Oxf. : 813 Nekateri monomemi polifenoli drevesnih skorij Vesna Tišler* Izvleček Tišler, V.: Nekateri monomerni polifenoh drevesnih skorij, Gozdarski vestnik, št. 3/ 1988. V slovenščini s povzetkorn v angleščini, CII. lit. 8. Avtorica prispevka opisuje raziskavo naravnih polifenolov drevesne skorje s rankoslojno kroma- tografijo. Z vodno ekstrakcijo skorje in perkolacijo ekstrakta ter sukcesivno ekstrakcijo z etrom in etanolom je pridobila monornerne polifenolne skorje, katerih identiteto je ugotavljala z uporabo referenčnih substanc. l . UVOD Kemijska zgradba drevesne skorje je za- pletena ter se spreminja glede na drevesno vrsto in morfološke prvine, ki jih vsebuje. Mnogo sestavin lesa nastopa tud1 v skorji, teprav v različnih razmerjih. Značilna za skorjo je visoka količina nekaterih topnih sestavin (ekstraktivne snovi), kot so fenolne spojine, pektin in suberin ( 4) (5) (8) . Akcesorje skorje fenolnega značaja de- limo na rnonomeme polifenole, kamor spa- dajo flavonoidi, salicini, hidrolizirajoči tanini, stilbeni in drugi razredi spojin; poliflavonoi- de, ki jih delimo na leukoantocianidine in proantocianidine, in poliflavonoidne poli- mere, med katere sod1jo kondenzirajoči tanini, flobafeni in fenolne kisline (2) (3). Odločili smo se za ugotavtjanje monomer- nih poltfenolov, saJ že te najenostavnejše fenolne spojine predstavljajo izredno veliko število običajnih, pa tudi zelo nenavadnih snovi. 2. MATERIAL IN METODE Raziskovali smo drevesne skorje prine- sene z različnih delov sveta: .-doc. dr. V. T., dipl. inž. kemije, Biotehniška fa kulteta. VTOZD za lesarstvo, Rožna dolina c. VIli. 34, 61 000 LJublJane!. YU Synopsis Tišler, V.: Some monorneric polyphenols of tree bark sam ples. Gozdarski vestnik, No. 3/1988. In Slovene with a summary in English, liL quot. 8. The article deals with the research of natural rree bark polyphenol!:; by l!leans of thin-layer chromatography. Based on the water extraction of the bark, the extract percolation and lhe succes- sive extracti::m Wlth ether and ethanol, monomeric polyphenols of the bark were gained, :he idenhty of which was established by the use of reference substances. drevesne vrste nahajališče Picea abi es ZR Nemčija Pinus nigra Jugoslavija Pinus halepensis Alžirija, Jugoslavija Odločili smo se za dva načina izolacije monomernih polifenolov iz skorje: 2.1. Vodna ekstrakcija in perkolacija Vzorce skorje smo klimatizirali v normalni klimi (20°C, 65% rel. vlage) najmanj tri dni. Nato smo jih zmleli in presejali. Za analizo smo uporabili frakcijo skorje med 0,3 in 0,5 mm. Ker je skorja higroskopična, smo določili količino suhe snovi v vzorcu. Sušili smo jo štiri ure pri temperaturi 105 °C. Za določitev vodnega ekstrakta smo na- tehtali ca. 15 g vzorca, ga prelih s ::::a. 150 ml vode ter po enournem segrevanju pri tem- peraturi 95 °C mešanico prefiltrirali in posto- pek še dvakrat ponovili. Iz dolo6itve suhe snovi v filtratu smo izračunali količino snovi, ekstrahirane z vročo vodo. Če bi hoteli s tankoslojno kromatografijo ugotavljati polifenole v originalnem ekstrak- tu, ne bi dobili zaželenih rezultat:::>V. Fenoli so namreč višje kondenzirani in s topilom ne potujejo po plošči. Do podobnih ugotovi- tev sta prišla tudi Levitin, ki je leta 1977 raziskoval skorjo bora Pinus banksiane, in Ayla leta 1980 pri raziskavi skorje bora Pinus brutia (l) . 179 Zato smo monomerne polifenole izločili iz vodnega ekstrakta z etrsko perkolacijo. To je tekočinsko-tekočinska ekstrakcija, ki smo jo opravili v aparatu za perkolacijo, v kate- rem smo iz vodne razto pine ekstrakta skorje z etrom ekstrahirali monomeme polifenole. 2.2. Sukcesivna ekstrakcija Pri anal1zi smo uporabili etanolni ekstrakt, ki smo ga pridobili iz skorje, predhodno ekstrahirane z etrom. Odločili smo se za uporabo dveh topil različnih polarnosti. Z etrom smo iz skorje odstranili terpene, ma- ščobe, voske in proste maščobne kisline: v etanolnem ekstraktu pa so ostali enostavni polifenoli in njihovi glikozid!, tanini, flobafe- ni, monosaharidi in disaharidi. 2. 3. Ascendentna tankoslojna kromatografija To je ena izmed najuspešnejših analiznih metod, pri kateri se sestavine zmesi. raztop- ljene v topilu, različno hitro dvigajo po laomatografski plošči in se s tem ločijo . Za določanje posameznih komponent potrebu- jemo standardne substance, njihova barva in dolžina potovanJa po plošči služi za pn- merjavo z obnašanjem vzorca. Standardne substance, ki smo jih imeli na razpolago, so bile katehin, epikatehin, kvercetin, dihidro- kvercetm, cianidinklorid, definidinklorid in pelargonidinklorid. Kromatograme smo izdelali na ploščah DC-Alufojen KieselgelBO. Po pregledu lite- rature (6) smo se odločili za različne kombi- nacije topil. 3. IZSLEDKI IN NJIHOVA INTERPRETACIJA Z vodo smo ekstrahirali in nato perkolirali tri vzorce skorij. Izsledke nam prikazuje preglednica št 1, iz katere lahko razbere- mo, da vodni ekstrakti drevesne skorje vsebujejo le manjše količine rnonomernih polifenolov. Pri tankoslojnem krornatogramu srno upo- rabili mešanico treh topil : rnravljinčne kisli- ne, etilformiata in toluena v razmerju lO : 40 : 30. Po 40 minutah smo kromatogram posu- šili in ga razvili z 10% raztopino H2S04. Iz tankoslojnega krornatograma vidimo, da kvercetin pušča na plošči rumeno, dihi- drokvercetin pa rdečo liso. Obe obarvanji sta na različni oddaljenosti (različ::1i vredno- sti Ri) od nanosa snovi. Jntenzivna tovrstna obarvanja smo lahko opazili pri etrskem perkolatu vodnega ekstrakta borc·ve skorje, bistveno manj intenzivna obarvanja pa pri etrskem perkolatu vodnega ekstrakta smre- kove skorje. Iz tega smo sklepali, da vsebuje Slika 1: Tankoslojm kromatogram ekstraktov drevesne skorje. P.ab. - etrski perkolat vodnega ekstrakta skorje smreke Picea abJes, P. hal. - etrski perkolat vodnega ekstrakta skorje bora Pinus halepenslS, Epik. - epikatehin, Kat - katehm, Dihid. - dihidrokvercetin, Kverc. - kvercetin 180 Q rjava 8 vijol.o vi jn l. :~:,~ 1 _O rum. ~ ~~~~ . g :~:!~q vijol . O >iva O vi jo l.@ . tf3' . Ov•jol. O rJI : "8JrJ . v J . vij. O rum . O vijol. O rjav~ Q r j .ov .v ijol. P . <1 b . P. ha 1 , Epik. o rum . orunl , ovij o 1 . ~vi jo 1 • o rdeča @ oranž. O rj. siva v; j. vi jo 1. rdeča Epi k . O run\, Ovijol . .Q r j ava O rj•w.v•Jol. f'. db. Dihid . Kverc. Oihid, + K ve rc. Preglednica l: Količine vodnega ekstrakta in etrskega perkolata skorij ~ ro > cJ2roč; ru ro'-' ~ g ~(l)C~ 0.~~ Ul Cii (j) o·~ <1> Cl) -- (l) ej ~=-o> ~"'dl::l (l) -§~ -~"' (l) o .§~12 Cl U) '-' ~ §? od3i !jJ Ol (l) Pinus halepensis Jugoslavija 93,6 23,3 5,6 Pinus halepensis Alžirija 96,4 27,7 4,5 Piceaabies ZR Nemčija 87,2 16,3 6,0 skorja Pinus halepensis večje količine kver- cetina in dihidrokvercetina, medtem ko na- letimo v smrekovi skorji le na sledove teh snovi. Iz krornatograma smo tudi razbrali, da v obeh vrstah skorje ni bilo katehina in epika- "tehina, ker ni bilo mogoče ugotoviti ustre- znih vijoličastorjavih obarvani v perkolatih. Kromatogram smo pred razvijanjem pregle- dali pod UV svetlobo in pri perkolatu srnre- kovega ekstrakta skorje opazili lise z močno vijolične fluorescenco. Pri poznejših raziska- vah nam je uspelo določiti stilbene. Najpo- membnejša predstavnika srnrekove skorje sta stilbenska glukozida astringin in izora- pontin (7). Izsledke zaporedne ekstrakci:e skorij z etrom in etanolom prikazuje razpredelnica 2. z etanolom, ki je polarnejš~ od etra, ekstrahiramo več drevesne skorje. Etrski Etanolski Drevesna vrsta el