♦ KRČENJE PLAČ IN TROŠENJA PREBIVALSTVA Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak ♦ PRAVNA UREDITEV DAVČNEGA SVETOVANJA KOT DEJAVNIK KAKOVOSTI IZVAJANJA STORITEV Stanko Čokelc, Jan Žan Oplotnik ♦ STATISTIČNA PRILOGA tO % □ !? CD CD ST. 450 SEPTEMBER 2012 EIPF GOSPODARSKA GIBANJA 450 Ljubljana, september 2012 UREDNIŠKI ODBOR: Meta Ahtik, Pravna fakulteta UL, Ljubljana; Wilfried Altzinger, Wirtschaftsuniversität, Wien, Avstrija; Jani Beko, Univerza v Mariboru, Maribor; Velimir Bole, EIPF, Ljubljana; Enrico Colombatto, Universita di Torino, Italija; France Križanič, Ministrstvo za finance, Ljubljana; Jože Mencinger, EIPF, Ljubljana - urednik; Žan Oplotnik, Univerza v Mariboru, Maribor; Steve Pejovich, University of Texas, ZDA; Franjo Štiblar, EIPF, Ljubljana; GOSPODARSKA GIBANJA objavljajo rezultate raziskovanj EIPF o tekočih gospodarskih dogajanjih. Prva številka je izšla junija 1971, od novembra istega leta pa izhajajo redno vsak mesec (z eno dvojno številko v letu). Do novembra 1974 so objavljala rezultate raziskovanj EIPF za Jugoslavijo in so bila pisana v srbohrvaščini. Od novembra 1974 do oktobra 1991, ko so prenehala izhajati, so rezultate raziskovanj za Jugoslavijo objavljala PRIVREDNA KRETANJA JUGOSLAVIJE, GOSPODARSKA GIBANJA pa so se omejevala na Slovenijo. Publikacijo od 2009 sofinancira Javna agencija za knjigo RS. Pogoji naročila: Naročilo začenja z dogovorno določenim mesecem, naslednja leta se samodejno podaljšuje, konča pa z decembrom tistega leta, v katerem je bilo pisno odpovedano. © 2012 EIPF, Ekonomski institut d.o.o., Ljubljana, p.p.1722, Prešernova 21, Tel: (01) 2521688, 2518776, 2518704; Fax: (01) 4256870; Elektronska pošta: INFO@EIPF.SI, Domača stran: WWW.EIPF.SI ISSN številka: 0351-0360 Zaščita vključuje vsako reproduciranje, kopiranje, mikrofilmanje, ne glede na tehniko, celote in posameznih delov. Tiskala tiskarna CICERO v 400 izvodih. Oblikovanje in priprava za tisk: Rogač RMV, d.o.o. KAZALO KRČENJE PLAČ IN TROŠENJA PREBIVALSTVA Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak 1. Izvozna pričakovanja trdovratno navzdol 2. Zunanja trgovina z nečlanicami EU narašča, s članicami pada 3. Gospodarska klima se še naprej ohlaja 4. Industrijska produkcija nekoliko višja 5. Upad domačega in porast tujega turističnega povpraševanja 6. Več zaposlitev in manj brezposelnih oseb 7. Cene surovin tiščijo cene blaga navzgor 8. Povprečne plače ponovno povečujejo dolgoročno padanje 9. Opazen (nesezonski) padec javnofinančnih prihodkov 10. Naraščanje depozitov in padanje kreditov 11. Slovenija se ob doseganju pozitivne tekoče plačilne bilance razdolžuje 10 12 13 14 15 16 17 19 20 21 23 PRAVNA UREDITEV DAVČNEGA SVETOVANJA KOT DEJAVNIK KAKOVOSTI IZVAJANJA STORITEV Stanko Čokelc, Jan Žan Oplotnik 1. Uvod 2. Kratka teoretična izhodišča 3. Analiza storitev davčnega svetovanja v Republiki Sloveniji 4 Sklepne ugotovitve 5 Literatura in viri 25 27 28 31 38 39 5 6 STATISTIČNA PRILOGA 41 KRČENJE PLAČ IN TROŠENJA PREBIVALSTVA Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak Skupno domače trošenje ostaja praktično nespremenjeno. Tudi bolj dolgoročna dinamika se ni dosti spremenila, domače trošenje trendno še naprej pada. Rahlo je poraslo trošenje države in njegova bolj dolgoročna dinamika, trošenje prebivalstva je stagniralo, investicije v osnovna sredstva so ponovno upadle. Septembra objavljeni podatki za prvo polletje kažejo, da se je struktura rasti končnega trošenja glede na evro območje opazno spremenila le pri trošenju prebivalstva. Po podatkih do vključno prvega četrtletja je naraščalo hitreje kot v evro območju, v drugem četrtletju pa je nenadoma močno padlo; na nenadno drastično pešanje je že v marcu opozarjalo strmoglavljenje pričakovanega trošenja. Dinamika ostalih treh komponent končnega trošenja se je v drugem četrtletju glede na evro območje začela komaj opazno spreminjati; dinamika izvoza ostaja enaka kot v evro območju, investicije so padale hitreje, zaostajanje trošenja države je majhno. Trgovinska menjava stagnira; izvoz ni več opora gospodarski rasti, posebno ne izvoz v recesijsko EU. Menjava s članicami EU medletno pada, menjava z nečlanicami se povečuje. Gospodarska klima se je v septembru ponovno poslabšala; na to je vplivalo zmanjšanje zaupanja v predelovalnih in storitvenih dejavnostih ter v gradbeništvu. Poletni upad optimizma v storitvenih dejavnostih se nadaljuje, zaupanje v gradbeništvu se je po avgustovski okrepitvi septembra ponovno znižalo, zaupanje v trgovini na drobno pa se je zvišalo. Gospodarska klima v EU27 se je v primerjavi z enakim obdobjem lani poslabšala. 6 Industrijska produkcija se je avgusta v medletni primerjavi zvišala. Po originalnih podatkih SURS-a je bila v avgustu za desetino odstotka višja kot mesec prej in za dobre 4 odstotke višja kot avgusta lani. Zaloge pri proizvajalcih so bile nižje kot mesec prej, v primerjavi z lanskim avgustom pa višje. Industrijska produkcija v EU27 je v primerjavi z julijem nekoliko porasla, a je ostala pod ravnjo avgusta lani. Gradbeništvo stagnira še precej pod lanskim, solidne rezultate v turizmu ohranjajo tuji turisti: med prometnimi panogami je še najbolje šlo cestnemu, najslabše pa letalskemu prevozu. Slabim rezultatom se je pridružil tudi pomorski transport. Stanje na trgu dela se le rahlo izboljšuje, čeprav se število aktivnih, delovno aktivnih, zaposlenih in samozaposlenih zmanjšuje. Število na novo prijavljenih na zavodih za zaposlovanje raste, med tistimi, ki odhajajo z uradov, se jih več kot polovica zaposli ali samozaposli, ostali odhajajo med neaktivne. Brezposelnost v EU27 raste, še posebno hitro v evro območju. Septembra so cene precej porasle, okrepila sta se tudi bolj dolgoročna dinamika in rast impulznega trenda. Medtem ko so se cene storitev malenkost zmanjšale, so cene blaga porasle, njihova bolj dolgoročna dinamika se je že četrti mesec zapored okrepila. Navzgor jih tudi v EU tiščijo cene surovin. Navzlic visoki medletni rasti, ostaja osnovna inflacija, ki kaže endogeno generirano inflacijo v Sloveniji, še naprej na povprečju evro območja. Proizvajalčeve cene industrijskih proizvodov so septembra porasle; najbolj cene industrijskih proizvodov za izvozne trge izven evro območja, cene industrijskih proizvodov namenjenih domačemu trgu so stagnirale. Pričakovana dinamika cen producentov v prihodnjih mesecih je podobna dejanski - v bližini, pričakovana dinamika rasti cen v trgovini na drobno pa je precej višja od dolgoletnega povprečja. Dinamika cen storitev naj bi bila šibka. V zadnjem mesecu (do sredine oktobra) so cene surovin (v evrih) padle; najbolj cene kovin in surovin hrane. Povprečne bruto plače so avgusta porasle v večini sektorjev, vendar je bil porast manjši od sezonskega, medletna stopnja je postala še bolj negativna. Navkljub povečanju so se plače v večini sektorjev dolgoročno krčile, v javnem sektorju precej bolj kot v privatnem; najbolj so se v letu dni zmanjšale povprečne plače v izobraževanju. Dinamika plač se sistematično zmanjšuje že od sredine 2010 dalje, konec drugega četrtletja je medletna stopnja rasti plač postala negativna, zato se je začela zmanjševati tudi raven plač. Veliko občasno nihanje stroškov dela je posledica samo velikih nihajev števila plačanih ur. 7 Javnofinančni prihodki so septembra padli; zmanjšanje je bilo večje od sezonskega, zato se je zmanjšala tudi medletna stopnja in dinamika impulznega trenda. Septembra so se zmanjšali prihodki od neposrednih in posrednih davkov ter ostali prihodki. Tudi bolj zanesljivi četrtletni podatki kažejo da se rast neposrednih davčnih prihodkov še naprej poslabšuje pri vseh treh skupinah najbolj pomembnih davčnih oblik. Posredne dajatve so se septembra zmanjšale podobno kot lani; praktično celoten padec prihodkov je povzročilo veliko krčenje trošarin. Krediti nefinančnim korporacijam in prebivalstvu še naprej padajo. Navkljub krčenju kreditov podjetjem in prebivalstvu so skupni depoziti do julija naraščali, avgusta so se prvič opazno zmanjšali, vendar bolj dolgoročno počasi naraščajo. K takšni (relativno zadovoljivi) dinamiki depozitov sta prispevali pozitiven saldo tekočih transakcij s tujino in povečevanje zadolžitve države pri domačih bankah. Mesečne spremembe v obrestnih merah so še naprej majhne in obratne smeri kot v EU. Presežek v tekoči bilanci, ki stagnira na ravni okrog 0.8% BDP je v primerjavi z lanskim primanjkljajem, rezultat izredno majhnega blagovnega primanjkljaja, večjega storitvenega presežka (k temu sta največ prispevala transport in potovanja), nespremenjenega primanjkljaja na računu dohodkov ter slabšega rezultata na računu tekočih transferov. Iz države je neto odteklo približno 300 milijonov evrov; krči se tako javni kot zasebni zunanji dolg. DECLINE OF WAGES AND CONSUMERS" SPENDING Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak Total domestic demand stayed unaltered; the longer run dynamics did not change much, the trend continued falling. Government spending and its longer run dynamics increased slightly, private consumption stagnated, and investments in fixed assets decreased. The data for the first half of the year, published in September, indicate that the change in the structure of final demand compared to its structure in euro zone altered considerably only in private consumption. While growing faster in the first quarter it dropped in the second quarter as suggested by drastic reduction of expectations. The dynamics of other three components began to change as well but far less; with the dynamics of export equal to the dynamics in the euro zone, modest lagging of government expenditures and considerable lagging of investment. Exports ceased to be a generator of growth as foreign trade stagnates, exports to EU member states decreasing while exports to non-member countries growing. Business climate worsened again due to diminished confidence in manufacturing, services, and construction. Optimism in services diminished, confidence in construction decreased while confidence in retail trade strengthened. Business climate in EU27 worsened, as well. 8 Industrial production in August compared to production a year ago increased. According to original data by Statistical Office, it was slightly higher than in July and 4 percent higher than in August last year. Inventories of finished goods were lower than in July and higher than in August 2011. Industrial production in EU27 increased slightly compared to July but remained below last year. Construction continued to stagnate at very low level, moderate results in tourism were created by foreign tourists. Among transportation branches, road transportation fared well while air transportation fared worse. Maritime transportation joined bad performances of other branches. The state on the labor market improved a little bit, though the number of active population, employed and self-employed persons decreased compared to the state a year ago. Number of newly registered jobseekers increased; among those leaving employment offices, more than half got job or started business, while the rest joined non-active population. Unemployment rates in EU27 and in the euro zone continue to grow. In September prices increased considerably, longer run dynamics and impulse trend strengthened, as well. While prices of services decreased, prices of goods increased, their dynamics strengthenedfor four consecutive months. Upward pressure, both in Slovenia and EU, was caused by raw material prices. Despite high increase in a year, base inflation which shows endogenously generated inflation remained similar to euro zone average. Industrial producers' prices increased in September mostly of the products exported to non-EU countries, those for domestic market stagnated. Expected growth of producers' prices is similar to actual growth, while expected prices in retail trade is higher than longer run average. In the last month (to the middle of October) raw material prices (in €) decreased, particularly the prices of metals andfoodstuff. In August, average gross wages increased in most sectors, but the rise lagged behind normal seasonal upsurge, and negative dynamics strengthened in majority of sectors, particularly in the public sector. The fall of wages was the biggest in education. The dynamics of wages has been decreasing constantly since the middle of 2010, and became negative in the middle of the second quarter which implies shrinkage of the nominal wage level. Ups and downs in the unit labor costs are caused by ups and downs in the number of working hours. 9 The revenues of the public sector declined considerably in September, the drop exceeded normal seasonal drop; yearly rate of change and impulse trend therefore decreased, as well. The revenues of both direct and indirect taxes declined. More reliable quarterly data indicate that growth of direct tax revenues was worsening in all three major tax sources. Revenues of indirect taxes decreased as well, the major part of deterioration was caused by excise taxes. Credits to non financial companies and households continued decreasing. Despite that, deposits were increasing until July and worsened in August; relatively good results can be attributed to positive current account balance and growth of credits to government. Monthly changes in interest rates remain modest. Surplus on the current account stagnated at the level of 0.8 percent of GDP; it was a result of very small deficit in the trade account, increased surplus in the service account, unaltered deficit on the income account, and worse result on the current transfers account. Approximately 300 millions € flew out of the country, foreign debt both private and public is decreasing. AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA 1. Izvozna pričakovanja trdovratno navzdol Skupno domače trošenje je julija ostalo praktično nespremenjeno. Tudi bolj dolgoročna dinamika se ni dosti spremenila, saj domače trošenje trendno še naprej pada po približno 2% na leto. Julija je poraslo le trošenje države za blago in storitve (za 3.7%). Popravila se je tudi 10 njegova bolj dolgoročna dinamika (rast impulznega trenda se je iz negativnih vrednosti povzpela na 0). Trošenje prebivalstva je julija sicer stagniralo, vendar se je navkljub temu njegova bolj dolgoročna dinamika popravila. Ker je bil lanski julij šibak, se je, zaradi nizke osnove primerjave, njegova medletna stopnja rasti iz negativnih vrednosti povečala na 0.5%! Investicije v osnovna sredstva so julija ponovno padle (za 2.6%), navkljub temu se bolj dolgoročna dinamika (rast impulznega trenda) malenkost povečala. Rast izvoznega povpraševanja je po maju ponovno pospešila, podatki za avgust kažejo, da se je močno okrepila tudi bolj dolgoročna dinamika izvoznega povpraševanja (rast impulznega trenda je na letni ravni celo presegla 10%). Struktura tekoče dinamike komponent končnega trošenja potemtakem vse bolj odstopa od strukture dinamike na začetku leta in v lanskem letu, kot jo kažejo podatki o nacionalnih računih (o domačem produktu), ki so bili objavljeni prejšnji mesec. Septembra objavljeni podatki o rasti produkta za prvo polletje letos kažejo, da se je letos struktura rasti komponent končnega trošenja opazno spremenila glede na evro območje le pri trošenju prebivalstva. Opazno popravljeni podatki o trošenju prebivalstva (glej prejšnjo številko GG) namreč kažejo, da je trošenje prebivalstva v Sloveniji od sredine 2010 do vključno prvega četrtletja letos naraščalo hitreje kot v evro območju, medtem ko je v drugem četrtletju letos nenadoma močno padlo. Takšno (popravljeno) trajektorijo trošenja prebivalstva dokumentirajo tudi drugi podatki. Na nenadno drastično pešanje trošenja prebivalstva je, na primer, opozarjalo že strmoglavljenje pričakovanega trošenja prebivalstva v letošnjem marcu. Izvoz in trošenje prebivalstva IZVOZ TROŠENJE PREBIVALSTVA 15 10. 5 0 _ -5 -10. -15 -20. -25 11 Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: Medletne stopnje rasti 2008 2009 2010 2011 2012 2008 2009 2010 2011 2012 Dinamika ostalih treh komponent končnega trošenja se je v drugem četrtletju začela komaj opazno spreminjati relativno glede na evro območje. Tako je bila dinamika izvoza (zadnja tri leta »rešilna« komponenta končnega trošenja) še naprej enaka kot v povprečju evro območja. Investicije v osnovna sredstva so padale hitreje kot v evro območju, vendar se je zaostanek še naprej (sicer počasi) zmanjševal. V povprečju prvih dveh četrtletij so investicije v osnovna sredstva v Sloveniji padale za približno 4 točke letne rasti hitreje kot v evro območju. V septembru objavljeni popravljeni podatki so sicer nekoliko zmanjšali rast trošenja države (glede na evro območje), vendar tudi popravljeni podatki kažejo relativno (glede na evro območje) nespremenjeno dinamiko - v povprečju prvih dveh četrtletij letošnjega leta je bilo zaostajanje trošenja države (glede na evro območje) približno pol odstotne točke letne rasti. Trošenje države in investicije v osnovna sredstva DRŽAVA INVESTICIJE Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: Medletne stopnje rasti Pričakovana struktura dinamike končnega trošenja odstopa od strukture na začetku leta in v lanskem letu še bolj kot tekoča mesečna struktura. Podatki o pričakovani dinamiki komponent končnega trošenja se opazno razlikujejo od tekoče (mesečne) in predhodne dinamike predvsem pri izvozu. Pričakovana dinamika izvoza se namreč že nekaj časa hitro zmanjšuje. Septembra so bila izvozna pričakovanja že opazno pod dolgoletnim povprečjem. Delež podjetij, ki pričakuje povečanje izvoz, je bil že približno enak deležu podjetij, ki pričakujejo zmanjšanje izvoza. 12 Pričakovano trošenje prebivalstva se prav tako še naprej (vendar počasi) zmanjšuje, seveda, če sodimo po pričakovanjih trgovine in storitvenih sektorjev. V trgovini na drobno namreč pričakujejo dinamiko trošenja okoli dolgoletnega povprečja, medtem ko se pričakovano trošenje storitev zmanjšuje; delež anketiranih podjetij, ki pričakujejo zmanjšanje trošenja storitev, že presega delež podjetij, ki pričakujejo povečanje trošenja za približno 10% vseh anketiranih podjetij. Pričakovana dinamika trošenja storitev je tako »zaprla« polovico kriznega padca, saj je nekje na sredini med dinamiko dolgoletnega povprečja in pričakovano dinamiko ob začetku krize 2009. Rast pričakovanj v gradbeništvu se je ustavila na ravni, ki je še vedno opazno pod dolgoletnim povprečjem; pričakovana dinamika je tudi pri gradbeništvu približno na sredini med dolgoletnim povprečjem in pričakovano dinamiko ob začetku krize, v 2009. Če sodimo po pričakovanjih v gradbeništvu torej ni verjetno, da bi se nadaljevalo izboljševanje (sicer še vedno močno negativne) dinamike investicij, ki jo sicer kažejo podatki do vključno drugega četrtletja letos. 2. Zunanja trgovina z nečlanicami EU narašča, s članicami pada Zunanja menjava stagnira, tako da izvoz ne more biti opora gospodarski rasti, posebno ne izvoz v recesijsko EU. V blagovni menjavi s članicami EU so medletni padci, v menjavi s članicami pa povečanja. Avgusta 2012 je bil skupni izvoz zaradi dopustov sezonsko nižji - 1533 milijonov € (2.5% več kot avgusta 2011), pri čemer je bila odprema blaga v EU 1004 milijonov € (1.0% manj kot pred letom), izvoz v nečlanice EU pa 529 milijonov evrov (9.8% več kot pred letom). Skupni uvoz je bil avgusta letos 1688 milijonov € (0.6% manj kot avgusta 2011), pri čemer je bil prejem blaga iz EU 1260 milijonov € (1.4% manj), uvoz iz nečlanic EU pa 427 milijonov € (1.7% več kot leto prej). Tako je bil avgusta dosežen primanjkljaj 155 milijonov € v skupni blagovni menjavi, pokritje skupnega uvoza z izvozom je znašalo le 90.8%. V menjavi s članicami EU je bil primanjkljaj 256 milijonov € in pokritje uvoza z izvozom 79.7%, v menjavi z nečlanicami EU pa presežek 101 milijonov € in pokritje 123.7%. Delež EU v izvozu je bil 65.5%, v uvozu 74.6%. V prvih osmih mesecih 2012 je skupni izvoz znašal 13821 milijonov € (0.9% več kot v enakem obdobju 2011), uvoz 14624 milijonov € (0.4% manj kot lani), kar pomeni primanjkljaj 803 milijone € in 94.5% pokritje uvoza z izvozom. V menjavi s članicami EU je bil v osmih mesecih skupni izvoz 9601 milijonov €, skupni uvoz 11140 milijonov €, kar pomeni primanjkljaj 1539 milijonov € in 86.2% pokritje uvoza z izvozom. V menjavi z nečlanicami EU je bil skupni izvoz 4220 milijonov €, skupni uvoz 3484 milijonov €, kar daje presežek 736 milijon € in 121.1% pokritje uvoza z izvozom. Delež EU v osemmesečnem skupnem izvozu znaša 69.5% in se letos postopno zmanjšuje, v uvozu 76.2% in stagnira. 13 3. Gospodarska klima se še naprej ohlaja Gospodarska klima se je v septembru ponovno poslabšala. Po anketi Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je kazalnik gospodarske klime v septembru padel za 2 odstotni točki, od septembra lani je nižji za 15 odstotnih točk, njegova vrednost je za 20 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. Na septembrsko znižanje vrednosti gospodarske klime je vplivalo predvsem znižanje vrednosti kazalnika zaupanja v predelovalnih in storitvenih dejavnostih ter gradbeništvu. Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih v septembru je bila za eno odstotno točko nižja kot predhodni mesec, glede na september lani je bila nižja za 14, glede na dolgoletno povprečje pa za 13 odstotnih točk. V primerjavi z avgustom so se znižale vrednosti kazalnikov pričakovanega izvoza in pričakovane proizvodnje, zvišale so se vrednosti kazalnikov pričakovanih cen in pričakovanega zaposlovanja, pričakovano skupno povpraševanje pa je ostalo enako Poletni upad optimizma v storitvenih dejavnostih se nadaljuje; zaupanje v teh sektorjih v septembru je bilo za 3 odstotne točke nižje kot mesec prej in hkrati za 34 odstotnih točk nižje od dolgoletnega povprečja; v primerjavi s septembrom lani je bila njegova vrednost nižja za 19 odstotnih točk. Zaupanje v gradbeništvu se je po avgustovski okrepitvi ponovno znižalo; vrednost kazalnika zaupanja v tem sektorju je bila septembra za 5 odstotnih točk nižja kot avgusta, v primerjavi z lanskim septembrom je bila višja za 2 odstotni točki, hkrati pa za 25 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. Med kazalniki pričakovanj so se glede na mesec prej najbolj znižala pričakovana skupna naročila. Glavni omejitveni dejavnik v gradbeništvu je bilo nezadostno povpraševaje, s čimer se je spopadalo 54% gradbenih podjetij. Naročila v predelovalni industriji in gradbeništvu PREDELOVALNA INDUSTRIJA GRADBENIŠTVO Vir: SURS in Eurostat Zaupanje v trgovini na drobno se je v septembru glede na predhodni mesec zvišalo za 5 odstotnih točk, glede na september lani pa je bil kazalnik nižji za 5 odstotnih točk. Pričakovanja za naslednje 3 mesece so se septembra, razen kazalnika pričakovano zaposlovanje, večinoma izboljšala. V septembru je bil delež podjetij, ki jih tare nizko povpraševanje 55 odstoten, 48 odstotkov podjetij pa je kot omejitveni dejavnik navedlo konkurenco v panogi. Gospodarska klima se je v primerjavi z enakim obdobjem lani v celotni EU27 poslabšala. Naročila v trgovini na drobno so glede na mesec prej znižala za 0,4 odstotne točke, glede na september lani pa za dobri dve odstotni točki. Glede na september lani so se v letošnjem septembru za 3,7 odstotne točke znižala naročila v gradbeništvu, pričakovanja v predelovalnih dejavnostih pa so se poslabšala za 11 odstotnih točk. Tudi splošni poslovni optimizem se je v septembru 2012 v celotni evropski sedemindvajseterici nekoliko znižal in sicer za 0,3 odstotne točke, v primerjavi z lanskim septembrom pa je nižji za 6,5 odstotne točke. GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST 4. Industrijska produkcija nekoliko višja Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi zvišala. Po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a je bila industrijska produkcija v avgustu za desetino odstotka višja kot mesec prej, prav tako pa tudi višja kot v avgustu lani in sicer za dobre štiri odstotke. Impulzni trend kaže, da se je v avgustu industrijska produkcija zviševala po stopnji 0,16%. Zaloge industrijskih produktov pri proizvajalcih so bile v avgustu za slaba dva odstotka nižje kot v mesecu prej, v primerjavi z lanskim avgustom pa za skoraj 2 odstotka višje. Dejavnost rudarstva se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a v avgustu v primerjavi z avgustom 2011 zmanjšala za 0,4%. Impulzni trend kaže, da se je dejavnost rudarstva zviševala po stopnji 1,64%. Produkcija predelovalnih dejavnosti se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a v avgustu glede na avgust 2011 povečala za slabe 3%, po impulznem trendu pa se je v avgustu dejavnost predelovalne industrije zniževala po stopnji 0,1%. Podatki Eurostata kažejo, da je v avgustu glede na julij industrijska produkcija v EU27 porasla za 0,3%, na območju evra pa za 0,6%. Glede na avgust lani je v letošnjem avgustu industrijska produkcija v EU27 upadla za 1,8%, na območju evra pa za 2,9%. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, je industrijska produkcija v avgustu glede na mesec poprej zrasla v trinajstih, padla pa v osmih državah in sicer največ na Češkem (-2,9%), največjo rast industrijske produkcije pa so v omenjenem obdobju zabeležili na Portugalskem (6,8%). 15 5. Upad domačega in porast tujega turističnega povpraševanja Vrednost gradbenih del, opravljenih avgusta, je za slab odstotek višja od vrednosti gradbenih del v juliju; v primerjavi z avgustom lani pa se je zmanjšala za skoraj 15%; tudi impulzni trend opravljenih gradbenih ur kaže navzdol in sicer. Število turističnih prenočitev se je nekoliko povečalo. Julija letos jih je bilo za 1,3% več kot julija lani, impulzni trend kaže, da se je skupno število prenočitev v sedmem mesecu zviševalo po mesečni stopnji 0,08%. Pri tem je prišlo do porasta tujega turističnega povpraševanja, saj je v juliju število turističnih prenočitev tujih gostov poraslo za 8,4% glede na julij 2011. Impulzni trend prenočitev tujih gostov v juliju kaže pozitivno rast po stopnji 2,25%. Hkrati se je število prenočitev domačih gostov precej zmanjšalo in sicer za slabo desetino glede na enak mesec v lanskem letu. V avgustu je bilo v javnem cestnem prevozu prepeljanih za 8,6% več, v zračnem prevozu pa za 18% manj potnikov kot avgusta lani, število opravljenih potniških kilometrov je bilo v javnem cestnem prevozu za 5,4% večje, v zračnem prevozu pa za dobrih 15% manjše. V cestnem mestnem prevozu je bilo avgusta prepeljanih za 4,3% manj potnikov kot v istem mesecu 2011. Potniški promet na brniškem letališču se je v avgustu glede na avgust 2011 zmanjšal za slabo petino. V pomorskem prevozu je bilo v avgustu prepeljanega za slabe 3% manj blaga in opravljenih za slabo šestino manj tonskih kilometrov kot avgusta lani. 16 6. Več zaposlitev in manj brezposelnih oseb Na trgu dela se stanje rahlo izboljšuje. Število aktivnih prebivalcev se je po podatkih SURS-a v avgustu zmanjšalo na 914491 oziroma za 2951 oseb glede na mesec prej, glede na lanski avgust pa se je število zmanjšalo za dobrih 15 tisoč oseb oziroma 1,7%. V avgustu je bilo 808420 delovno aktivnih prebivalcev. Glede na julij se je to število zmanjšalo za 2126 oseb oziroma 0,3%, glede na avgust lani pa za slabih 15 tisoč oseb oziroma 1,8%. Med zaposlenimi osebami jih je bilo dobrih 92% zaposlenih pri pravnih osebah, njihovo število pa se je od avgusta lani zmanjšalo za dober odstotek. Število zaposlenih pri fizičnih osebah se je glede na avgust 2011 zmanjšalo za 4,9%. Med samozaposlenimi pa je bilo 58% samostojnih podjetnikov posameznikov; njihovo število se je v avgustu zmanjšalo za 177, od avgusta lani pa za 769 oseb, oziroma 1,4%. Po podatkih ZRSZ je bilo v septembru registriranih 105441 brezposelnih oseb, kar je za 630 oseb oziroma 0,6% manj kot v avgustu ter za 1,5% manj kot septembra lani. Na Zavodu za zaposlovanje se je na novo prijavilo 8717 brezposelnih oseb, kar je dobro tretjino več kot v avgustu in 3,4 % manj kot septembra lani. Med novo prijavljenimi je bilo 1378 iskalcev prve zaposlitve, 1792 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 4385 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Odliv iz brezposelnosti je septembra znašal 9347 oseb, med njimi se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 5524, kar je slabi dve petini več kot avgusta, v primerjavi s septembrom 2011 pa je bilo zaposlitev več za 2,2%. Iskalci zaposlitve Vir: ZPZRS Po podatkih Eurostata je bila avgusta 2012 stopnja brezposelnosti na območju evra 11.4%, kar je enako kot mesec prej ter 1.2 odstotne točke več kot v avgustu 2011. V celotni evropski sedemindvajseterici je bila stopnja brezposelnosti v avgustu 10,5% in se je glede na enak mesec lani povečala za 0,8 odstotne točke. Po Eurostatovih ocenah je bilo avgusta v EU27 25,5 milijona brezposelnih oseb, od teh 18,2 milijona na območju evra. Med posameznimi članicami EU so najnižjo stopnjo brezposelnosti imeli v Avstriji (4,5%) in v Luksemburgu (5,2%), najvišjo pa v Španiji (25.1%) in v Grčiji, za katero junijski podatek znaša 24,4%. CENE IN PLAČE 7. Cene surovin tiščijo cene blaga navzgor 17 Septembra so cene precej porasle (za 1.1%). Povečala se je tudi bolj dolgoročna dinamika, rast impulznega trenda se je iz stagnacije dvignila na okoli 5%. Medtem ko so se cene storitev malenkost zmanjšale, pa so cene blaga porasle kar za 1.8%, njihova bolj dolgoročna dinamika se je tako povečala že četrti mesec zapored. V nekaterih skupinah so cene septembra močno porasle. Najbolj so poskočile (sezonsko-zaradi novih kolekcij) cene v skupini obleke in obutve, dalje, cene gostinskih storitev ter cene naftnih derivatov. Skupni indeks življenjskih stroškov je zaradi novih cen obleke in obutve porasel za 0.8 točke, zaradi višjih cen gostinskih storitev za 0.4 točke in zaradi cen naftnih derivatov za 0.3 točke. Najbolj so se znižale cene počitnic v paketu, osebnih avtomobilov ter cestnega potniškega prometa. Le znižanje cen počitnic v paketu je opazno zmanjšalo povečanje skupnega indeksa življenjskih stroškov (za 0.5 točke). Primerljivo rast cen med državami EU kaže harmoniziran indeks cen. Ta je v Sloveniji septembra porasel za 1.2%, v celem letu (do septembra ) pa za 3.7%. Tudi v evro območju so surovine opazno povečale septembrske drobnoprodajne cene. Vendar je bila v Sloveniji inflacija višja od povprečja evro območja, kjer je harmoniziran indeks septembra porasel za 0.7%, v celem letu pa za 2.6%. Le dve državi evro območja (Italija in Estonija) sta imeli dolgoročno dinamiko inflacije višjo kot Slovenija, čeprav je kar polovica članic evro območja imelo inflacijo višjo od 3%. Navkljub relativno visoki medletni inflaciji v Sloveniji (glede na evro območje) je bila osnovna inflacija, ki kaže endogeno generirano inflacijo, v Sloveniji še vedno na povprečju evro območja. 18 Inflacija (harmonizirana medletna rast] 6543210-1 - 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Vir: Eurostat 7 Proizvajalčeve cene industrijskih proizvodov so septembra porasle za 0.3%, in so bile le za 0.7% višje kot pred letom dni. Pri tem so cene industrijskih proizvodov, ki so namenjeni za domači trg stagnirale, najbolj pa so porasle cene industrijskih proizvodov za izvozne trge izven evro območja. Na dlani je , da se velike razlike v konjunkturi med območji (predvsem diferencialno pešanje aktivnosti v evro območju) neposredno kažejo v ustrezni dinamiki proizvajalčevih cenah. Tudi bolj dolgoročna dinamika proizvajalčevih cen je najvišja pri proizvodih , ki so namenjeni za izvozne trge izven evro območja. Rast proizvajalčevih cen je opazno počasnejša od rasti življenjskih stroškov (cen na drobno), čeprav glavnino rasti življenjskih stroškov generirajo cene blaga in ne storitev. Pričakovana dinamika cen v prihodnjih mesecih je podobna dejanski v zadnjih mesecih. Tako je pričakovana dinamika cen industrijskih produktov v bližini dolgoročnega povprečja, pričakovana dinamika rasti cen v trgovini na drobno pa precej višja od dolgoletnega povprečja, poleg tega se še naprej opazno povečuje. Dinamika cen storitev naj bi bila (po pričakovanjih) v nadaljnjih mesecih šibka. V zadnjem mesecu (do sredine oktobra) so cene surovin ( v evrih) precej padle (za 3.4%). Najbolj so se zmanjšale cene kovin in surovin hrane. V letu dni so se cene surovin povečale (v evrih za 5.6%), čeprav so cene neprehrambenih kmetijskih izdelkov močno padle (v letu dni za 15%). Očitno je rast cen hrane in kovin (v evrih so porasle za okoli 10% letno) prevladala. Najmočnejšo bolj dolgoročno dinamiko imajo še naprej cene zlata, ki so v letu dni porasle za 11.6%. 8. Povprečne plače ponovno povečujejo dolgoročno padanje Povprečne bruto plače so avgusta porasle za 1%, vendar je bil porast manjši od sezonskega povečanja, saj je medletna stopnja postala še bolj negativna (z -0.1% je padla na -0.7%). Medletna rast plač zaposlenih pri registriranih fizičnih osebah je bila malenkost višja od rasti povprečnih plač pri pravnih osebah, vendar se prav tako hitro umirja, junija letos je že padla na 0% (pri pravnih osebah je bila medletna rast junija že -1.3%). Avgusta so povprečne plače porasle v večini sektorjev, izjemi sta bili sektorja oskrbe z vodo in ravnanja z odplakami ter promet in skladiščenje, kjer so povprečne plače padle (za okoli -0.2%) ter izobraževanje, kjer so plače stagnirale. Navkljub povečanju je bila bolj dolgoročna rast negativna že v večini sektorjev, opazno pozitivna rast je bila le v rudarstvu, kjer so plače v letu dni do avgusta porasle za 5.4% in v oskrbi z elektriko, kjer so plače v letu dni porasle za 2.6%. 19 V vseh sektorjih države je bila medletna rast povprečnih plač opazno nižja kot v povprečju gospodarstva, najbolj so se v letu dni zmanjšale povprečne plače v izobraževanju (plače so padle za 5%), najmanj pa v zdravstvu, kjer so se povprečne plače v letu dni zmanjšale »le« za 2%. Plače in stroški dela STROŠKI DELA PLAČE IN PLAČANE URE Vir: SURS; Eurostat; lastni izračuni Opomba: Medletne stopnje rasti v odstotkih Kot kaže desni grafikon na sliki, se dinamika plač sistematično zmanjšuje že od sredine 2010 dalje, konec drugega četrtletja je medletna stopnja rasti plač postala že negativna, zato se je začela zmanjševati tudi raven plač. Postavlja se vprašanje, kaj torej povzroča občasno velike nihaje enotnih stroškov dela (glej levi grafikon na sliki), še zlasti kaj je v ozadju skoka enotnih stroškov dela v drugem četrtletju letos? Levi grafikon na sliki dokumentira, da je dinamika celotnih stroškov dela zelo podobna dinamiki stroškov dela, ki izvirajo le iz plač (plače predstavljajo približno 85% stroškov dela). Ker pa, kot rečeno, dinamika plač enakomerno pada, je veliko občasno nihanje stroškov dela lahko posledica samo velikih nihajev števila plačanih ur (enotni stroški so preračunani na plačano uro). Takšne narave je verjetno bil nihaj stroškov dela plač v juliju letos, ki ga kaže desni grafikon. Ni pa jasno od kod tako velik skok stopnje rasti stroškov dela v drugem četrtletju letos, saj je bila takrat stopnja rasti plačanih ur praktično enaka 0?! 20 FINANČNA GIBANJA 9. Opazen (nesezonski) padec javnofinančnih prihodkov Septembra so javnofinančni prihodki precej padli (za 11%). Čeprav je september sezonsko šibek mesec (davčno razdobje je pri večini davčnih oblik avgust), je bilo letošnje zmanjšanje večje od sezonskega, zato se je opazno zmanjšala tudi medletna stopnja in dinamika impulznega trenda javnofinančnih prihodkov. Septembra so se zmanjšali tako neposredni davki in ostali prihodki, kakor tudi prihodki od posrednih dajatev. Neposredni davki in ostali prihodki so se zmanjšali za 6.1%, bolj dolgoročna dinamika pa je padla na okoli -10%. Glavnino padca so prinesli manjši prispevki in skrčen davek na dobiček; tako prispevki kot davek na dobiček so se zmanjšali za približno 10%, zaradi različnega reda velikosti pa so prispevki zmanjšali prihodke od neposrednih davkov za skoraj 50 milijonov, davek na dobiček pa le za 6 milijonov. Od pomembnejših neposrednih davčnih oblik se je povečala le dohodnina. Zaradi možnih premikov timingov vplačil je četrtletna ocena bolj dolgoročne dinamike bolj zanesljiva od mesečne. Četrtletna rast neposrednih davčnih prihodkov kaže, da se bolj dolgoročna (medletna) rast še naprej poslabšuje pri vseh treh skupinah najbolj pomembnih davčnih oblik; tako pri davku na dobiček (brez poračunov za 2011), dohodnini in prispevkih se je medletna stopnja rasti v tretjem četrtletju zmanjšala glede na stopnjo rasti v prvem oziroma drugem četrtletju. Posredne dajatve so se septembra zmanjšale za približno 20%, torej podobno kot v lanskem septembru. Praktično celoten padec prihodkov od posrednih dajatev je povzročilo veliko krčenje trošarin (padle so za 57 milijonov). Medtem ko so bili še lani sezonski padci ( zaradi načina vplačevanja) trošarin koncentrirani na prvi mesec v četrtletju, so letos koncentrirani na zadnji mesec četrtletja. Zato bi močan septembrski padec trošarin lahko bil posledica le sezone; točnost te domneve bodo seveda pokazali šele oktobrski podatki. Tudi davek na dodano vrednost se je septembra zmanjšal (glede na avgust), vendar precej manj kot lani in manj kot trošarine. Skupen donos davka na dodano vrednost je bil (zaradi podobnega padca v lanskem septembru) v tretjem četrtletju večji kot lani. Zaradi premikov timinga vplačil (v lanskem septembru pri davku na dodano vrednost, letos pa pri trošarinah) samo na osnovi mesečnih podatkov torej ni mogoče zanesljivo trditi, kaj se dogaja z bolj dolgoročno dinamiko tako davka na dodano vrednost kot trošarin, čeprav ocene iz četrtletnih podatkov kažejo, da se bolj dolgoročna dinamika verjetno popravlja. 10. Naraščanje depozitov in padanje kreditov Krediti nefinančnim korporacijam in prebivalstvu še naprej padajo. Avgusta so padli za 40 milijonov (0.2%). Negativna bolj dolgoročna dinamika se še naprej zmanjšuje, avgusta so tako bili skupni krediti nefinančnim korporacijam in prebivalstvu za 4% manjši kot avgusta 2011. Manjši kot pred letom dni so bili tako krediti nefinančnim korporacijam (za 5.2%) kot prebivalstvu (za 1.5%). 21 Navkljub opaznemu krčenju kreditov podjetjem in prebivalstvu so ustrezni skupni depoziti (podjetij in prebivalstva) še do julija letos naraščali. Avgusta so se prvikrat opazno (za 70 milijonov) zmanjšali, vendar bolj dolgoročno (medletno še vedno počasi naraščajo). K takšni (relativno zadovoljivi) dinamiki depozitov je svoje prispeval tako pozitiven saldo tekočih transakcij s tujino kot hitro povečevanje zadolžitve (vseh ravni) države pri domačih bankah. Država je namreč imela v letošnjem letu, praktično v vseh mesecih, za preko 30% večjo zadolžitev pri domačih bankah kot v istih mesecih lanskega leta. Krediti državi Vir: BS; lastni izračuni Opomba: Krediti in vrednostni papirji vseh ravni države; medletne stopnje rasti 22 V strukturi kreditov se, poleg kreditov državi, tudi sicer povečuje del kreditov, ki »porabi« manj kapitala bank. Še zlasti nazorno je to pri kreditih prebivalstvu. Dinamika rasti kreditov prebivalstvu se po sredini 2010 hitro zmanjšuje, vendar se zmanjševanje pri stanovanjskih kreditih močno razlikuje od zmanjševanja pri potrošniških kreditih. Medtem ko potrošniški krediti v Sloveniji že padajo bistveno hitreje kot v evro območju (avgusta so padali že po stopnji rasti okoli -7% letno, v evro območju pa po okoli -3.5%), pa stanovanjski krediti, še vedno naraščajo in to hitreje kot v evro območju (avgusta so naraščali po okoli 2.5%). Velja tudi poudariti, da so tako stanovanjski krediti kot potrošniški krediti (tako v Sloveniji kot v evro območju) začeli zmanjševati svojo dinamiko po intervenci regulatorjev, v Sloveniji po sredi 2010, v evro območju pa po tretjem četrtletju 2011! Krediti prebivalstvu POTROŠNIŠKI STANOVANJSKI % \ \ EVRO / ' 1 \ SLO 20. 2010 2011 2012 2010 2011 2012 Vir: Eurostat; BS; lastni izračuni Opomba: Potrošniški in stanovanjski krediti; medletne stopnje rasti 25 15 10 5 0 Mesečne spremembe v obrestnih merah so še naprej majhne in obratne smeri kot v EU. Posojilne obrestne mere so se avgusta za 0.2 do 0.3 točke zmanjšale pri stanovanjskih kreditih prebivalstvu in pri večjih kreditih (preko 1 milijona) podjetjem. V EU so se posojilne obrestne mere v poletnih mesecih spreminjale še manj; julija so tako padle za okoli 0.2 točke in še to le pri večjih posojilih podjetjem (preko 1 milijona). Depozitne obrestne mere so se avgusta zmanjšale za okoli 0.1 točke, vendar le pri krajših ročnostih (do enega leta), medtem ko so pri daljših ročnosti ostale nespremenjene . V EU so se depozitne obrestne mere v poletnih mesecih malenkost (za okoli 0.1 točke) povečale. 11. Slovenija se ob doseganju pozitivne tekoče plačilne bilance razdolžuje Presežek v tekoči bilanci zadnje mesece stagnira na ravni okrog 0.8% BDP, zato pa po prvem četrtletju 2012 država krči tako javni kot zasebni zunanji dolg. Avgusta 2012 je bil dosežen primanjkljaj v tekoči plačilni bilanci -30.4 milijone €, avgusta lani pa kar -127.4 milijone €. Pri tem je bil v blagovni menjavi primanjkljaj 94.2 milijonov € (leto prej 137.2 milijonov €), v storitveni menjavi presežek 128.4 milijonov € (turizem, lani 121.7 milijonov €), saldo dohodkov faktorjev znaša -55.9 milijonov € (-88.7 milijonov €) in primanjkljaj v tekočih transferih -8.9 milijonov € (-23.4 milijonov €). Plačilna bilanca milijoni evrov januar avgust avgust 2011 2012 2011 2012 I. Tekoči račun 27,3 278,4 -127,4 -30,4 1. Blago -563,4 -359,4 -137,2 -94,2 2. Storitve 917,6 1.068,8 121,7 128,6 transport 383.6 427.4 51.3 50.5 potovanja 724.8 783.4 105.2 108.5 3. Dohodki -410,9 -4071 -88,7 -55,9 4. Tekoči transferi 84 -23,9 -23,4 -8,9 II. Kapitalski in finančni račun -188,1 -300,9 -47,6 -171,5 A. Kapitalski račun -23,1 351 -4 2,5 B. Finančni račun -165 -336 -43,6 -1741 1. Neposredne naložbe 365 315,7 68,8 -16 2. Naložbe v vrednostne papirje 2.300,3 -1.508,6 -64,4 -167,7 3. Finančni derivativi -101,9 -32,2 -3,8 -0,6 4. Ostale naložbe -2.752,5 900,4 -59,5 13,4 5. Mednarodne denarne rezerve 241 -11,3 15,3 -31 III. Neto napake in izpustitve 160,8 22,6 175 201,9 23 Vir: BS V osmih mesecih 2012 skupaj je znašal saldo tekoče bilance 278.4 milijone €, v enakem obdobju lani pa le 27.3 milijonov €. Pri tem je bil blagovni primanjkljaj -359.4 milijonov € (v enakem obdobju lani -563.4 milijone €), presežek v storitveni menjavi je 1068.8 milijonov € (917.6 milijonov €), primanjkljaj v dohodkih faktorjev je -407.1 milijonov € (-410.9 milijonov €), neto tekoči transferi pa znašajo -23.9 milijonov € (84.0 milijonov €). 24 Saldo na kapitalskem in finančnem računu znaša v prvim osmih mesecih 2012 skupaj -300.9 milijonov € (povečanje terjatev ali zmanjšanje dolgov), v enakem obdobju 2011 pa je bil -188.1 milijonov €. Neto neposredne naložbe so bile 315.7 milijonov € (lani 365.0 milijonov €), neto portfeljske naložbe -1508.6 milijonov € (2300.3 milijonov €) in neto ostale naložbe 900.4 milijonov € (-2752.5 milijonov €). Mednarodne rezerve pri Banki Slovenije so se v prvih osmih mesecih 2012 zmanjšale za 11.3 milijone € (v enakem obdobju lani za povečale za 24.1 milijonov €), statistična napaka pa znaša kar 22.6 milijonov € (lani 160.8 milijonov €). Bruto zunanji dolg je konec julija 2012 znašal 40901 milijonov €, kar je najmanj letos, neto dolg pa 13866 milijonov € (najmanj po januarju 2012). Bruto dolg je od maksimuma v aprilu 2012 manjši že za 1600 milijonov €, neto dolg pa od maksimuma v marcu 2012 že 819 milijonov €. Delež države v bruto dolgu je 46.4%. Mednarodne rezerve Banke Slovenije so konec avgusta 2012 znašale 789.5 milijonov € (11.9 milijonov € manj kot mesec prej), pri čemer je bilo zlata za 133.8 milijonov €, imetij SDR za 251.0 milijonov €, rezervne pozicije pri MDS za 149.2 in klasičnih deviznih rezerv za 255.5 milijonov €. PRAVNA UREDITEV DAVČNEGA SVETOVANJA KOT DEJAVNIK KAKOVOSTI IZVAJANJA STORITEV Stanko Čokelc, Jan Žan Oplotnik 25 Povzetek. Besedilo analizira primernost pravne ureditve davčnega svetovanja kot dejavnika kakovosti izvajanja storitev davčnega svetovanja; temelji na primerjalni analizi (de)reguliranosti poklica v izbranih državah EU, analizi obstoječe ureditve v Sloveniji ter pridobljenih mnenjih deležnikov davčnosvetovalne dejavnosti. Iz rezultatov vseh treh analiz je izpeljan predlog optimalnega modela ureditve tega poklica in stopnje reguliranosti dejavnosti, v jedru katerega je funkcija kakovosti izvajanja storitev davčnega svetovanja tako za uporabnike storitev, izvajalce storitev kot tudi za državo in družbo kot celoto. Ključna ugotovitev napotuje na trditev, da je z večjo stopnjo regulacije mogoče zagotoviti tudi večjo kakovost izvajanja storitev davčnega svetovanja, kar pa ni pomembno samo za naročnike, ampak dosega tudi dimenzije t.i. javnega interesa, saj povečuje zaupanje v davčne obračune in računovodske izkaze, pri katerih je sodeloval davčni svetovalec. S tem pa se izboljšuje tudi ekonomsko okolje gospodarstva in znižujejo tveganja za poslovanje. Ključne besede: davki, davčno svetovanje, regulirani poklici, kakovost storitev. JEL: H2, M4, G28, E6 LEGAL REGULATION OF TAX ADVISORY SERVICES IN RELATION TO THEIR QUALITY Stanko Čokelc, Jan Žan Oplotnik 26 Abstract. Article analyses the suitability of the legal regulation of tax advisory services in relation to their quality; it is based on comparative analysis of the (non)regulation of tax advisory services in selected EU states, analysis of the existing regulatory framework in Slovenia, as well as on the opinions of stakeholders. Based on the results of all three analyses, we propose an optimal model of regulation of the profession and the level of regulation, centred on the need to ensure quality services for clients, service providers, the state and society as a whole. The key finding is that greater regulation would improve the quality of tax advisory services, which is not only important for clients of services. It is also in the public interest, as it increases confidence in tax returns andfinancial statements prepared by tax advisors, which in turn improves the economy and mitigates operative risks. Keywords: tax, tax advisory services, regulated professions, quality of services. JEL: H2, M4, G28, E6 1. Uvod Storitve davčnega svetovanja in poklici v tej dejavnostji, so v zadnjih letih na področju EU dosegli vidne stopnje konvergence, čeprav o popolnem poenotenju ni mogoče govoriti. Primerjalna analiza pokaže, da imajo nekatere države predpisane zahtevnejše pogoje izvajanja dejavnosti kot druge, kar ne kaže na polno liberalizacijo in pretočnost poklica (Waschkau 2007, 39). Evropska unija si sicer prizadeva za deregulacijo in liberalizacijo, saj to izhaja iz njenih smernic, vendar priznava svobodnim poklicem poseben status in dopušča pravico do reguliranja na osnovi tradicionalnih, geografskih in demografskih posebnosti.1 Država lahko dejavnost davčnega svetovanja ureja na različne načine in ga različno omejuje. Lahko ga uredi zakonsko in predpiše pogoje za vstop in opravljanje poklica, lahko zaščiti naziv brez formalne zakonske ureditve poklica ter pooblasti zasebna poklicna združenja, da podeljujejo nazive, oziroma v zakonodaji zapiše, kdo sme zastopati davčne zavezance. 27 Davčno svetovanje kot pravno reguliran poklic. V državah, kjer je davčno svetovanje pravno regulirano, je dejavnost javna. Zbornice davčnih svetovalcev imajo posebna zakonska pooblastila, njihove naloge pa so varovanje interesov članov ter nadziranje članov, ali ravnajo v skladu s pravili. Pristojne so za disciplinsko ukrepanje. Po tem se zbornice tudi razlikujejo od zasebnih združenj. Za vstop zahtevajo preverjanje strokovnega znanja in izobraževanje ter so pristojne za priznavanje poklicnih kvalifikacij davčnim svetovalcem iz drugih držav. Običajno je članstvo v zbornicah obvezno in povezano s pridobitvijo strokovnega naziva. V sistemih, kjer poznajo zbornice, so ta pravila zakonsko urejena (Klement 2008, 435-437). Davčno svetovanje kot pravno nereguliran poklic. Davčno svetovanje v mnogih evropskih državah ni pravno regulirano. To sistemsko »pomanjkljivost« nadomeščajo zasebne poklicne organizacije, ki zastopajo poklic davčnega svetovalca. V teh državah davčno svetovanje ni v izključni domeni določenega poklica, ampak sme dejavnost izvajati kdorkoli, podobno kot v državah, ki poznajo zbornično organiziranost (Belgija, Francija, Italija). Poklicna združenja skrbijo za strokovno izobrazbo. Članstvo v poklicnem združenju in uporaba naziva te organizacije se ne vežeta na izvajanje poklica, ampak se kakovost davčnega svetovalca meri po tem, kateremu poklicnemu združenju pripada. Tako so davčni svetovalci zainteresirani, da smejo uporabljati naziv poklicnih združenj in se ravnati po poklicnih pravilih. Obstajajo tudi poklicna združenja, ki so se odpovedala uporabi zaščitenega naziva, kljub temu pa imajo stroga pravila ravnanja svojih članov (na Nizozemskem: Orde van Balastingadviseurs). Njihov namen je varovanje in pospeševanje ugleda in neodvisnosti poklica in zastopanje interesov svojih članov. Skrbijo za redno in dopolnilno izobraževanje, strokovno svetovanje svojim članom, disciplino ter zaščito naziva. Mnoga združenja aktivno sodelujejo pri izboljšanju zakonodaje in pristojnim ministrstvom 1 Več o tem: Komisija evropskih skupnosti kom (2005) 405 končno. predlagajo izboljšave področja (Klement 2008, 437). V nadaljevanju so predstavljena teoretična izhodišča dejavnikov kakovosti davčnega svetovanja in primernosti pravne ureditve poklica. Sledi predstavitev davčnega svetovanja v Sloveniji, različnih možnih modelov pravne ureditve in sklepne ugotovitve. 2. Kratka teoretična izhodišča 28 Sodobna teorija kakovosti izvajanja dejavnosti davčnega svetovanja pravi, da si mora davčni svetovalec prvenstveno prizadevati za reševanje naročnikovih davčnih problemov, hkrati pa voditi aktivno davčno politiko. Potrebno je poudariti, da bi bilo preozko zgolj sestavljati davčne napovedi na podlagi obstoječih dejstev in upoštevaje davčno zakonodajo (Schmitz 2002, 171-172). Davčni svetovalec si mora prizadevati, da posreduje naročniku popolne informacije o davčnem položaju, časovnih rokih, obveznostih, ipd. Naročnik naj bi bil sproti obveščen o aktivnostih, ki jih zanj opravlja davčni svetovalec. Razen tega mora biti naročniku v vsakem trenutku na voljo zahtevana dokumentacija, tako je tretji usposobljeni osebi omogočeno zunanje nadziranje dela davčnega svetovalca (Schmitz 2002, 174). Neglede na to, da je davčni svetovalec najprej odgovoren naročniku in prvenstveno dela v njegovo korist, pa ima od kakovostnega davčnega svetovanja koristi tudi širša javnost, davčna oblast in posredno ali neposredno udeleženi ekonomski subjekti. Temeljna splošna korist je nedvomno skrb za urejeno in nadzorovano pobiranje davkov, saj je brez strokovnega in zanesljivega davčnega svetovanja kakovost davčnih obračunov manjša. V funkciji doseganja kakovosti davčnega svetovanja se tako zahteva profesionalen odnos do dela, od davčnih svetovalcev se pričakuje strokovnost, neodvisnost in nevtralnost ter delovanje v javno dobro. Predpostavka delovanja v javnem interesu je, da davčni svetovalci ne sledijo le sebičnim pridobitnim ciljem, ampak ciljem naročnika in ciljem poklicnega stanu oziroma družbenim ciljem, ki zajemajo ravnanje po visokih etičnih standardih ter lastno odgovornost. Davčno svetovanje je v teoriji mogoče najti tudi kot pojem varovanja prava, zato ima pomembno družbeno in ne zgolj pridobitno vlogo. Davčni svetovalec služi širši skupnosti ter ji je tudi odgovoren (Pasch 1997, 90). S pravnega vidika dajejo davčnemu svetovanju pridih poklica, ki deluje v javnem interesu, naslednje značilnosti (Mann 2004, 10); potrebno posebno izobraževanje, ki temelji na visoki strokovni kakovosti; pri opravljanju poklica je poudarjena osebna nota; davčni svetovalci delujejo na lastno odgovornost in so strokovno neodvisni, s poudarjenim zaupniškim odnosom med davčnim svetovalcem in naročnikom, prav tako ima poklic davčnega svetovalca v javnosti status zaupanja vrednega poklica. Kakovost davčnega svetovanja. Pojem kakovosti razumemo kot optimalno zadovoljitev naročnikovih želja na podlagi brezhibno opravljenih storitev, upoštevaje zakonske in poklicne predpise. Davčni svetovalec mora zadostiti tako strokovnim kot tudi naročnikovim subjektivnim zahtevam. Davčni svetovalec dojema kakovost z vidika zakonskih in poklicnih zahtev ter jo ocenjuje na podlagi strokovnosti in lastnega razumevanja izvedbe storitve. V osnovi se obravnavajo kakovostne zahteve z vidika ponudnika in z vidika naročnika. Ponudnik opredeljuje kakovost z vidika postavljenih standardov kakovosti v davčnosvetovalni pisarni, naročnik pa z vidika prejete koristi. Davčni svetovalec opredeljuje kakovost kot strokovno neoporečno storitev, ki jo opravi ob upoštevanju poklicnih pravil z namenom zadovoljitve naročnikovih davčnih obveznosti. V strokovni literaturi poudarjajo, da je najpomembnejše, kako dojema kakovost naročnik. Če so njegova pričakovanja in zaznave kakovosti upoštevane, je zaznavanje kakovosti težko preusmeriti na splošno veljavne zahteve in merila. Pri subjektivnem pojmovanju kakovosti je v ospredju opazovanja stopnja zadovoljenosti naročnikovih potreb ter naročnikovo lastno ocenjevanje kakovosti (Fischer 2004, 73-74). Pestke (2000) je kakovost davčnosvetovalnih storitev razdelil po treh sodilih glede na vrsto kakovosti, raven kakovosti in instrumente kakovosti. 29 Glede na vrsto kakovosti razlikuje več vrst kakovosti: • strukturna kakovost - gre za raven kakovosti, predpisano v poklicnih pravilih davčnih svetovalcev, kot so obveznost temeljnega in sprotnega izobraževanja, osebnostne zahteve, poklicna odgovornost in nadzor nad delom davčnih svetovalcev; • procesna kakovost - procesna kakovost zahteva ugotavljanje dejanskega stanja, pri katerem intenzivno sodeluje naročnik. Predpostavke za procesno kakovost so: ravnanje v skladu z veljavnimi zakoni, poznavanje in upoštevanje sodne prakse, predvidljiv potek procesov preverjanja stanja, zanesljivo urejanje in arhiviranje dokumentacije; • objektivna kakovost - pri objektivni kakovosti ni dovolj le upoštevanje ciljev kakovosti, ki jih določajo poklicna pravila (strukturna kakovost) ali organizacije davčnosvetovalne pisarne, ampak je predmet preučevanja kakovosti tudi in predvsem sama storitev. Presojamo njeno strokovno pravilnost, pravočasnost izvedbe in izvedbo v predvideni obliki; • subjektivna kakovost - ker naročnik ne pozna strokovne vrednosti prejete storitve, se ravna po nadomestnih sodilih kakovosti. Za subjektivno kakovost ni dovolj le prijaznost do naročnika, ampak primerno informiranje, razlaga učinkov poslovnih odločitev in delo v prijetnem okolju; • inovativna kakovost - namen inovativne kakovosti je izboljševanje dosežene ravni kakovosti storitev ter optimiranje in nenehno izboljševanje poslovnih procesov; • uporabna kakovost - najvišja raven kakovosti je dosežena, ko jo preveri in potrdi neodvisni zunanji presojevalec kakovosti ali svetovalec prejme certifikat kakovosti. 30 Glede na raven kakovosti razlikuje: • minimalni standard kakovosti - minimalni standard kakovosti je dosežen, ko so spoštovani davčni predpisi in poklicna pravila; • varnostni standard kakovosti - spoštovanje zakonodaje in poklicnih pravil pri davčnem svetovanju ni dovolj, potrebno je, da se storitve opravljajo na ustaljen in vnaprej predviden način, brez improviziranja; • standard uporabnosti za naročnika - zakonite in dobro načrtovane storitve niso kakovostne, če za naročnika nimajo uporabne vrednosti; • standard udobja za naročnika - davčni svetovalec mora naročniku zagotoviti individualne in nestandardizirane storitve; • kombinirani standard kakovosti - ko davčnosvetovalna pisarna zagotovi naročniku strokovno pravilne storitve po meri, doseže višjo raven kakovosti; • vrhunski standard kakovosti - na tej ravni davčnosvetovalna pisarna prepusti, da merijo doseženo raven kakovosti zunanji neodvisni ocenjevalci oziroma presojevalci in si prizadeva za vrhunsko kakovost (najboljša praksa). Glede na instrumente kakovosti razlikuje: • poklicna pravila - so osnova za strokovno in zakonito davčno svetovanje. Gre za tako imenovano objektivno določljivo kakovost in vsebujejo pogoje za začetek opravljanja dejavnosti, in sicer: neodvisnost, delovanje na lastno odgovornost, molčečnost, vestnost ali obveznost zavarovanja poklicne odgovornosti. Davčnemu svetovalcu poklicna pravila ne omogočajo inštrumentov zagotavljanja višje ravni kakovosti pri optimiranju procesov, ponudbe inovativnih storitev ali ponudbe posebnega najetja najpomembnejšim naročnikom. Poklicna pravila tako zagotavljajo osnovno raven kakovosti. • obvladovanje tveganj - je preventivni inštrument za zaščito pred odgovornostjo z namenom varovanja davčnega svetovalca. Obvladovanje tveganj neposredno ne prispeva k večji kakovosti, ne omogoča certificiranja in zunanjega presojanja kakovosti, ampak pomeni nenehno analizo tveganj in vzpostavitev strategije za varovanje pred tveganji; • obvladovanje kakovosti - zajema aktivnosti poslovodstva za vzpostavitev sistema kakovosti, kot je politika kakovosti, cilji kakovosti, dodelitev odgovornosti in uresničevanje sistema kakovosti s sredstvi, kot so načrtovanje kakovosti, obvladovanje in zagotavljanje kakovosti. Opredeljeno je z organizacijsko strukturo, odgovornostmi, postopki, procesi in sredstvi za zagotavljanje obvladovanja kakovosti; • zagotavljanje kakovosti - so načrtovane in sistematične aktivnosti znotraj sistema kakovosti, ki so primerno obrazložene, da pridobijo najširše zaupanje pri poslovodstvu, zaposlencih, naročnikih in širši javnosti; • obvladovanje celovite kakovosti - je metoda obvladovanja, ki zajema vse sodelujoče udeležence. V središču je kakovost, ki se meri z zadovoljstvom naročnikov, posledično dolgoročnim uspehom davčnosvetovalne pisarne in zadovoljevanjem potreb zaposlencev. Obvladovanje tveganj kot funkcija kakovosti dejavnosti. Na področju davčnega svetovanja razumemo pojem obvladovanje tveganj kot skupek ukrepov, katerih namen je preprečiti oziroma zmanjšati tveganja. Obvladovanje tveganj je sestavni del sistema kakovosti, ki vpliva na zmanjšanje nastanka odškodninskih zahtevkov in škodnih primerov in dviguje kakovost storitev. Njegov namen je odkriti, upravljati in vgraditi obstoječa in potencialna tveganja. Tveganja davčnih svetovalcev lahko razdelimo na dve skupini. Prva izvira od naročnikov, druga pa od davčnega svetovalca. Tveganja, ki izvirajo od svetovalca je mogoče razdeliti na dve podskupini. Prva so poslovna tveganja kot posledica delovanja na trgu, druga pa poklicna tveganja, kot posledica posebnosti poklica. Najpomembnejše poklicno tveganje je tveganje za napačno svetovanje. Specifičnost davčne zakonodaje s pogostimi spremembami, njena različna tolmačenja in razlage davčnega organa spravljajo v dvom tako zavezance kot svetovalce. Tveganje za nastanek strokovnih napak je zato veliko. Naročniki zaradi nepoznavanja zakonodaje in različnih tolmačenj pogosto menijo, da so davčni svetovalci krivi za napake v davčnih obračunih. Davčni svetovalci se lahko tveganjem izognejo le tako, da jih prepoznajo ter uvedejo primerne ukrepe. Upravljanje z davčnimi tveganji je proces, izveden iz poslovnih strategij upravljanja davčnosvetovalnih pisarn s ciljem, identificirati tveganja, ki pretijo, jih oceniti, dokumentirati in ustrezno ukrepati (Kaiser 2003, 163). 31 3. Analiza storitev davčnega svetovanja v Republiki Sloveniji V Sloveniji se je davčno svetovanje pričelo razvijati z osamosvojitvijo na osnovi Slovenskega inštituta za revizijo in Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije a se kot organizirana dejavnost še ni uveljavilo, saj imata obe organizaciji, le 167 davčnih svetovalcev z licenco. Če primerjamo to število z Nemčijo (preko 88.000 davčnih svetovalcev), ugotovimo, da je v Sloveniji premalo davčnih strokovnjakov z licenco. Z davčnim svetovanjem se v Sloveniji razen svetovalcev z licenco, ukvarjajo še računovodski servisi, borzni posredniki, bančni uslužbenci, odvetniki in notarji. Davčno svetovanje je v naštetih skupinah povezano predvsem z njihovim vsakdanjim delom, zato ne govorimo o načrtnem svetovanju. Nenačrten razvoj je povzročil, da imamo danes na trgu davčne svetovalce z različnim znanjem, ki ponujajo različno kakovostne storitve. Vstopni stroški dejavnosti so nizki, kar povzroča, da se z davčnim svetovanjem v Sloveniji ukvarjajo tudi osebe brez ustrezne izobrazbe, izkušenj in zavarovanja poklicne odgovornosti. Zato smo o stanju in razvoju davčnega svetovanja v Sloveniji povprašali uporabnike storitev in izvajalce davčnosvetovalnih storitev. V raziskavo so bile zajete: • majhne, srednje in velike gospodarske družbe, kjer so se vprašanja nanašala na to, kako le te dojemajo davčno tveganje in ali uporabljajo davčnosvetovalne storitve, kdo jim jih zagotavlja, kateri so najpomembnejši dejavniki izbire svetovalca, kateri so glavni dejavniki kakovosti storitev ter na kakšen način jo dojemajo, kateri ukrepi bi povečali to kakovost in kateri regulativni mehanizmi bi morali veljati pri vstopu na trg. • ter izvajalci davčnosvetovalnih storitev, kjer smo anketirali samostojne davčne svetovalce, izvajalce davčnega svetovanja v revizijskih družbah, računovodskih servisih in davčne svetovalce, ki delujejo v podjetjih, vprašanja pa so temeljila na njihovem mnenju o stanju in razvoju davčnega svetovanja v Sloveniji, dojemanju kakovosti storitev, vplivu kakovosti davčnega svetovanja na pridobivanje novih naročnikov, dojemanju tveganj in zavedanju svoje odgovornosti do naročnikov, javnosti in zakonodajalca. Z namenom poiskati najoptimalnejši model pravne ureditve davčnega svetovanja v Sloveniji smo v okviru izvedene raziskave in anketiranja udeležencev v verigi davčnega svetovanja iskali optimalno kombinacijo oz. soodvisnost med kakovostjo davčnega svetovanja, njegovo družbeno odgovornostjo in obvladovanjem tveganj pri davčnem svetovanju ter možnimi pravnimi okviri oz. modeli ureditve poklica davčnega svetovanja. Pri tem smo kot možne modele ureditve sintetizirali oz. identificirali naslednje štiri modele: 32 J Prvi model - v zakonu so predpisani pogoji za pridobitev naziva davčni svetovalec in pogoji za njegovo delovanje. Osebe brez naziva ne morejo opravljati davčnosvetovalnih storitev. Drugi model - z zakonom o davčnem svetovanju se stanovski (eni ali več) organizaciji dodeli koncesija za izobraževanje za naziv davčni svetovalec, za podeljevanje licenc in za izvajanje nadzora. Z zakonom se zaščiti ime davčni svetovalec. Davčno svetovanje lahko izvajajo tudi osebe brez licence, vendar ne smejo uporabljati naziva davčni svetovalec ali davčni praktik. Tretji model - ministrstvo za finance v sodelovanju s stanovsko organizacijo (eno ali več) na osnovi zakona podeljuje naziv davčni svetovalec in izvaja nadzor, koncesijo za izobraževanje davčnega svetovalca pa podeli drugim. Pri tem lahko davčno svetovanje izvajajo tudi osebe brez licence, vendar ne smejo uporabljati naziva davčni svetovalec ali davčni praktik. Četrti model - davčno svetovanje ni pravno urejeno. Rezultati raziskave o kvaliteti in ureditvi dejavnosti davčnega svetovanja so povzeti v nadaljevanju in zajemajo odgovore sodelujočih. Na podlagi navedenega je bil v zaključku predlagan optimalni model ureditve dejavnosti davčnega svetovanja. Pomen odgovorov o percepciji kakovosti pri uporabnikih davčnosvetovalnih storitev lahko strnemo v naslednje: 1. Uporabniki davčnosvetovalnih storitev izbirajo davčnega svetovalca predvsem na podlagi priporočil uporabnikov (53 %), preko udeležbe na predavanjih, ki jih ima davčni svetovalec in zaradi njegove prepoznavnosti v stroki (22 %). Rezultati kažejo, da se pomembno več majhnih kakor srednjih in velikih podjetij za izbiro davčnega svetovalca odloči po naključju, najmanj pa izbiro prepuščajo naključju velika podjetja. V nasprotju s tem pa se z velikostjo družbe tudi statistično pomembno poveča delež odgovorov, da so davčnega svetovalca izbrali zaradi udeležbe predavanj davčnega svetovalca; tako je odgovorilo 12,7% majhnih družb, 19,7% srednjih družb in kar 32,5% velikih družb - razlika v odgovorih je statistično pomembna. 2. Najpomembnejši konkurenčni dejavnik pri izbiri davčnega svetovalca je njegova strokovnost. Sledi zaupanje v izvajalca davčnega svetovanja; osebni odnos z davčnim svetovalcem in ugled v javnosti. 3. Kakovost ponujenih storitev je za uporabnike storitev bistveno pomembnejši dejavnik za izbor svetovalca (88 %) kot cena ponujenih storitev (5 %). Statistični test je pokazal, da se pri odgovorih na vprašanje o dejavnikih vpliva na izbor davčnega svetovalca glede na velikost podjetja ne pojavljajo pomembne razlike. 4. Za uporabnike je pri razvrščanju kakovosti najpomembnejše ravnanje v skladu z davčnimi predpisi, upoštevanje sodne prakse in poklicnih pravil (79,6%); sledijo praktične izkušnje (52,4%); pravočasnost izvedenih storitev in cena (45,2%), odzivnost ter razumevanje naročnika in potreb (44,3%). 5. Pri glavnih dejavnikih kakovosti davčnosvetovalnih storitev glede na velikost družbe sta statistično pomembni razliki pri: praktičnih izkušnjah svetovalcev, odzivnosti ter razumevanju naročnika in njegovih potreb ter pričakovanj. Večja kot je družba, večkrat so kot pomemben dejavnik kakovosti izbrali praktične izkušnje svetovalcev; v velikih podjetjih 63%, v majhnih pa 48,6%. Podobno v večjih družbah bolj cenijo odzivnost in razumevanje naročnika in njegovih potreb in pričakovanj 57,5% ter le 41,4% pri majhnih. 6. Kakovost izida2 (aritmetična sredina 1,3) je največkrat rangiran kot najpomembnejši dejavnik kakovosti (od 1 do 4), sledi kakovost procesa (2,27), kakovost prejemnika storitev (2,64) in kakovost ponudnika storitev ( 3,19). Pri rangiranju dejavnikov kakovosti ni statistično pomembnih razlik glede velikosti družb. 33 Ugotovitve raziskave izvajalcev davčnosvetovalnih storitev o dojemanju kakovosti lahko strnemo v naslednje: 1. Izvajalci davčnega svetovanja so strokovnost davčnega svetovalca3 prepoznali kot najpomembnejši konkurenčni dejavnik (aritmetično sredina 3,04); sledi kakovost ponujenih storitev (3,66); odzivnost na želje naročnikov (4,16); osebni odnos (4,42); zaupnost (4,73); povezava z računovodsko dejavnostjo (4,95); cena (5,18). Bližina davčnosvetovalne pisarne in število davčnih svetovalcev sta prepoznana kot nepomembna dejavnika. Primerjava razlik je pokazala, da so odgovori vseh izvajalcev storitev precej homogeni, ko gre za dejavnike, ki po pomembnosti zavzemajo prva tri mesta. 2 kakovost izida: vsebinska pravilnost storitve, potrditev pravilnosti storitve s strani davčnega organa in sodnih oblasti, urejenost dokumentacije, razumljivost pojasnjevanja davčne zakonodaje, ravnanje ob pritožbah; kakovost procesa: formalni potek priprave storitev, dolžina in trajanje priprave storitve, odzivnost pisarne, vzdušje v pisarni, odnosi med zaposlenci, odnosi zaposlencev do naročnika, ravnanje z naročnikovo dokumentacijo; kakovost prejemnika storitev: pripravljenost sodelovanja z davčnim svetovalcem in vključevanje v proces priprave storitev, komuniciranje z davčnim svetovalcem; kakovost ponudnika storitev: lokacija davčnosvetovalne pisarne, notranja ureditev in izgled pisarne, opremljenost pisarne, število in strokovnost zaposlencev, delovni čas, zunanja prepoznavnost pisarne, priporočila zadovoljnih uporabnikov, karizma in prepoznavnost zaposlencev. 3 Minimalna ocena je 1, maksimalna ocena je 10. 34 2. Pri razvrščanju dejavnikov kakovosti storitev je za izvajalce davčnosvetovalnih storitev najpomembnejše ravnanje v skladu s predpisi (81,3 %); sledijo praktične izkušnje svetovalcev (59,1 %); odzivnost ter razumevanje naročnika in njegovih potreb (49,8 %); osebne značilnosti davčnih svetovalcev (45,5 %); pravočasnost izvedenih storitev v predvideni obliki in razmerje cena - korist (44,7 %). Individualno obravnavanje naročnika in status davčnega svetovalca sta prepoznana kot manj pomembna dejavnika. Med izvajalci se pojavljajo statistično pomembne razlike le pri individualni obravnavi naročnika. Test med uporabniki in izvajalci davčnosvetovalnih storitev pokaže statistično pomembne razlike pri: individualnem obravnavanju naročnika, statusu davčnega svetovalca, z ali brez licence, osebnostnih značilnostih davčnih svetovalcev. Izvajalci storitev pripisujejo individualni obravnavi naročnika statistično pomembno večjo vrednost kot uporabniki teh storitev. Prav tako izvajalci pripisujejo več pomena statusu davčnega svetovalca ter osebnostnim značilnostim davčnih svetovalcev kot uporabniki. 3. Kakovost izida je največkrat rangirana kot najpomembnejša dejavnik kakovosti z najnižjo vrednostjo aritmetične sredine 1,5 (od 1 do 4); pri kakovosti procesa je aretmetična sredina 2,5, pri kakovosti prejemnika pa 2,8. Pri rangiranju pomebnosti kakovosti so izvajalci enotni, saj so med 70 % in 74 % najvišje rangirali kakovost izida. Aritmetične sredine rangov so glede kakovosti ponudnika storitev precej nižje pri davčnih svetovalcih. Pri dejavnikih kakovosti, ki so za vse skupine izvajalcev storitev na prvem in drugem mestu, to je kakovost izida in procesa, nismo zasledili statistično pomembnih razlik. Izvajalci storitev pomembneje kot uporabniki rangirajo kakovost ponudnika storitev. Druge vidike kakovosti ( to so kakovost prejemnika storitev, kakovost procesa in kakovost izida) pa uporabniki davčnosvetovalnih storitev rangirajo statistično pomembno višje kot izvajalci davčnega svetovanja. Ugotovitve raziskave uporabnikov davčnosvetovalnih storitev o dojemanju tveganja lahko strnemo v naslednje: 1. Uporabniki davčnosvetovalnih storitev, neglede na velikost družbe, potrjujejo, da z uporabo davčnosvetovalnih storitev zmanjšajo tveganje delovanja v skladu z zakoni (61 %), kazensko tveganje (54,3 %), strokovno tveganje (40,0 %), poslovno tveganje (36,9 %) in inšpekcijsko tveganje (32,4 %). Pri tem se ne pojavljajo statistično pomembne razlike med vprašanimi glede na velikost družbe. 2. Uporabniki davčnosvetovalnih storitev, neglede na velikost družbe, potrjujejo, da je pri izbiri svetovalca pomembno, da je zavarovan za poklicno odgovornost (86%) in samo (8%), da to ni pomembno, nismo pa zaznali statistično pomembnih razlik. 3. Uporabniki davčnosvetovalnih storitev, neglede na velikost družbe, potrjujejo, da bi uveljavljali odškodninski zahtevek zoper davčnega svetovalca, če bi storil strokovno napako (73,5 %). Ugotovitve raziskave izvajalcev davčnosvetovalnih storitev o dojemanju tveganja lahko strnemo v naslednje: 1. Za izvajalce storitev je najpomembnejše tveganje nezadostno poznavanje davčnih predpisov in sodne prakse (43,6 %); sledi inšpekcijsko tveganje (38,5 %); tveganje strokovne napake (35,0 %); cenovna nekonkurenčnost (33,1 %); neobvladana poslovna tveganja (32,3 %). Izguba zaupanja v javnosti in pri naročnikih, nekonkurečnost zaradi slabe kakovosti in pogoste pritožbe naročnikov so pripoznani kot manj pomembna tveganja. Statistično pomembne razlike med izvajalci se pojavljajo pri: strokovnih napakah, neobvladanih poslovnih tveganjih, pogostih pritožbah nezadovoljnih naročnikov in pri izgubi zaupanja v javnosti in pri naročnikih. 2. Pri poslovnih tveganjih davčnosvetovalne pisarne so svetovalci kot najpomembnejše tveganje prepoznali znižanje cen storitev (49,8 %); izgubo ključnih naročnikov (46,3 %); nestrokovnost zaposlencev (42,0 %); nezadostno število naročnikov (38,9 %); odhod ključnih zaposlencev (31,5 %); tožbe zaradi napak (24,5 %). Finančna tveganja, vstop novih konkurentov, nemotiviranost zaposlenih in previsoka pričakovanja, neprimerna informacijska podpora in stroški zamenjave naročnika so prepoznana kot manj pomembna tveganja. Pri zaznavi tveganj so ugotovljene statistično pomembne razlike med različnimi vrstami davčnih svetovalcev. Znižanje cen kot poslovno tveganje najbolj zaznavajo pooblaščeni revizorji (okoli 60%) in tudi polovica davčnih svetovalcev in računovodij, v manjši meri pa preizkušeni davčniki (le 30 %).Odhod ključnih zaposlencev so kot tveganje prepoznali preizkušeni davčniki, svetovalci in pooblaščeni revizorji - 40 % pri računovodskih servisih pa priznavajo to tveganje dvakrat redkeje - le okrog 20 %. Vse štiri skupine zaznavajo vstop novih konkurentov kot tveganje v manjši meri kot ostale vrste tveganj, a se pojavljajo pomembne razlike, saj je tveganje za računovodske servise (27 %), pooblaščene revizorje (24 %), manj pa za preizkušene davčnike (12 %) ter davčne svetovalce (5 %). Podobno računovodski servisi odstopajo pri zaznavi finančnih tveganj (32 %), medtem ko je odgovor v ostalih treh skupinah okoli 13 %. 3. Za davčne svetovalce so najpomembnejši instrumenti zmanjšanja tveganja: sodelovanje z drugimi davčnimi svetovalci, revizorji, računovodji, odvetniki, stanovskimi združenji (72%); načrtovanje izobraževanja (59%); zavrnitev sprejetja tveganih naročnikov (56%); zavarovanje odgovornosti (47%); odpoved sodelovanja s problematičnimi naročniki (45,5 %). Uvedba notranjih kontrol v davčnosvetovalni pisarni, načrtovanje zmogljivosti in pridobitev certifikata kakovosti so manj pomembni instrumenti zmanjševanja tveganj. Pri zaznavanju instrumentov zmanjševanja tveganj so se pojavile statistično pomembne razlike med različnimi vrstami davčnih svetovalcev zaradi: odpovedi sodelovanja s problematičnimi naročniki in zaradi zavarovanja poklicne odgovornosti. 35 36 Pravna ureditev davčnega svetovanja. Ugotovitve raziskave uporabnikov davčnosvetovalnih storitev o primernosti pravne ureditve davčnega svetovanja lahko strnemo v naslednje: • Uporabniki davčnega svetovanja so pravno ureditev prepoznali kot najpomembnejši ukrep za povečanje kakovosti (59%). Sledita notranji nadzor (33%) in pridobitev certifikata kakovosti (15%). Statistično pomembne razlike med uporabniki storitev so: pravna ureditev davčnega svetovanja, notranji nadzor v davčnosvetovalni pisarni. Večje družbe pogosteje menijo, da bi bila za povečanje kakovosti storitev najbolj učinkovita pravna ureditev davčnega svetovanja. Manjše družbe pomembno pogosteje kot srednje in velike menijo, da bi kakovost lahko povečali z notranjim nadzorom v davčnosvetovalni pisarni. • Uporabniki davčnosvetovalnih storitev so ne glede na velikost vse tri modele pravne ureditve prepoznali kot primerne, četrti model, da davčno svetovanje ni pravno urejeno, ni bil sprejet. Model 1 je prejel 37,6 %, model 2 je prejel 30,2 %, model 3 je prejel 26,4 % in model 4: 5,8 %. Pri primernosti pravne ureditve davčnega svetovanja v Sloveniji nismo našli statistično pomembnih razlik, ki bi jih pogojevala velikost družbe. • Uporabniki storitev menijo, da so pomembni regulativni mehanizmi za vstop na trg: praktične izkušnje, 75%, certifikat, 71% in formalna izobrazba, 47 %, kot nepomembna pa priporočene cene in predpisovanje cen. Statistični test med uporabniki in izvajalci storitev pokaže pomembne razlike na naslednjih trditvah o regulativnih mehanizmih za vstop na trg: praktične izkušnje, poklicni izpit, certifikat, priporočene cene. • Uporabniki storitev so se pogosteje kakor izvajalci opredelili, da bi za vstop na trg morale veljati praktične izkušnje ter priporočene cene. Za poklicni izpit (certifikat) pa so se izvajalci storitev opredelili pogosteje kakor njihovi uporabniki. Med ostalimi regulativnimi mehanizmi se statististično pomembne razlike niso pojavljale. Ugotovitve raziskave izvajalcev davčnosvetovalnih storitev o primernosti pravne ureditve davčnega svetovanja lahko strnemo v naslednje: Izvajalci davčnega svetovanja so pravno ureditev prepoznali kot najpomembnejši ukrep za povečanje kakovosti storitev (76%); sledita notranji nadzor (28%) in pridobitev certifikata kakovosti (17%). Razlike pri izvajalcih storitev se pojavljajo le pri pridobitvi certifikata kakovosti. Izvajalci davčnosvetovalnih storitev statistično pomembno pogosteje kakor uporabniki le-teh menijo, da bi bila za povečanje kakovosti storitev najbolj učinkovita njegova pravna ureditev. Uporabniki pa so pomembno pogosteje mnenja, da dodatni ukrepi niso potrebni. Izvajalci davčnosvetovalnih storitev so vse tri modele pravne ureditve prepoznali kot primerne, četrti model pa ni bil sprejet. Model 1 je prejel 40,4 %, model 2 je prejel 29 %, model 3 je prejel 27 %, model 4 pa 10,6 %. Med posameznimi skupinami izvajalcev se mnenja glede primernosti modela niso statistično pomembno razlikovala. Izvajalci storitev pomembno pogosteje kot uporabniki podpirajo drugi model. Hkrati pomembno pogosteje kot uporabniki storitev podpirajo predlog, da davčno svetovanje ne bi bilo pravno urejeno. Glede ostalih dveh predlogov ni statistično pomembnih razlik med uporabniki in izvajalci storitev. Za izvajalce davčnega svetovanja pravna ureditev najbolj vpliva na ravnanje z davčnimi predpisi (66,5 %); sledi zanesljivost in pravilnost davčnih nasvetov (65,4 %); status davčnega svetovalca (50,2 %); ravnanje v skladu s poklicnimi pravili ter praktične izkušnje davčnih svetovalcev (48,2 %). Pravna ureditev manj vpliva na praktične izkušnje davčnih svetovalcev, poznavanje posebnosti gospodarskih panog, razmerje cena - korist, osebnostne značilnosti davčnih svetovalcev, odzivnost ter razumevanje naročnika, individualna obravnava in pravočasnost izvedbe storitev. Odgovori računovodskih servisov najbolj odstopajo od ostalih skupin. Da bi pravna ureditev najbolj vplivala na ravnanje v skladu s poklicnimi pravili, meni večina pooblaščenih revizorjev (70 %), le malo manj preizkušenih davčnikov (64 %), davčnih svetovalcev (58 %) in le 32 % računovodskih servisov. Da bi pravna ureditev vplivala na status davčnega svetovalca, se strinja okrog 60 % preizkušenih davčnikov, davčnih svetovalcev in pooblaščenih revizorjev in le 40 % računovodskih servisov. V večji meri v računovodskih servisih menijo, da bi pravna ureditev vplivala na praktične izkušnje davčnih svetovalcev (42 %). Mnenje le v okrog četrtini primerov delijo preizkušeni davčniki in davčni svetovalci, pooblaščeni revizorji pa le v 17 %. Podobno je pri poznavanju posebnosti gospodarskih panog. Izvajalci storitev trdijo, da naj ima davčni svetovalec univerzitetno izobrazbo in vsaj pet let izkušenj in menijo, da so pomembni željeni regulativni mehanizmi za vstop na trg davčnega svetovanja: poklicni izpit: 82,5 %, praktične izkušnje: 66,1 % in formalna izobrazba: 51,7 %. Kot nepomembna regulativna mehanizma sta prepoznana predpisovanje cen in priporočene cene. Pri primerjavi odgovorov so pomembne razlike med različnimi skupinami izvajalcev. Odgovor »praktične izkušnje« so najpogosteje navajali vprašani v računovodskih servisih (75,4 %), manj pogosto pa preizkušeni davčniki (62 %), davčni svetovalci (57,9 %) in pooblaščeni revizorji (le 50 %). V nasprotju si poklicni izpit kot regulativni mehanizem za vstop na trg želi 100 % preizkušenih davčnikov, 94,7 % davčnih svetovalcev; 92,6 % pooblaščenih revizorjev; med računovodskimi servisi pa le 70,1 % vprašanih. Statistični test med uporabniki in izvajalci davčnosvetovalnih storitev pokaže statistično pomembne razlike na naslednjih trditvah o regulativnih mehanizmih za vstop na trg: praktične izkušnje, poklicni izpit - certifikat in priporočene cene. 37 Uporabniki storitev so se pomembno pogosteje kot izvajalci opredelili, da bi za vstop na trg kot regulativni mehanizmi morale veljati praktične izkušnje ter priporočene cene. Za poklicni izpit (certifikat) pa so se izvajalci opredelili pogosteje kakor njihovi uporabniki. Med ostalimi ponujenimi regulativnimi mehanizmi se statististično pomembne razlike v odgovorih niso pojavljale. Izvajalci menijo, da so stanovske organizacije pomembne in sicer za: organiziranje posvetovanj, seminarjev, okroglih miz (77,8 %); zagotavljanje strokovne pomoči davčnim svetovalcem (73,5 %); sodelovanje pri sestavi, vzpostavitvi davčnega sistema (68,8 %); izobraževanje za pridobitev naziva davčni svetovalec (61,8 %); sodelovanje z drugimi sorodnimi institucijami (54,0 %); prizadevanje za ugled poklica davčnega svetovalca (54,0 %); nadzor nad davčnimi svetovalci (53,3 %); prizadevanje za dodatno izobraževanje (46,3 %). 4 Sklepne ugotovitve 38 Na osnovi spoznanj smo pripravili model pravne ureditve davčnega svetovanja. Predlagana pravna ureditev je v skladu z zakonodajo Evropske unije. Predlog dopušča, da davčno svetovanje lahko izvajajo tudi osebe brez licence, vendar ne smejo uporabljati naziva davčni svetovalec ali davčni praktik. Na sliki 1 podajamo predlog pravne ureditve davčnega svetovanja v Sloveniji, ki je rezultat naših preučevanj. Pravno naj država dejavnost uredi tako, da: • podeli koncesije stanovskim organizacijam za davčno svetovanje; • zaščiti strokovni naziv davčni svetovalec in davčni praktik; • zaveže stanovske organizacije, da sprejmejo strokovna in etična pravila za varno in skrbno poslovanje davčnih svetovalcev; • opredeli pogoje za opravljanje davčnega svetovanja; • zahteva sklenitev zavarovanja poklicne odgovornosti; • zagotovi javne evidence o davčnih svetovalcih in davčnih praktikih; • določi minimalno zahtevano izobrazbo davčnih svetovalcev in davčnih praktikov; • določi pogoje in načine pridobitve licence za davčnega svetovalca in davčnega praktika; • določi izobraževalne ustanove za podeljevanje licence »davčni svetovalec« in »praktik«; • skupaj s stanovskim organizacijami imenuje komisije za podeljevanje licence »davčni svetovalec« in »davčni praktik«; • skupaj s stanovskimi organizacijami zagotovi sprotno strokovno pomoč davčnim svetovalcem in praktikom, da ne predlagajo napačnih davčnih nasvetov. To pomeni krepitev soodgovornosti za kakovostno davčno svetovanje; • zaveže stanovske organizacije, da vzpostavijo sistem nadzora kakovosti davčnega svetovanja, ki naj: bo neodvisen in podvržen javnemu nadzoru; bo financiran varno in brez neželenega vpliva davčnih svetovalcev; zagotovi osebe s primerno poklicno izobrazbo, ustreznimi izkušnjami in usposobljenostjo za zagotavljanje njegove kakovosti; zagotovi objektivni postopek izbora nadzornikov, da ne pride do navzkrižja interesov med nadzorniki in nadzorovanimi; po nadzoru v poročilu jasno zapiše opažanja in zagotovi letno publiciranje izidov o kakovosti davčnega svetovanja. • zaveže stanovske organizacije, da imenujejo komisije za izvajanje preiskav in izrekanje disciplinskih ukrepov ter sankcij. Slika 1: Predlog pravne ureditve davčnega svetovanja v Sloveniji - Model 2 Država z zakonom o davčnem svetovanju podeli koncesijo: Slovenskemu inštitutu za revizijo Zbornici davčnih svetovalcev Zbornici davčnih praktikov Slovenskemu inštitutu za revizijo Zbornici davčnih svetovalcev Preizkušeni davčnik zahtevana izobrazba univerzitetna ali bolonjska prva ali druga stopnja izkušnje 5 let Davčna uprava Republike Slovenije Zbornici davčnih praktikov Davčni svetovalec zahtevana izobrazba univerzitetna ali bolonjska prva ali druga stopnja izkušnje 5 let Davčni praktik zahtevana izobrazba Srednja ali višja izkušnje 5 let 39 Regulativni ukrepi pri davčnem svetovanju 5 Literatura in viri Literatura Čokelc, S. 2011. Primernost pravne ureditve davčnega svetovanja za razvoj kakovosti in odgovornosti davčnega svetovanja. Doktorska disertacija. Maribor: EPF. Fischer, T. 2004. Qualitätssicherung in der Steuerberatung - Verfahren der externen Qualitätskontrolle für den Berufsstand der Steuerberater. Berlin: Verlag des wissenschaftlichen Instituts der Steuerberater GmbH. Hermann H. 2008. Rolle des Steuerberaters im Risikomanagement-positiver Compliance -Faktor. Berufsrechtstagung des Deutschen wissenschaftlichen Instituts der Steuerberater e. V. Berlin: Verlag des wissenschaftlichen Instituts der Steuerberater GmbH. 33-37. Kaiser, L. 2003. Risikomanagement in der Steuerberatung. V: Betriebswirtschaftliche und rechtliche Beratung durch den Steuerberater. editor. Grotherr S. in M. Streck. Bonn: Streck M. und Deutsches Steuerberaterinstitut. 162-173. Klement, G. 2008 Die unterschiedliche Ausgestaltung des steuerberatenen Berufs in Europa. Hrsg. Hammerschmied Hans: Steuerberatung und Wirtschaftsprüfung in Europa. Festschrift für Alfred Brogyanyi. Wien: Linde. Mann, T. (2004): Die Freien Berufe in Deutschland. 4. Tag der Freien Berufe Die Freien Berufe - ein Zukunftsmodell in Europa? Gemeinsames Symposium der Landesverbände der Freien Berufe Thüringen, Brandenburg, Mecklenburg - Vorpommern Sachsen und Sachen - Anhalt. Thüringen: Landesverband der Freien Berufe Thüringen. Pasch, H. 1997. Die Implementierung eines Qualitätsmanagementsystems nach DIN EN ISO 9001ff in Steuerberatungskanzleien - Eine Analyse der Eignung eines Qualitätsmanagementsystem im Rahmen der Kanzleiführung im Freien Beruf des Steuerberaters. Bonn: Stollfuß Verlag. Peemöller V, T. Geiger in J. Beinroth. 1999. Mandatspolitik in der Steuerberatungspraxis unter 40 Berücksichtigung von Aspekten der Qualitätssicherung. Deutsches Steuerrecht 37(49), 2045-2052. Pestke, A. 2000. Von Berufsrecht zum Total Quality Management (TQM) - unterschiedliche Qualitätsstufen im Steuerberatungswesen. V: Die moderne Steuerberaterkanzlei. Kernfragen der Organisation und Führung. editor Grotherr S. in A. Pestke Bonn: Streck M. und Deutsches Steuerberaterinstitut. 209-243. Schmitz, E. 2002. Der Steuerberatungsmarkt in Deutschland: wettbewerbfeindliche Aspekte des Steuerberatungsmarkts und deren Konsequenzen für kleine und mittelgroße Mandate unter besonderer Berücksichtigung des Berufsrechts der Steuerberater. Berlin: Verlag Duncker & Humbolt. Waschkau, M. 2007. EU-Dienstleistungsrichtlinie und Berufsanerkennungsrichtlinie. Analyse der Auswirkungen auf das Recht der freien Berufe in Deutschland unter besoderer Berücksichtigung der Rechtsanwalte, Steuerberater und Wirtschaftsprüfer. Bonn: Deutscher Anwaltverlag. Viri BStBK - Bundesteueberaterkammer. Berufsstand wächst auf mehr als 88.000 Steuerberater. Pressemitteilung 003/2011. Berlin, 22.03.2011. Dostopno na: [http://www.bstbk.de/de/presse/ pressemitteilungen/2011/20110322_pressemitteilung_003_bstbk/index.html]. [29.06.2011]. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij. Uradni list L 255, 30.9.2005: str. 0022-0142. Dostopno na: http://register.consilium.eu.int/pdf/ sl/05/st03/st03627.sl05.pdf#search=%22DIREKTIVA%202005%2F36%2Fes%22]. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu. Uradni list Evropske unije L 376 z dne 27.12.2006. Komisija Evropskih skupnosti kom (2005) 405 končno. (2005) Sporočilo komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij: Svobodni poklici - (Možnost) Prostor za nadaljnje reforme Nadaljevanje Poročila o konkurenci v sektorju svobodnih poklicev, C0M(2004) 83 z dne 9. februarja 2004. Bruselj, 5.9.2005 (SEK(2005) 1064). Dostopno na: http://www.europarl.europa.eu/sides/ getDoc.do?pubRef=-//EP//N0NSGML+TA+P6-TA-2006-0418+0+D0C+W0RD+V0//SL Pogodba o delovanju Evropske unije (Ur.l.EU C 83/366 z dne 30.3.2010). mesečna rast co o CO CD OD CU 03 CO CD CD LTD O LO OD CD OD CD CD OD en o OD ■šT o CO cp c^' 0^ o CO c^' cu CM cu cu c^' LO ■ŠT C^' co CD O en cp j: Skupno is S 2 le or p 03 o LO 03 o r^ CO ■šT CU OU CD o LO O CD OD O LO CU Op' O en o CO up LO ci CO rs ■šT C^' ■šT LTD o CD c^ c^' o en OD co CD r^ C^' c^' r^ c^' CD c^ o o cu t? OD c^' C^ cv v o mi co ■šT o OD eu S CTÜ 03 CU OD r^ en eu r^ en eu CU OD en eu s CD o OD ■šT CU OD ■šT lo CU S lo CU OD lo lo r^ OD r^ lo cu co ■šT lo cu lo OD CD CU CD lo r^ ■šT OD CD CU OD o lo CU CU en lo CU OD cu r^ r^ o co cü cu cu c^ o en ■f eu cu en r^ CD CD o ■šT cu cu lo ■šT cu cu OD lo CU o OD OD r^ o cu lo cu a n čt o> £ 10 P er m CD LO 03 CD LTD 0Ü en en en lo CO co o OD CU cd OD CD co cu cp' CD c^' r^ OD CO C^ cv OD lo LTD C^' c^ o lo en c^' o c^ c^' CO C^ c^' Širša država t i s s £ le or p I-v cd CO ■št r^ LTD o o o r^ r^ ou OD lo~ o CU o ■št CD CD CD o ■šT cü lo r^' CD r^ CÜ ■šT OD op CU r^ Li^' s CD C^ o c^ ^f CD co co OD ■šT OD cu c^' cd CO o OD co lo CO CD f' CD op lo 0^ CD mi CU OU CU CD CU lo CU CU 5D CU CU 5D CU OD ■šT ■šT CU lo CO lo OD OU OD o CU O o CU CD UD co o cu CD C^ OD ■šT o CD CD en ■šT o CU r^ OD CU co OD CD CD o cu c^ c^ r^ co lo lo c^ c^ o en r^ OD lo r^ OD cö iS co d a n čt rn m en p er m en en o r^ co CD r^ LTD OD OU OD lo cd en CD OD op lo OD eu ■št lo o o cv OD ■št Lip CD LTD c^' CU c^' c^' ■št c^' OD en cp lo OD c^' CD CD cv o r co C co o v \ cu CD cu CU OD ■ŠT lo CD 41 42 Izvozne cene EU27** medletna stopnja up CD cvi ■šT co cp 7 ou Lii m ■šT ■šf ■šT CD UD LÍD ■šT OD 0 01 cn CD ■šT OD OD O ou 7 r^ OD OD OD oi ■ŠT C^ oi CU C^ LCÍ CD CO ■ŠT CD O LCÍ 7 C^ LTD co u^ oi CO C^ LTD OD OD ^f OD ■šT ■šT 7 CU CU C^ LTD cd LTD LCÍ LCÍ CU U^ LCÍ co cd J2 CD d in CD ■ŠT o o co o o r^ o r-v 0Ü K K cu K r^ UD '7 CD' cd cd cu K CD K r^ r^' oi OD OD C^ c^' CU cri ^f cü oi CU OD ou CU C^ ou CU CU ou CU CO OU CU C^ oi CU '7 ou CU 0^ oi CU ^^ LTD CU Izvozne cene Slovenija** a n ja t jn -2 a. "a o et E m cvi ■ŠT oi cu co m r-v 0Ü 7 lcd CÍÍ ■šT ■ŠT 7' co O OD co CID 7 cd ■ŠT cn LTD K LTD CU cd~ OD 0 01 o o cd co c^ LTD cd O LCÍ c^' co C^ r^' LTD CU c^' ■šT LTD OD OD LTD ■ŠT ■ŠT o OD LTD ■šT u^' ou LTD U^ LCÍ LTD OD OD CD C^ 7 LTD ■ŠT J2 cd ■a in r-v ni o od CD o co r~< o od o CD K líd Lii ■šT od r^ K CD LTD OD K od OD K OD cri CU od C^ C^' CU cd cri OD cri ^^ O CU cü C^ ou CU cd C^ ■šT c^' CU C^ CTJ cu ou C^ C^ oi CU U^ ou CU * z* ov 7 B ^ E a n ja t jn -2 a. "a o et E m i-v CD ■ŠT Lii CD CD CO cd 0Ü cu 7 ■šT oi co cd ■ŠT CU cd ■ŠT 7 OD ou cu OD CU cu cu ou LTD CO oi 0 C0 01 7 OD CD CO r^ od CU ■ŠT ou o co o LTD O ■šT C^ o OD CO K CO LTD C^" OD 00 ■ŠT C^ C^' 7 OD K CD C^ ou CD OD LCÍ LTD r^ OD E 55 cu r^ OD cu o cd cn co o co cn co cn o cn o ■šT o m co co co o co co o CO m ■ŠT cd cd cd OD cu ■šT co cü co co CD o OD ud CD ■ŠT CU od rv 7 OD CD LTD CD CU o co ■šT cu cu cu CD LTD OD CD CU CU OD CO OD ■šT CU CD OD CD CU O r^ OD ■šT ■šT CD LTD OD 7 CD CU ■ŠT O ■ŠT ■šT CU O ■šT CU OD 7 CU OD OD o o CD CD CD CO ■ŠT O ■ŠT 7 C^ OD ■ŠT CO CD ■ŠT ■ŠT CD OD CD ■ŠT O CU ■ŠT OD CU ■ŠT LTD OD O CD ^f CD OD CD OD Izvoz Slovenije izven EU27** a n ja t jn ■S a. "a o et E m od ni o cd 0G 7 o cvi ou cd o 7 co oi ■ŠT ■šT 0U CU co op cü 7 ■šT ou LTD CD LTD OD ■ŠT CD' Fv LTD OD op ■ŠT OD cd ■ŠT OU C^ oi LTD C^ C^' OD r^ ou CO LTD K OD r^ OD CO ■ŠT CD c^' CD r^ r^' CU LTD cri LTD ou CD r^ OD C^' 7 ou LTD O ou E o S CD 7 o S co r^ r^ m cn m CO CD m m cu 7 OD OD cd cu cn líd co o CD CD LTD CD CD LTD CO O OD CD LTD r^ LTD CU r^ CD CD co ■ŠT CU CD O LTD CD CD u^ O CD CO CO o LTD CD CD LTD CD co CD o CD CD ■ŠT CD LTD CO CD OD rv 7 ■ŠT O CU ■ŠT ■šT CD Izvoz Slovenije* a n >U -U en p CD m m co o co cd O CD co OU cn o CD cu cu oi OD ■šT o' 7 ■šT 7 O O cn cm CO cm 7 r^ o O O CV O OD O 7 co o OD CD CD O CD o CO OD O ■ŠT C^ C^' CD c^' OD c^' ■šT ou t i s ■E £ iS" CD CU CU OD ■šT LTD CD 7 CO cd C cd * O * cd r-v C CU n -n g ¡jü ZD medletna stopnja cd o co od ud cd ltd cd od o co o ■št co K od ■št cu cu cn K ud ai co cd ud o od 7' o od 7' cd ai o od o o ■št c^' cn od cn r^ c^' o c^ 7' ■št ud od cd ci^' co od 7' od cd ud r^ ci^' cu ud od c^ cd o cd ud co cd 7' J2 cd d in r^ op ctü cd od o co od cu cu K od ■št ud od ltd K od ■št ud od cu K od '7 ai od cd od '7 K od ud ai od ai od od ai od c^ ai od op c^ c^' od cn od ■št 0^ ud ■št ^^ ci^' ■št od ud ■št c^ ud ■št ud ■št od ■št c^ '7 od ■št od od Uvozne cene Slovenija** a n ja t jn ® a. TJ o et E m cd od c0 cd cd cn n ltd cd co od od od ■št cd ■št od cu od od co cid co ud od ai ud od ud ud" cu ud 7' cn cn ud od 0^ ud ■št ud od cu ud cn ■št ai 7 ud c^ ud od od ud ■št cu c^' co od ■št o c^ ci^' o ■št c^ ud ■št od od J2 cd ■a in cu o cu cd c0 cu co r^ o od cu '7 od od ■št k od cd k od ud cd od co k od ■št k od ud k od ud ai od o ■št ai od op ud od od ud c^' ■št o cu ■št ud ud ■št c^' ■št ■št od ■št up ud c^' ■št od cd ■št od ■št ■št ud * n * lu a n ja t jn ® a. TJ o et e m cu ni cu c0 o i-v cu cu o r-v od cu o ■št m ■št cu cd r^ cid o cd cd" cd cu cu cu up cu cu ud cn ■št o" cu c^ ud cd ud ud ai cd ud od cn c^' ud c^ ^f cn 7 7 7' cd od co od o ci^' ■št c^ ud ud ud co cu od e cu cu cu ■št cd 7 cu o ltd ltd od od co cn 7 ■št cn cu co ■št o ltd od cd ud cu ■št co ■št cd o co od co od cd od ■št 7 ud od cn cu cn cu od od co od 7 ud cu o ■št od od cu ■št od cu r^ o cu ■št o co ■št od ■št cu o o ud ■št cd od ■št od cu co r^ cu cu ■št cn cu ud co ■št od cd ud ■št co co co ■št ud o od o cn ■št ■št cu od cd ■št ■št cu ■št c^ ■št 7 co ud cd ■št o cd od o ■št ■št 7 co cu cd ■št cn cd co ud Uvoz Slovenije izven EU27** a n ja t jn -2 a. TJ o et e ■št □d ltd cd od cu ■št od od cd o od od cu od co o cid cu cn cd od ud cu cd" cu o ud o ■št cu cn cn cn cu c^ ud od cn op co od cd cd od ln od o op ud o ud c^ cd 7 ud c^' cd cu cu o ud K cn c^' ud o o cd co O cn co E o o m o cd cd cd ■šT cu 7 7 cu ltd ltd cu cn cu 7 O ltd cu co ■ŠT cd O cu cn o 7 ■št co cd co ud cd ud o cu cd cu cd cd cu od 7 ud od o cu o 7 cn cu cd o o c^ cn r^ cn ud cd od od 7 o c^ cd ud cd cn co cd ■št cu 7 cn cd o cu od od cd ■št cd cd Uvoz Slovenije* a n >u -u cu cd cu cu od ■št ud cd 7 co 43 44 Anketna stopnja brezposelnosti Slovenija OD ■šT ■ŠT ■šT o ud CU r^ cn o 00 m od O OD K LiD K K C0 K C0 K o od cn K od c^ 00 od 0^ 0D OD OD od CD 00 OD OD cu od CU OD c^ od m Z) E ■šT cu r< o od LCD od CD CD od co od ■šT od OD cn OD CD OD cn ■ŠT cn LiD od r^ od LiD od cn od C^ o '7 C^' '7 C^' '7 c^' '7 c^' LiD O ^^ c^' ■šT c^' ^^ C^' LiD c^' u^ c^' 7 cu z E o r< CD od CD od ■šT CD od cn od ■šT od ■šT cn OD CD ■ŠT cn OD cn ■šT od CD od ■šT od od o o C^ c^' O '7 C^' c^' c^' c^' '. c^' '. c^' OD O OD o OD c^' Trgovina na drobno EU27 a n ja t jn -2 a. "a o et E m LiD cd cd o C? cvi o co co CD od cp~ o' ■šT CD o' C0 o' co o r^ o' ■šT c^' op op C^' C^' cu od cu cu od r^ c^' u^' c^' r^' ks CD ■a in m 7 N o CD o CD 7 o ■šT co o m 00 cn CD cu o cn CM o ■ŠT od o co C0 o UD o' ''7 od CD cn od o C0 cn o co co o cu ud co od o ■šT co ■šT od . cn ^^ ud o CD C^ od cn o '. c^' co 0^ LiD C^ co op cn c^' ■šT od O '7 c^' LiD u^ ud 7 u^ c^' Gradbena aktivnost EU27 a n ja t jn ® a. "a o et E m r-v cd F< CD ■ŠT 7 o cd co ■ŠT CD o cu LiD up o od CD op O cu o op c^' '7 c^' co CD '7 o r^ od Lip- 0^ Li^' ^^ up '. up- Lip- '7 K o K ks CD ■a C 7 CM co co cd o m co cd cn m co od co cn C0 od co co r^ od co LiD ■šT od cn co o UD cn CD od cn cu UD cn co cn UD cn co cu od co co O o O co ■šT od cn CD ■šT c^' o LtD c^' cn ■šT C^' cn o C^ K cn ■šT LiD LiD 7 CD c^ od 7 co C^ c^' cn CO C^' 7 co OD co 7 c^' co co cn od cn CO U^ c^' cn LiD LiD C^' CO co ^^ r^' 7 Predelovalna dejavnost EU27 a n ja t jn -2 a. "a o et E m cn cd ■ŠT ou ud co r^ o C0 ■šT m CD ud OD ud cu od OD LiD ■ŠT C0 ud O od ■ŠT ■šT o c\J LiD cn o LiD o o cv '7 c^' cn cv LiD c^' ■šT c^' CD cv C^' ^^ c^' ks CD ■a C ■šT o cd m o od o op OD co cn r< en ■šT od o o up CD cn LiD cu o cn CD ud o LiD LiD K o co cu LiD O cn '7 ■šT O o o' cn LiD cn o cu op CD cu cn od o ■šT od o ■šT c^ ud cn 7 '7 o co C^ LiD cn CD C^' cn OD O ■ŠT C^' C^ co c^' cn co C^ od o co cn ■šT C^ co LiD C^' C^ ■šT LiD C^' O CD 0^ r^' co Industrijska produkcija EU27 a n ja t jn -2 a. "a o et E <° co cd ou cu OU CD UD ud o ■šT od OD UD cn ■šT OD ■šT O cu od LiD od CD ■šT cu OD od cn o o o o Lip Lip Lip OD c^' OD cv c^' '. C^' O cv cv ks CD in up co od o co CD co co r< cn m o CD LiD CD o o' o cu cu o cn OD od o 7 op CD cu op CD cu C0 K co s ■ŠT o CD cn K cn LiD '7 c^' o CD c^' o LiD C^' cn . C^ od o r^ ud cn ■šT cn CO ■ŠT C^' O co r^ c^' cn CD r^' cn ■šT c^' cn 7 .' cn LiD c^' cn co OD C^' cn cn c^ ud co Leto r^ o o cu co o o cu en o o CU o o cu o cu \ CD CU ■šT LiD CD 7 co cn o ' cu > CD . . CO ■šT LiD CD 7 co Poslovni optimizem EU27 Slovenija up co cu -16.44 o ■šT CU CU cd CU ,4 od ■šT □D ■šT cd" od K j; ■šT lcd" lcd C^ K cn K -3 ai c^- c^ ap -" c^- lcd ai cd ai -7 -7 -" OD c^- c^- lcd cd" u^ ap 7 cu Z) E i-v oj cn o o 3 m cci cv 3 lcd 3 od CU oj cd ■šf cn cu lcd cn CU CU cu ■ŠT cv" cd lcd" ■ŠT op" r^ c^- lcd c^- lc^ od cn lcd co" lc^- lc^- lcd up od lc^- ap cu o" co" cu co c^- -" ai Trgovina na drobno pričakovanja EU27 a a b S E te e =a E ee E k. s cu cn cd 4 m CU OD lcd co -6, lcd ■šT cd f" od o" o cn co" -3 ■ŠT CD oi -" -" u^- cd oi 0^ o^- -4 -7 cu c^- -7 oj c^ lc^- c^" op lc^- -3 -8 c^- c^ c^- ■šT c^- a a S o .u os ■ŠT co lcd cd cu od CU o 6. 4 cd o CU ■št OD cd od ■št cu r^ cd" o f" CU K cd" lcd" r^ op" ■št -" c\J r^ -4 oi ap lcd c^- c^ od c^ c^- j; c^ C^- ap c^ cd ap c^ ap Naročila, gradbeništvo EU27 a a b S E te e =a E ee E k. s 3 ■šT 7 Op cn o oj cu co o CU CU ■šT CU oj cd oj CU K cu cd" CU cn co cu od U^ od c^- lcd ■šT c^- lcd c^- lcd r^ c^- u^- cn ■šT C^ oj lcd CU cu OD op" u^ cu r^ cp -4 op" iš CD P I 1 7 O co ■šT CU 3 03 Lii -4 m CU oj -4 od O -4 ,3 cd" -4 co o -4 -4 K -3 CU oi -3 co oi -3 -7 oj -3 -4 K "3 -7 K "3 -3 "3 -7 od "3 c^ "3 -" od "4 c^ c^-"3 U^ od "4 CU c^-"4 cd od "3 lcd "3 lcd -7 "4 -" "4 U^ "3 -" "4 -4 -8 "3 Naročila, predelovalna dejavnost EU27 a a b S E te e =a E ee E k. s CD cd LCj 7 ■ŠT oj cn ■šT -3 m cd oj CU O cu o o" 3 co ■šf CU o cd" -7 K lcd cn o cd" ■ŠT C^ u^- od c^- u^ ci u^ o" f" od ai ai cd CU -" c^- -4 oj u^- -4 u^ lcd -3 ■šT -8 -" -3 cd aa n jn os cd cn CU 5D LCj o o oj lcd 6 03 ■ŠT co cd co lcd lcd" r-v" lcd lcd" o up co" CU o" -7 ■ŠT -" lcd o" C^ CU c^- C^ c^ c^- -4 C^ u^ oi -3 c^- co cn c^ oi C^ oj cu c^ c^-cv -7 C^ -4 c^-c^ c^ cv -8 lcd "8 -3 "8 Poslovna klima EU13 a ab S E te e =a E ee E k. s ■šT CU o 7 up 7 CU CU cn CU cd O" od OD o" cd o" lcd o" r^ o" CU cp" cd cp" co cp" lcd c^- op u^. op u^, cd rs u^, oo_ co cp a ja tš ro O 4J os cn cu co cd cp m lcd CU lc3 ■šT O o cd o" lcd od o cn o" ■ŠT o" o" cp" C^" C^ cp" od cp" od cp" CU c^- C^ c^- od c^- C^ c^- lcd c^- c^- c^ c^- c^- CD cp cp o t e r^ o o CU co o o cu cn o o CU O CD CU CD CU \ CD CU 4 lcd 6 7 co cn " CU CU CD CU CU 3 4 lcd cd 7 co cn 45 46 Poslovni optimizem medletna sprememba 03 03 U3 CD 03 o ou cu cp' CD 03 LT3 cu o o cu cu 03 rv c^' 03 0^' 0^' c^' ■šT c^ cp 0^ c^' 03 CO LT3 '' 03 Li^ 03 ■šT C^' c^' Li3 03 '8 C^' a ja fš ra O 4J os CD 03 03 ou CU 03 cp 03 CD rv LT3 CO cn rv LT3 j; CO ■šT 03 CU j; rv 0^ C^' r^ c^ c^' cu LT3 C^' LI? 0^' C^ U^' O CO ■ŠT 03 c^' 03 Li3 '' 03 0^8 03 Trgovina na drobno pričakovanja a a b S E te e =5 E ee E k. s CO ■šT ■šT O Li3 o 03 CO ■ŠT cu CO ou rv 03 rv 03 03 ID LO CU ■ŠT LT3 C^ CO c^ 03 03 03 03 CD CU C^ c^' 03 LT3 03 03 O Li3 CU 03 o CD cp a a n jn S O +J os 03 O ■ŠT Li3 o 03 o o 03 ■ŠT cu rv ■šT cu ■ŠT en cu ou cu cn LT3 03 o CD~ cu o 03 cu cu 03 CU 03 O LT3 C^' CU c^' C^ ■šT 03 c^ c^' ■šT r^' LT3 C^' 03 03 c^ r^' C^ 03 LT3 r^' 03 '' r^' 03 0^ CI3 8 CO 03 03 •G •¡t 8 r^' C^' 8 C^' 8 Naročila, gradbeništvo a a b S E te e =a E ee E k. s ■šT 03 Li3 03 CU U3 up F< rv 03 cn 03 CD CD 03 03 LI3 en 03 ■šT ■šT LT3 '' C^' c^ ■šT ■šf 03 ■ŠT o ■šT CO K o cu LT3 CU ■šT '8 03 03 c^' K C^ 03 03 CD 03 03 C^ Li3 ks čil CD P 1 E O 03 LI3 CD CD co 03 03 03 03 Lip cn s 03 03 03 LT3 K Lip LI3 K Lip ■ŠT en Lip ■šT C^' up LT3 03 f c^' c^' C^' C^ 03 C^' "p '8 C^' "p Li3 "p Li3 Li^ '8 03 Li3 Li3 Li^ Li3 03 '' 03 ^^ 03 r^' '8 Naročila, predelovalna dejavnost a a b S E te e =5 E ee E k. s CO 03 CD rv CU ■ŠT ou f F< 03 o K cn 03 cu o CD o CD ■ŠT cu CO ■šT c^' 03 c^' o CD cp o cp 0^ C^' 03 03 C^ ap '8 03 CU CO '8 o -8 ■ŠT 03 -8 '8 -8 03 ■ŠT -8 Li3 03 Li3 C^' aa n jn os 03 03 03 03 rv CD CD ■šT CU Li3 LT3 LT3 OD ■ŠT ou CO K 03 o cu LO 03 C^ C^' C^ cu r^' CI3 CIO op c^ r^' c^ ^^ 03 CU c^ c^ c^ CIO op 0^ 03 up 03 03 -8 0^ 03 -8 r^' -8 '' 03 up C^' up Li3 up '' r^' up Li3 up 03 CD up Gospodarska klima a ab S E te e =a E ee E k. s 03 CU Li3 U3 ou 03 ou o CU 03 LT3 co CD - o LT3 o o - 03 c^' c^ c^ 03 C^' up op 03 in CU CU '' - CU Li3 '' C^' a ja tš ra o 4J os ■št 03 CU cu 03 ou CU co co rv cd 03 op 03 ou Lip 03 03 03 03 LI? o cu ■št c^' CU - CU '' Li3 03 rv o Li3 rv CO 03 C^ 03 o t e rv o o cu co o o cu 03 o o cu o O cu 5 cu \ O cu ■šT LI3 CD ' CO 03 o ' CU C3 CU CU 03 ■ŠT Li3 cd ' CO 8 CO ■a o mesečna rast CD OD O 0.00 ■šT CD cp CD o o cn o o' iv CU q UD CU o' CU ■šT cn up UD 03 o' ' ■ŠT o' CU o' cn up IV '8 UD IV C^ .8 ' CD '8 c^ '8 CD CO '8 .8 ' .8 cn CO .8 C "ČD CD o t ._ co S 2 o> o p P 03 cd UD iv DD CD CD ■šT cn CD~ IV ud CU od ■šT CÜ C0 od ■ŠT ■ŠT' CO ■ŠT cp- ud [v ■šT od c^ o ■šT UD od UD ud co 00' ud cn 03 c^ od . 8' CÜ 8' od . cn ud CO o ks CD ■a c CU ni cu CID UD iv o CO iv o OD CO o ud cn CO od CO CO CÜ CO UD IV IV ■ŠT OD o' CO CU ■šf CO iv ■ŠT o od cn o' cn cu cu o ud c^ UD c^8 cn CD CÜ ■šT OD [v IV cn 03 cu OD OD c^ 8' CD' cn op C^ UD od cn CD IV cn CD čl -U CO a n čt a> £ 10 P er m m CD o CD O o iv iv ■šT C0 0. UD ■šT cp- ■šT CD o 0 CO o' CU CU o CU CD "I cn CM UD ■šT CU UD cp- IV cu '8 ' CD o cu ■šT c^ '8 IV CD -'8 ' CD -'8 ' cp' ■a c CD C CD > O t ■ — cn 5 £ o t s o a n čt m m en p er m cd ■št cd cd co o cu cd ltd co cd cd od co cd ■št cd co cd ltd w rv ■št c^. cd co o cd 4 cd 4. 4 c^. ■št ■št co rv c^. ltd ■št c^. ■ g ih či a e o ■a e eitv či o z t i s 5 £ o p cd o rv cd o co o oü 00 od ltd oö co cid rv cd od cd ■št ltd k co' 0^6 ltd c^. od rv c^. ltd o c^. 0^ cip u^. ltd cd ltd k c^ cip od c^. c^. r^. r^ c^. ltd r u >o o is ti co co co cd co oü ltd co ■št cd cu cd cd cd cd co ltd cd rv od co ltd co cd co cd ltd cu ■št cd rv cu cu cd co cu o ltd cu co cd co rv cu cd cd cd 4 cd cd cd 4 c^ rv co 4 cu cd 4 ltd cd co 4 ■št ltd ■št 4 cd rv ltd co co 6 rv o 4 4 co ■št 4 co 6 ■št 4 co rv cd 4 co ltd 4 rv cd cd rv 4 4 •t co cd o t e rv o o cu co o o cu cd o o cu o cd cu 5 cu \ cd cu ■št ltd cd rv co cd 4 t- 4 > \ cu cd 4 4 co ■št ltd 6 rv co Luški mesečna rast o ou o m ■št o o cd cd o 0ü cd cd od ■št od cd" lcd ■št od cd o co r^ od co cd c^' lcd cd K cu ■št lcd co -4' c^ -4' cd o 4' lcd ■št c^' cd oj cn cu lcd op cd od c^' t is S £ le or lcd cvi lcd ■št co on ou oj o ^ o cd cd cu co cd od od o cd oj op co od c^ r^' c^ r^ lcd cu c^' od lcd cd cü K 0 01 od c^' lcd r^' c^' 4 od od cd '4 od -4 č ° i— (n ^ ti cd ■št co m ■št m m cd cd m co co on m ■št o cu cd ltd cd r^ co co co ■št lcd cd ■št o cu cu co cu ■št co cu cn ■št cd Pi cd o o r^ lcd ■št co o cu ■št ■št r^ cn cn cu ■št r^ cd o ■št o cn co lcd lcd cd o lcd ■št cn cn ■št co cd Pomorski a n čt g kt bi ae r p m rv CD o □G ■šT co co m cu en co rv ■šT cu ■šT en ■šT cu m ■šT ■šT en co ■šT lo lo co en co lo cd ■šT co en co en en LO CO en rv rv cu rv co en CU lo O rv co cn ■šT co co cn co cd cd rv co cn 03 CU CD CO cn ■ŠT CU rv 03 cn co co o o co cn 0 ■šT lo 03 cn cu cu co lo co cn co co ■šT ■šT co cn lo cd o o co cn co co lo rv cu cn ■šT lo o rv cu cn co lo co lo cu cn co 0 o cd cu cn lo co rv co cu cn CO cu co c^ cn CU ■ŠT ■ŠT rv 03 ■ Iskalci zaposlitve t i s £ £ le or p CD CD cn CD ■ŠT r< co ■šT CD .0 o CD Lil cn lri cu lo' 03 cu ■šT o' 03 eri o 03 co 03 o 03 o K lo c^4 rv c^4 lo o r^ C^4 c^ cu C^4 C^ c^4 li3 lo CD t >c0 cd CO co m co CD co co rv CD ou co CD co m co CD co ■šT o lo o o cu en CD o cu co 53 co 0 cd lo co ■šT cn co CD lo ■šT co cd co o 03 O rv 0 cu cd lo rv 0 CD cn cn CD 0 cn ■šT o rv 0 lo 0 cn o cn CD o ■šT lo rv cu lo cd cn lo cd co o lo cn lo co o ■št co o cn 0 cd cn rv CD 0. 0 co cd lo 0. cd en co cd 0. r^ o CD 0 ■št lo 0 Samozaposlene osebe t i s £ £ le or p rv cvi lo co o ■št m lri CU ctu o cvi li3 cu co cu cn 03 rv ■ŠT CO ■ŠT lo 03 ■šT cu lo O' c^4 j; 03 co o' cu C^4 cd o 03 rv cd ■ iki ici s 2 CD O a. . e en 55 55 co o co co m cu ■šT ■šT m m rv o lo co lo ■šT CU CO en lo co lo cu □5 ■ŠT en CD 0 cd lo ■šT 03 0 cd 0 cu CD lo ■šT lo cd cd co rv CD ■šT cu rv co rv co cd ■šT lo cu cd co co o cd ■šT cd cd lo co cu lo CO cd co rv ■šT cd 0 ■šT ■šT cd rv lo co 55 co lo cn 0 cd .0 rv 0 cd cd 0 ■šT 0 cd ■ t is S £ le or p rv lri ■ŠT co o CD lo 03 0 rv cd o '0 O' rv K ■ŠT CD 03 ap 03 ap cap 0^ li^4 03 lo op 0^ op c^ C^ f' co f' en f' C^ li^4 ■ Zaposlene osebe n O .C ma s ° s s ri o p rv cu m CD CD co co en en CD o o co cu rv rv co en rv CD CD ■šT So co co cu rv lo ■šT co cd cd lo CU lo lo CD lo lo co cn cd lo cd cu cd rv lo lo 0 cu co lo CD cn co lo cu rv co rv lo co ■šT lo rv lo 0 ■šT ■šT rv lo CO cd CO rv lo CD 0 o rv lo CU CO ■ŠT lo lo ■t lo ■šT ■šT lo 0 rv lo ■šT 0 co ■šT lo lo 0 co lo lo cu cu ■šT lo lo cu co co lo lo r^ en ■šT lo ■ t is £ £ le or p co co co m ou o o ou CO ou 03 cu ■šT cu 03 CU CU c^4 c^ cu c^ c^4 C^4 O cu 0^ O 0^ C^4 co o cd o co o o p ■ E -s £ O CD CD N TD *C oa n CD > ¡5 o CD o m rv CD cd cd en CD ■šT CD m rv fš lo co ■šT en en CD co co rv lo co CD cu 03 fš CD en 0 rv o rv CD 03 CU Fv cd cu cd o cu rv cd cu co co cu rv cd cn co cu S cd 0 0 ■šT S cd cd ■šT cd ^f 55 o rv CD lo co cu cu rv cd co cu rv cu rv cd lo ■šT cn CD 0 cd lo rv cd cd lo cn 55 cd cd cu cn o cd cd cd cd c^ rv cd cd 0 0 rv rv cd cd cu 0 rv rv cd cd cu cu rv cd cd cd 0 cd rv cu cd cd ■ o t e CD o o cu rv o o cu co o o cu en o o cu o o cu O cu \ CD CU CU co ■šT lo cd rv co cn 0 .. CU \ cu .0 cu cu co ■šT lo cd rv co cn Goriva letni porast ■ŠT cd ud □d cu cd o ■št 8.84 cu om cd od ud cd ■št od cd ud ud K K cn cd ud od od c^ c^' c^ od 0^ c^' ud od ud od co 00" L'01. 0^ r^' cu 00 od 0^ r^' c^' c^ '8 o s k cd ■a in o cu ■št cd cvi cu co cd ■št od co cn o ud 4 cd od 4 o cd ud 4 cd '8 ud 4 4 o od 4 co '8 ■št 4 r^ cd od ■št 4 '8 ud 4 cd cu ud ■št 2 cn ■št" ■št cd ■št r^' co cn K ^f '2 od ■št cn '8 K co co ud 2 od ud ud o '8 K ud 8 cn ■šf ud cd '2 O cd cd '2 r^' ud 8 ■št ud co ■št r^' ud cn ■št ud op cd ud cd 2 c^' cd Storitve t i s s 2 le or p co ■št co ud ■št cu od co co o cd r^ o ■št o od o cd o ■št o ■št o ud cd up cu o" cu c^' c^' r^' c^' cu op o c^' j; ■št o cp ■št c^' p s k cd ■a in m ■št od o cd cu ■šf cd cn n ■št co od r^ od od ud cn K cu co od 8 od od cu r^ od co od ud cn o" cu cd op cu '4 o" cu co cn o od t^' ud od cn c^ t^' co o o 2 8 '2 o 2 o 2 ■št c^' 2 8 o 2 ud c^' 2 r^ c^ o 2 c^' 2 ■št op c^ cn ud c^' 2 ■št ■št c^' 2 cn '2 c^' 2 Blago t i s S 2 le or p cu cd ud r^ co cd o cd cu cu cd co od cu od cn od cu od od op cu cd cu cu od od co cu od ud c^' c^ c^' od cu od od od od od od od ■št c^ ks cd ■a in en cu ud o co cu ud co cd co I-v od cn cu r^ cd ud r^ cd od r^ cu od 4 cn K co '4 od o '4 ud r^ cd ud 8 K 8 o cd" o ■št t^' 2 od ud o cn co cd K ud ud od ud o 2 8 ■št cu 2 cn c^' 2 cd up c^ o od cu 2 cd ud od cn ud c^' 2 8 r^ cu 2 8 c^ c^' 2 Osnovna inflacija a n čt cd 10 to

o c CO o s CD "o .c o o o o m ud o rv o ud o cu co o o ■št ctü co ud 0ü rv ■št od co ■št cd cn 0ü cd ud od cd ■št ud ■št o c^ od cd 0^ o cu r^ co c^ ud co 8 r^ 0ü 3 c^ od ■št ■št cn .5 ud 6 o cci co ud cu r^ ■št rv cn ■št o £_ D lu J2. -U co ■a o CD 3 t s a r CO n t le cd ou co cu ud 03 iv co ■št m 0u ud co c1u 03 cd o o o co ■št cp cu ■št cu cu cp cn od o co od o üd cp ■št c^ ud ud cp rv co c^ ou 8 rv o o rv 0ü co o o c^ ■št cp 3 r^ c^ o c^ c CD > o cn > c CD o I CD ■a c c CO CD -U cn J2 CD "o .c o o o o cu ud 03 o cd ud 03 o cd ou ■št cd 03 iv co co 03 rv co 03 o co cu r< cu rv od cu c0 co co od 03 cu 03 ud cn o cu cd c^ ctü rv ■št c^ cu 03 03 5 3 c^ c^ cu 8 c^ c^ cu cu c^ cu 8 c^ cu rv .5 o cu rv 03 cd cu ■št 8. ou 8 .5 0ü cu t s a r CO n t rv o 0ü cd o 0ü en co cd cd ud o ■št o o cd 0ü co co cd rv od co co od cu rv od co cu od cd c0 03 rv 0ü o c^ co c^ ctü cd ud 0ü rv 03 co ud od 8 r^ 0ü cu ud 0ü 6 co 0ü o o r^ 3. 5 c^ 3. 6 c^ 3. o cd 3. 5 c^ N 'c n o CT le E £_ CO i □q s CD "o .c o o o o cd o 0ü o co ud o co ou m c0 o co rv 03 cn cu rv s ■št ltd 0u ud co c0 UJ rv o co rv cu 03 ■št cn rv o ■št ud rv cd ud co o 03 ■št 03 cu .6 03 3 6 r^ 5 .5 0d 5 c^ cu ■št 0ü cu 0ü cu 6 .5 ctü 6 .5 03 cn .5 o cu J2 CD ■a c t s a r CO n t le rv ■št 0ü ■št ud 0ü cd rv 03 co ud ud cd co o cn o 0ü cn o 0ü co co 0ü co o 0ü co od 0ü o o 0ü co ■št 0ü cd up cd c^ o c^ cd cu 0ü 0^ 0ü rv rv 0ü o 5 c^ 0ü 0^ 0ü ■št 0ü 0ü 5 0d 0ü 8 co oi 0ü ■št c d cn J2 CD TD c o o o o ■št ud 0ü o en co cei o co ou 0ü m c1u 03 cu cd ud co o 0d co co ud cu cn ud ud iv rv od co ud od 03 co ud co od cu cd rv co od od ud cu 03 ■št 03 ■št .8 03 cn ■št 0d 8 03 8 .3 c^ cu cu co ou 6 0ü cu o ■št ctü 8 .3 o cu 8 03 ou o t e m o o cu cd o o cu rv o o cu co o o cu 03 o o cu o cd cu cd cu \ cd cu cu co ■št ud cd rv co cn o cu cu cd cu cu \ 3 \ ■št 5 \ 6 \ rv \ 8 Energija letna rast O CD CD 0Ü CD I-v cu op co CD co o OD ■šT CD OD LTD ■šT 0Ü o ■šT en o cu C0 r-v 0Ü ■šT ■ŠT 0Ü CO cu 0Ü CO CD OD OD C^ OD ■šT LID OD ■šT LI^ 0^ ■šT CU OD r^ O CD OD CD co co OD OD ks CD d in o o o CO o LID o CD 0Ü cu 0U 0Ü OD o cu ■šT ■šT OD ■šT 0U OD cu ■šT OD O OD cu CD OD OD CD LID UD OD OD CD ■šf OD CO en OD OD LID OD CD C0 ■šT OD ■ŠT CD CD OD CD CO CD OD LID OD ■ŠT CD OD CO r^ 0Ü OD O LID ■ŠT o CD CD LID LID ■ŠT ■ŠT LID 0Ü ■ŠT OD r^ OD ■šT cu ■šT O r^ CO ■šT Osnovna inflacija t s a r CD n t le up Lip O 0Ü LID 0Ü ■šT CD o r-v OD ■šT co ■šT OD CD r-N op LID LID r^ Lip r^ op o o 0Ü OD op OD op OD C^ r^ Op O O cvi OD en O en LID C^ cu en CD r^ s k CD ■a in o o o cip o CD OD o CD O CD o CD OD o LID O CD OD CO O rv OD o o o o CD o CO CD CD o C0 CD o CD o r^ OD o cu 0U LID LID OD Lip ■šT Op LID CU C^ LID 0^ C^ r^ c^ C1J Č 0Ü r^ 0Ü ■šT 0Ü cu 0Ü Storitve t s a r CD n t le CO oü o CTÜ LID 0Ü LID 0Ü O 0Ü op op o LCD OD op ■šT aD. ■šT CD 0Ü cu op OD en OD en LID en ■šT op OD CO CD CO OD op OD C^ cu co s cu r^ CO P! ■šT op CO ■šT 0Ü c^ 0Ü ks CD d C o o o o CTÜ o LID ■ŠT o CU o ■šT OD o C0 o C0 0Ü ■šT op op ■šT 0Ü ■šT LID 0Ü ■šT ■šT CVi ■šT C0 0Ü OD OD CO o ■šT cu cu OD OD OD r^ 0Ü ■šT OD cu OD LID en OD OD C^ ■šf co ■šT cu CO LID o LID LID Blago t s a r CD n t le 0Ü OD CTÜ Op o ■šT CD cp CD ■šT OD OD en 0Ü cu O OD cu ■šT OD o ■šT OD CO OD OD OD ou OD ■šT en 0Ü CD en 0Ü OD r^ OD OD CO OD r^ OD OD OD OD co r^ OD OD OD OD OD r^ OD 0^ 0Ü OD r^ 0Ü OD 0^ 0Ü s k CD d in o o o CO CTÜ CD OU ■ŠT O OU OD o OD o OD o C0 0Ü ■šT en OD o OD CD cu I-v 0Ü 5D OD o CD OD o OD OD LID ■šT cu CD co CD OD ■šT OD r^ OD ■ŠT ■šT OD OD C^ ■šT OD CD CD LI^ Skupni indeks t s a r CD n t le ou oü C1J CTÜ cvi ■šT OD o Lip r-v 0Ü cu OD 0Ü OD ■šT 0Ü co CD 0Ü ■šT C0 0Ü OD r-N CTÜ cu r-v 0Ü ■šT LID 0Ü cu LID 0Ü OD en 0Ü OD CD OD OD C^ OD LID r^ 0Ü ■šT 0Ü OD r^ 0Ü CD CD cvi r^ LID 0Ü OD ■šT 0Ü CD OD 0Ü cu 0Ü ■šT CD 0Ü CU 0Ü ks CD d in o o o C1J CTÜ o ■šT ■šT O C0 o OD o C0 OD o C0 0Ü o LID o CD en CD ■šT 0Ü o OD OD o OD 0Ü CU CD 0Ü co ■ŠT OD r^ CO OD CO en OD LID OD ■ŠT cu OD OD en OD ■šT LID c^ LID 0^ LID CD r^ LID ■šT LI^ OD LID LID OD ■ŠT o t e m o o cu CD o o cu r^ o o cu C0 o o cu OD o o cu o CD cu CD cu \ CD cu cu OD ■šT LID CD C0 OD o CU CD CU cu OD ■šT LID CD CO OD 53 54 Življenjske potrebščine mesečna rast en CO o OD OD o UD O CO o o cn CD CD OD o" CD cu cu o" o UD cu "2 " c^ -"2 2 o -"2 co o "2 co o "2 CD o "2 ■šT o "2 ■šT c^ "2 " c^ "2 UD c^ "2 ■šT c^ "2 UD o t is S £ le or p CU cd CD UD ■ŠT cp o UD CTÜ cu od cd CD cu" 0^2 CU OD CU CD cu" UD cu" o cu" OD cu" UD cu" OD cu" OD cu" CD co o" o" j; cn o" c^ o" op s k CD U in CD I-v ■ŠT o r^ CD o UD CU CD CD op CU ■šf r^ o od CU ■ŠT ■šT cu ■ŠT UD C0 ■ŠT OD ■šT ■šT CD cu ■šT r^ cu ■šT CD CD ■šT " ■šT ■šT " 22 ■šT 2 ■šT ■šT 2 CD ■šT co UD ■šT " cu UD " UD UD ■šT UD co ■šT CD " UD UD UD CO ud 2 ■šT UD " UD co UD Repromaterial a n čt cu "" " " 2 ■šT UD CD 2 co BTO plača za plačano uro mesečna rast ■št m o cd m o cd ud cd cd cd cu cd cd lcd cd' ltd cp ■št co cd' - 3 cd ' cd cd cd cd o ltd od -'' ' cd -'' ' -'' cd' 3 od '' ' od -'' ' ltd '' 3 c^. t is S £ le or p rv ni líd co cd ■št ud oi co oü rv cd cd cu cu cd ■sf co q lcd ltd ltd ■št ■sf od cu cu ■št ■št c^. lcd C" ■št c^. c^. cu op m m rv cd co co ud co rv co od co cd cd o ltd od cd od 3 cd od ' o cd' cu od cd cd co' cd co '' ' co '' cd cd' 3 iv cd' cu od ltd od cd' 3 cd cd' od c^4 cd c^ c^. ■št od cd cu od ■št '' ■št cd c^ cd' 3 od Število plačanih ur a n čt CD t >C0 o rv o ív co cd co cd rv cd cd cd ■št cd o rv ' rv co cd ■št cd cd rv ' rv ' rv ■št cd ' rv üd ltd cd cd cd 3 cd cd cd rv cd ■št cd cd rv ■št cd ' cd ' rv Skupaj neto a n čt CD W CO

iS" cd . . 3 ■št ltd cd rv 55 56 Carine mesečna rast m en n 00 cp -4.44 lo 0ü o o" lo cd 0d o co o" cu cd cu cd cd cd rv lo 03 cu cd cd ■št ai 4 -8' cn "' cd c^ -"' 8 c^ c^' 8 C^' 8 -8' 8 -4' lo 03 lo 4 cií " 8 ■št ""' t is S £ le or p cd m cu r^ r-v 0ú o ■št cu lo lid cd K cn K cu o o" c0 cu co cu cd lid od co cd" lo lo c^ c^' lcd cd cd" -8 op c^ c^ co" od '8 od od cd" cd cd c^ lc^ '8 K cu '" c^" c^ '8 lo c^" "8 od "8 o mi en co cd 03 o o cu o ltd o 03 co cd o cn ■št cd" c3 cu r^ 03 cu cu o 03 lid lo cd cn cd ■št od od lo cu cn cid cn 00~ lo co od 8 " 03 8' " cd 8' cü c^' lcd 8 8 cid 4 od 8' cd cu 8' od c^" 8 lo 8' cd lo cd" 4 lo "' " 0^8 c^ c^ lcd " lcd 4 03 "' lo DDV in trošarine a n čt \ cu cd 8 8 od 4 lo " 8 co 8 Zaposlovanje mesečna rast m cd o co 1.42 cd cd CD" LTD OD CÜ OD CO o" LCD Cri CD ■ŠT CD cd cp cu up CD cu cd CD CD cd -"' ■ ■ t is S £ le or p o on CD o co i-v ■šT O cu OD LTD cp CO LCD cu r^ cu CD O cu cd" r^ OD op cd o" CD cd" LCD r^ CD CD cp CD cu ■sf ■šT C^ -4 '" c^' c^ CD CD cd '. c^' cp '. OD '4 C^' '. c^' CD -4 OD lc^ t^' CO o mi m ■šT ■ŠT cu r< cu o OD OD CU O r^ r^ cu r^ CD K cu cd UD OD CU CU 4 LTD cu" 4 LTD CÜ OD K o ■ŠT cu OD OD CÜ cd CÜ 4 o K CD CD "' co CD cd cu u^ cu " .' lcd cd cp " cu lcd "' "' " C^ "' cu c^" CO lcd CD 0^ lcd "' rv r^ c^ "' cu -.' Pokojninsko zavarovanje a n čt