gospodar, kar je bila seveda veliko večja odgovornost, kot jo je imel, ko je bil odit
iu je zdel
)Olj prav. P ko dal krila svoji ustvarjalnosti.
začel z izdelovanjem gajbic, vsak tolar pa je vložil v nakup strojev, ki so vse prej kot poceni, zlasti še, ker je vedno kupoval le nove. A nikoli ni zanje vzel posojila. Čeprav je samostojni obrtnik le pičlih nekaj let, pa se že lahko pohvali, da ima najboljše mizarske stroje v okolici. Ob sodobni opremi pa je lahko uresničil tudi davno željo, da bi izdeloval stilno pohištvo ter rezbaril. Njegovo pohištvo je večinoma iz masivnega lesa, obvezno pa takrat, ko nanj ročno rezbari različne motive, ki jih vzame zlasti iz narave in jih tudi sam nariše. Prizna, daje umetniško žilico podedoval po mami Zalki, ki je, tako kot vrsta njenih sorodnikov, nekdaj lepo slikala. Za tovrstno ročno delo potrebuje veliko časa, a pravi, da znajo ljudje, ki si zaželijo rezbarijo,
stropne obloge, ograje in še marsikaj drugega po domovih po vsej Sloveniji, a tudi v Avstriji in na Hrvaškem, ima največ naročil iz Gorenjske. “Najbrž zato, ker je plačilna sposobnost pri Gorenjcih veliko večja kot na primer pri Belokranjcih, zelo pomembna pa je zanje tudi kakovost. Po tem bi jih lahko primerjal z Nemci,” pravi o izkušnjah, ki jih je dobil s strankami. Boštjan je sicer pripravljen vsakemu svetovati, vendar je njegovo pravilo, da ima stranka vedno prav, četudi je še tako muhasta. Na srečo mu je doslej uspelo narediti vse, kar so si stranke zaželele in česar se je lotil. Res pa je, da se je veliko naučil sam zlasti z vztrajnostjo in ljubeznijo do svojega poklica, saj mu šola ni dala dovolj praktičnega znanja.
Lukek je znan po tem, da nikoli ne reče “ne”, zato pa ima vedno dovolj dela. Tako so zmogljivosti v njegovi delavnici za-
sedene že do konca letošnjega leta. Ker pa nima zaposlenega nobenega delavca, marsikdaj pa
ga roki precej priganjajo, mu priskočita na pomoč tako oče in mama kot tudi brat, ko utegne.
Predvsem pa ne pozna osemurnega delovnega dne. Marsikdaj še ponoči razmišlja, kako bo uresničil načrte in kako bi najbolj estetsko izdelal pohištvo. Ob nedeljah, ko se ne spodobi, da bi brneli stroji, pa riše šablone ali opravi kakšno drugo ročno delo, ki ga kljub številnim strojem še vedno ne manjka. A upa, da bo takšnega garaškega dela, ki pa mu je očitno kljub vsemu v veliko veselje, znatno manj, ko bo razširil delavnico, kupil še kakšen stroj in zaposlil delavca. Predvsem pa mu takrat najbrž ne bo potrebno delati brez prestan-ka po nekaj deset ur, ko ga bodo priganjali roki, predvsem pa ne 72 ur brez vmesnega spanja, kot je njegov rekord.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
zaposlen drugje, a se je odločal tako, kot se mu je zdelo, da je najbolj prav. Predvsem pa je lah-
Ko se je Boštjan odločil, da bo začel s samostojno obrtniško potjo, ni imel tako rekoč ničesar, če odštejemo nekaj očetovega preprostega ročnega orodja ter veliko optimizma in dobre volje. Ni ga sram priznati, daje
to tudi ceniti in nikoli ne vprašajo za ceno.
Boštjan se zaveda, da z modernim pohištvom ne bi mogel konkurirati industriji in njenemu serijsko izdelanemu pohištvu. Pri stilnem pohištvu pa je konkurenca industrijskega pohištva znatno manjša. Zlasti še, ker dela po meri, vsak kos pohištva, ki pride iz njegove delavnice, pa je unikat. Čeprav so namreč osnovne poteze takšnega pohištva določene, pa vsakemu doda nekaj posebnega, tipično njegovega. “Imam veliko smisla za to, da pohištvu vdihnem dušo, če bi se lahko tako izrazil,” se nasmehne. Čeprav so njegove omare, stopnice,
BOŠTJANOVO REZBARJENJE - Boštjan Lukek uživa v mizarski delavnici, še posebej rad pa rezbari. Pravi, da to delo blagodejno vpliva na njegovo dušo. Ko govori o svojem delu, pa ne more mimo metliškega mizarja Staneta Jordana, ki mu je veliko pomagal, ko se je vpeljeval v samostojno obrt. dobro pa sodelujeta še danes. (Foto: M. B.-J.)
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 25.V.
SLOVENIJA 1
kOO Tedenski izbor Odmevi
8.30 Mostovi
9.00 Pod klobukom 9.50 Zgodbe iz školjke 10.20 Otroška oddaja 10.40 National Geographic
11.30 Naravni parki
12.00 Naokoli po Nemčiji
13.00 Poročila 13.40 Tčdenski izbor
Portret
14.30 Zoom
16.00 Slovenci po svetu
16.30 Poročila
6.45 Na liniji
1|20 Lažnivi Kljukec, 4/6
17.45 Svet čudes, dok. serija ‘8.10 Zvok, gas.-dok. oddaja J8-45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.00 Tednik
21-05 Turistična oddaja 21-25 Osmi dan
22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Podoba podobe
23.25 Neznane podobe, dok. serija SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9.30 Videospotnice
• 10.00 Dr. Sommerfeld, nan. -10.50 Nič svete-ij’nnaS' '11-35 Euroncws -13.30 Svet poroča -
1.00 Spori -16.00 Njen boj, am. film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Podeželski utrip, nad. -19.00 '>nnct*oma ^usan’nan-' 19-30 Videospotnice -20.05 Na robu, šport, serija - 20.25 Paul Merton predstavlja, 2/15 - 20.50 Imago Sloveniae; 21.20 roseben pogled - 22.45 Videospotnice - 23.20 No prašiči letijo, am.-nem, film KANAL a
8.2(1 Dogodivščine Rokca in Binča, ris. - 9.20 Kosalinda, nad. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Gprah shovv -12.00 Adrenalina -13.30 Princ z k n ra’ nan-" 14-00 Jake in debeluh, nan. •
15.00 Oprah show -15.55 Ricki Lake -16.50 Kosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 rant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Vrnitev v Hype-non, nan. - 20.50 Slepo zaupanje 2, film ■ 22.40 ™aggie, nan. - 23.15 Svilene sence, nan - 0.15 Dannyjeve zvezde -1.15 Odklop
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 TLi ženske, nad.
• 10.30 Divji angel, nad. -11.25 Za tvojo ljubezen, na<l. ■ 12.20 Udarci pravice, nan. -13.50 Diagno-ra: umor, nan. -14.45 Jesse, nan. -15.15 Zakon v L.A nan. -16.15 Tri ženske, nad. -17.15 Divji
labirint strasti, nad. -19.15 24 n' J. dober dan - 21.00 moški za ženitev, ttlm - 23.00 Prijatelji, nan. • 23.30 Nevarna srca, nan-' 0-30 M.A.S.H., nan. -1.00 Na zdravje!, nan.
CAJBA tv
?i?Sn®i?rzn‘ monitor' 15.00 Živa-magazin -£reda, nan. -16.30 Mladi učitelj, nan. -' 00 SeaQuest, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan- -19.00 Živa-novice -19.15 Zgodbe južnih ®°rij, nan. - 20.10 Hišni duh, am. film - 22.00 iva-magazin - 23.00 Mož pravice, nan. - 0.00 avni na vasi, ser. - 0.30 Dragi John, nan. yAŠ KANAL
>3.40 Videostrani -16.40 Risanka -18.00 Iz - toiŠ" *8-311 Prva pomoč 3 -19.00 Novice '.prim „ ensk' kulturni pregled ■ 19.30 24 ur . pi m ”on.,aktna oddaja - 20.40 Nas poznate? *■"” Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled 1.25 Oder občutkov HTV 1
Dobro jutro, Hrvaška - 10.00 Poročila -m« , ^taževalni program • 12.00 Poročila -5 Labirint strasti (serija) -14.00 Poročila -/•‘Razsodba (film) -16.00 Tudi letos... -‘0.30 Trenutek spoznanja -17.00 Hrvaška Hane*' 17.30 Alpe-Donava-Jadran - 18.00 ,Sa kult. dediščina -18.35 Kolo sreče -pn m S‘sanka' 19-30 Dnevnik, vreme, šport ■ 1.35 P
m	iviitviiiis,	viuiii,	suuu	•
fu lu Dok- oddaja - 20.45 Koncert - 21.35 Pol pp ^e„kulture' 22.05 Odprto - 22.55 Poročila " '15 Portret Ncvena Belamariša - 0.15 Grayc-r? anal°mija (film); 1.30 V ritmu (film); 3.30 k- “Im; 4.30 Tijni agent (film)
HTV 2
8.00 Turistične panorame - 9.10 Labirint stra-■ 1 (serija) - 9.55 San Francisco (film) ■ 11.35 Kraljestvo divjine -12.00 Zvezdni prah -12.30 I ovanja (Jok. serija) -13.30 Pacific Palisades ISMd ’ !4'15 Newyorška policija (serija! -•(*) Pravica za vse (serija) -15.55 Vesti za glu-c jn naglušne -16.00 Cesarstvo divjine -17.00 t^ek odkriva svet (serija) -17.30 Hugo -18.00 ct droge (dok. serija) -19.00 Panorama žu-; i!1)'":19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Kviz ?1 Seinfeld (serija) - 21.00 Urgenca (seri-
jaJ- 21.50 Kviz -22.201 Crni narcis (film) - 23.30 metnine svetovnih muzejev
pETEK, 26.V.
fLOVENIJA 1
"■OO Tedenski izbor Odmevi
8.30 Sledi
9.00 Pravljice iz lutkarskega vozička 9.20 Risanka
9.45 Lažnivi Kljukec, 4/6 9.50 Na liniji
10.30 Svet čudes, dok. oddaja 10.55 Zvok, glas.-dok. serija
n „„'11-25 Tfgovuna, nem. drama, 2/3 ■M Poročila '4.30 Tčdenski izbor Osmi dan
14.00 Neznane podobe, dok. oddaja
15.00 Alpski večer, 2. del
16.00 Mostovi
16.30 Poročila
16.45 Rdeči grafit
17.10 Vesela hišica, lut. nan.
17.45 Zenit
18.20 Dosežki
18.40 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Petka
21.15 Deteljica 21.25 TV Poper
22.05 Odmevi, šport
23.00 Polnočni klub
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9.25 Videospotnice -10.00 Podeželski utrip, nan. • 10.50 Na robu, šport, serija -11.10 Gore in ljudje -12.00 Paul Merton predstavlja, 21/15 -13.55 A življenje teče dalje, film -15.25 Kolesarska dirka po Italiji -17.30 Po Sloveniji -18.05 Spoznavajmo, dok. serija -19.00 Turistične akcije -19.30 Videospotnice - 20.05 Zlata mrzlica, nad. - 21.00 Grace na udaru, am. nan. - 21.25 Nori tujec, film
- 23.00 Ulica upanja, nan. - 23.45 Oz, am. nad -0.40 Noč z Dickom, am. nan.
KANAL A
8.20 Risanka - 9.20 Rosalinda, pon. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah shovv -12.00 Atlantis -
13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Jake in debeluh, nan. -15.00 Oprah shovv -15.55 Ricki Lake -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -
18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -
19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarijc - 21.00 Simpatije, nad. - 22.00 Don Juan DeMarco, film - 23.25 Svilene sence, nan. - 0.50 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Tri ženske, nad. -10.30 Divji angel, nad. -11.25 Labirint strasti, nad. -12.20 TV dober dan -13.50 Diagnoza: umor, nan. - 14.45 Jesse, nan. -15.15 Zakon v L.A., nan. -16.15 Tri ženske, nad. -
17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Šifra: Rosomah, film
- 21.45 Komandosi, nan. - 22.45 Milenium, nan.
- 23.45 Sinovi groma, nan.
CAJBA TV
9.30 Borzni monitor -15.00 Živa-magazin -
16.00 Skoraj popolni par, nan. -16.30 Mladi učitelj, nan. - 17.00 SeaOuest, nan. - 18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 Zgodbe južnih morij, nan. - 20.10 Melrose Plače, nan. - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Mož pravice, nan. - 0.00 Glavni na vasi, ser. - 0.30 Dragi John, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Najspot -17.50 Kulturni pregled -18.20 Kmetijski nasveti - 19.00 Novice -19.15 Rezerviran čas - 19.30 24 ur -
20.00 Glasbena oddaja - 21.00 Novice - 21.20 Prva pomoč 3 - 21.35 Motosport mundial
HTV 1
7.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 Labirint strasli (serija) -13.55 Poročila -14.10 Fantastična teta (film) -16.00 Tčlevizija oteleviziji -16.30 Dok. oddaja -17.00 Hrvaška danes -17.30 Turistični magazin -18.00 Mariova potovanja -
18.35 Kolosreče-18.55 Risanka-19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Ttdenski pregled - 21.25 Boter 2 (film) - 0,20 Poročila - 0.40 Zgodba Amy Fisher (film); 2.10 Bratje na življenje in smrt (film); 3.45 Rahatlokum (film); 5.30 V naročju tujcev (film); 6.50 Pravica za vse (serija)
HTV 2
9.05 Labirint strasti (serija) - 9.50 Saga o klanu Tdira (film) -11.40 Cesarstvo divjine -12.05 Pol ure kulture -12.35 Svet droge (dok. serija! -
13.35 Plen (serija) -14.20 Urgenca (serija) -
15.05 Hišice v cvetju (serija) -15.55 Poročila za gluhe in naglušne -16.00 Koncert klasične glasbe -17.00 Criss cross (serija) -17.30 Hugo -18.00 Briljanteen -19.00 Panorama županij -
19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Pravica za vse (serija) - 21.25 Latinica - 23.25 Časje za jazz -1.00 Umetnine svetovnih muzejev
SOBOTA, 27.V.
SLOVENIJA 1
8.00 Tedenski izbor Odmevi
8.30 Zgodbe iz školjke
9.00 Radovedni Thček 9.15 Pod klobukom 10.05 Bliščki, am. film
11.35 Klapa zahodnega dela, nad.
12.00 Tednik
13.00 Poročila
13.10 Petka
14.20 Goreča srca, am. film
16.30 Poročila
16.45 Fračji dol, 10/23
17.10 Mozartova druščina
17.50 Na vrtu
18.20 Novi raziskovalec, 4/13
18.50 Risanka
19.00 Danes
19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Orion
21.35 Zgodba o telesu, dok. serija
22.10 Poročila, šport
22.45 Vrtiljak, nan., 2/10 23.15 Hrošči, nan., 17/20 0.05 Laser mission, am. film
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 8.50 Videospotnice - 9.25 V telovadnici, nad. - 9.55 Nevarni zaliv, nan. -10.45 Svetnik, nan. -11.35 Štafeta mladosti -13.00 Šport - 13.25 Gimnastika -
15.30 Kolesarska dirka -17.25 Košarka -18.55 Šport -19.30 Videospotnice - 20.05 Fr. film -21.40 Nič svetega, nan. - 22.25 Svetnik, nan., 20/ 43 - 23.15 Sobotna noč -1.15 Šok, Šved. nan.
KANAL A
8.00 Risanka -10.00 Družinske zadeve, nan. -
10.30 Nora hiša, nan. -11.00 Tbmov show, nan, -11.30 Mladoporočenci -12.00 Misija nemo-
goče, nan. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Smrt za mikrofonom, film -15.40 Ned in Stacey, nan. -
16.10 Divja Amerika, dok. nan. -17.15 Divji svet, nan. - 18.10 Življenjska priložnost, kviz -19.00 Dellaventura, nan. - 20.00 Ugrabljena ljubezen, film - 21.45 Vrtinec poželenja, film - 23.30 Zadnji magnat, film - 2.00 Atlantis
POP TV
8.00 Risanke - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Pri Addamsovih, nan. -10,00 Knjižni molj, nan. -
10.30 Šolski hodniki, nan. -11.00 Navihanka, nan. -11.30 Sabrina, nan. -12.00 Modna popotovanja -12.30 Neverjetni pasji mladiči -13.00 Viva Las Vegas, film -14.30 Mistralova hči, nad. -15.30 Mala Daniela, nad. -16.30 Pop’nVoll -
17.30 Herkul -18.20 Xena, nan. - 19.15 24 ur -
20.00 Teorija zarote, film - 22:00 Lepa punčka, film - 0.00 Jezus Kristus Superstar, film
CAJBA TV
16.00 Soočena s preteklostjo, film -18.00 Be-verly Hills, nad. -19.00 Vse v družini, nan. -
19.30 Veronikine skušnjave, nan. - 20.00 Privid zločina, nad. - 21.00 Dosjeji X, nan. - 22.00 Popolno orožje, film
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani - 17.00 Glasbena oddaja -17.55 Kako biti zdrav? -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Iz združenja - 20.30 Belokranjski obzornik - 21,00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 22.15 Najspot
HTV 1
7.45 Tv spored - 8.00 Program za otrroke -12.00 Poročila -12.35 Film -14.20 Hruške in jabolka -
15.00 Poročila -15.15 Beverly Hills (serija) -16.10 Melrose Plače (serija) -17.00 Turbo limac shovv -
18.30 Opera Box -19.30 Dnevnik, vreme, šport -
20.10 Zabavni program - 21.00 B!own Amay (film) - 22.35 Poročila - 22.55 Mini serija -1.55 Filmi
HTV 2
9.35 Tv spored - 9.50 Film -11.45 Kako in kje študirati -12.45 Zlati gong -13.40 Briljanteen -
14.30 Film - 15.55 Crno-bclo v barvi - 18.55 Povabilo -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Serija - 21.00 Miss Hrvaške - 23.30 Pravi čas -
1.00 Svetovni muzeji
NEDELJA, 28.V.
SLOVENIJA 1
7.30 Živžav Risanke
9.25 Pleme, nan,
9.50 Ozare 9.55 Dlan v dlani
11.00 Svet morij, serija
11.30 Obzorje duha
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila
13.20 TUristična oddaja
13.40 Pomagajmo si 14.10 TV Poper
14.40 Resje!
16.05 Prvi in drugi
16.50 Vsakdanjik in praznik
17.45 Slovenski magazin 18.15 Naravni parki
18.45 Risanka
18.50 Žrebanje lota
19.00 Danes
19.05 Zrcalo tedna
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Zoom
21.40 Družinske vezi 22.35 Poročila, šport
23.00 Balet
SLOVENIJA 2
8.00 V remenska panorama - 8.10 Videospotnice - 8.45 Noro zaljubljena, nan. - 9.10 Nevarni zaliv, nan. -10.00 Popolna tujca, nan. -10.25 Zvezde Hollywooda -11.00 Turistične akcije -11.30 Policijajta nasi strani -12.00 Mednarodno tekmovanje pevskih zborov -12.25 Motociklizem -
13.20 Košarka -14.50 Gimnastika -17.00 Kolesarska dirka -17.55 Rokomet -19.30 Videospotnice - 20.05 Reši sel, am. dok. serija - 21.00 Murphy Brovvn, nan. - 21.30Cik cak - 22.00 Šport v nedeljo - 23.00 Veliki festival, fr. film
KANAL A
8.00 Risanka -10.00 Družinske zadeve, pon. -
10.30 Nora hiša, nan. -11.00 Tbmov shovv, nan. -
11.30 Zmenkarijc -12.00 Nemogoče, nan. -13.00 Kung Fu, nan. - 14.00Nikoli ne pozabi, film -15.50 Klik: Vitezi za volanom; Miza za pet; Do ušes zaljubljena -19.00 Duh bojevnika, nan. - 20.00 L.A. zaupno, film - 22.30 Stilski izziv - 23.10 Drugi, film
POP TV
8.00 Risanke - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Pri Addamsovih, nan. -10.00 Knjižni molj, nan. -
10.30 Pop’n’Roll, pon. -11.30 Herkul, nan. -
12.30 Xena, nan. -13.30 Čisto prvič, film -15.30
'MaVDahiblVnhd. - 1«30 OtrM M ISŽfeJb'- * *
17.00 Dvojčici, nan. -17.30 Modna popotovanja -18.00 Pod srečno zvezdo -19.15 24 ur - 20.00 Ljubim težave, film - 22,15 Športna scena - 23/00 Fun Bali - 23.15 Šola golfa
CAJBA TV
16.00 Sveža kri, film -18.00 Beverly Hills, nad. -
19.00 Vse v družini, nan. - 19.30 Veronikine skušnjave, nan. - 20.00 Privid zločina, nad. - 21.00 Dosjeji X, nad. - 22.00 Popolna resnica, film
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -18.25 Belokranjski obzornik - 19.00 Novice -19.15 Od sobote do sobote - 19.30 24 ur - 20.00 Naš kraj: Trebnje - 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.20 Kmetijski razgledi - 21.35 Kako biti zdrav?
PONEDELJEK, 29.V.
SLOVENIJA 1
8.00 Tedenski izbor Utrip
8.20 Zrcalo tedna
8.40 Pomagajmo si 9.10 Risanka
9.30 Lahkih nog na okrog
10.00 Dogodivščine iz živalskega vrta 10.45 Zenit
11.20 Dosežki
11.40 Na vrtu
12.05 Novi raziskovalec, serija, 4/13
12.30 Prvi in drugi
13.00 Poročila
13.30 Ljudje in zemlja
14.20 Polnočni klub
15.30 Podoba podobe
16.00 Dober dan, Koroška
16.30 Poročila
16.45 Radovedni Taček
17.00 Pleme, nan., 2/26
17.45 Drugačni, 2. del 18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nem. nan., 1/33
21.00 Odstiranje
22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Odstiranja, pogovor
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9.25 Videospotnice -10.00 Zlata mrzlica, nad. -10.55 Spoznavajmo, dok. serija -11.45 Euronevvs -12.55 Cik cak -13.25 Sobotna noč -16.05 Domače obrti na Slovenskem -16.35 Policija na nasi strani -
17.05 Glasbena dok. serija -17.30 Po Sloveniji -18.05 Snežna reka, nan. -19.00 Lingo -19.30 Videospotnice - 20.05 Jasno in glasno - 21.00 Studio City - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 In življenje gre naprej, film
KANAL A
8.20 Dogodivščine Rokca in Binča, ris. - 9.15 Rosalinda, pon. -10.10 Luz Maria, film -11.00 Oprah show - 12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Jake in debeluh, nan. -15.00 Oprah shovv -15.55 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria,nad,-18.30 Stilski izziv-19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. -
20.00 Zvezdna vrata, nad. - 21.00 Čarovnice, film - 22.45 Maggic, nan. - 23.20 Svilene sence, nan. - 0.20 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9,30 Tri ženske, pon. -10.30 Divji angel, nad. -11.25 Labirint strasti, nad. -12.20 Športna scena -13.50 Diagnoza: umor, nan. -14.45 Jesse, nan. - 15.15 Zakon v L.A., nan. -16.15 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar, kviz - 21.00 Ujeti utrinek, film - 22.45 Prijatelji, nan. - 23.15 Nevarna srca, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 Na zdravje!, nan.
i J I M M I I A.V
'čMbft W
9.311 Borzni monitor -15.00 Živa-magazin -16.00 Skoraj popolni par, nan. -16.30 Mladi učitelj, nan. -17.00 SeaOuest, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 Zgodbe južnih_morij, nan. - 20.10 Noro poletje, film -22.00 Živa-magazin - 23.00 Mož pravice, nan. -0.00 Glavni na vasi, ser. - 0.30 Dragi John, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -18.1X1 Rezerviran čas -19.0(1 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Pokličite župana - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Naš kraj, ponov. - 21.45 Brez šminke
TOREK, TO.V.
SLOVENIJA 1
8.00 Tedenski izbor Odmevi
8.30 Mostovi
9,00 Japonske pravljice 9.15 Radovedni Thček
9.30 Živahni svet, risana nan.
9.55 Najlepše počitnice, nad.
10.45 Drugačni, 2. del
11.35 Zgodba o telesu, dok. serija 12.05 Hoel ob Vrbskem jezeru, nem. nan., 1/33
13.00 Poročila
13.45 Odstiranja
14.35 Odstiranja, pogovor
16.15 Risba kliče
16.30 Poročila
16.45 Zlatko Zakladko
17.00 Kako rada imam šolo, nan., 21/26
17.15 Moja žival in jaz, nan., 21/26
17.45 Besede
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Razkošje, nan.
21.00 Aktualne teme
22.00 Odmevi, šport 22.55 Ugovina, drama, 3/3
SLOVENIJA 2
9.25 Videospotnice -10.00 Snežna reka, nan. -
10.40 Jasno in glasno -11.35 Euronevvs -13.10 Reši se!,am. dok. serija -14.00 V osrčju ognja, am. film -15.30 Studio City -17.30 Po Sloveniji -18.05 Gimnazija strtih src, nad. -19.00 Noro zaljubljena, nan. -19.30 Videospotnice - 20.05 Španska dok. oddaja - 20.55 Svet poroča - 21.25 FJustruer 1, nor. film - 22.45 Piranski večeri -trio Ljubljana
KANAL A
8.20 Risanka - 9.15 Rosalinda, nad. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Jake in debeluh, nan. -15.00 Oprah show -15.55 Ricki Lake, pogovorna oddaja -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Fantje iz soseščine, film -
22.00 Nizki udarci, nad. - 23.00 Maggic, nan. -
23.40 Svilene sence, nan. - 0.40 Dannyjeve zvezde -1.40 Odklop
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Tri ženske nad. -10.30 Divji angel, nad. -11.25 Labirint strasti, nad. -12.20 Lepo je biti milijonar, kviz -13.50 Diagnoza: umor, nan. -14.45 Jesse, nan. -15.15 Zakon v L.A., nan. -16.15 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Zamenjava ob rojstvu, film - 21.45 Urgenca, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. - 23.15 Nevarna srca, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 Na zdravje!, nan.
CAJBA TV
9.30 Borzni monitor -15.00 Živa-magazin -
16.00 Skoraj popolni par, nan. -16.30 Mladi učitelj, nan. - 17.00 SeaOuest, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 Zgodbe južnih morij, nan. - 20.10 Polet mašče-
vanja,’film - 22’.fiftŽ!va*’magažih -' 2370(1 IfliHf
pravice, nan. - 0.00 Glavni na vasi, ser. - 0.30 Dragi John. nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -16.45 Risanka -18.00 Brez šminke -18.30 Šport - 19.00 Novice -19.15 Rezerviran čas - 19.30 24 ur - 20.00 Bela Afrika, film • 21.35 Novice - 22.00 Pokličite župana, pon.
SREDA, Tl.V.
SLOVENIJA 1
8.00 Tedenski izbor Odmevi
8.30 Dober dan Koroška 9.00 Risanke
10.05 Kako rada imam šolo, nan., 21/26 10.20 Moja žival in jaz, nan., 21/26
10.30 Besede
11.30 Obzorje duha
12.05 Razkošje, nad.
13.00 Poročila
13.40 Bliščki, am. film 15.10 Aktualne teme
16.00 Mostovi
16.30 Poročila
16.45 Male sive celice
17.45 National geographic, ser., 3/13
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat, film
22.00 Odmevi, kultura, šport
23.00 Zvočnost slovenskih pokrajin
23.20 Slovenski glasbeni dnevi
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9.25 Videospotnice -10.00 Gimnazija strtih src, nad., 4/13 -
10.40 Hustruer 1, nor. film -12.00 Španska glasbena oddaja -12.50 Evronevvs - 14.50 8. festival nar. zah. glasbe Vurberk -15.45 Trije moški in noga, it. film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Dr. Sommerfeld, nan. -19.00 Šef, nan., 4/6 -19.30 Videospotnice - 20.00 80 let SNG - 20.55 Gledališka predstava - 23.00 V Frostovem slogu, ang. nan., 76/8
KANAL A
8.20 Risanka - 9.15 Rosalinda. nad. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Dan-nyjeve zvezde -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -
14.00 Jake in debeluh, nan. -15.00 Oprah shovv -15.55 Ricki Lake, pogovorna oddaja -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fantzrevsvet, nan.-19.00 Seinfeld, nan,-19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Življenjska priložnost, kviz - 21.00 Meduza, nan. - 22.40 Maggie, nan. - 23.15 Svilene sence, nan. - 0.15 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Tri ženske, nad. -10.30 Divji angel, nad. -11.25 Labirint strasti, nad. -12.20 ft>d srečno zvezdo -13.50 Diagnoza: umor, nan. -14.45 Jesse, nan. -15.15 Zakon v L.A., nan. -16.15 Tri ženske, nan. -
17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Najboljša prijateljica, film - 21.45 Udarci pravice, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. - 23.15 Nevarna srca, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 Na zdravje! nan.
CAJBA TV
9.30 Borzni monitor -15.00 Živa-magazin -
16.00 Skoraj popolni par, nan. -16.30 Mladi učitelj, nan. -17.00 SeaOuest, nan. - 18.00 Zvezdna vrata, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 Zgodbe južnih morij, nan. - 20.10 Za večno, film
- 22.30 Živa-magazin - 23.30 Mož pravice, nan.
- 0.30 Glavni na vasi, ser. -1.00 Dragi John, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -16.30 Bela Afrika, film -
18.30 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice -
19.30 24 ur - 20.00 Prva pomoč - 20.30 Rezerviran čas - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice -
21.15 Studio Omega - 21.45 Vesele tačke
NAGRADE V ČRNOMELJ, DOLENJSKE TOPLICE IN NOVO MESTO
Žreb je izmed reševalcev 19. nagradne križanke izbral Romane« Krizel iz. Črnomlja, Mileno Čibej iz Dolenskih Topjic in Jožeta Burgarja iz Novega mesta. Kriz-lovi je pripadla denarna nagrada, Čibejeva in Brugar pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 5. junija na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 21”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 19. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 19. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: APLANAT, PLATANA, SEDATIV, VIJOLICA, IDA, KAČ, PRIMADONA, ROBI, APOLLO, ELAND, IVNIK, REDAR, CA IRA, OTALINA. CIR KANELA, AK1.
NAGRADNA KRIŽANKA 21
AVTOR:
JOŽE
UDIR
SLUŽAB-
NICA
SRNJAK Z VILASTIM ROGOVJEM
POKRAJINA V SEVERNI ITALIJI
KAJ
TIPIČNEGA
DRŽAVNI
PRORAČUN
STARO MESTO V APULIJI (HANIBALOVA ZMAGA)
NEDELOVNI
DAN
S PLOSK OMEJEN DEL PROSTORA
'MEJNA
VREDNOST
~v~
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
KDOR
STROJI
KOŽE
PESEM IZ DVEH VRST VERZOV
ENO OD POLITIČNIH GESEL FR. REVOLUCIJE
SLOVENSKI
KRŠČANSKI
DEMOKRATI
GR. MORSKI BOG, NAPOL ČLOVEK, NAPOL RIBA
LIRSKI
PESNIK
KDOR
MEUE
MOSTOVŽ,
TIN
MLINSKI
ŽLEB
SKUPINA
PTIC
JUGOSLOV.
LJUDSKA
ARMADA
ST. NORD. ZGODBA
OKR. ZA LANSKEGA LETA
ŠČEPEC
SOLI,
OSOLEK
IME NAŠE PUBLICISTKE MILIČEVE
DOLINA POD TRIGLAVOM
SLOVENSKI
TOLAR
OCVIRK
VASJA
ZNAN
SVETINOV
ROMAN
ETIOPSKI
PLEMIŠKI
NASLOV
DRSALNICA
NA
OTROŠKIH
IGRIŠČIH
V HINDUIZMU UTELEŠENJE BOGA VIŠNUJA
NORD. MIT. GOSPODARICA MORJA
Na podlagi 7.3. točke statuta družbe Kremen, d.d., Industrija in rudniki nekovin, Novo mesto, Topliška cesta 2, 8000 Novo mesto, sklicuje uprava družbe
2. skupščino družbe Kremen, d.d., Novo mesto,
ki bo v sredo, 28.6.2000, ob 10. uri v sejni sobi družbe Kremen, na Topliški cesti 2, z naslednjim dnevnim redom:
1. Otvoritev skupščine in predhodna ugotovitev navzočnosti.
Uprava otvori skupščino in ugotovi, da je na skupščini zastopanih toliko delnic, da skupščina lahko zaseda.
2. Izvolitev delovnih teles skupščine.
Predlog sklepa uprave In nadzornega sveta: Skupščina izvoli za predsednico skupščine go. Natašo Mahne, notarja g. Andreja Tirana, za preštevalca glasov pa g. Antona Povheta in g. Danila Korena.
3. Obravnava in sprejem letnega poročila o poslovanju družbe v letu 1999.
Predlog sklepa uprave: Na predlog uprave in ob pozitivnem mnenju nadzornega sveta skupščina sprejme letno poročilo o poslovanju družbe Kremen, d.d., Novo mesto v letu 1999.
4. Razporeditev dobička za leto 1999.
Predlog sklepa uprave: Skupščina na predlog uprave in ob pozitivnem mnenju nadzornega sveta sprejme sklep:
- dobiček iz leta 1999 v višini 6,779.353,82 SIT ostane nerazporejen.
5. Pokrivanje izgube iz preteklih let.
Predlog sklepa uprave: Skupščina na predlog uprave in ob pozitivnem mnenju nadzornega sveta sprejme sklep:
- preostanek revalorizacijskega popravka izgube iz preteklih let v višini 1,153.417,60 SIT se pokrije, in sicer:
- iz revalorizacijskega popravka prenešenega dobička v višini 997.712,97 SIT in
- iz revalorizacijskega popravka rezerv v višini 155.704,63 SIT
6. Sprejem sklepa o imenovanju revizorja.
Predlog sklepa nadzornega sveta: Za revizorja družbe se za poslovno leto 2000 imenuje revizijska hiša Elstar Consulting, d.o.o., Velenje.
7. Vprašanja in pobude delničarjev.
Udeležba na skupščini.
Skupščine se lahko udeležijo delničarji, njihovi pooblaščenci in zastopniki. Pooblastilo mora biti pisno. Pooblastila za zastopanje na skupščini družbe je potrebno deponirati v tajništvu družbe, kjer mora biti hranjeno ves čas trajanja pooblastilnega razmerja. Vsak delničar ali njegov pooblaščenec naj prijavi svojo udeležbo na skupščini družbe v pisni obliki, do vključno 25.6.2000. Udeleženci skupščine naj se prijavijo ob prihodu na skupščino pred vstopom v sejno sobo, kjer bodo s podpisom potrdili svojo navzočnost in prevzeli ustrezno gradivo.
Popolno gradivo za 2. skupščino družbe je delničarjem na vpogled pri direktorju družbe ali pri vodji ekonomskega sektorja družbe in sicer vsak delovni dan od objave sklica skupščine, do dneva zasedanja skupščine, od 8. do 9. ure.
Delničarje vabimo, da utemeljene nasprotne predloge k posameznim točkam dnevnega reda pisno sporočijo v sedmih dneh po objavi sklica skupščine upravi družbe ter ji tako omogočijo pravočasno pripravo njenih stališč.
Če ob napovedani uri skupščina ne bo sklepčna za odločanje, se bo ponovno sestala eno uro kasneje, z istim dnevnim redom. V tem primeru bo skupščina veljavno odločala ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala družbe.
Kremen, d.d., Novo mesto uprava
te
KZ KRKA, z.o.o., PE AGROSERVIS - PRODAJA VOZIL LEASING, Knafelčeva 2, Novo mesto, v okviru tradicionalnega sejma, ki bo v nedeljo, 28.5.2000, objavlja javno licitacijo rabljenih in poškodovanih vozil.
Letnik Izkl. cena v SIT
1.	VW GOLF 1,9 SDI	1998	900.000
2.	R-5 CAMPUS 1,1	1991	90.000
3.	OPEL VECTRA 1,8	1992	180.000
4.	DAEVVO LANOS 1,5	2000	700.000
5.	BMW 316i	1998	1.600.000
6.	PEUGEOT 306 XR	1996	400.000
7.	R-KANGOO 1,4	1998	550.000
8.	SEAT IBIZA 1,9 D CLX	1996	900.000
9.	PIAGGIO PORTER S 85 LV	1996	300.000
10.	DAEVVOO LANOS 1,5	1998	950.000
Licitacija bo v nedeljo, 28.5.2000, ob 9. uri v prostorih PE Agroservis, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil bo v petek,
26.5.2000,	od 8. do 12. ure, ter eno uro pred začetkom licitacije. 10-odst. vplačila sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. Vozila pod zap. št. 8, 9 in 10 so nepoškodovana v voznem stanju.
KZ Krka z.o.o., Novo mesto
■M
Veliko, priznano trgovsko podjetje lesno tehnične stroke išče partnerja na območju Slovenj Gradca, Novega mesta in Ptuja za poslovno sodelovanje na osnovi franšizinga.
Pogoji:
• najmanj 400 m2 skladiščno prodajnih površin v lasti ali dolgoročnem najemu
• izven centra mesta z možnostjo ustreznega števila parkirnih mest in urejenega prostora za manipulacijo z blagom.
Interesenti naj pokličejo:
- tel. št. 041 422-087 med 18. in 20. uro za Slovenj Gradec in Novo mesto,
- tel. št. 041 769-218 med 7. in 8. uro ter med 15. in 16. uro za Ptuj.
NOVOLES lesna industrija Straža, d.d. Na žago 6, 8351 Straža
razpisuje
JAVNO LICITACIJO
za prodajo nepremičnin s pripadajočimi objekti na Ruperčvrhu, k.o. Stranska vas, ki bo 26.6.2000 ob 13. uri na sedežu podjetja v Straži, Na žago 6
I. Na licitaciji bodo naprodaj nepremičnine, vpisane pri vložni številki 874, k.o. Stranska vas:
1. pare. št. 1097/2 - asfaltirano dvorišče v izmeri 8.093 m2
2. pare. št. 1100/1 - poslovna stavba 913 m2 (delavnica, lesena lopa, zidani objekt, vratarnica), asfaltirano dvorišče 5.491 m2
II. Zoper navedene nepremičnine je pri Upravni enoti Novo mesto pod opr. št. D363-6/93, na zahtevo Anatola Fabiančiča, kot pravnega naslednika upravičenca, v teku denacionalizacijski postopek.
Javna licitacija za prodajo nepremičnin v k.o. Stranska vas, se izvaja v soglasju med zemljiškoknjižnim lastnikom Novoles lesna industrija Straža, d.d. in denacionalizacijskim upravičencem Anatolom Fabjančičem.
III. V predmet prodaje ni vključena naročena moč električne energije. O prodaji le-te bosta prodajalec in kupec lahko sklenila novo pogodbo.
IV. Izklicna cena je 64,526.242,00 SIT, za vse ponujene nepremičnine. V ceno ni vključen davek na promet nepremičnin. Nakup posameznih nepremičnin ni mogoč.
V. Za navedene nepremičnine je trenutno sklenjena najemna pogodba z dogovorjeno predkupno pravico, tako, da bo dejanska posest nepremičnin, ki so predmet prodaje, možna
15.10.2000.
VI. Na javni licitaciji lahko sodelujejo pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji in fizične osebe, ki se izkažejo z državljanstvom Republike Slovenije. Pooblaščenci pravnih oseb morajo predložiti pisno pooblastilo.
VII. Pred javno licitacijo mora vsak ponudnik vplačati varščino v višini 10% izklicne cene, na žiro račun št. 52100-601-16871 pri APP Novo mesto. Dokazilo o vplačilu varščine, mora ponudnik predložiti prodajalcu vsaj 3 ure pred razpisano javno licitacijo. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, drugim pa brezobrestno vrnjena v treh dneh.
VIII.Uspešen ponudnik mora skleniti kupno pogodbo v treh dnevih po končani licitaciji.
IX. Davek na promet nepremičnin, kot tudi morebitne druge stroške v zvezi s kupno pododbo in zemljiškoknjižno izvedbo, bo plačal kupec.
X. Prodaja nepremičnin bo potekala po sistemu videno-kupljeno. Vsakemu ponudniku bo omogočen ogled prostorov in pogovor z vodstvom prodajalca, kot tudi z pooblaščenko denacionalizacijskega upravičenca, odvetnico Majdo Štrasner. Tako se za vse potrebne informacije obrnite na:
• pravno službo Novoles lesna industrija Straža, d.d. (telefon: 068/84-500)
• odvetnico Majdo Štrasner iz Novega mesta (telefon: 068/33-76-111).
PETROL, Slovenska naftna družba d.d., Ljubljana Komisija za dezinvestiranje poslovno nepotrebnih nepremičnin
Objava razpisa za prodajo zemljišča:
PETROL, Slovenska naftna družba d.d., Ljubljana objavlja razpis za prodajo nezazidanega stavbnega zemljišča v Trebnjem, z zbiranjem ponudb
PRODAMO:
Nezazidano stavbno zemljišče, pare. št. 542/2 in 815/5, k.o. Trebnje, • v gospodarski coni Trebnje, ob regionalni cesti Trebnje - Mokronog, v izmeri 2.911 m2.
Za navedeno zemljišče je plačan prispevek za minula vlaganja v komunalno infrastrukturo. Izhodiščna cena znaša 38.000.000,00 SIT.
Pisna ponudba mora vsebovati ponujeno kupnino za zemljišče in kratek opis predvidene dejavnosti.
Zemljišče ne bo prodano za opravljanje konkurenčne dejavnosti družbi Petrol d.d., Ljubljana.
Pisne ponudbe pošljite priporočeno v 15 dneh po objavi na naslov:
Petrol d.d., Ljubljana, Sektor pravne zadeve,
1527 Ljubljana, z navedbo:
"ponudba za nakup nepremičnine".
Kontaktna oseba je g. Milan Zupanec, tel. št.:061 17 14 337, kjer so na voljo tudi dodatne informacije.
Najugodnejši ponudnik bo izbran v mesecu dni po zaključnem zbiranju ponudb. Ponudniki bodo o izboru obveščeni v 15 dneh. Pridržujemo si pravico, da po opravljenem zbiranju ponudb ne izberemo najugodnejšega ponudnika ali Kateregakoli ponudnika.
Uprava družbe Petrol d.d., Ljubljana
PETROL
ŠTUDENTJE POZOR!!!
Imate problem kje stanovati in se učiti? 'elite živeti študentsko življenje, kot ga živijo v Ameriki?
Želite urejeno in komfortno sobo? V študentski hiši ANGELA v centru Ljubljane z dobrimi prometnimi povezavami, prodamo študentske sobe z vsem komfortom ter s souporabo kuhinje, kopalnice in sanitarij. Vse informacije:	ABA,	d.o.o.
Kersnikova 6/2
Tel.: 061/133-11-46; 132-91-38 Fax: 061/132-90-06 E-mail: info@ aba.si
PRODAMO!
V centru Črnomlja prodamo stanovanjsko hišo s trgovinskim lokalom.
IMP LIVAR, d.d.
IVANČNA GORICA
išče nove sodelavce 1. VZDRŽEVALEC ELEKTRONIK lokacija Črnomelj
• končana V. stopnja strokovne izobrazbe elektro smeri (elektronik)
• obvladovanje dela s programiranimi napravami
Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za določen čas 12 mesecev, z možnostjo podaljšanja, s trimesečnim poskusnim delom in s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z ustreznimi dokazili pošljive v roku 8 dni od dneva objave na naslov: IMP LIVAR, d.d., KADROVSKA SLUŽBA, Ljubljanska c. 43, 1295 Ivančna Gorica.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje 30 dni po končanem postopku.
ZRNO, d.o.o. Gmajna 6 8274 RAKA
V trgovini ZRNO NA RANČU poteka posebna predsezonska akcija kmetijskega in gradbenega materiala:
• cement	789,90	SIT
• apno	385,00	SIT
• mod. blok (cel kamion)
76,90 SIT + prevoz
• arm. mreža 9x6 4.990,00 SIT
Najugodnejše fasade avstrijskega proizvajalca Q UARZOLITH:
• stiropor fasada debeline
5 cm kpl.	1.487,00 SIT
• toplotni omet supertherm -vreča	1.050,79	SIT
Trgovsko podjetje Zrno zbira naročila in pripravlja ponudbe za vse vrste fasad, izdelavo notranjih in zunanjih strojnih ometov, večje zidarske storitve.
Na ta način boste v ZRNU dobili informacijo in pomoč pri gradnji hiše od temeljev do strehe.
KMETIJSKI REPROMATERIAL
Posebno ugodna ponudba gnojila Petrokemija Kutina: •KAN 27%	1.480,00	SIT
• UREA 46%	1.720,00	SIT
Posebna akcija zaščitnih sredstev za vinogradnike in poljedelce - posebni popusti za večje količine: ANTRAKOLkg	1.286,00 SIT
KUMULUS kg MIKAL kg M0TIVEL I BANVEL I
315,97 SIT 3.193,39 SIT 9.900,00 SIT 7.559,05 SIT
Na zalogi imajo krmni ječmen in krmno koruzo.
V ZRNU vsaki stranki omogočijo dostavo na dom oz. gradbišče z lastnim prevoznim sredstvom.
Telefon: 0608/75/410, 0608/75-086
,0 s*
v
'6 MH*
Vida Ovčar
Minuli teden je v 59. letu starosti umrla naša zvesta in aktivna članica Vida Ovčar, rojena Pavlin. Službovala je v Velenju, kjer je dolga leta delala v bifeju tamkajšnjega Društva upokojencev. Po upokojivi sta se z možem vrnila v rodni kraj in se včlanila v naše društvo upokojencev Šentjernej.
Kruta bolezen jo je žal prezgodaj iztrgala iz naše sredine. Vsem sorodnikom izrekamo globoko sožaje.
Društvo upokojencev Šentjernej
Henrik Kužnik
ZAVAROVAN PREHOD V ŠENTLOVRENCU
ŠENTLOVRENC - Predsednik sveta krajevne skupnosti Šent-lovrenc Rajko Gliha je pretekli ponedeljek popoldne prerezal vrvico pred z avtomatskimi polza-pornicami zavarovanim železniškim prehodom in ga s tem tudi simbolično predal v uporabo. Naprave so že nekaj dni uspešno prestale poskusno obratovanje. TTebanjski župan Ciril Pungartnik je poudaril, da je občina za 38 milijonov tolarjev vredno naložbo zagotovila večino denarja, le dobro četrtino je primaknila država. Dela so opravili Iskra Sistemi iz Ljubljane. Poleg predstavnikov Slovenskih železnic in nekaj občinskih svetnikov je učencem šentlovrenške šole, ki so pripravili priložnostni program, prisluhnilo kar nekaj domačinov.
Na ljubljanskih Žalah smo se 5. maja v krogu družine, prijateljev in soborcev poslovili od prvoborca, nosilca partizanske spomenice, upokojenega sodnika vrhovnega sodišča Slovenije Henrika Kužnika.
Rodil seje 15. julija 1907 v rudarski družini v Kočevju, kjer je končal tudi ljudsko šolo in gimnazijo ter leta 1936 pravo v Ljubljani. Kot študentje sodeloval v krščanskosoclali-stičnem klubu Borba, od leta 1937 do 1941 pa je služboval na okrajnem glavarstvu v Kočevju, Banski upravi v Ljubljani in okrajnem glavarstvu v Brežicah. Od tam sta z ženo in trimesečnim otrokom zbežala na levi breg Save in prišla k staršem v Cvišlerje pri Kočevju, kjer se je on zaposlil kot blagajnik v Rudniškem konzumu. Povezal se je z Jožetom Šeškom, tedaj okrožnim sekretarjem KPS za Kočevsko, in postal član okrožnega odbora OF za Kočevsko. Med 2. svetovno vojno je bil odgnan v internacijo v Italijo in ob njeni kapitulaciji postal sekretar rajonskega odbora OF za Kočevje. Bil je tudi odposlanec na Zboru odposlancev slovenskega naroda leta 1943 v Kočevju in leta 1944 eden od soustanoviteljev Rdečega križa Slovenije v Semiču, ob 30-letnici RKS pa je postal tudi njegov častni član. Od septembra 1944 je opravljal tajniške posle pri dr. Marjanu Breclju.
Po imenovanju narodne vlade Slovenije 5. maja 1945 je postal načelnik občega oddelka, nato pa pomočnik generalnega sekretarja vlade LRS. Aprila 1954 je bil izvoljen za sodnika Vrhovnega sodišča LR Slovenije, kjer je služboval do upokojitve leta 1974. V vsem povojnem času je opravljal odgovorne dolžnosti tudi v OF, družbenih organizacijah in društvih ter vestno zbiral gradivo o NOB, ki ga hranijo v različnih muzejih.
ZDRAVKO TROHA
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
RAZSTAVA V AMARCORDU
BREŽICE - V kavarni Amarcord so v sredo, 10. maja, odprli razstavo del Kornelije Antolič iz Samobora. Slikarka, ki je končala Solo za likovno umetnost v Zagrebu, dela v olju in temperi, priljubljena pa ji je predvsem morska motivika. Njeno delo je na otvoritvi predstavil Pavol Tesar.
ZAHVALA
Skrb, delo, bolezen in trpljenje -tvoje je bilo življenje.
Bolečine si prestala, zdaj boš v miru počivala.
V 65. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, tašča, sestra in teta
3 IVANKA BAHOR
z Griča 12 pri Dobličah
Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa pomagali, nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na poslednji poti. Posebno zahvalo izrekamo Urološkemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, Domu starejših občanov Črnomelj, BMG, d.o.o., Črnomelj, Danfossu Črnomelj, Policiji Metlika, govorniku Antonu Starcu, pevkam iz Doblič in pogrebni organizaciji Hiti. Iskrena hvala g. kaplanu za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni	,
m*
ZAHVALA
V 67. letu nas je tragično zapustil naš dragi
ALOJZ
RAJAR
z Gor. Ponikev 21 pri TVebnjem
Iskrena hvala vsem, ki ste nam stali ob strani, posebno družini Gotlib, nam izrazili sožalje in pokojnika pospremili na zadnji poti. Hvala tudi g. župniku, govornikom in pevcem.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Nekje v njem je bol bila, a zamahnil je z roko, češ zmogel bom - močnejši sem, pa vendar ni bilo tako.
V 53. letu starosti je zatisnil oči in sklenil svoje trpljenje
ROMAN
MLAKAR
iz Dol. Nemške vasi 12, TVebnje
Vsem, ki ste ga v težkih trenutkih razumeli, mu na kakršenkoli način pomagali, lepa hvala. Hvala prijateljem, znancem, nekdanjim sodelavcem, sosedom in sorodnikom za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče ter številno spremstvo do Pokojnikovega zadnjega doma.
Vsi njegovi, ki smo ga imeli radi
NOVA VRTINA NA NOVI GORI
TRŽIŠČE - Sevniški župan se je sestal s predsednikom KS Tržišče Marjanom Jamškom glede izdelave nove vodne vrtine na področju Nove Gore okrog Drušč, kar bo omogočilo nadaljevanje projekta izgradnje vodovodnega sistema v tej krajevni skupnosti. Hkrati bo izvajalec opravil črpalni preizkus na obstoječi vrtini Nova Gora, ki žal sama ne nudi dovolj vode za to območje.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega
SERGIJA GEJČA THORŽEVSKIJA
Volčičeva 41
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam stali in strani, pisno ali ustno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala za pomoč in pozornost kolegom iz Dolenjske banke in g. Blažonu za poslovilne besede. Tolažilne besede vseh so lajšale bolečino, Gejč pa bo ostal v večnem spominu nas vseh.
Vsi njegovi
ZAHVALA
t
V 91. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata, stari ata in stric
JANEZ MIŠIČ st.
upokojeni gostilničar
iz Štefana pri Ttcbnjem
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za vso pomoč, ustne in pisne izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala g. kaplanu za lepo opravljen obred in pevcem Trebanjskega okteta za zapete žalostinke. Zahvaljujemo se delovni organizaciji Mercator in Obrtni zbornici Trebnje. Posebno zahvalo smo dolžni lovcem LD Dobrnič za vzorno organizacijo pogreba, govorniku Tbnetu Prparju ter rogistom in strelcem za zadnji pozdrav. Še posebej pa se zahvaljujemo dr. Humerju iz ZD Trebnje.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Nekje v njem je bol bila, a zamahnit je z roko, češ zmogel bom, a ni bilo tako.
V dneh, ko smo morali sprejeti, da je za vedno odšel naš dragi
IVAN GORŠIN
iz Lobetove 18, Novo mesto
smo spoznali, kako ste ga imeli radi kot prijatelja, lovca, ribiča in vinogradnika. Iskrena hvala vam, ki ste poskrbeli za lepo zadnje slovo kot tudi za vse podarjeno cvetje in sveče. Posebna hvala g. Tonetu Goršinu za nesebično pomoč.
Martina
Leopold Oklešen
K Roku 26 Novo mesto tT 068/33 70 200
delovni čas: NON STOP
Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike.
ZAHVALA
V 42. letu nas je mnogo prezgodaj zapustila draga hčerka, sestra, nečakinja, snaha, žena in mamica.
MATEJA ILAR
roj. Kožuh
z Vrha pri Ljubnu 2 a, Novo mesto
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji v času težke bolezni stali ob strani, in vsem, ki ste darovali cvetje in sveče in nam tudi drugače pomagali v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala zdravnikom in sestram v bolnišnicah Novo mesto in na Onkološki kliniki v Ljubljani, dr. Koklju, pogrebni službi Oklešen, govornici za poslovilne besede, vsem njenim sodelavkam in sodelavcem, moškemu pevskemu zboru Ruperčvrh, Karliju Gradišniku, vsem sorodnikom, prijateljem iz cele Slovenije, sosedom in znancem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
4 ZAHVALA
V 95. letu starosti nas je zapustil naš predragi oče in stari oče
MIHA
HROVATIČ
z Vrhov pri Dolžu
Zahvaljujemo se vsem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, šmihelskim pevcem in Društvu upokojencev iz Stopič. Posebej se zahvaljujemo za pomoč Bačarjevi mami in vaščanom. G. župniku iz Stopič se zahvaljujemo za lepo opravljen obred, g. Francu Zorcu in ge. Anici Kobe pa za poslovilne besede.
Žalujoči: sinovi Miha, Ivan, Jože in Stane z družinami ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Življenjsko pot je končal
MILAN
KAVŠČEK
iz Vavte vasi 19
Od njega smo se poslovili 19. maja. Hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali.
Vsi njegovi
pritrkovalsko
TEKMOVANJE
STRAŽA - Pred kratkim ustavljeno pritrkovalsko društvo Do-tjjske in Bele krajine je 30. aprila ^'Pravilo prvo dolenjsko pritrko-sko tekmovanje. Potekalo je v °niku cerkve Marijinega vnebo-etJa v Straži pri Novem mestu in v gaje udeležilo okoli 20 pritrko-kilt skupin iz vse Slovenije, ki so ® Poleg pritrkovanja skladb na 3 °nove pomerile tudi v poznavanju . ruktui-e zvonov in zvonologije. jTed starejšimi dečki so največ zna-Ja Pokazali pritrkovalci iz Otočca ^ entpeter), sledili so jim kapitelj-y ai iz Novega mesta in Metličani.
kategoriji mlajših dečkov so slavili j Jfkovalci iz Budanj, drugi so bili ecki iz Ajdovščine in tretji iz Vrh-P° ja pri Vipavi. Med dekleti so so-oiovala le dekleta s Kamene in v ‘ aPni razvrstitvi zasedla odlično 3.
esto. Najmlajša skupina pritrko-^alcev je prjš|a iz Mirne Peči ter je °nila poseben pokal in torto, pokal ,a skupino iz najbolj oddaljenega raJa pa so prejeli Ajdovci.
ZAHVALA
V 57. letu starosti naju je nepričakovano zapustil
TONI VIDIC
elektrikar v pokoju
iz Novega mesta
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujeva družini More, Nežki, sorodnikom, prijateljem in sosedom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala tudi njegovim nekdanjim sodelavcem iz Elektra Novo mesto, gospodu Brcarju in govornikoma za poslovilne besede. Zahvaljujeva se za darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste pokojnega pospremili na zadnji poti.
Zdenka in Mitja
ZAHVALA
Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več.
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 23. letu starosti zapustil naš ljubljeni sin in brat
BENJAMIN MALENŠEK
Zaloke 1
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, sveče in sv. maše ter izrečeno sožalje. Zahvala g. župniku Levičarju in g. Tonetu Dularju, župniku iz Kresnic, za lepo opravljen obred, moškemu pevskemu zboru za lepo petje, ge. Jožici Kastelic za poslovilne besede in sosedom z Laz. Prijateljem in sošolcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, hvala. Zahvala tudi za zaigrano Tišino in pogrebni službi Žičkar. Posebna zahvala družini Črnič za vsestransko pomoč. Vsem Bog poplačaj!
Žalujoči: ate, mama, sestra in ostalo sorodstvo
m TE0EIM ¥^S ZANI
TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -lr-\ POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
tedenski
Četrtek, 25. maja - Gregor Petek, 26. maja - Zdenko Sobota, 27. maja - Avguštin Nedelja, 28. maja - Ignac Ponedeljek, 29. maja - Magdalena Tbrek, 30. maja - Ivana Sreda, 31. maja - Angela
LUNINE MENE
26. maja ob 13.57 - zadnji krajec
kino
BREŽICE: 25.5. (ob 18.30 in 20.30), od 26. do 28.5. (ob 18.30) in 29.5. (ob 20.30) vojni film Hijc kralji. 25.5. (ob 22.30) film Teci, Lola, teci. Od 26. do 28.5. (ob 20.30) drama Hurikan. 30.5. (ob 20. uri) film Vse o moji materi. 31.5. (ob 20.30 komedija Človek z lune.
ČRNOMELJ: 26.5. (ob 20.30) in 27.5. (ob 18.30 in 20.30) komedija Pokaži mi ljubezen. 28.5. (ob 18.30 in 20.30) komedija Pobegla nevesta.
DOBREPOLJE: 26.5. (ob 21. uri) komedija Happy Texas. 28.5. (ob 15. uri in 20.30) komedija Ameriška pita.
GROSUPLJE: 26.5. (ob 20. uri) komedija Ameriška pita.
IVANČNA GORICA: 25.5. (ob 20. uri) komedija Ameriška pita.
KOČEVJE: 27.5. (ob 20. uri) komedija Happy Texas. 29.5. (ob 19. uri) komedija Ameriška pita.
KRŠKO: 25.5. (ob 17. uri) 27. in 28.5. (ob 18. uri) komedija Svet igrač. 25.5. (ob
19. uri) drama Fantje jočejo. 27. in 28.5. (ob
20. uri) drama Sibirski brivec. 30. in 31.5. (ob 19. uri) pustolovski film Obala.
METLIKA: 26.5. (ob 20.30) komedija Pobegla nevesta. 28.5. (ob 18.30 in 20.30) komedija Pokaži mi ljubezen.
NOVO MESTO: 25., od 29. do 31.5. (ob 18.30 in 21.15) ter od 26. do 28.5. (bo 18. uri, 20.45 in 23.15) zgodovinska drama Gladiator.
RIBNICA: 27.5. (ob 22. uri) komedija Ameriška pita.
VELIKE LAŠČE: 27.5. (ob 20. uri) komedija Ameriška pita.
film t
• CANNES 2000
Na kratko o favoritih v imenu splošne razgledanosti, za potrebe kramljanja v boljši družbi in kot kompas v primeru, da kakšen naslov zgreši in poleg ljubljanskega Cankarja zaide v južno provinco.
Žirija z Lucom Bessonom na čelu je najuglednejšo nagrado letošnjega Cannesa, ki se je končal v nedeljo po desetih festivalskih dnevih in stotih filmih, zlato palmo za najboljši film v skladu z obeti in napovedmi namenila danskemu filmu Plesalka v temi Larsa von Trierja, sopodpisnika Dogme 95, avtorja Loma valov, Idiotov, Evrope in žajfaste srhljivke Kraljestvo. Najboljša ženska igralka je letos postala islandska pop pevkarica Bjoerk, ki v tem tragičnem socialno-politič-nem mjuziklu upodablja revno češko priseljenko, večno zasanjano v holyywoodske plesne romance. Slednje menda predstavljajo levji delež filma, ki je bit posnet v Ameriki in naj bi, tako pravijo evropski poročevalci iz Ažurne obale, s svojo žanrsko obliko in zgodbo zadovoljeval predvsem tamkajšnje gledalce. Vendar ne gre spregledati že tolikokrat dokazanega Dančevega mojstrstva: poleg silno spretnega doziranja čustev, ki eksplodirajo g pravem atentatu emocij, Trier tokrat navdušuje s koreografskimi prizori, za katere je uporabljal tudi po sto kamer. Bjoerk - za film je napisala tudi glasbo in takoj po premieri izjavila, da ne bo nikoli več igrala - igra emigrantko Selmo, delavko v ZDA, v tovarni pomivalnih korit, ki se trudi zbrati denar za operacijo vedno bolj slepega sina, medtem pa vedno manj vidi tudi sama. V obupu se nedolžna zaplete v uboj, obsojena je na smrt, svoje bedno
in slepo življenje pa si ves čas lajša z mjuziklom g glavi. V Plesalki nastopi tudi diva evropskega filma Catherine Deneuve.
Ž ostalimi bo potrebno opraviti na hitro. Azijci, predvsem tisti najbolj industrijsko razviti, vsako leto postrežejo z novimi variacijami urbane brezizhodnosti. Tajvanec Edward Yangje v Ena, dva posnel zgodbo o družini v Taipeju, ki ne zmore več, saj je praznina okoli njih in v njih samih že prevelika. Izraelska Hitra hrana, hitre ženske pa taisti pa-tos obrne na glavo in iz zgodb šestih osamljencev naredi trpko, toda sproščujočo komedijo. Harij je triler o nervozni družini, ki gre na počitnice, tam pa jih poskuša zmasakrirati očetov domnevno najboljši prijatelj iz otroštva. Razlog ostane skrivnost, pomembno je, da družina na koncu najde svoj mir in srečo. Razvpiti avstrijski režiser nasilja Michael Haneke je za Francoze posnel Koda neznana z Juliette Binoche.film o modernem nasilju, ki raste iz socialne neenakosti. Slavna Liv Ullman, stalna igralka še bolj slavnega švedskega režiserja Bergmana, je prikazovala Nezvestobo. Naredila je čisto bergmanovski film, ostro analizo partnerskega razmerja, ki s krvjo in udarci pripoveduje o bolečini ljubezni. Hčerka Mak-malbafa Samira pa je, komaj 20-letna, postala najmlajša režiserka g zgodovini festivala - posnela menda dober film o učiteljih, ki si po izpraznjenih nekdaj kurdskih vaseh g iranskih gorah iščejo učence, toda čas prosveti ni naklonjen. Ameriška Bolničarka Betty pa je komični prvenec Nei-la LaButa, ki se je ponorčeval iz telenovel in kriminalk. Natakarica iz majhnega pozabljenega mesta se po krvavi kalvariji s soprogom iz Kansasa odpravi g Kalifornijo iskat svojo pravo ljubezen, doktorja iz njene najljubše žajfe. Za njo se podi Morgan Freeman, film pa naj bi imel še lepo prihodnost.
TOMAŽ BRATOŽ
IS
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjev; naročnina za 26 izvodov v 1. polletju 5.460 tolarjev, za upokojence 4.914 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi 3.100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev); za razpis 3.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto: 970-7100-440519. Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Telefoni: uprava 07/39 30 500, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514. naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510. mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506.
Telefaks: 07/ 39 30 540.
Elektronska pošta: info&idol-list.si Internet http:llwww.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
Male oglase
sprejemamo tudi na telefonsko številko
07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
Osmrtnice in zahvale
sprejemamo tudi po pošti in na faks številko
07/39 30 540
KMETIJSKI STROJI
ŽITNI KOMBAJN, 2.80 m, ugodno prodam. Tt (068)73-666.	1437
VINOGRADNIŠKI TRAKTOR Carraro, 35 KM, s frezo, plugom in desko prodam. B (07)33-44-126.	1482
IMT 540 prodam, tt (041)405-150.	1497
PUHALNIK TAJFUN z motorjem, motor za BCS in traktorsko prikolicokiper prodam. B (068)68-209 ali (041)527-130.	1475
KUPIM
POSEST
MARKT
<VT7T' ' cT si
MARKT, d.o.o.
Novo mesto, Novi trg 11
Prodajamo, kupujemo, posredujemo pri prodaji, kupnji ali zamenjavi: hiš, stanovanj, lokalov, vikendov, gozdov. Informacije: tel. 068/324-244, 324-245, 041/661-331.
Stanovanjsko-vikend hišo v
IV. gradbeni fazi z urejenim vrtom v Šmarjeških Toplicah nujno prodam; 041/626-167, 041/762-188.
ODKUPUJEM stare omare, mize, stole, komode in drobne predmete, stare cca 100 let. Tt (041)696-263 ali (068)45-800.	1141
HRASTOV POD, dobro ohranjen, kupim. TT (041)555-870.	1468
MOTORNA VOZILA
KATRCO, letnik 1992, registrirano do 2/01, prodam. O (031)539-629.	1435
DAEWOO RADER, letnik 1995, registriran do 5/01, ugodno prodam. B (041)950-183 ali (068)341-796.	1447
GOLF JX D, letnik 1988, prodam. B (041)325-350.	1451
JUGO 45, letnik 1990, dobro ohranjen, 65.000 km, registriran do 2001, prodam, tt (068)83-229.	1454
MOTOR SKUTER Message prodam, tt (068)89-660.	1470
R TRAFIC, letnik 12/88, carinsko opremljen, podaljšan, povišan, registriran do 5/01, prodam, tt (041)754-040.	1478
R 4, letnik 1991, prodam, tl (068)33-23-948, popoldan.	1480
R 5 CAMPUS, 5V, letnik 1990, 97.000 km, registriran do 5/01, prodam za 280.000 SIT tt (068)371-740, po 16. uri.	1489
CLIO 1.2 Fidji, letnik 1997, karamboliran, prodam, tt (068)66-678.	1491
BMW 316, letnik 1982, lepo ohranjen, z veliko dodatne opreme, prodam ali menjam. tt (041)358-270.	1496
ALFA ROMEO 145 TS, z vso dodatno opremo, staro leto dni, ugodno prodam, tl (068)376-500.	1498
FORD ESCORT 1.4, letnik 1993, ugodno prodam, tt (068)324-643.	1484
NISSAN PRIMERA 1.6 SLX, letnik 1993, registriran do 3/01, prodam. II (068)347-147 ali (041)732-034.	1455
POHIŠTVO
NOVO POSTELJO z novim jogijem, 200 x 90 cm, in novo cerado za avto R 5 prodam. Tt (068)33-28-802, zvečer.	1467
V NOVEM MESTU, Šegova, prodamo novejšo vrstno hišo, garaža, vredno ogleda. Nepremičnine Media, Tt (068)84-570 ali (041)636-746.	1463
PRODAM
SMREKOVO OBLOGO, ladijski pod, širine 5, 7, 9 in 11 cm, debeline 13, 16 in 20 mm, brune, okrasne zaključne letve, prodam. Možna dostava. Družinska vas, Tt (068)73-587.	901
TRISISTEMSKE ZVOČNIKE bas reflex, za hi-fi, 2 x 150 W, prodam, tt (1)41)685-835.
SUHO KORUZO v zrnju prodam, tt (068) 58-220.	1438
DOBRO OHRANJENO električno peč za pice prodam. B (068)28-860.	1439
DOBER CVIČEK s Tblstega Vrha prodam. 11(068)85-630.	1441
GRADBENO DVIGALO Progres, 250 kg, Hilti svedre prodam, prodam pa jugo 45 B (068)325-202.	1442
ŽGANJE SADJEVEC prodam, tt (068)75-313, popoldan.	1443
1 M3 javorjevih desk, suhih, debeline 2 cm, prodam. Tt (068)83-396.	1458
BUKOVA kalana drva prodam. TP (068)49-097.	1460
SMREKOVO SUHO ostrešje, kompletno, za vikend 7 x 5 m, prodam. Tt (068)84-220. KORUZO v zrnju prodam. Tt (068)325-308.
ZGODNJI KROMPIR prodajamo. Možna dostava na dom. Tt (041)764-766.	1469
UNIVERZALNA brusilna stroja Kikinda tip C 12/700, in D 15/1000, letnik 1984, ter potopno erozijo Charmillcs D 420 - Švica ugodno prodam. IT (041 )726-503.	1471
VINO, domače, belo in rdeče, ugodno prodam. TP (068)89-018 ali (041)880-343. DOBRO OHRANJEN 15- eolski gumi voz prodam za 30.000 SIT Tt (068)540-073. 1473 DRVA, metri, bukova, kalana, lahko tudi razžagana, prodam in dostavim na dom. TT (041)693-219 ali (041)205-440.	900
RAZNO
ZAZIDLJIVO PARCELO ali staro hišo v Šentjerneju ali ožji okolici kupim. IT (1)41) 359-874.	1450
STANOVANJSKO pritlično hišo v Novem mestu, Grm, cca 135 m2, oddamo za stanovanjske ali poslovne namene za daljši čas. It (068)22-249.	1452
DELNICE VIZIJE, Krke, vseh ostalih skladov ter podjetij lahko prodate preko borznoposredniške hiše v Mercator centru Novo mesto. Po želji gotovina takoj za vse PID-e. ■B (068)39-30-262.	1293
GRADITELJI, POZOR! Izdelujemo strojne estrihe in strojne omete po ugodnih cenah! 0(041)642-762.	1294
ZDRAVLJENJE z bioenergijo reiki ter kri-staloterapijo, iniciacije v reiki, tečaji magije in vedeževanja, regresija, ogled v prihodnost in vedeževanje, pomoč pri partnerskih odnosih. O Ajda, O (061)133-93-36 ali (061)141-25-95.	1316
OPAŽ in ladijski pod, smrekov, z dostavo, prodam. O (063)451-082.	1329
USPEŠNO INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in računalništvo na vašem domu. O (068)59-527 ali (041)544-510.	1444
LOKAL, 22 n)2, na Novem trgu v Novem mestu oddam. B (0609)628-208.	1446
GOSPO za I krat tedensko pospravljanje iščem.® (068)347-050.	1462
ODER za fasado, opažne BLED plošče in kovinske punte posodim. ® (068)33-46-106.
POMOČ ha domu nudim. ® (041)575-335.
ROLETARSTVO BAYER
Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 068/ 80 210 040/ 202 868
$ SUZUKI
-rtM*
AVTO
prodaja vozil
mehanika
kleparstvo
ličarstvo
Avtomehanika Jurij Murn, s.p.
Resslova 4, Novo mesto ■B 068/24-791
Krediti na položnice ali odlog plačila! 50 % zdaj, 50 % čez dve leti!
GRAND VITARA 1.6, 3 V že od 2,999.000 SIT! Količina vozil omejena!
KOŠNJO SENA na lepem kraju oddam. Tt (068)326-277.	1487
2 POČITNIŠKI stanovanji oddam. Tt (066) 643-563.	1488
SLUŽBO DOBI
DEKLE dobi honorarno zaposlitev za delo v strežbi v bistroju AS na Otočcu. IT 041/730-151
DELAVCA iz Posavja z znanjem varjenja za montažo izpušnih cevi zaposlimo, (041) 617-700.	1218
ENOSOBNO STANOVANJE, 32 m2, Nad mlini 58, tretje nadstropje, CK, prodam. B (068)23-069.	1479
ŽENITNE PONUDBE
ŽELIM SPOZNATI nežno, iskreno nekadilko, staro 28 do 39 let, za prijateljstvo - resno zvezo. ® (031 )825-555, popoldan.	1474
Zaposlimo več elektrotehnikov (V. stopnja) in elektro inženirjev
(VI. stopnja) za montažo in servis hladilnih in klima naprav na terenu. Prednost imajo kandidati z izkušnjami v tej dejavnosti. Možnost dodatnega izobraževanja v tujini.
VAKO, d.o.o., Črnomelj, Kolodvorska c. 56, 8340 Črnomelj, tel : 07/30-52-555,30-52-073.
DELO DOBI šivilja, lahko tudi priučena, O (068)344-183, po 14. uri.	1434
V PICERIJI v centru Novega mesta zaposlimo simpatično dekle ali fanta za delo v strežbi. TP (068)322-223, po 11. uri.	1436
NK ALI KV varilca s CO, zaposlim. Tt (041) 769-421 ali (061)774-092.	1440
DELAVCA kovinske stroke zaposlimo. Ključavničarstvo Cveto Šmajdek, s.p., Kral-lova 49, Novo mesto.	1476
NATAKARJA ali kuharja za delo za nedo-ločan čas zaposlimo. ® (041)510-232. 1483
PRILOŽNOST za dober zaslužek, denar takoj! TT (041)798-535.	1490
STANOVANJA
DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mes-tu, 54 m2, CK na plin, telefon, obnovljeno, prodam. Tt (068)28-956 ali (031)538-850. GARSONJERO v Novem mestu oddam. IT (041)855-587.	1448
ŽIVALI
VALILNICA GUNJILAC s Senovega sprejema naročila za enodnevne in večje piščan* cc.®(0608)71-375 .	39
SPREJEMAMO NAROČILA za kilogram-ske bele piščance ter rjave in grahastc jarkice in purane. Martin Metelko, Hudo Brezje 16. Studenec, Tt (0608)89-038.	166
MLADE NESNICE, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila zbirajo: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, Tt (068)52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova, (0608) 67-587, in Dušan Sajevec, Vavta vas 9. Tt (068)84-111.	985
5 MESECEV brejo kravo, staro 9 let, ugodno prodam. Tt (068)78-249.	1433
TELICO SIMENTALKO, staro 13 mesecev, prodam. C (068)84-181.	1449
TEŽKE bele kokoši, vzrejene rjave nesnice ter bele piščance za dopitanje prodajamo-Ramovš, Šentrupert, TT (068)40-189 ali (041)542-756.	1453
ŽREBIČKO hanoveranko, staro 1 leto, prodam. IT (031)807-616.	1456
KRAVO SIVKO, staro 10 let, brejo, prodam za 110.000 SIT Tt (0608)75-203.	1457
VEČ ČEBELJIH družin, motokultivator Gorenje Muta in 2 voza, 16 col menjam za vino ali žganje. B (041)530-228.	1477
RJAVE in grahaste jarkice pred nesnostjo m v nesnosti prodajamo in zbiramo naročila na enokilogramske bele. Vrtačič, Pristavica 1. Šenterenej, B (068)71 -287 ali (031)712-995. VEČ TELIC, starih 1 do 6 mesecev, kupim-B(068)83-227.	1486
PUJSKE, stare 8 tednov, prodam. B (068) 75-121.	1492
TELETA SIMENTALCA za nadaljnjo rejo prodam. B (07)30-770-44.	1494
RENAULT
Podjetje RENAULT najame za svojega uslužbenca v Novem mestu ali bližnji okolici novejšo neopremljeno enodružinsko hišo z vrtom in garažo za obdobje 3 do 4 leta. Ponudbe na tel. št. 068/315-127.
AKCIJA - beli piščanci, težki 2 kg, cena 280 SIT/kg.
Po ugodni, znižani ceni, prodajamo še rjave jarkice tik pred nesnostjo, grahaste jarkice ter rjave enoletne kokoši. Prodaja bo v soboto, 27.5.00, od 8. do 12. ure. Perutninarstvo Kuhelj, Šmarje, Šentjernej, tel. 068/82-424.
V LJUBLJANI oddam študentki ali paru opremljeno sobo. s souporabo kuhinje in kopalnice. Tt (068)323-104 ali (031)633-923.
V NOVEM MESTU, Ul. Slavka Gruma, prodamo dvoinpolosbno stanovanjc, 67 m2, tretje nadstropje. Nepremičnine Media, Tt (068)84-570 ali (041)636-746.	1464
V STRAŽI, Pod vinogradi, prodamo adaptirano dvoinpolosbno stanovanje, 64 m2. Nepremičnine Media, tT (068)84-570 ali (041)636-746.	'	1465
VEČTELET, starih 10 dni, kupim. B (07)30-81-146.	1495
°'cev 1 'l'
•S 068/324-377
GRANIT COMMERCE, d.o.o., Novo mesto Na Livadi 21, 8000 Novo mesto
Objavljamo prosti delovni mesti
1. SAMOSTOJNI NABAVNO-PRODAJNI REFERENT
2. SKLADIŠČNIK - ŠOFER
Ponujamo vam ustvarjalno delo v mladem in dinamičnem kolektivu, redno zaposlitev za nedoločen čas s prilagodljivim delovnim časom in stimulativen osebni dohodek.
POGOJI:
Pod 1: VI. ali VII. stopnja izobrazbe ekonomske smeri, aktivno znanje italijanskega ali angleškega jezika, poznavanje programskih orodij Excel in Word, komunikativnost, samoiniciativnost in zanesljivost.
Pod 2: Poklicna ali srednješolska izobrazba, po možnosti trgovske smeri, vozniški izpit B in C kategorije.
Kandidate vabimo, da nam pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naš naslov.
Svet OSNOVNE ŠOLE VELIKI GABER Veliki Gaber 41 8213 VELIKI GABER
razpisuje delovno mesto RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa 53. oziroma 144. in 145. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS št. 12/96 in 23/96), ter imeti pedagoške, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda.
Ravnatelj bo imenovan za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov, s pripisom ZA RAZPIS RAVNATELJA.
O izboru bomo kandidate obvestili v zakonitem roku po končanem postopku izbire.
PROIZVODNJA TRGOVINA ZASTOPANJE d.o.o.
Belokranjska 26, 8000 NOVO MESTO Tel: ( 068 ) 321 - 533
V redno delovno razmerje s poizkusno dobo 6 mesecev sprejmemo ekonomista na delovno mesto KOMERCIALIST.
Podjetje je pretežno izvozno usmerjeno, osnovna dejavnost pa je PROIZVODNJA MEMBRANSKIH ČRPALK ZA GORIVO.
Pogoji:
* VI. stopnja ekonomske in 5 let delovnih izkušenj na zunanji trgovini.
* VII. stopnja ekonomske in 3 leta delovnih izkušenj na zunanji trgovini.
* Aktivno znanje AGLEŠKEGA JEZIKA in pasivno italijanskega ali nemškega.
* Delovne izkušnje s področja izvozne prodaje.
* Starost nad 30 let
* Lasten prevoz
* Poznavanje carinskih predpisov.
* Poznavanje dela s PC-jem (vvindovvs in drugi).
Delo je dinamično na zunanji trgovini, obvladuje pa se večina evropskih trgov in del svetovnih. Prednost imajo kandidati, kateri imajo še V. stopnjo strojne izobrazbe.
Pisne ponudbe z oznako na kuverti - KOMERCIALIST - naj kandidati Pošljejo na sedež podjetja do vključno 25.6.2000.
Vloga mora biti napisana v dveh izvodih, lastnoročno in računalniško. Izbrani kandidati bodo pisno obveščeni v roku 20 dni po izteku roka za vložitev in vabljeni na osebni razgovor z direktorjem družbe.
REPUBLIKA SLOVENIJA
ministrstvo za pravosodje
UPRAVA ZA IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni 8233 MIRNA
objavlja prosta delovna mesta:
1- SVETOVALEC I - PSIHOLOG
2. SVETOVALEC I - PEDAGOG ali REFERENT I - PEDAGOG
3. VIŠJI REFERENT - PEDAGOG ZA DOLOČEN ČAS
4. STRUGAR V OBRATU OBDELAVE I - 2 izvajalca
5. LIVAR I ali LIVAR II.
Pogoji:
K točki 1:
• univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba psihološke smeri in 4 ali 5 let delovnih izkušenj.
K točki 2:
■ za svetovalca I - pedagoga se zahteva univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba, pedagoške ali druge družboslovne smeri in 4 ali 5 let delovnih izkušenj;
* za referenta I - pedagoga se zahteva višja strokovna izobrazba pedagoške ali druge ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj.
K točki 3:
■ univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba, pedagoške ali druge družboslovne smeri in 1 leto delovnih izkušenj.
K točki 4:
- srednja poklicna šola, smer strugar ali druga ustrezna in 6 mesecev delovnih izkušenj.
K točki 5:
' za livarja I se zahteva srednja poklicna šola, smer metalurška ali strojna in 6 mesecev delovnih izkušenj;
■ za livarja II se zahteva nižja poklicna šola, smer metalurška ali druga ustrezna tehnična in 9 mesecev delovnih izkušenj.
Za delovna mesta pod točko 1, 2 in 3 se šteje zavarovalna doba s povečanjem 12/16 mesecev; pod točko 5 se šteje zavarovalna doba s povečanjem 12/14.
Za sklenitev delovnega razmerja mora kandidat/kandidatka spolnjevati še naslednje pogoje: da je zdravstveno sposoben; da ni bil obsojen za kaznivo dejanje, ki je po zakonu ovira za sklenitev delovnega razmerja v državnem organu; da je državljan Republike plovenije in aktivno obvlada slovenski jezik. Kandidati, ki bodo spolnjevali pogoje pod točko 1, 2 in 3 bodo vabljeni na pogovor. Kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje pod točko 4 in 5 bodo vabljeni na pogovor in opravljali psihološki preizkus s testiranjem. Obstaja tudi možnost reševanja stanovanjskega vprašanja. Delovno razmerje bodo izbrani kandidati sklenili za nedoločen čas s Polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesecev, razen Pod točko 3, kjer se sklene delovno razmerje za določen čas. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov, ki je naveden v objavi.
.  .,
NOVO MESTO
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o.
Novo mesto Seidlova 5 tel.: 068/325-325 faks: 068/3917-305
............. t.....v?
Prodajni center podov
PCP PUREBER:
PARKI1ARSTVO
RADIO f BREŽICE
na 88,9 in 95,9 MHz
10
0X
RADIO
U NIV 0 X
107.5 MHz UKV
Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666
Verjemtoali ne.
OGNJIŠČE
Krvavec	Kum
104,5	105,9
TELEVIZIJA NOVO MESTO
m
al
Novo mesto Lebanova 24
http://www.nepremicnine.net/leran/ e-mail: leran@siol.net
telefon:	07/33	79	940
07/33	79	941
faks:	07/33	22	282
mobitel:	0609/633	553
041/633 553
Prodamo:
• HIŠE: v Brežicah, na Bučki, v Črnomlju, Dobindolu (Uršna sela), Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Krškem, Malem Vrhu pri Brežicah, Metliki, Mokronogu, Novem mestu, Orešju, Semiču, Sevnici, Straži, Šentjerneju, Škocjanu (in okolicij, Šmarjeških Toplicah, Viru pri Domžalah, Žužemberku in drugod;
• STANOVANJA: v Črnomlju, Kostanjevici, Krškem, Ljubljani, Novem mestu, Smolenji vasi, Straži, Šmarjeških Toplicah in drugod;
• VIKENDE: v Brežicah (okolica), na Bučki, v Dol. Kotu pri Dvoru, Gabrju, Karteljevem (Poljane), Metliki, Novem mestu (okolica), Podbočju (okolica), Straži, Šentjerneju (okolica), Tolstem Vrhu in drugod;
• GRADBENE PARCELE: v Črnomlju (Vojna vas, Tušev Dol), Dolenjskih Toplicah, Mokronogu, Novem mestu (in okolici), Straži (okolica), Šentjerneju (Groblje), Šentrupertu (Vrh), Šmarjeških Toplicah (okolica) in drugod;
• POSLOVNE PROSTORE: v Črnomlju (picerija, diskoteka), Dolenjskih Toplicah, Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center), Straži in drugod;
• POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKTI V OBRATOVANJU: v Šentjerneju (Dol. Vrhpolje - gostilna in stanovanje), Novem mestu (bife in stanovanje);
• KMETIJE: v Beli krajini, Jagodniku, Orešju, Trebelnem.
Oddamo:
• poslovne prostore v Novem mestu. Oglasite na na sedežu
podjetja ali nas pokličite.
STU
■
IO
d
fl03.0 MHZ
/ \ NTinM
flTNESS - SOLARIJ - A ASA J A
Vorančeva ulica 1
(Regrške košenice) Novo mesto
Tel.: 068/322-827
fj
tutisticnd č-tjenčijcL
ROLETARSTVO
rme
•ROLETE ALU IN PVC •ŽALUZIJE
•VERTIKALNE ŽALUZIJE •PLISEJI •ROLOJI •TENDE •KOMARNIKI •FASADNI PROFILI •SESTAVNI IN NADOMESTNI DELI ZA ROLETE IN ŽALUZIJE •MONTAŽA IN SERVIS
Šentjernejska cesta 13,
8000 Novo mesto, tel.: 068/323-673, fax: 068/341-673
PVC „ STAVBNO POHIŠTVO
•OKNA‘VRATA‘VSEH OBLIK*
Deutscher ‘v Akkreditierungs I Rat
ISO 9002
ZA VAŠ DOM, POSLOVNI OBJEKT
ravne
* kupolaste
* balkonske
* senčniki
Mednarodno podjetje, ki se ukvarja s trženjem izdelkov, išče pogodbenega sodelavca - vodjo projekta za področje Dolenjske
• Od kandidatov se pričakuje:
pripravljenost spoznati celoten sistem delovanja organizacije, vodstvene in organizacijske sposobnosti, komunikativnost, kreativnost,
lasten prevoz, stalno bivališče na omenjenem področju delovanja.
• Kandidatom nudimo:
izobraževanje in možnost napredovanja, zagotovljeno finančno stimulacijo že ob pričetku dela.
Vsi, ki se zanimate za omenjeno delovno mesto, to sporočite na podjetje MADE d.o.o, Gregorčičeva 5, Maribor, oziroma na telefonsko številko 062/250 16 11 ali po elektronski pošti na naslov: banka.kadrov@made.si. Razgovori s kandidati bodo potekali na območju Dolenjske.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, Jesenkova 3
objavlja prosto delovno mesto v Davčnem uradu Novo mesto
VODJA ODDELKA ZA VZDRŽEVANJE DAVČNEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA - svetovalec direktorja
Pogoji:
- univerzitetna izobrazba računalniške ali druge ustrezne smeri,
- 8 let delovnih izkušenj
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen in poln delovni čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Ministrstvo za finance, Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Novo mesto, Kandijska cesta 21, Novo mesto.
NOVA NISSAN ALMERA.
MARSIKAJ JE ŠE PRED VAMI.
\
jfrPOF	i* tOČENI
os SAM:	S KI
Življenje je cesta.
sr
Na življenjski cesti je nemogoče predvideti, kaj vas čaka za naslednjim ovinkom. Zato smo novo Almero opremili z vsem, kar potrebujete na vsakodnevnih poteh. Sistema ABS in EBD ter aktivni vzglavniki poskrbijo za vašo varnost in sproščenost, premišljeno zasnovani prostori za prtljago in drobnarije pa pazijo, da ostanejo vse stvari na svojih mestih. In še vedno ostane dovolj prostora za vsakovrstne želje in potrebe...
V.\
[ NISSAN l
PORTRET TECjA TEdNA
Lea-Marija
Lani je konec aprila na 27. tednu cvička v Ždinji vasi pod Trško goro pri Novem mestu je dobila krono in ogrinjalo. Postala je prva cvičkova princesa, prvič v zgodovini so podelili tak naslov. Ime ji je Lea-Marija Colarič, doma je iz Jablanic pri Kostanjevici na Krki.
Na cvičkariji, ki jo je organizirala Zveza društev vinogradnikov Dolenjske - ta pripravila tudi prvi izbor cvičkove princese - so ji častni naslov podelili potem, ko so jo vzeli v precep. Preizkusili so njeno poznavanje vinogradništva, vinske kulture in tujega jezika ter ocenili njen celostni osebni nastop pa seveda njeno degustiranje cvička. Lea-Marija je na izboru cvičkove princese pred ocenjevalci potegnila ovojnico z vprašanjem: “h katerih vrst vina je sestavljeno vino cviček?" Ni se dala zmesti ali pa je vedela več kot izpraševalci. Kajti odgovorila je nekako tako: ’Spoštovane vino-gradnice, spoštovani vinogradniki, pridelovalci cvička, to vprašanje ste mi zastavili narobe. Vprašanje, ki se nanaša na sestavo cvička, bi se moralo glasiti: iz katerih vrst grozdja je sestavljeno vino cviček?’. In je odgovorila, da je to vino sestavljeno iz treh osnovnih sort grozdja, in sicer žametne črnine, ki je je 70 odstotkov, modre frankinje, 10 odstotkov, in kraljevine, te je 20 odstotkov. V novejšem obdobju, je povedala, pa cvičku dodajamo tudi druge, bele sorte, npr. laški rizling.
Lea-Marija ima cviček v žilah tudi takrat, ko ga ne spije niti kapljice že daljši čas. Živi kot cvičkova princesa, še prav posebno takrat, ko na različnih javnih prireditvah govori o tem vinu.
Takih nastopovje dozdaj imela okrog 200. Cvičkovi princesi so odprli vrata državnega zbora, njen slavospev o svojevrstni žlahtni pijači iz grozdja so poslušali udeleženci letošnjega kongresa Slovenske ljudske stranke v Krškem, udeležuje se sejmov in razstav, z zgodbo o cvičku je zraven na ocenjevanjih vin, o tem vinu govori na domači turistični kmetiji, ko pridejo tja gostje. Večino takih predstavitev organizira sama.
Ko govori o cvičku, se ne izgublja v visokih hvalnicah, ampak to počne kot nekdo, ki je ravno prav pesnika, da zadevo olepša, in ravno prav trgovca, da proda izdelek. Cvičkova princesa torej, ki ni samo “dvorjanka” z okrasjem njenega veličanstva, ampak tudi praktik. Sodelovala je pri sestavi elaborata o cvičku, pogumno sede za mizo s podpredsednikom vlade in predsednikom državnega sveta ter kmetijskim ministrom. Lea-Marija se, tako vsaj je videti, koristno vmešava v dogajanje v slovenskem vinogradništvu in vinarstvu. Ne nazadnje v Sloveniji mnogi poznajo tudi steklenico s princesinim cvičkom.
Princesa, ki je bila prva, ne bo več dolgo princesa s krono in ogrinjalom. Predala ju bo novi cvičkovi princesi. Lea seje sama od vsega začetka zavzemala za to, da bi vsako leto izbrali novo princeso, ki bo s svojimi izvirnimi zamislimi delala cvičku v dobro. Ko bo sčasoma tako več (nekdanjih) cvičkovih princes, bo v dolenjski vinogradniški zvezi lahko že delovala skupina deklet, ki naj bi po svojih dokazano dobrih zmožnostih uspešno ponesle ime cviček v Slovenijo in - zakaj pa ne? - vse bolj tudi v svet. O praktičnem človeku govori tudi to, da Lea-Marija veliko in rada dela v vinogradu. Tildi na lanski cvičkov praznik, se pravi po krono, je prišla skoraj naravnost iz vinograda. Je diplomantka Visoke šole za hotelirstvo in turizem Portorož. Kot pripravnica dela v Turistično informacijskem centru Krško v Krškem. Odkar je princesa, je malokdaj doma. Princesina krona je zato tudi ves čas na poti. Ko krona ni na princesini glavi, ker je Lea doma, je pozlačeni okras v njeni sobi na polici v arhivu izbranih slovenskih in tujih vin.
M. LUZAR
Izlet naročnikov Dolenjskega lista
V Benetke, 3. junija
V soboto, 3. junija gremo v Benetke. Avtobus bo z novomeške avtobusne postaje odpeljal ob 5. uri, za prehod meje potrebujete veljaven potni list ali osebno izkaznico. Po prihodu v Benetke se bomo z vodnim tramvajem popeljali po beneških kanalih mimo barvitih palač do Markovega trga. Ogledali si bomo trg in cerkev Sv. Marka in imeli prosto za samostojne oglede. Vračali se bomo preko mostu Ponte di Rialto in mimo gotske cerkve Santa Maria Gloriosa dei Fari, kjer je pokopan znameniti beneški slikar Tizian. Ob 17. uri bo odhod s trga Piazzale Roma, po prehodu meje se bomo ustavili na večerji v domači gostilni. Prihod domov v poznih urah. Cena za naročnike Dolenjskega lista je 5.800 tolarjev in za ostale 6.300 tolarjev. Doplačilo za vodni tramvaj je 6000 ITL (približno 600 tolarjev)
Zadnji rok za prijavo je ponedeljek, 29. maj, na tel. številkah:
068/321- 115, 325-477
Na izlet vas vabita
DOLENJSKI LIST
in
manJp
turistična, agencija
Komuna na Razboiju odprta jeseni
Pomoč Lions kluba Krško - V soboto popoldne si bo komuno v pripravi - šolo za življenje na Razborju pod Lisco ogledal tudi don Pierino s spremstvom - Njegova metoda priznana po svetu
RAZBOR - Na Razborju pod Lisco bo jeseni letos zaživela tretja šola za življenje oz. komuna za pomoč odvisnikom v Sloveniji. O tem so na novinarski konferenci spregovorili razborski župnik pater Karel Gržan, oče Franc Prelc, odgovoren za skupnost Srečanje v Sloveniji, Imre Jerebic, tajnik slovenske Karitas, Zvone Horvat, vodja referata za pomoč zasvojenim pri zavodu Pelikan - Karitas, Jože Imperl, predstavnik krajanov, Zoran Čvar, predsednik sveta KS
izv s/othensAv
SINOČI SEM M VASI BIL
Sinoči sem na vasi bil, na oni kaj potoka, slišal sem en mili glas, se moja dekle joka.
Le jokaj se, le jokaj se, saj si sama kriva, imela si fanta luštnega, zakaj si ga zapustila?
Ljudska
PRETEPEL JO JE IN JI GROZIL
NOVO MESTO - Policisti so 15. maja do iztreznitve pridržali vinjenega 22-lctncga O. B. iz Brezja, ki je v naselju Graben pretepel 24-letno A. B. in ji grozil, dajo bo ubil in zažgal.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Novomeški košarkarji si zaslužijo nastop v suproligi - Mestni avtobus nepogrešljiv - Pohvala Dolenjski banki v Ločni - Črnomaljsko mesto jedro kazijo ruševine
Še zadnji lepi večer pred napovedanimi hladnejšimi in deževnej-šemi dnevi so v četrtek naši bralci očitno izkoristili drugače kot s klici v našo redno tedensko rubriko. Ni jih ravno veliko zavrtelo našo telefonsko številko.
Bralec Jože iz Novega mesta je navdušen nad zmago novomeških košarkarjev Krke Telekom in da so postali državni prvaki. Tudi sam si je ogledal odločilno tekmo s Pivovarno Laško v dvorani Marof in delil veselje z njimi, pravi pa, da ga jezijo govorice, da mora v suproligi igrati Union Olimpija ne glede na to, da so bili Novome-ščani boljši.
Čeprav imamo v Novem mestu in okolici že kar nekaj časa mestni avtobusni prevoz, so se ljudje
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
nanj še slabo navadili. Tako meni A. S. iz okolice Novega mesta. “Sem upokojenka in ta prevoz rada izkoristim. Tako sem manj odvisna od drugih kot prej in dokler bom zdrava, se ga bom posluževala. Bi pa to svetovala tudi drugim, namesto da se vsak pripelje s svojim avtom v mesto, kjer je velika gneča. Potem se pa jezijo zaradi parkiranja! Mestni avtobusi žal še vedno vozijo bolj prazni,” je dejala.
Polde iz Mirne Peči se zahvaljuje uslužbenki Dolenjske banke Ločna Vilmi Turk za ustrežljivost pri opravku v banki in dodaja, da je v to banko res prijetno priti, ker so delavke vedno prijazne in imajo spoštljiv, korekten odnos do stranke.
Poklical je tudi nepogrešljivi Črnomaljčan Leopold Korevec, tokrat nezadovoljen z ureditvijo mestnega jedra. Moti ga, da se nič ne ukrene s stavbo ob velikem mostu pri stari pošti, ki vsak dan bolj propada in že ogroža pešce. “Če lastnik nima interesa za obnovo, bi morala za to poskrbeti občina ali pa lastnika kaznovati!” meni. Sprašuje se tudi, zakaj mestno podobo pred občino še vedno kazi kontejner oz. kiosk, kjer je bila pred leti prodajalna. Kiosk je že nekaj let zaprt in ne razume, zakaj se ne poruši, “pa čeprav tako, kot je bil postavljen - na črno”. Črnomaljska sramota je tudi Flekov mlin pri reki Lahinji, pri katerem je sneg letos naredil svoje -porušilo se je ostrešje. Čeprav je mlin menda spomeniško zaščiten, se Korevec sprašuje, zakaj ga ne obnovijo in popravijo, saj se bo
Dež močil vigrednike
Slabo vreme ob koncu minulega tedna je precej pokvarilo vzdušje na metliški Vinski vigredi - Veliko mladih, a brez večjih izgredov
Prav zaradi tega je bilo tudi obiskovalcev tokrat manj kot lani, ko so ocenili, da jih je prišlo 30 do 35 tisoč. Kolikokrat po sto jagenjčkov in odojčkov so snedli in koliko hektolitrov vina je steklo po njihovih grlih, pa je težko oceniti. A prav gotovo manj kot lani, tudi zato, ker je bilo letos med obiskovalci veliko najstnikov. Je biia prav zasluga manjših količin iztočenega vina, da na prireditvi ni bilo izgredov in da ne varnostniki ne policisti skoraj niso imeli dela, predvsem pa niso odvzeli niti enega vozniškega dovoljenja?
Čeprav bo manj obiskovalcev “krivih” tudi za skromnejši izkupiček ponudnikov, pa je župan Slavko Dragovan, sicer tudi predsednik prireditvenega odbora, zadovoljen z letošnjo Vinsko vigredjo. Zaveda pa se, da bo potrebno še marsikaj doreči. Ne nazadnje tudi cene vina, ki so se nekaterim zdele previsoke. Spet drugim so šli še vedno preveč v nos kramarji, čeprav jih je bilo znatno manj kot pretekla leta, tretjim pa preglasna večerna glasba, ki jim ni dovoljevala, da bi se ob njej lahko pogovorili z znanci. So pa zato marsikatero pomanjkljivost odtehtale druge spremljajoče prireditve in bogat kulturni program, kakršnega številni obiskovalci iz vse Slovenije in celo iz tujine zagotovo v Beli krajini ne bodo videli do naslednje Vinske vigredi, m [3 _j
METLIKA - Ob otvoritvi metliškega gradu na predvečer začetka tridnevne metliške Vinske vigredi je v. d. ministra za kulturo Jožef Školč dejal, da je za konec tedna sicer napovedano slabo vreme, da pa pod no<'o grajsko streho zagotovo nihče ne bo moker. Žal se tokrat ne vremenoslovci ne Školč niso zmotili. Deževno vreme je bilo namreč tisto, ki je precej pokvarilo vzdušje na 18. vi-narstvo-kulturno-turistični prireditvi, največji tovrstni v Beli krajini.
sicer začelo rušiti še zidovje. Čeprav daje vse priznanje arheologom pri izkopavanjih v Črnomlju, pa ga moti, da ta niso dokončana tako, kot bi bilo treba. Okrog cerkvice sv. Duha je ostalo polno lukenj in jam, ki jih je verjetno zdaj, ko so vrednejše predmete odkopali, treba zasipati. “Vse te “zanimivosti” so za župana, svetnike in sploh za vse mesto prava sramota. Zakaj se toliko časa nič ne ukrene? Ni denarja ali manjka le pravi človek in zagnanost?” sprašuje Korevec.
Vaščan iz Gornjega Obreža v brežiški občini je poklical v imenu vaških otrok, ki so si uredili igrišče. Toda pri igranju rokometa, nogometa in drugih iger jim malce “nagaja” blizu stanujoča starejša ženska, ki jim žog, ki priletijo na njeno dvorišče, noče vrniti. “Lahko bi razumela, da so otroci otroci in se radi igrajo. Naj jih raje pusti pri miru,” meni vaščan. Ker so bili odgovorni na občini kar naprej zasedeni s sestanki, nam odgovora ni uspelo dobiti, upajmo le, da so se ukvarjali ravno z -omenjenimi problemi.
L. M.
SLOVENSKO SREČANJE EPILEPTIKOV
KOSTANJEVICA - Skupina za samopomoč Dolenjske, Bele krajine in Posavja, Liga proti epilepsiji, vabi v soboto, 27. maja, na -srečanje tovrstnih skupin iz vse Slovenije, ki bo ob 10. uri pred Ko-stanjeviško jamo. Dolenjska skupina je tokrat prvič gostiteljica.
MATURANTJE NA ULICAH NOVEGA MESTA
NOVO MESTO - Novomeški maturantje se bodo tudi letos ob koncu šolskega leta, in sicer v ponedeljek, 29. maja, podali na pot po ulicah NoVega mesta. Na pobudo Plesnega centra Dolenjske so maturantje že lani pripravili kratek plesni program, znanje, pridobljeno na plesnih tečajih, in izkušnje pa bodo predstavili v kulturnem programu pred Rotovžem na novomeškem Glavnem trgu. Zbrane maturante, starše in vse ostale bo z balkona na Rotovžu nagovoril novomeški podžupan mag. Boris Dular, v imenu maturantov pa dijakinja ekonomske šole. Z Loke bodo na Glavni trg odšli ob 9.30, po končanem programu pa se bo vsaka skupina vrnila do svoje šole.
Loka in Boris Rostohar, predsednik Lions kluba Krško in vodja obnove zgradbe bivše šole, ki jo preurejajo za šolo za življenje.
Sevniški župan Kristijan Janc se je vsem zahvalil za družbeno koristno delo, posebej še patru Karlu in Imperlu. Čestital je Razbor-čanom, da so zbrali toliko poguma. Izrazil je prepričanje, da bo ta komuna zgled tudi drugim občinam v Sloveniji, da se zavejo resnosti problema zasvojenosti, posebej še z mamili. Sevniška občina pričakuje pri projektu tudi sodelovanje in podporo brežiške in krške občine. Kot je dejal Rostohar, sama hiša stane 12 milijonov tolarjev, okrog 4 milijone tolarjev pa bodo potrebovali za program. Krški Lionsi bodo sodelovali tudi v tem; že zdaj, pri obnovi šole, so se povezali s Trboveljčani in posavskimi rotari-janci, nekaj so prispevale gradbene firme oz. sponzorji plesa Li-onsov. Vsaka posavska občina naj bi dala milijon tolarjev.
Imre Jerebic je povedal, da je samo lani Slovenska Karitas prispevala 6,5 milijona tolarjev za člane komun, ki niso zmogli sami
doplačila. Na Razborju bo jeseni v komuno sprejetih 8 do 10 odvisnikov, ki prihajajo v šole za življenje “očiščeni” mamil (detoksi-nirani). V pripravi za šolo za življenje pa se srečajo z urejenim življenjem, z najmanj 8 ur fizičnega
• V soboto popoldne si bo komuno v pripravi - šolo za življenje n* Razborju pod Lisco ogledal tudi don Pierino s spremstvom. P° svetu se v njegovih komunali zdravi za odvisnostjo od mamil i* okrog 24.000 pretežno mladih-Don Pierino se bo na Razborju srečal z mladimi, ki mu bodo zastavili nekaj vprašanj i* svojega mladostnega doživljanja, nato pa še odgovarjal na vprašanja novinarjev.
ali intelektualnega dela, skratka, učijo se živeti. V tem redu vzpostavijo tudi pravi odsnos do počit; ka. Ne zanemarjajo seveda niti duhovnosti. Razborčani bodo a denarjem, ki so ga dobili od pro; daje šole, zgradili večnameski dom vaške skupnosti.	R	P.
icme
NAJSTAREJŠA TRTA NA OTOČCU - Prejšnjo sredo popoldne so n“ dvorišču otoškega gradu posadili cepič najstarejše trte na svetu, okoli 400 let stare kavčine - modre frankinje, ki raste na mariborskem Lentu. Cepil trte, katere vino je osnova za cviček, sta ob prisotnosti novomeškega in mari- j borskega župana dr. Toneta Starca in mag. Borisa Soviča (prvi in drugi l \ desne) posadila skrbnik najstarejše trte mariborski mestni viničar mag-Tone Zafošnik (drugi z leve) in inž. Marko Cvelbar, ki bo skrbel za njeno potomko na Dolenjskem. (Foto: A. B.)
PRIJETNO ZA OKO IN ŽELODEC - Metliška Vinska vigred se ne tiče, kot bi morda kdo zmotno mislil glede na ime prireditve, le vina, temveč vsegOt kar je povezano z njim, tudi odlične hrane. Za pripravo jedi so bile Belokranjke že od nekdaj prave mojstrice, njihove potomke pa jih danes v marsičem celo prekašajo. Članice Društva kmečkih žena Metlika so na Vinski vigredi razstavile jedi, ki so jih nekdaj jedli od rojstva do poroke, in marsikomd so se pocedile sline. (Foto: M. B.-J.)
M A CM
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Apoloniji Ašič iz Klemenčičeve 3 v Novem mestu. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
1.(2) Kraljestvo naše sreče - Čuki
2. (1) Veseli podgur’c - ansambel Slavček
3. (4) Kamen na srcu - ansambel Vasovalci
4. (3) Vas domača - Jože Bohorč s prijatelji
5. (8) Avto moj ne ve - Kvintet Dori
6. (-) Vesela Dolenjka - ansambel Kubin
7. (7) Nisem pozabil - ansambel Mladi Dolenjci
8. (6) Ta šmentani lov - ansambel Pogum
9. (5) Mamina ruta - ansambel Braneta Klavžarja
10. (9) Na hribčku kraj potoka - Tine Lesjak iri Pevci s Pohorja Predlog: Pojoča skrinjica - ansambel Poljub
■-H
KUPON ŠT. 21 Glasujem za: Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto