LETO XLI, ŠT. 23
Ptuj, 16. junija 1988
CENA 300 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE
Cvetlična korita in težave (stran 2)
Leskovec: drugo dejanje (stran 3)
Korajžna pri 95 letih (stran 4)
Verin modni kotiček (stran 5)
Iran — življenje v znaku islama (stran 5)
volitve v ok
zsms ptuj
Bo z novimi
boljše?
Volilno-programska konferenca
občinske konference Zveze socialisti-
čne mladine Ptuj bo v ponedeljek, 20.
junija, ob 13. uri v Klubu mladih. Na
njej bodo delegati osnovnih organiza-
cij in člani vodstva ptujske občinske
konference ocenili minulo dvoletno
delo, razrešili staro vodstvo in volili
novega. Na predlogu kandidatne liste
so:
—	za predsednika OK: Janez Kor-
pič in Darja Lukman
—	za podpredsednika OK: Daniel
Hengelman
—	za sekretarja OK: Vlado Fridl in
Stanko Žunec.
Za člane predsedstva OK so pred-
lagani: Tanja Glaser, Sandi Hercog,
Brigita Hvala, Fredi Jakop, Ivan Ko-
lar, Viktorija Kostanjevec, Branko
Majerič, Matjaž Mesaric, Marica
Plohi, Rastko Plohi, Darja Petrovič,
Mirko Roškar, Ivan Rozman, Boris
Šegula, Cvetko Šprah, Peter Vesenjak
in Miha Vidovič.
Na predlogu kandidatne liste je za
predsednico statutarne komisije Bar-
bara Debevc, za člane pa Borut Feko-
nja, Tomaž Neudauer, Branka Petek
in Nataša Vidovič; za predsednika
nadzornega odbora je predlagan Bo-
jan Zavec, za člane pa Edi Knaus in
Melita Magdič.
V poročilu o delu organov konfe-
rence, predvsem pa predsedstva je
kritično ocenjeno minulo delo. Veči-
na članov predsedstva je bila neakti-
vna, predsedstvo je zamujalo z akcija-
mi zaradi kronične nesklepčnosti, vse
pomembnejše naloge so ostale neu-
resničene ... Delo predsednika, pod-
predsednika in sekretarke občinske
konference pa bodo delegati in drugi
člani organov občinske konference
lahko javno ocenili na konferenci.
Poleg razrešnice, kandidacijske
konference in volitev bodo na seji
sprejemali tudi dopolnitve pravil ob-
činske konference, saj je potrebno
opredeliti status Kluba mladih, in
oblikovali smernice za delo vnaprej.
Skupina za razvoj turizma pa bo
predstavila tudi svoje pobude in
predloge za delo na področju turizma
in jih predlagala konferenci v spre-
jem-	d. 1.
Slovo
osmošolcev
Valete v petek in druge dneve
so bile sklepne slovesnosti za ve-
čino 922 osmošolcev, ki so včeraj
končali pouk in se tako poslovili
od osnovne šole. Kam jih bo za-
neslo življenje in kakšna bodo
njihova pota, je danes še težko
reči. In če ob tem nismo ne vem
kako veliki pesimisti, lahko reče-
mo, da jim prihodnosti, njihove
mladosti in vsega tistega, kar jih
v nadaljnjem šolanju in življenju
še čaka, prav nič ne zavidamo.
Sicer pa so spomini na osno-
vno šolo povečini lepi, pa tudi
na učitelje, ki so nam vcepili pr-
vo učenost, abecedo in poštevan-
ko. Zato je bilo slovo za marsiko-
ga težko. Tudi tistim najbolj trd-
nim se je orosilo oko, ko so se
poslovili. Sicer pa se bodo že v
jeseni mnogi spet srečali. Če ne v
istem razredu, pa vsaj v isti šol-
ski zgradbi. Vendar s to razliko,
da bo potrebno osnovnošolske
norčavosti pustiti doma; resno in
Zahtevno delo v srednji šoli jih
bo tako ali tako onemogočilo.
Vsem želimo prijetne počitnice
in veliko, veliko uspeha ter sreče
v življenju.	niš
Le zakaj ni mesa
Potrošniki vedo, da so cene mesu in mnogim dru-
gim vrstam blaga sproščene. Sedaj se sprašujejo, za-
kaj mesa v mesnicah še vedno ni. Resnica o sprošče-
nih cenah pa je le polovična ali četrtinska. Prosto se
oblikujejo cene za pljučno pečenko (25.000 din) in
stegno brez kosti (9.500 din). Za vse druge vrste me-
sa pa so cene še vedno pod kontrolo: zvišanje je po-
trebno prijaviti in čakati 30 dni na odobritev. Prija-
vo o novih cenah so slovenski mesarji poslali prvega
junija, nove cene mesa bodo torej veljale od 1. julija
dalje. Takrat pa bodo seveda odkupne cene živine
bistveno drugačne in vse skupaj se bo (verjetno) na-
daljevalo v tem krogu.
Trenutno stanje pa je takšno: V Perutnini so nam
izračunali povprečno ceno za kilogram mesa, proda-
nega v mesnici. Ta je 3.798,74 dinarjev. Pri tem so
upoštevali cene vseh vrst mesa in delež mesa pri ži-
vali. Kosti, ki so precej težke, stanejo na primer le
120 dinarjev, rebra 1.378, prav toliko prsi, podplečje
1.831 dinarjev in tako navzgor do omenjenih 25 tiso-
čakov za pljučno pečenko, ki je pri mladem pitanem
govedu seveda ni veliko.
V klavnici kupljeno meso stane v povprečju že
4.672,50 dinarja; če k temu prištejemo še prevozne
stroške, je izguba več kot očitna in človek mora pri-
trditi, da pod takimi pogoji mesnice ne morejo pro-
dajati in ustvarjati dohodka. Nasprotno: pet mesnic
ptujske Perutnine je imelo v prvih štirih mesecih te-
ga leta 130 milijonov dinarjev izgube.
JB
zakaj tga ni dobavuala tamu aluminija
Je aluminijski prepir končan?
Osrednji slovenski mediji so
prejšnji teden veliko poročali o
izjavah odgovornih delavcev ma-
riborskega Tama, ki so v petek,
10. junija, na tiskovni konferenci
seznanjali novinarje o velikih te-
žavah in škodi, ki je nastala zara-
di tega, ker so se v TGA odločili,
da Tamu prenehajo dobavljati
aluminij. Dejstvo je, da potrebu-
je TAM letno okoli 1.200 ton
aluminija. TGA ga je aprila do-
bavila 27 ton, maja 21 ton, do 13.
junija pa še nič. Zaradi tega so
nekatera dela pri mehanski ob-
delavi aluminijskih zlitin v Tamu
že morali ukiniti, možen je bil
okrnjen izvoz itd.
Očitno pa so bile izjave odgo-
vornih delavcev Tama, ki so zah-
tevali tudi odškodnino, precej
enostranske in neobjektivne, za-
to so v TGA pripravili obsežen
argumentiran odgovor, strnjen v
sedmih bistvenih točkah. Delo in
Večer, pa tudi nekateri drugi čas-
niki so ta odgovor TGA v celoti
objavili, zato naj opozorimo le
na nekatere bistvene ugotovitve.
Vodstvo TGA in sozda Unial na-
mreč pojasnjuje, zakaj je ustavilo
dobavo aluminija Tamu. Osno-
vni vzrok je bila nevzdržna cena
aluminija, ki je bila letos za 44,6
odstotka nižja od svetovnih cen
aluminija. Nesorazmerja so se
pojavljala že zadnji dve leti, ven-
dar zvezni in republiški organi,
ki so za to pristojni, kljub števil-
nim opozorilom TGA niso ukre-
pali. Ravnanje zvezne admini-
stracije na področju formiranja
cen ni bilo podobno ničemur, za-
to je bilo TGA vsega dovolj. S si-
vimi cenami niso več hoteli daja-
ti potuhe zveznemu zavodu za
cene, ki upravičenost zahtevkov
za podražitev ocenjuje na osnovi
večje ali manjše izgube, ne pa na
osnovi dejanskih proizvodnih
stroškov ali svetovno priznane
cene aluminija. Pod nobenimi
pogoji aluminijska industrija ni
pripravljena še naprej igrati vlo-
ge »pridnega zamorčka«, ki mu
»veliki gospodje« lahko odrejajo
življenje.
V TGA si želijo čimboljše ena-
kopravno dolgoročno sodelova-
nje z vsemi partnerji, ki so pri-
pravljeni na resno poslovno so-
delovanje in skupno poslovno
reševanje problemov in zapletov,
do katerih prihaja zaradi nepo-
slovnih in dezintegracijskih vpli-
vov netreznega gospodarjenja.
Vse pa kaže, da je »aluminij-
ski prepir« in vztrajnost odgo-
vornih delavcev TGA in sozda
Unial tokrat nekomu le premak-
nil srce, saj je zvezni zavod za ce-
ne v ponedeljek odobril nove ce-
ne aluminija. In še isti dan (13.
junija) so v Tamu že dobili težko
pričakovani aluminij. Odgovor-
nost za nastalo škodo, ki so jo
utrpeli v Tamu in drugih delov-
nih organizacijah, ki jim je TGA
prav tako ustavila dobavo alumi-
nija, pa pripisujejo tistim, ki so
še vedno prepričani, da je možno
poslovne odnose urejati z odloki
in uredbami in to na zvezni ravni
v posplošeni obliki. ^^ ^
M. Ozmec
-UVODNIK
V Športu (ne le tu)
si ali pa te ni
v teh dneh je v ZRN osmo evropsko prvenstvo v nogometu brez nas,
pred svetovno športno javnostjo pa so tudi že olimpijske igre v Seulu — z na-
mi. Občani ptujske občine bomo imeli v Seulu našega Mirka Vindiša, ki se
bo v športnem boju z vremenom, asfaltom in nasprotniki borit za čimboljšo
uvrstitev. Kakšno zvezo ima nogometno prvenstvo stare celine z olimpijskimi
igrami? Veliko! Gre za velika, medijsko zelo privlačna športna dogodka, na
katerih sta športni posel z roko v roko. Politike se ne dotikam, to prepuščam
drugim, ker sem zagovornik ločitve športa in politike. Javne in zakulisne bor-
be vseh. ki se potegujejo za organizacijo velikih, odmevnih prireditev (zimske
in poletne 01, svetovna prvenstva v nekaterih .športnih panogah, veliki teniški
turnirji, formula I in podobno) kažejo, da gre za velik posel, ki ti — če znaš
— prinese ugled in veliko denarja takoj ali pa sčasoma. In ene največjih pri-
reditev se bo udeležil Ptujčan! Kako lepo in ponosno se sliši. Podobno smo
pred časom dejali, ko se je šahovske olimpiade udeležil Janko Bohak. Me ta-
re zavist? Ne, prej žalost, ko se spomnim na tekmovalni šport v ptujski občini.
Res, en športnik iz takšne občine na olimpijskih igrah — to je vredno vie po-
zornosti. Pa mi kljub temu ni vseeno, da je splošna raven kakovosti ptujskega
tekmovalnega športa dokaj nizka, tudi v republiškem merilu. Ne strinjam se z
mnenji, da je za nas to dovolj. Ne strinjam se zato, ker vem, da bi lahko do-
segli veliko veliko več.
Zakaj ne dosežemo več? Zato, ker večini ni do načrtnega in vztrajnega de-
la v svojem okolju, ker se zadovoljimo s podpovprečjem, z obrobjem dogajanj
v športu (vsa čast izjemam!), čeprav so posamezniki, posameznice in nekatere
ekipe že večkrat dokazali, da smo sposobni za precej več, če le hočemo in za
to delamo. Dokazov za trditev, da nam ni, je ničkoliko, od nepripravljenosti
mladih (zlasti srednješolcev in študentov) in nekoliko starejših za vsaj trikrat
tedensko vadbo do pokroviteljstva OZD nad ekipami tekmovalnega športa.
Ali pa dejstvo, da .so ptujske ekipe najdlje prišle z okrepitvami od drugod, ti
pa v naših ekipah niso dolgo zdržali — pa ne zaradi denarja. Zavist malih
okolij? Morda. Namesto da bi »majhni« (v čem le?) dokazali, da so dobri in
znajo, ostajajo na obrobju, postajajo še manjši in vpijejo o premoči »centrov«
oziroma večjih, kijih prevzemajo nadarjene in dobre. Nadarjeni morajo na-
predovati. če ne želijo ostati večno nadarjeni brez rezultatov, zato odhajajo
tja, kjer so boljše razmere za napredovanje. To je logično za razmere, kijih
sami ne moremo izpolniti. Če pa imamo za razvoj in napredek pogoje in mož-
nosti tudi sami. potem je logično, da nadarjenim napredovanje in možnost
doseganja vrhunskih rezultatov omogočimo sami in jih zadržimo. Na žalost
vedno ni tako. Živo so mi v spominu razprave o prestopu Mirka Vindiša k be-
ograjskemu Partizanu. Nemalo se jih je ogrevalo za to možnost, češ da bo
tam hitreje napredoval. Mirko je ostal in se prebil v evropski in širši svetovni
vrh. In tako smo oh kurentih dobili še eno medijsko osebnost, po kateri Ptuj
poznajo tudi izven naših meja. In glede na prej zapisano ne bi rad, da bi Mir-
ko s svojimi rezultati in zlasti pristopom k športu prerasel svoje okolje. Njego-
vo delo in rezultati bi nas morali spodbudili, da še več mladih vključimo v
aktivno treniranje, da ne zapuščamo športa pri sedemnajstih letih, da spre-
menimo naš pasivni ali celo zaviralni odnos do telesne kulture in športa, do
napredovanja in stalnega dokazovanja vrednosti. Šport je pač področje, kjer
ni polovičarstva, skrivanja za drugimi. Če si dober, si v ospredju, če nisi, pa
životariš in te v javnosti ni. Primerjava z družbo, z gospodarstvom je zgolj na-
merna.
Ludvik Kot ar
MLADINSKI EKOLOŠKI PROJEKT DRAVA '88
Ormoški mladinci in ptujska ekološka skupina so
letos pripravili skupen raziskovalni projekt Drava
'88. Ukvarjali se bodo predvsem z ekološkimi anali-
zami ter vplivom intenzivnega kmetijstva na okolje.
Oboji bodo tabor pričeli v ponedeljek. Ormožanom
so lovci lovske družine iz Velike Nedelje ustregli s
tem, da so jim dali na razpolago lepo opremljen lov-
ski dom, Ptujčani pa so imeli nekoliko smole, ker so
jim lovci kljub enomesečnemu moledovanju šele ta
teden povedali, da jim svojega doma na Turniščah
ne želijo dati na razpolago. Vzroka sicer niso naved-
li, mladi pa so se nekako znašli in zaprosili za dom
vaški odbor iz Pobrežja. Kot kaže, bo sedaj tabor
tam.
Ormožani bodo na svojem taboru imeli tudi nekaj
tujcev — štiri Američane, Nizozemca, Italijanko in
Nemce, v ptujskem taboru pa so dali več poudarka
delu z osnovnošolci in srednješolci. Na obeh taborih
bo skupaj okoli 60 mladih in bodo dva tedna razi-
skovali, se družili in spoznavali naravne in ekološke
značilnosti področij ob Dravi. V ormoškem taboru
bodo delali v skupinah, ki se bodo ukvarjale s pro-
blemi kakovosti kmetijskih zemljišč v odvisnosti od
uporabe kemičnih preparatov v kmetijstvu, proučili
uporabo kmetijske mehanizacije in njene vplive na
plodnost zemlje, analizirali bodo ribe in tako ugota-
vljali onesnaženost, posebna skupina se bo ukvarja-
la z načinom prodaje in uporabe kemičnih sredstev
in strupov, skupina veterinarjev bo ugotavljala pri-
sotnost škodljivih snovi v mleku in mesu, posebej pa
se bodo ukvarjali še z raziskovanjem čebelarstva na
ormoškem področju.
Mladi, ki bodo v ptujskem taboru, pa bodo s po-
močjo strokovnjakov spoznavali značilne ptice Štur-
movcev, botaniko tega področja, značilne male se-
salce, ugotavljali bodo kakovost podtalnice, ribni-
kov in vodotokov v trikotniku Dravinja—Drava, iz-
delali bodo lišajsko karto področja med Dravo, Ki-
dričevim in Ptujem, ki bo kazala na onesnaženost
ozračja, ena skupina pa bo z anketo ugotavljala,
kakšno je mnenje krajanov o virih onesnaženja,
stopnji onesnaženosti njihovega okolja in o vplivu na
zmanjševanje onesnaženosti. Anketo bodo najbrž
opravili v krajevni skupnosti Turnišče.
Oba tabora bosta med seboj sodelovala; ptičarji
se bodo za nekaj dni preselili iz Šturmovcev tudi ob
Dravo v Ormož, večkrat bodo imeli skupna predava-
nja, skupno pa bodo predstavili tudi rezultate.
Tudi družabno življenje bo na taboru razvito. Pri-
pravili bodo nekaj koncertov, zabavnih in plesnih ve-
čerov, nekaj športnih srečanj, en dan si bodo ogleda-
li »dolino smrti« v Mežici, organizatorji obeh tabo-
rov pa si želijo sodelovanje domačinov in mladih iz
obeh občin.	. ,
d. I.
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
16. junij 1988 -
tednih
Po 15 letih ponovna
delovna zmaga
v TOZI) Veleprodaja v sestavi Mercatorja-Izbire-i^anonije IMuj
so v petek, 3. junija slavili 15-letnico skladišča Prehrane in transporta.
Ob tej priložnosti so si gostje in delavci ogledali novozgrajene prosto-
re 1. faze blagovnega centra, po katerih so hrepeneli že vrsto let.
Zbranim je govoril direktor Janez ZUPANiC in med drugim dejal:
»Poslovni rezultati tega skladišča so v tem 15-letnem obdobju
nekoliko nihali, čeprav pomeni realizacija tega skladišča največji de-
lež v skupni realizaciji TOZI)-a; vendar ta stroka najtežje prenaša ne-
nehne spremembe na trgu in v predpisih, ki so se velikokrat menjava-
li. Nič boljše se nam ne obeta v bodoče, saj smo v zelo težkih gospo-
darskih razmerah.
Novi ukrepi bodo še kako prizadeli našo dejavnost, zato se mo-
ramo kljub temu nanje dobro pripraviti in biti pripravljeni tudi na te-
žje čase, ki nas čakajo.
Kljub takšnim pogojem gospodarjenja pa so poslovni rezultati
DO in TOZI) Veleprodaja zadovoljivi. Zahvala gre večini zaposlenih;
to so vaši uspehi v skladišču prehrane in transporta, v komerciali
in drugih službah, predvsem tistih, ki so daljšo dobo člani tega kole-
ktiva.
Ko smo pred 5 leti praznovali 10-letnico skladišča, smo si zažele-
li boljše pogoje dela, modernejše poslovanje, nove kapacitete skladiš-
čnih prostorov, garderobe, sanitarije, mehanično delavnico in še kaj.
Mislim, da so bila naša hotenja upravičena, saj nam je ob veliki rasti
realizacije postalo vse pretesno in nefunkcionalno. Z zadovoljstvom
te dni uresničujemo našo veliko željo, saj ravno ob obletnici skladišča
odpiramo I. fazo novega blagovnega centra. Ta je zgrajena kot prizi-
dek k obstoječemu skladišču prehrane in galanterije in meri 5000 m'
skupne površine v dveh etažah po 2500 m'.
Z gradnjo teh kapacitet TOZD rešuje najbolj pereče probleme,
kot so ozko grlo pri odpremi blaga, kateremu je namenjeno 540 m', za
pakirnico sladkorja z deponijo je namenjeno 360 m^ ter za polnilnico
akumulatorjev 270 m'. Na zgornji etaži so garderobe in sanitarije, za
kar je namenjeno 320 m\ ter skladišče tekstila in galanterije s prek
1440 m'. Ostali prostor je namenjen poslovnemu delu, kamor bomo
preselili celotno komercialo in vodstvo TOZD-a ter tako razrešili
marsikateri problem na relaciji komerciala —skladišče —transport.
Celotna vrednost investicije znaša 1,6 milijarde dinarjev.
Še nekaj besed bi želel povedati o nameravani gradnji II. in III.
faze blagovnega centra. Druga faza je pogojena s prodajo skladišč v
Slovenji vasi; to pomeni, da bo potrebno najprej prodati skladišča in
šele potem pričeti gradnjo II. faze. Ta rešuje celotno tehnično blago
in se funkcionalno vključuje v obstoječe objekte. Tretjo fazo načrtuje-
mo dolgoročno in med drugim predvidevamo diskont, družbeno pre-
hrano, upravno zgradbo za celotno DO.«
Učenci OS Maksa Bračiča Cirkulane so izvedli bogat kulturni
program.
Delavski svet TOZD Veleprodaja je na svoji 19. redni seji na
predlog komisije za odlikovanja in priznanja sprejel sklep, da se ob
15-letnici skladišča Prehrane in transporta podeli posebno pisno pri-
znanje najzaslužnejšim delavcem, ki so s svojim 15- in več letnim
vzornim in vestnim delom prispevali velik delež,k razvoju TOZD Ve-
leprodaja.
AnK
S.O.S. iz vinskih kleti
štirinajst dni je minilo, kar so se v Ptuju, v lepi viteški dvorani
prenovljenega ptujskega gradu, sestali slovenski vinogradniki in vi-
narji na 14. skupščini.
Poročila o stanju vinogradništva in vinarstva in poznejša razpra-
va povzročajo skrb za prihodnost te dejavnosti, ki je bila nekoč poleg
hmeljarstva najbolj donosna, danes pa je na zadnjem mestu.
Vinogradniki in vinarji si radi nalijejo čistega vina, k temu cere-
monialu resnice pa pozivajo tudi delegate v slovenski skupščini in v
vseh organih, kjer teče razprava o ukrepih, ki naj bi zagotovili boljši
položaj vseh, ki sodelujejo v pridelavi in proizvodnji vina.
Udeleženci skupščine so ostro obsodili politiko države do kmetij-
stva. Težavam se je letošnjo pomlad pridružila še pozeba in velik del
slovenskih vinogradnikov bo tako ob velik del pridelka in dohodka.
Slovensko vinogradništvo je uspelo premagati trsno uš, mnogo
težje pa se sedaj upira nerazumljivim vladnim ukrepom. Pri tem so
imeli v mislih zamrznitev cen lanskega novembra. Proizvodna cena
vina je bila pred kratkim že 59 odstotkov višja od prodajne, pri vsa-
kem litru vina so v povprečju izgubili 1.400 dinarjev. V začetku junija
se je vino sicer podražilo, vinarji pa se sedaj bojijo padanja kupne
moči prebivalstva, pa tudi njihove zaloge so minimalne.
Velja pa, gledano dolgoročneje — tudi za vinogradnike in vinar-
je pravilo trga in je obenem tudi zanje velik izziv: uspel bo le tisti, ki
bo ponudil dobro blago. Tega se na srečo zavedajo vsi člani poslovne
skupnosti vinogradništva in vinarstva Slovenije in že v preteklosti so
naredili marsikaj za dobro ime svojega vina. Dobre rezultate so dose-
gli z zaščitno znamko in pod kontrolo je kar 80 odstotkov vina, s či-
mer se težko pohvalijo tudi v deželah, svetovno znanih proizvajalkah
vina. V prihodnje je potrebno torej bolje vnovčiti kakovost slovenskih
vin. Ta ne bodo nikoli poceni in konkurenčni boj z drugimi ponudni-
ki vina bodo slovenski vinarji dobili le s kakovostjo, pa naj gre za do-
mače ali tuje tržišče.
Toda za ohranitev dobrega imena slovenskega vina bo potrebno
narediti marsikaj: predvsem bolj skrbeti za obnovo vinogradov, ob
tem pa poskrbeti za dober sadilni material, v kontrolo pa vključiti še
večji odstotek vina. Ob tem skrbi poplava trsnih cepljenk z juga, ki ni-
kakor ne zagotavljajo kakovosti in porekla. »Iz ene vreče dobimo de-
set različnih sort sadik,« je potožil eden prisotnih strokovnjakov. Na
drugi strani pa ostajajo kakovostne trsne cepljenke v trsnicah nepro-
dane, pa čeprav so bile vzgojene po naročilu. Vsaka obnova vinogra-
da ali novi nasad je opravilo, ki daje rezultate vsaj četrt stoletja. Pri
tem torej nikakor ne smemo biti površni in saditi, karkoli nam pride
pod roko, samo da je nekoliko ceneje.
JB
S cvetličnimi koriti težav ne bomo rešili
šE O PROMETNI UREDITVI PTUJA
V mestnem jedru vre. Piko na i
je postavil sklep, na osnovi kate-
rega so glavne vpadnice zagradi-
li s ' vetličnimi koriti. Že po lan-
skem prvem zaprtju mesta (1. av-
gusta) so se pričeli oglašati obr-
tniki, trgovci, mesarji . . ., skratka
vsi prizadeti na območju mestne-
p jedra. Praktično dotolkel pa
jih je sklep o postavitvi korit sre-
di prejšnjega meseca. Njihova
uspešnost je čedalje slabša, po-
nekod jim je promet upadel tudi
do osemdeset odstotkov.
Želeli so pogovor z najodgo-
vornejšimi predstavniki občine,
predstavniki družbenopolitičnih
organizacij, komunalnega podje-
tja m postaje milice. Sestanek je
sklicalo Obrtno združenje Ptuj.
Na vabilu je sicer bil napačen
datum (II. junij), kar pa v tem
primeru ne bi smelo motiti. Vsi
vabljeni so bili pravočasno ob-
veščeni, da bo sestanek v sredo,
8. junija. Zanimivo je, da se nih-
če ni že vnaprej opravičil, da ga
ne bo.
V prostorih Obrtnega združe-
nja v Vošnjakovi ulici so se tega
dne zbrali vsi prizadeti: obrtniki
in predstavniki trgovskih organi-
zacij I:mone-Merkurja, Mipa,
Varteksa, Nika, Košakov, Plani-
ke Peka . . . Vse bi bilo dobro, če
bi prišli tudi odgovorni, teh pa ni
bilo. Še bolj zanimivo je to, da se
nihče od tistih, ki naj bi dali od-
govore, ni pojavil. Kaže, da so se
za bojkot dogovorili. Drugače
takšne »nezainteresiranosti« ne
moremo imenovati.
Kakorkoli že - prizadeti so
prišli in temu primerno razpra-
vljali. Padlo je precej ostrih, tudi
takšnih, da naj se odgovorni bolj
ukvarjajo z gospodarstvom kot s
cvetličnimi koriti. Prizadeti so je-
zni tudi na svoje odgovorne, ki
se zaradi stolčkov ne upajo pre-
več glasno govoriti in zahtevati.
Na dlani je, da vsega ni kriv^
zapora. Da je manjši promet tudi
posledica nižjih osebnih dohod,
kov in manjše kupne moči, je tu-
di jasno. Sklep s sestanka 8. juni.
ja je jasen: v mestu naj se vzpo.
stavi enosmerni promet in uredi-
jo parkirišča. S svojimi stališči
bodo seznanili tudi zbor združe-
nega dela skupščine občine. Ne-
kaj na to temo so povedali že na
majskem zasedanju.
Upravičeno se sprašujejo, kaj
bodo obiskovalci še iskali v
mestnem jedru, če bodo napove-
di uresničili in pričeli zapirati lo-
kale, trgovine ... Že zaradi takš-
nih in drugačnih posledic, je dia-
log nujen. Vse kaže, da so sedaj
na potezi odgovorni.
mg
Ob koncu leta naj ne bi bilo težav
KOMUNALNO PODJETJE ORMOŽ
S komunalnimi dejavnostmi se
v ormoški občini ukvarja tam-
kajšnje komunalno podjetje, v
katerem je 55 zaposlenih. Ze od
lanske jeseni se ta kolektiv sreču-
je s finančnimi težavami. V prvih
treh mesecih letos je imel 62 mi-
lijonov dinarjev izgube, v aprilu
in maju pa se je ta še povečala.
Dvajset dni so imeli blokiran ži-
roračun in niso mogli poravna-
vati obveznosti. Največje težave
pa so imeli pri oskrbi z vodo,
kjer znašajo stroški elektrike v
kubiku vode kar 45 odstotkov.
S prvim junijem so cene po-
pravili, učinki .pa se bodo poka-
zali šele v drugem polletju. Kot
je povedal direktor Ivan Zadra-
vec, ob koncu leta naj ne bi bilo
izgube. Cena pitne vode za go-
spodinjstva in negospodarstvo je
večja za 60 odstotkov in je od pr-
vega junija 720 dinarjev po kubi-
ku. Gospodarstvo plačuje za ku-
bik vode 1666 dinarjev. Kanal-
ščina je po novem 31 dinarjev za
kubik, plačujejo pa jo le na ob-
močjih, kjer imajo kanalizacijsko
omrežje. Cena odvoza odpadkov
se je povečala za 119 odstotkov
in znaša 1028 dinarjev za poso-
do.
Z vodo je oskrbljeno 85 odsto-
tkov občine. Vodo imajo vsi hri-
boviti predeli in jo morajo do
končnega porabnika tudi trikrat
prečrpati. Ocenjujejo, da imajo v
omrežju do dvajset odstotkov iz-
gub. Brez vode je še del krajevne
skupnosti Tomaž, del Ivanjkovec
in krajevne skupnosti Središče.
Gradnjo vodovodnega omrežja
načrtujejo v krajevnih skupno-
stih in komunalni skupnosti ob-
čine. Kaže, da se bo Tomaž vezal
na ptujski vodovod. Že sedaj se
del ormoške občine oskrbuje iz
tega vodovoda, predvsem rav-
ninski del krajevne skupnosti Ve-
lika Nedelja in Podgorci.
V juniju prejšnjega leta je ko-
munalno podjetje sprejelo pro-
gram ukrepov, s katerimi so žele-
li izboljšati kakovost vode. Zara-
di širitve vodovodnega omrežja
so bili prisiljeni pridobiti dodat-
ne vodne vire. Tako so pred tre-
mi leti zgradili nov vodnjak na
črpališču. Zaradi večje vsebnosti
železa in mangana se je občasno
v nekaterih vodnjakih pojavila
nečista voda, v zadnjem času pa
je ta pojav redek predvsem zara-
di tega, ker vodnjakov preveč ne
obremenjujejo in se dodatno
oskrbujejo z vodo iz ptujskega
vodovoda.
Letos planirajo, da bodo pro-
dali med 550 in 600 kubiki vode.
V Ormožu zaenkrat plačujejo ko-
munalije še na star način. Blizu
3800 odjemnih mest inkasanta
obiščeta v dveh mesecih in pol.
Ljudje porabo vode in druge ko-
munalne storitve redno plačuje-
jo.
Komunalno podjetje skrbi tu-
di za mestno čistočo. V primerja-
vi z drugimi mesti je Ormož zelo
čist. Za to skrbita dva čistilca.
Razmišljajo pa tudi o nakupu
strojne metle.
Kljub dokaj dobrim usmerit-
vam iz razprave na občinskem iz-
vršnem svetu še vedno ni rešen
odvoz smeti z zabojniki. Le-tega
opravlja Tovarna sladkorja. Su-
rovina pa je postavila posode za
odlaganje stekla.
Posebnih načrtov komunalno
podjetje letos nima. V tem tre-
nutku je v ospredju sanacija ba-
zena. Načrtujejo, da ga bodo do
prvega julija usposobili;
MG
Ormoški bazen	.r^ . r^ ^ . ^
(Foto: Ema Zalar.)
DO ZAČETKA JUNUA TOLIKO OBISKOVALCEV KOT LETA 1986
Muzej v službi gospodarstva
Muzejske zbirke in razstave si je v letošnjem letu
ogledalo že več kot 25.000 obiskovalcev. Ce bo
obisk še naprej tako množičen, bodo v letošnjem le-
tu presegli število obiskovalcev za več kot dvakrat.
Prizadevanja muzeja zadnjih dveh let kažejo, da so
spremembe bile več kot potrebne. Pokazale so, da
zmore in mora tudi kulturna institucija razmišljati
in delati podjetniško, seveda z roko v roki s stroko.
Gotovo je k temu pripomogla tudi obnovljena fasa-
da gradu, atraktivna razstavna dejavnost, spreme-
jen delovnik ogleda zbirk in sploh odpiranje in po-
vezovanje muzeja z gospodarskimi delovnimi orga-
nizacijami in turističnimi agencijami. Ravnatelj mu-
zeja Boris Miočinovič pravi, da je gospodarstvo
ugotovilo, če podpira muzej, v bistvu podpira sebe:
to pa je tisto, kar so s svojim delom in posameznimi
akcijami želeli doseči. To so osnove, na katerih je
mogoče ustvarjati novo vsebino ne samo v muzeju,
ampak celotnemu, predvsem turističnemu gospo-
darstvu.
V letošnji zimski sezoni so bile muzejske zbirke
prvič odprte za obiskovalce. Po njih vodijo vsake
pol ure. V vstopnini za ogled muzeja je tudi konzu-
macija za gostinske obrate TOZI) Haloški biser. Od
25. avgusta do 16. oktobra pa pripravljajo skupaj s
TOZD Haloški biser razstavo Baročna kuhinja 17.
in 18. stoletja. Muzej bo razstavil posodo, pribor,
recepte in slikovni material, po starih receptih pa
bodo v Grajski restavraciji kuhali jedi, ki jih je jed-
lo plemstvo tistega časa, pri Roziki bo mogoče po-
kusiti jedi meščanske in v gostilni Breg kmečke ku-
hinje. Razstavo pripravlja dr. Boris Kuhar, sprem-
ljal pa jo bo katalog s kuharskimi recepti, ki so se
ohranili in jih hranita knjižnica in arhiv.
Tudi ureditev vinarske zbirke temelji na takem
sodelovanju. Klet v nekdanji grajski žitnici naj bi
imela del, v katerem bosta predstavljena vinograd-
ništvo in kletarjenje, del bo namenjen vinskemu ar-
hivu in del vinski pokušnji. TOZD Slovenske gorice
— Haloze jim je v veliko pomoč ne samo pri stro-
kovnih nasvetih, ampak prispeva tudi kakšen sod in
kar je še vinogradniške in vinarske opreme. Za so-
delovanje pa se dogovarjajo tudi s skupnostjo za vi-
nogradništvo in vinarstvo Slovenije.
Seveda pa je možnosti takšnega sodelovanja še
veliko, vprašanje pa je, kdaj bo tudi drugi del go-
spodarstva spoznal, daje moči s kulturnimi vredno-
tami tudi izdelke široke potrošnje bolje prodajati.
NaV
Tudi sindikati želijo delati drugače
s prenovo se ukvarjajo tudi v sindi-
katih. Temeljna zahteva in cilj preno-
ve sindikata je z različnimi sodobnimi
oblikami in učinkovitejšimi metoda-
mi dela zagotoviti večjo demokrati-
čnost odnosov in odprtost vodstev za
uveljavljanje interesov članstva. Svo-
jo politiko naj bi sindikat gradil na
bistveno večjem vplivu znanja in stro-
ke ... Sindikat naj bi v resnici postal
samostojna, neodvisna in prostovolj-
na organizacija delavcev za uresniče-
vanje njihovih interesov, je med dru-
gim zapisano v predlogu gradiva Iz
krize s sindikatom delavcev, o kate-
rem bo beseda na razširjeni seji repu-
bliškega sveta Zveze sindikatov Slo-
venije. Na tej seji pa naj bi sindikat
sprejel tudi program zagotavljanja so-
cialne varnosti. Ta naj bi ublažil ne-
gativne učinke socialnih težav in
hkrati zagotovil motivacijo za delo. V
sindikatih vztrajajo, da ima program
socialno-ekonomskega razvoja vsako
delovno okolje.
S temi vprašanji se je prejšnji teden
ukvarjal tudi občinski odbor sindika-
ta delavcev zdravstva in socialnega
varstva. Nekaj napotkov je dala še
Nevenka Lekše, sekretarka republi-
škega odbora sindikata delavcev
zdravstva in socialnega varstva Slove-
nije. Med obiskom v ptujski občini se
je pogovarjala s predstavniki osnov-
nih organizacij sindikata v Zavodu
dr. Marijana Borštnarja in v centru za
socialno delo. Zanimala se je za teža-
ve obeh ustanov, zlasti še za možnosti
bodočega razvoja oziroma osnov pri
zagotavljanju socialne varnosti.
Obisk Nevenke Lekše je bil zgolj
informativnega značaja, saj ptujskim
sindikalnim delavcem ni znala pove-
dati nič določenega o predvidenih
ukrepih v družbenih dejavnostih. Slo-
venski izvršni svet bo o tem razpra-
vljal 22. in 23. junija. Gotovo je, da
bo potrebno v vročih poletnih mese-
cih razpravljati o zmanjšanju nekate-
rih pravic. Za zdravstvo in socialno
varstvo bo potrebno precej več plača-
ti iz svojega žepa kot doslej.
Iz razprav članov občinskega odbo-
ra sindikata delavcev zdravstva in so-
cialnega varstva je bilo čutiti malodu-
šje, malodane obup, saj ne vedo, ka-
ko bi se organizirali, kako zasnovali
svoje bodoče delo in še kaj. Tako je
med drugim dr. Jožica Reberc pove-
dala, da ne ve, kako naj bi se zdrav-
stveni delavci organizirali, da bi sami
zadovoljivo živeli in da bi bili pri svo-
jem delu uspešni tako, kot od njih
pričakujejo pacienti in kot si sami že-
lijo.
Dr. Lojze Arko je povedal, da ne
bo naključje, da bodo delavci pričeli
zapuščati sindikat, tako kot je že ne-
kaj časa v ZK. Sindikat naj bi poma-
gal, pa je nemočen.
Sedanje stanje zahtevajnočnejšo in
bolj učinkovito osnovno organizacijo.
Programi krčenja pravic morajo do
slehernega delavca, da ne bo nepo-
trebnih težav. Delavci bolnišnice so
še v posebnih težavah. Že od januarja
letos si sposojajo denar za osebne do-
hodke. Delajo, pri tem pa jih tepejo
neporavnane obveznosti iz prejšnjega
leta. Kljub težavam še vedno pričaku-
jejo, da bodo ta denar dobili. S tem
bodo izplavali..., sicer pa se jim v
drugem polletju pišejo hudi časi. Pa
ne samo njim.
V	predzadnjem junijskem tednu
bomo izvedeli, kako naprej in zakaj
bomo morali globlje seči v žep. Dela-
vec pa naj bi bil tisti, ki bo nosil vsa
bremena. Manjšim osebnim dohod-
kom bodo torej sledile večje partici-
pacije itn. Kako bomo v danih razme-
rah več in bolje delali, pa nihče ne
pove. Delavci so pripravljeni sprejeti
dodatna bremena, toda ali bo potem
v resnici bolje in ali bodo ta bremena
enakomerno porazdeljena? Program
zagotavljanja socialne varnosti... do
tod je vse lepo in prav — dopolnili
naj bi ga. Toda od kod denar?
V	občinskem odboru sindikata de-
lavcev zdravstva in socialnega varstva
soglašajo z materialom za republiški
svet. Dodajajo pa, da bi glede bodoče
organiziranosti zdravstva nujno mo-
rali dati prednost eni rizični skupno-
sti. Prav tako se zavzemajo za pravo-
časnost pri sprejemu programa krče-
nja pravic; od tega je odvisen tudi
ekonomski položaj zdravstvenih de-
lavcev. Racionalizacija v zdravstve-
nih delovnih organizacijah naj bo ra-
zumna, kakovost dela ne sme biti na
udaru.
MG
Aktivnosti ob dnevu samoupravljalcev in dnevu borcev
v ptujski občini tečejo priprave na aktivnosti ob dnevu
samoupravljavcev in dnevu borcev. Odbor pri občinskem
svetu ZSS ftuj je že sprejel program aktivnosti. 23. in 24.
junija bo v Ptuju dvodnevni seminar za predsednike de-
lavskih svetov temeljnih in delovnih organizacij združe-
nega dela o povečanju aktivnosti, vloge in učinkovitosti
delavskih svetov. Seminar bo izvajal Center za družbeno-
politično izobraževanje Fakultete za sociologijo, politične
vede in novinarstvo iz Ljubljane ob sodelovanju občin-
skega in republiškega sindikalnega sveta. 27. junija bo
programsko-volilna skupščina kluba samoupravljavcev
občine Ptuj, na kateri bodo sprejeli programsko zasnovo
in samoupravni sporazum o delovanju kluba samoupra-
vljavcev, izvolili pa bodo predsednika skupščine in izvr-
šni odbor. Skupščino sestavljajo delegati delavskih svetov
in družbenopolitičnih organizacij občine Ptuj.
Osrednja prireditev ob dnevu samoupravljavcev in
dnevu borcev pa bo I. julija ob 19. uri v Srednješolskem
centru Dušana Kvedra v ftuju. Na njej bo govoril pred-
sednik skupščine občine Ptuj Gorazd ZMAVC. Občinski
svet ZSS Ptuj in občinski odbor ZZB NOV Ptuj bosta po-
delila priznanja, delegacija bo položila venec na grobnico
padlih borcev NOB, bogat kulturni program revolucio-
narnih pesmi borbe in dela pa bodo izvajali pevski zbori
iz Ivanca, Koprivnice, Krapine, Crešnjevca in Ptuja.
FB
tednik
— 16. junij 1988
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
^ CJSTA, VODOVOD, TELEFON. TRGOVINA, PLANIRANJE PROSTORA
Leskovec: drugo dejanje
Krajani Leskovca že nekaj let
opozarjajo in negodujejo nad
občinsko razvojno politiko, saj
so po njihovem mnenju najmanj
razvita krajevna skupnost v ptuj-
slci občini, pridobitve sodobnega
časa postajajo zanje vse bolj ne-
dosegljive, skratka ostali so na
robu razvoja. Nezadovoljstvo
nad vse prepočasnim reševanjem
zanje nujnih življenjskih razmer
in neizpolnjene obljube so jih
prejšnji teden prisilile, da zapre-
jo cesto skozi Leskovec in javno
protestirajo. Kljub temu da jih je
bilo ob cestni zapori veliko več
kot nekaj dni pozneje na sestan-
ku s predstavniki občinske skup-
ščine, komunalne skupnosti in
MlP-a, od svojih zahtev ne od-
stopijo: asfalt na cesti čez Cvet-
lin, vodovod do Leskovca, kot je
zapisano v srednjeročnem planu,
telefonska - centrala z več pri-
ključki, sodobna trgovina in ži-
vljenjsko urejanje prostora. Nih-
če njihovim zahtevam ne opore-
ka, vendar je problem — kot že
ničkolilcokrat — denar.
CESTA MALA VARNICA -
CVETLIN
Cesta je regionalna, kar pome-
ni, da zanjo skrbi republiška
skupnost za ceste. Na njej manj-
ka še 3.200 metrov asfalta in po-
tem bi imeli Leskovčani asfaltno
povezavo tudi s sosednjo repu-
bliko Hrvaško. V programu re-
publiške skupnosti za ceste je, da
se letos potegne 1.400 metrov as-
falta, pa še to je vprašljivo, saj je
potrebnih za to 80 milijonov di-
narjev, planiranih pa jih je letos
le 50. Za 1.400 metrov asfalta bo-
sta tako morali primakniti razli-
ko še krajevna skupnost in ob-
činska skupnost za ceste ne glede
na to, da gre za regionalno cesto.
Republiška skupnost za ceste bo
odločala o tem na seji skupščine,
ki bo šele 14. julija. Z delegatom
ptujske občine pojdejo na skup-
ščino tudi predstavniki krajevne
skupnosti Leskovec.
BO VODOVOD LETA 1989 V
LESKOVCU?
Krajani dvomijo v to, vendar
gre po zagotovilu predstavnika
komunalne skupnosti zaenkrat
vse po načrtih. Vodovod vlečejo
iz Majskega Vrha, dela pa' tečejo
že dve leti. Letos bodo lopate
brigadirjev in vojaški stroji zape-
li na trasi vodovoda 27. junija.
Lani so brigadirji in vojaki pri
kopanju primarnega voda nalete-'
li na Majskem Vrhu na živo ska-
lo. Kljub strojem je bilo mogoče
izkopati le 900 metrov namesto
planiranih 2.000. Letos naj bi iz-
kopali 2.340 metrov za ceno 200
milijonov dinarjev, pa jih komu-
nalna skupnost nima in si je mo-
rala najeti kredite. Prva predno-
stna naloga v komunalni skup-
nosti je vodovod do Leskovca.
Težko pa je zagotovo obljubiti,
da bo le-ta v skladu s srednjero-
čnim planom v Leskovcu leta
1989, saj nihče ne ve, na kakšen
teren bodo pri svojem delu še na-
leteli. Da širša družbena skup-
nost ni pozabila na nerazviti Le-
skovec, so dokaz brigadirji mla-
dinske delovne akcije, saj zanje
prispevajo denar razvite občine v
republiki.
BODO NA LETA 1978 KU-
PLJENI PARCELI ZA TRGO-
VINO ŠE DOLGO KOSILI
TRAVO?
Do leta 1990 gotovo, pa še po-
tem je vprašanje. Predstavnik
MlP-a je jasno in glasno pove-
dal, da so haloške trgovine zanje
ekonomsko nezanimive, med nji-
mi tudi trgovina v Leskovcu, ki
je lani ustvarila 5.280.000 dinar-
jev izgube. Čeprav v MIP-u niso
izbrali poti, da bi v oddaljenejših
krajih zapirali trgovine, ki niso
ekonomsko- uspešne, pa vendar
morajo razmišljati in planirati
prav skozi ekonomski interes;
hkrati pa se zavedajo tudi svojih
dolžnosti pri oskrbi prebivalstva.
2al lahko investirajo le s sredstvi
amortizacije, ta pa ne prenese
večjih vlaganj. Vse bolj pogosto
krajevne skupnosti same zgradi-
jo prostor, ki ga potem MIP
opremi. Težko je Haložanu razu-
meti, da trgovina v njegovem
krajevnem središču ni ekonom-
sko zanimiva, da pa je tista v
mestnem središču, kjer tudi on
pusti veliko denarja, ker je po
blago, ki ga njegova trgovina ni-
ma, prisiljen iti v mesto. Če ne
bo šlo drugače, bo potrebno tr-
govca poiskati zunaj občine. Pro-
blem ostaja še naprej nedorečen.
KMALU VEČ TELEFONOV
S PTT je dogovorjeno, da ko
bodo v Leskovcu zagotovili
ustrezne prostore, bodo poštarji
namestili vanje poštno centralo
za 40 telefonskih priključkov, ki
jo je mogoče tudi razširiti, kar z
dosedanjo, ki ima dvajset pri-
ključkov, ni bilo mogoče. Projek-
te so že izdelali in so že na samo-
upravni stanovanjski skupnosti,
kjer bodo pripravili predračun
potrebnih sredstev za usposobi-
tev prostorov in tudi zagotovili
sredstva, saj so prostori v njiho-
vem upravljanju, je povedal
predstavnik krajevne skupnosti
na petkovem sestanku.
KAJ JE IN KAJ NI KMETIJ-
SKO ZEMLJIŠČE, TO JE
ZDAJ VPRAŠANJE
Krajani krajevne skupnosti so
prepričani, da je eno na papirju
narisan prostoski plan in drugo
dejansko stanje na terenu. Meni-
jo, da so v prostorski plan vrisa-
ni ponekod pravi nesmisli. In
prepričani so, da je vzrok za sta-
gniranje prebivalstva v njihovi
krajevni skupnosti tudi neži-
vljenjski urbanistični red. Veliko
mladih bi ostalo doma, pa ne do-
bijo parcele; zemljišč za zidavo
ni. Predsednik pristojnega
upravnega organa meni, da ni či-
sto tako. Veliko je možnosti na-
domestnih gradenj, da pa je ka-
tegorizacija narejena, zakonsko
določena in h kakršnimkoli spre-
membam okrog urejanja prosto-
ra mora dati svoje soglasje repu-
blika. Pri urejanju prostora se
namreč občine vključujejo v re-
publiški dolgoročni plan; ta bo
sprejet konec letošnjega leta. Za
dolgoročni plan občine smo mo-
rali izdelati nove strokovne pod-
lage za opredelitev kmetijskih
zemljišč in jih predlagati kot
spremembe republiškega dolgo-
ročnega plana. Krajevna skup-
nost Leskovec mora tako pripra-
viti svoj predlog sprememb in jih
bo občinski izvršni svet posredo-
val v republiko. Žal je postopek
pri sprejemanju planov zelo za-
pleten in pri urejanju prostora so
odločilna republiška izhodišča.
Petkov sestanek v gasilskem
domu v Leskovcu je sicer večino
vprašanj še pustil odprtih. Poka-
zal pa je na to, da smo še vedno
premalo informirani o dogaja-
njih v neposredni okolici, da naj-
različnejši organi in skupnosti si-
cer ustvarjajo množico listov naj-
različnejšega gradiva, ki je bolj
njim samim namen. Tisti, ki jih
odločitve na papirju prizadene-
jo, pa največkrat sploh ne vedo
zanje oziroma zvedo zanje, ko
jih že morajo izvajati. Najlaže bi
se bilo zdaj izgovoriti na sistem,
vendar smo sistem ljudje. Ljudje
pa smo že od nekdaj družbena
bitja in noben papir, nobeno
skupščinsko gradivo, noben
uradni list ne more odtehtati ne-
posrednega, osebnega stika.
Rezultati
vrtine v
Gabrniku
V okolici ftuja so delavci Ine
Nafte iz Lendave že večkrat razi-
skovali fizikalne lastnosti kam-
nin, saj iščejo primerne plasti ka-
menin za podzemno skladiščenje
plina oziroma možnosti za aku-
mulacijo ogljikovodikov na
obrobju murske depresije.
Med drugim so takšno raziska-
vo delali tudi v Gabrniku. V za-
četku maja so posredovali poro-
čilo o svojih raziskavah tudi ob-
činskemu komiteju za urbani-
zem, komunalne in gradbene za-
deve. S pomočjo vrtine do globi-
ne 2196 m so ugotovili, da zaradi
slabe propustnosti peščenih hori-
zontov območje Gabrnika ne pri-
de v poštev za gradnjo podzem-
nega skladišča plina. V poročilu
so podali tudi predlog za možno
uporabo vrtine. Z vrtino bi bilo
mogoče zajeti termalno vodo do
globine tisoč metrov. Temperatu-
ra na globini 400 m je 43° C, na
2190 m pa 85'C. Na podlagi teh
podatkov izvajalec ugotavlja, da
bi bilo mogoče v globinah od
400 do 850 m zajeti okrog 20 l/s
termalne vode s temperaturo
40-45°C.
d. 1.
24. krajevni praznik na Destrniku
v letošnje praznovanje krajevnega praznika na
Destrniku so združili športno tekmovanje v odboj-
ki za prehodni pokal, otvoritev razstave likovnih
del, nastalih na srečanju, kije bilo letos že dvanaj-
sto, in izdelkov učencev OS bratov Reš ter še po-
gostitev starejših krajanov in osrednjo slovesnost z
otvoritvijo moderniziranih cest.
»Kljub gospodarskim težavam, ki nas pestijo in
ki jih še posebej čutimo v manj razvitih območjih,
nismo ostali malodušni. V krajevni samoupravi
smo krajani združili svoje sile ter z dodatnimi po-
godbami in prispevki uspeli modernizirati lokalno
cesto v dolžini dveh kilometrov ter krajevno cesto
v dolžini 3040 metrov. Gre za lokalno cesto na De-
strniku in krajevno cesto v smeri Ločkega Vrha,
poleg tega pa še drugo plast asfalta v dolžini 1120
metrov na krajevnih cestah v Levanjcih in Jane-
žovcih. Omeniti pa moram še razširitev nekaterih
krajevnih cest v dolžini štirih kilometrov, gramozi-
ranje ceste na Gomili (dva kilometra), zbrali pa
smo že denar za razširitev dveh kilometrov cest v
Vintarovcih in za posodobitev v Podperšaku.
Lahko se pohvalimo, da smo bili uspešni pri
gradnji vodovoda v dolžini dveh kilometrov s 24
priključki. Posameznik je moral prispevati tudi do
1,5 milijona dinarjev, prostovoljno delo in še dru-
ge aktivnosti. Pohvaliti pa velja tudi krajane Le-
vanjcev, ki so v zelo kratkem času zbrali od 200 ti-
soč do 1,32 milijona dinarjev za asfalt in pripravili
še pogostitev ob koncu del,« je med drugim pou-
daril Franc Simeonov, predsednik sveta KS Destr-
nik na nedeljski osrednji prireditvi, ki pa jo je žal
zmotilo slabo vreme.
mš
25. junija bodo praznovali
Perutninarji
Tudi 17. praznik bodo Perutninarji praznovali na letališču v Mo-
škanjcih. Za delavce in druge obiskovalce pripravljajo bogat pro-
gram. Že po tradiciji ga .bodo pričeli z govori, končali pa z zabavnim
programom. Letos bo imel slavnostni govor predsednik konference
sindikata. Najboljši delavci bodo prejeli priznanja, razglasili bodo
športne rezultate in še kaj.
V programu bo sodeloval tudi rokohitrc Marlizz, za ples pa bo
skrbel ansambel Tornado. 17. praznik perutninarjev pa bodo že po
tradiciji obogatili člani.ptujskega aerokluba. Pripravljajo panoramske
lete in druga presenečenja.
Perutninarji obljubljajo, da bo tudi letos veselo. Pričakujejo več
tisoč obiskovalcev. Prireditev se bo pričela ob 16. uri.	MG
Govori se .. .
... da so delavci ptujskega dela Certusa in Ko-
munalinega Avtoparka končno našli nek skupni
interes. V sodelovanju bodo njihovi šoferji izdali
knjigo spominov, ki naj bi imela naslov Bog in ba-
tina na štirih kolesih. Tudi naslovi nekaterih pQr
glavij so že znani: Marš ven (s podnaslovom: Ka-
ko sem vzgajal mlade, ko so pozabili doma mese-
čno vozovnico), S praznim avtobusom mimo čaka-
jočih (s podnaslovom: Saj niso v pristojnosti naše-
ga tozda). Nisem jih hotel peljati (s podnaslovom:
Na prvem ovinku sem jih izkrcal). Kako sem vozil
krompirje (s podnaslovom: Zavora je koristna zla-
sti v gneči). Večina poglavij bo delo šoferjev Cer-
tusa.
... da je vodja nekega gostinskega obrata v Ptu-
ju komajda ušel disciplinski komisiji, ker je kupil
pite za mize v lokalu, kjer dela, brez poprejšnjega
>>žegna« od zgoraj. Res, kako si je drznil mimo sa-
moupravne odločitve, saj bi gostje medtem lahko
sedeli ob mizah, pogrnjenih z raztrganimi prti ali
pa, kar je še bolj enostavno, pri nepogrnjenih mi-
zah ...
... da so v Petrolu skregani s slovenščino. Pe-
trol — DO Gostinstvo piše v svoji reklamni po-
nudbi: »Motel Podlehnik ponuja weekend paket v
Podlehniku. Petrolov Motel Podlehnik se nahaja
"a področju Haloz — znanem po kakovostnih vi-
nih, nedaleč od Ptuja, kateri je eden od najstarej-
ših slovenskih mest, ob glavni cesti v smeri Avstri-
ja—Maribor—Zagreb« ... in tako naprej v kle-
nem slovenskem jeziku.
... da so člani ptujske zelene bratovščine in
ptujski zeleni različnih zelenih barv. Zelena bra-
tovščina je zelo zrele zelene barve in smrkavo zele-
nim nikakor ne more odstopiti svojega lovskega
doma za raziskovalne namene. Kaj bodo ti smrka-
vi zeleni? Raziskovali bi radi, in to na njihovem
področju in še predavanja bi radi imeli v njihovi
kočici? Ne vemo samo, zakaj je okoli njihovega
doma vse manj zelenja in vse več kmetijske stepe,
iz zaupnih virov pa smo celo izvedeli, da bo še ti-
sto zelenje posekala Semenarna, kočico zelene
bratovščine pa bo po ugodni ceni odkupila. Kak-
šne barve je pravzaprav ta zelena bratovščina? Ze-
leno, ki te ljubim krvavo rdeče?
... da so se nekateri ptujski meščani odločili, da
bodo popoldneve preživljali na terasi Pepsija.
Tam namreč lahko izvedo veliko novega, prisluh-
nejo lahko svežim poročilom o Janši, pa še Mladi-
ne jim ni potrebno kupiti. Morda bi uvedli pred
Mercatorjem tudi stojnico z branjem drugih časo-
pisov, morda Erotike, Playboya ... Nastaja v Ptu-
ju nova čitalnica? Ali pa je to nadomestek tudi za
gledanje razstave spominkov, ki si j© zaradi mo-
čnega odboja svetlobe lahko ogledajo samo s sen-
čniki?
3. krajevni
praznik
Cirkulan
Letošnja sklepna prireditev ob kra-
jevnem prazniku Cirkulan bo v sobo-
to, 18. junija, ob 18. uri v Medribni-
ku.
Ni naključje, da smo se odločili
praznovati 3. krajevni praznik prav v
prelepi dolini in ob potoku Belici v
Medribniku. Skoraj vso zimo so tukaj
hrumeli težki delovni stroji in ureje-
vali potok Belica. Poleg tega sta bila
zgrajena dva nova mostova. Tudi zna-
menita »florjanska« cesta je dobila v
lanskem letu novo preobleko. S tem
se je bistveno izboljšala cestna pove-
zava med občinama Ptuj in Ivanec v
sosednji republiki Hrvatski. Vsi našte-
ti delovni uspehi so vsekakor širšega
družbenega in gospodarskega pome-
na za hitrejši razvoj tega manj razvite-
ga haloškega območja.
V priprave na krajevni praznik sta
se aktivno vključila terenska vaška
odbora iz Medribnika in iz vasi Meje.
Želimo, da bi se sklepnih prireditev
in srečanja krajanov v Medribniku
udeležili v čimvečjem številu in bi ta-
ko skupno proslavili veliko delovno
zmago KS Cirkulane.
Janez Korenjak
POPRAVEK
v spomin KRISTINI JUS, ob-
javljenem v prejšnji številki Ted-
nika na str. 3, se začetek drugega
stavka v prvem odstavku pravil-
no glasi: S kmetom Janezom Ju-
som.
Uspešno opravljeni
nabori
v skladu s svojo vlogo je svet za SLO in DS pri skupščini občine
I*tuj ocenil izvedbo naborov v letošnjem letu. O tem je na seji sveta
poročal aktivni vojaški starešina Fekonja, ki je bil tudi predsednik na-
borne komisije, vsi drugi člani komisije pa so bili civilisti: zdravnik,
predstavnika OK SZDL in OK ZSMS ter oddelka za ljudsko obram-
bo. Letos je komisija prvič delala v taki sestavi v prizadevanjih za več-
je podružbljanje tudi na tem področju. To se je pokazalo za zelo
uspešno. Novost je bila tudi v tem, da so bili nabori po posameznih
območjih občine za več krajevnih skupnosti skupaj in se je tako na-
borna komisija približala nabornikom.
Na seji so ocenili, da so bile predpriprave na nabore pravočasne
in kakovostne, nekoliko zastojev je bilo le pri predhodnih zdravniških
pregledih. Večina krajevnih skupnosti je z veliko mero odgovornosti
izpolnila tudi vprašalnike za svoje nabornike, kar je bilo v veliko po-
moč pri delu komisije. Le tri krajevne skupnosti te naloge niso opra-
vile. V bodoče bo treba temu vprašanju namenjati še več skrbi, saj je
lahko ocena nabornika od ljudi, ki ga neposredno poznajo, dobra
usmeritev naborni komisiji.
Enotna ocena je bila, da je naborna komisija delo strokovno do-
bro opravila, da je bil dosežen napredek na področju podružbljanja
in da so mladi naborniki pokazali visoko zavest in lepo obnašanje;
prihajali so trezni, zato tudi ni bilo kakih neprimernih izpadov, ''si so
tudi smatrali vojaško obveznost kot častno državljansko dolžnost.
Velja še omeniti, da je tudi pri teh naborih tako glede zdravstve-
nega stanja kot izobrazbe (kar 13 % nabornikov z nedokončano osno-
vno šolo) opazna podedovana preteklost, zaradi katere so posamezna
območja občine še vedno med manj razvitimi v SR Sloveniji.
FF
Osrednja prireditev ob
dnevu civilne zaščite
Ob 20. juniju — dnevu civilne zaščite Jugoslavije — in v počastitev 125-le-
tnice Rdečega križa so oddelek za LO občine Ptuj, Občinska gasilska zveza in
občinska organizacija Rdečega križa minulo soboto, 11. junija, pripravili osred-
njo občinsko proslavo in jo združili s preverjanjem enot prve medicinske pomo-
či in gasilskih enot civilne zaščite.
Tako se je zjutraj na stadionu zbralo kar precej uniformiranih članov CZ in
RK. Pozdravil jih je poveljnik štaba civilne zaščite občine Ptuj Stanko Brod-
njak. Zatem se je 17 ekip gasilskih enot pomerilo v kombinirani gasilski vaji, 16
enot prve medicinske pomoči pa v nudenju prve pomoči. Med gasilci so dosegli
prvo mesto člani IGD iz Železniških delavnic Ptuj pred GD Gorišnica in Pod-
lehnik. V nudenju prve pomoči pa so dosegli prvo mesto člani ekipe Emona-
KK Ptuj, 2. TGA in Zavod Dornava, 3. KS Vitomarci. Vsi prvouvrščeni so na
sklepni slovesnosti ob enajstih prejeli priznanja in pokale. Po slavnostnem go-
voru Janka Bezjaka, predsednika občinskega komiteja za SLO in DS, pa so
Alojzu Cajnku, Cirilu Murku in Janku Kosiju izročili zlate znake civilne zašči-
te. Trinajstim posameznikom so izročili še bronaste značke CZ.
Kot zanimivost velja omeniti, da je ZC Ptuj — Ormož predstavil opremo
za zdravstvo v vojnem času ter za delo na terenu ob hujših elementarnih in dru-
gih nesrečah.
-OM
Več akcij na Polenšaku
MODERNIZIRALI SO LOKALNO CESTO S POLENŠAKA PRO-
TI ROTMANU • ZDAJ TUDI AKCIJA ZA ŠIRITEV TELEFON-
SKEGA IN VODOVODNEGA OMREŽJA
V krajevni skupnosti Polenšak so uresničili eno izmed svojih dolgoletnih
želja. Z denarjem iz krajevnega samoprispevka in z izrednimi prispevki kraja-
nov so modernizirali več kot kilometer dolg odsek lokalne ceste med Polenša-
kom in Rotmanom do meje s sosednjo krajevno skupnostjo Juršinci. Cesto so
modernizirali delavci KGP Ptuj — tozda Nizke in hidrogradnje. Na tem odseku
so se zdaj rešili blata in prahu, za nadaljevanje modernizacije te ceste, vse do že
asfaltirane ceste Juršinci—Gomila, si zdaj prizadevajo združiti denar in dobro
voljo tudi sosedje v KS Juršinci.
Sicer pa v tem času tečeta v KS Polenšak akciji širitve telefonskega omrežja
in vodovoda, ki ga bodo pomagali graditi tudi brigadirji letošnje Zvezne MDA
Slovenske gorice. Seveda so tudi priprave za julijski praznik žetve, kruha in po-
gač že ponovno razgibale ta turistični kraj v Slovenskih goricah.
JOS
Kmetijci popotovali po Bavarski
v ranih jutranjih urah so se v nedeljo, 12. 6., s tridnevne strokovne ekskur-
zije po Bavarski vrnili člani ptujskega društva kmetijskih inženirjev in tehnikov.
55 od skupno 251 registriranih članov je na tem potovanju pod vodstvom
predsednika dipl. ing. Franca Vrabra obiskalo bavarski deželni zavod za živino-
rejo v Grubu, ogledali so si sodobno mlekarno in grosistično tržnico v Munch-
nu, seznanili so se s pridelovanjem hmelja in si ogledali dva tipična proizvodna
obrata, prav tako pa so se srečali s predstavniki firme Combik in Cianamid, ki
sodelujeta s ptujsko Perutnino. Nekaj časa je ostalo tudi za ogled kulturnih in
zgodovinskih znamenitosti bavarske prestolnice.
Udeleženci izleta so bili prijetno presenečeni nad izredno gostoljubnostjo,
ki soje bili deležni povsod, kjer so se ustavili. Takih in podobnih potovanj si še
želijo, za tokratno, ki je po vsebini in programu verjetno eno najboljših, pa ima-
ta tako kot vsa leta doslej največ zaslug predsednik društva Franc Vraber in iz-
redno prizadevna tajnica Nada Kotar. Več o potovanju bomo objavili v eni na-
slednjih številk Tednika.
Silva Brodnjak
Prijateljsko vaško srečanje
na Dobravi
v soboto, 11. junija, je bilo na Dobravi že 3. srečanje generacij, rojenih po
letu 1929. Zbralo se jih je okrog 70 in na prijeten in sproščen način so obnovili
spomine na mlada leta. Ob koncu so se razšli z željo, da se čez 5 let zopet sreča-
jo ter tako obdrže tradicijo prijateljskega vaškega srečanja na Dobravi.
Foto: Ema Žalar
4 — SESTAVKI IN KOMENTARJI
16. junij 1988 —
tednik
Bili smo na avstrijskem Koroškem
Krajevna konferenca SZDL
bratov Reš v F^tuju je bila tudi le-
tos organizatorica izleta za kraja-
ne, ki so to želeli. Po lanskem
enodnevnem popotovanju po
zgornji Savinjski dolini so se le-
tos odločili za obisk in ogled kul-
turnih in drugih zanimivosti na
avstrijskem Koroškem. Znameni-
ti grad Visoka Ostrca, knežji pre-
stol pri Gospe sveti, Vrbsko jeze-
ro, krožni ogled Celovca in na-
sploh spoznavanje življenjskega
utripa naših ljudi na drugi strani
meje so bile osrednje točke te ve-
sele rajže, ki jo je uspešno (samo
z eno preluknjano zračnico) vo-
zil Certusov šofer Ivan Trafela,
njegov soimenjak Ivan pa je do
onemoglosti raztegoval harmoni-
ko.
Zadnja postaja je bila na
kmečkem gostišču pri Kumpreje-
vih oziroma Ploderjevih v našem
Šentanelu. Tam smo imeli kosilo
in večerjo hkrati, za vmesne juži-
ne pa je bila dobra volja.
Še bomo šli na takšna popoto-
vanja, so bili soglasni, vsi udele-
ženci. Škoda, da jih ni bilo še
več, saj je ostalo v avtobusu
praznih še nekaj »edeže\. Pa
kdaj drugič!
Posnetek in besedilo: JOS
Spominski posnetek izletnikov iz ptujske KS bnito> Reš fri kaežje«
prestolu.
Odgovor na članek
»Poslovnost pa takaii
V	21. številki Tednika z dne 2. junija je bil na 4.
strani objavljen članek z naslovom »POSLOV-
NOST PA TAKA«. Prizadeti se s člankom ne stri-
njamo, saj pri branju dobi bralec vtis, da smo ko-
ristniki komunalnih storitev pri plačevanju podvr-
ženi milosti in nemilosti birokratskega, z računal-
nikom podprtega sistema, ki ima zelo malo logike
pri svojem poslovanju. Članek namesto da bi
opravljal funkcijo informacije, dejansko prispeva
k dezinformaciji na osnovi napačnih podatkov, za-
to želimo z odgovorom pojasniti celotno zadevo.
V	konkretnem primeru smo ugotavljali veliko
nedisciplino pri plačevanju vodarine. Po seznamu
imamo 9.080 odjemalcev. Za obrok, ki je zapadel
v plačilo do 15. aprila 1988, smo ugotovili, da še
do 23. maja 1988 ni plačalo za vodarino 1121 od-
jemnikov. Tega dne smo zato vsem, za katere je
kazala evidenca, da še ni plačila, odposlali opomi-
ne pred tožbo. Opomini so bili sestavljeni in izpi-
sani na računalniku, s čimer smo si olajšali delo.
Med 1121 opomini je bil poslan tudi opomin
pred tožbo piscu navedenega članka. Po objavi
članka smo ugotavljali, ali je članek upravičen, in
smo pri tem ugotovili, da odjemno mesto pisca
članka vodimo pod številko 8783 in da izostaja
plačilo v znesku 3.970.— din. Po podrobni kontro-
li smo ugotovili, da je plačilo dejansko bilo opra-
vljeno, vendar je bilo knjiženo na številko odjem-
nega mesta 6783. Ugotovitve so torej, da je prišlo
do izdaje opomina pred tožbo na podlagi naše na-
pake oziroma napake delavke, ko je vstavljala po-
datke o plačilih v računalnik. V zvezi s tem se
opravičujemo piscu članka, da smo ga po nepo-
trebnem vznemirjali z opominom pred tožbo. Obe-
nem pa se opravičujemo tudi morebitnim drugim
odjemalcem, ki bi morebiti zaradi takih ali podob-
nih napak bili vznemirjeni zaradi neupravičenega
opominjanja pred tožbo.
Pri vsem navedenem ne moremo mimo dejstva,
da pisec članka ne razmišlja pri svojih navajanjih
na morebitne napake pri posameznikih, ampak
postavlja pod vprašanje celotno našo poslovnost
in sistem, saj je iz članka razumeti, da so bili ti
opomini pred tožbo izdani masovno neupraviče-
no. Članek namreč pisec začenja z »Marsikdo se
je začudil v teh dneh ...«, pri tem pa izhaja iz
predvidevanj in na osnovi zelo nekorektnih nepre-
verjenih podatkov.
Iz članka se da razumeti, da ne vemo, kaj mora-
mo delati, in da si izmišljamo neke sisteme ter da
bi morali praktično naši odjemalci brati misli na-
šega nelogičnega pK>slovanja. To se da razumetti iz
besed »Saj ne bi bilo nič narobe, če bi Komunala,
gradbeništvo in promet k prvim trem položnicam
priložila tudi opozorilo, da morajo potrošniki po-
slej kupiti položnico sami...«.
Mislim, da smo pojasnili, da v konkretnem pri-
meru niso bili izdani opomini pred tožbo za plači-
la, za katere položnic nismo poslali, ampak da je
šlo za to, da smo pošiljali opomine za primere, ko
odjemalci niso poravnali zapadlih obveznosti, in
sicer obveznosti, ki so zapadle že mesec ali več
pred pošiljanjem opominov.
Ob tej priložnosti seznanjamo tudi bralce, da
imamo z nekaterimi odjemalci zelo velike pnrf>le-
me, preden pride do^ačila naših komunalnih sto-
ritev. Eden od ukrepov, da pride do plačila, je
opomin pred tožbo, saj na tej osnovi spomnimo na
obveznost plačila tiste, ki so na to pozabili. S ta-
kim načinom jih želimo tudi obvarovati sodnih,
odvetniških in drugih stroškov, ki nasujajo pri
prisilnem izterjevanju. Delavka, ki vodi evidenco
plačil komunalnih storitev, vsakodnevno večkrat
kontaktira z odjemalci zaradi usklajevanja in raz-
čiščevanja morebitnih nejasnosti. Pri tem ugota-
vljamo, da v večini primerih naše evidence izkazu-
jejo dejansko stanje. Zavedamo pa se, da kljub
vsej natančnosti lahko pride do napak, zato pozi-
vamo vse, ki bi morebiti ugotavljali, da se njihovi
podatki ne ujemajo z našimi, da te pri nas preveri-
jo, to je da se oglasijo na sedežu TOZD VO—KA
Ptuj, Znidaričevo nabrežje štev. 3.
Menimo, da je želja nas vseh zadovoljstvo pri
medsebojnem poslovanju. S tem namenom se pis-
cu članka še enkrat opravičujemo za pomoto, želi-
mo pa tudi objektivno obveščanje javnosti o na-
šem delu s priporočilom, da se ne obvešča javnosti
na podlagi domnev.
Vodstvo TOZD
Vodovod in kanalizacija
KGP Ptuj
obisk marue paukovic iz kanade v domovini st/sišev
Ljudje pri vas so zelo prijazni
Tako pra\i de\etnajstletna Marija
Paukovič iz \\innipega v Kanadi.
Marija je rojena v Kanadi kot četrti
otrok starše\. ki so prišli tja s trebu-
hom za kruhom že s tremi otroki. V
teh dneh potuje po Jugoslav iji in se je
ustavila tudi \ Ptuju. Njen.,obisk smo
izkoristili za pogovor o njenih Miših o
domovini staršev. Oče je doma iz Va
raždina. mama pa iz Vlaribora.
Marija, študentka komerciale, je
presenečena nad prijaznostjo in odpr-
tostjo naših ljudi. V Kanadi so ljudje
mnogo bolj zaprti vase. V Jugoslavijo
je prišla 10. maja in si je v teh dneh
pridobila že veliko prijateljev. Bila je
že v Varaždinu, Travniku, Dakovem,
na Bledu, v Ljubljani, Mariboru in
Ptuju. Zelo je navdušena nad našo
deželo, ki je geografsko zelo razgiba-
na. Se posebej je navdušena nad naši-
mi kultumo-zgodovinskimi spomeni-
ki; gradove bi si ogledovala dneve in
dneve. Skoda, da jih veliko propada.
Kaj meni o naši mladini? »Ne mo-
rem veijeti. da že tako zgodaj vedo,
kaj bi radi počeli v življenju: za naše
razmere se morajo namreč zelo zgo-
daj odločiti za svoj poklic. Pri nas lju-
dje nenehno spreminjajo svoje mne-
nje in s tem tudi svoj način življenja.
Mislim, da pri vas hitreje odraščajo
kot mi v Kanadi.« Pravo preseneče-
nje je bilo zanjo potovanje skozi naše
^vasi, kjer se kokoši in krave prosto
sprehajajo naokrog: je pa tudi res, da
naši avtobusi niso najbolj udobni, pa
tudi ceste so slabe. Meni tudi, da naši
ljudje zelo veliko in pridno delajo, pa
vendar si zelo malo privoščijo ali pa
si ne morejo. Pri njih si nekdo, ki
pridno in veliko dela. dvigne kako-
vost življenja, najame gospodinjsko
pomočnico, varuško za otroke ...
Pravi tudi, da so razlike med južnimi
in severnimi deli naše dežele. Prese-
netilo pa jo je tudi to, koliko mladih
ljudi je religioznih. Sicer pa mladi v
veliki večini govorijo angleško, teže
pa seje sporazumevati v trgovinah in
lokalih. Marijino znanje hrvaščine je
bolj skromno, no, pa s sporazumeva-
njem nima problemov. Probleme, pri-
jetne probleme ima s širokosrčnostjo
naših ljudi. Vsi sorodniki bi ji radi
kupili darila, in kar je še posebej na-
porno. povsod ji ponudijo veliko pre-
več hrane, a jo le težko odkloni.
Ne, domotožja nima, saj je vsak
dan toliko novega, navade so tako ze-
lo različne, da ji dnevi še prehitro mi
nevajo. V Jugoslaviji bo ostala do av-
gusta. Obiskala pa bo tudi Grčijo. V
naših trgovinah jo preseneča izbira
ročno izdelanega blaga. Med mladimi
v Kanadi in Jugoslaviji v oblačenju ni
velikih razlik, lahko bi rekla, da smo
kdaj pa kdaj v modi cdo pred njimi.
Kar pa se tiče glasbe, pa je jasno, da
je Evropa pred .Ameriko.
Marija je navdušeno pripovedova-
la o svojih vtisih. Povedala je tudi, da
marsikdo ni vedel, v katero deželo
odhaja, saj se v njihovih časopisih si-
la redko piše o Jugoslaviji. Po zadnji
zimski olimpiadi sicer nekaj več ljudi
ve za Jugoslavi^; pa je to še zmeraj
dežela v Evropi, ki jo poznajo le red-
ki. Sama je vesela, da je videla in spo-
znala domovino svojih staršev. Nav-
dušena je nad prijaznostjo in prisr-
čnostjo ljudi, s katero jo sprejmejo
povs<^, kamor pride. Všeč pa ji je tu-
di dežela sama, ki na majhnem ozem-
lju ponuja toliko različnosti — od vi-
sokih planin, jezer do nižin in moija.
Ce bo priložnost, pravi, bo še kdaj
prišla in tudi svojim kanadskim prija-
teljem svetovala, da obiščejo Jugosla-
vijo.
NaV
Marija Paukovič
KATARMH NEMEC IZ GORIŠNICE
KORAJŽNA PRI 95 LETIH
Zmotila sem jo pri okopava-
nju pese. Toda nisem si mogla
kaj, da se ne ustavi oko kamere
pri pogumni ženi, ki kljub svojim
letom korajžno, pa čeprav z
zmanjšano močjo, kot sama pra-
vi, prime za motiko in postori
vse, kar je potrebno. Ni ji bilo
treba reči: »Nasmejte se mati,«
kajti vedno je dobre volje.
Skromna, zadovoljna z vsem, kar
ji nudi življenje, v katerem pa je
bilo marsikaj težkega. Ljubi svo-
jo zemljo in hišo — s slamo kri-
to, ki jo vedno krasijo rože. Mar-
sikateri umetnik si je prav njeno
idilično hišo izbral za motiv svo-
^^ ustvarjanja. Bili so tudi tak-
šni, ki so ji ponujali nove, sodob-
ne hiše. Toda ni ga blaga, ki bi ji
lahko nadomestilo to, kar hrani
in neguje celo življenje. Ni je
spremenil čas kot nas, mlajše ge-
neracije, ki se ženemo samo za
novim.
Ostala je zvesta svoji
zemlji, "njivi, na kateri raste žito,
katerega slamo potrebuje za kri-
tje svoje hišice.
Srečna je, da ji zdravje služi,
da tako lahko pomaga svoji hčer-
ki in zetu. Dela je vedno dovolj,
samo videti ga je treba; pa dobre
volje tudi, bi lahko sklenili obisk
pri eni najstarejših občank KS
Gorišnica.
Besedilo in posnetek:
Foto LAURA
Katarina Nemec
L nadaljevanje
Uresničevanju teh nalog je bilo podrejeno tudi vse politično de-
lo, kjer so si zadajali še vrsto drugih nalog: gradnja zadružnih domov
—	34 bi jih v okraju potrebovali, kar 20 pa naj bi jih spravili pod stre-
ho že v letu 1948 — mobilizacija mladih za gradnjo Novega Beogra-
da, avtoceste Zagreb - Beograd, tovarne težkih strojev »Ivo Lola Ri-
bar« v železniku, za republiško akcijo gradnje Nove Gorice in za šte-
vilne lokalne akcije — čez tisoč mladincev naj bi sodelovalo vseh teh
delovnih akcijah. Ob tem je bilo potrebno mobilizirati delovno silo za
industrijo, za gozdno delo, organizirati vrsto zbiralnih akcij, doseči in
preseči plan prvega 'judskega posojila itd.
Ob naštetem je imela vsaka družbenopolitična organizacija še vr-
sto svojih organizacijskih nalog in je morala tedensko mobilizirati lju-
di za boj proti koloradskemu hrošču. Iskati, vzpodbujati in usposa-
bljati je bilo treba kadre, jih izobraževati in vzgajati.
Vse to je dobilo še poseben pomen, ko je bil na Titov 56. rojstni
dan objavljen sklep o sklicu V. kongresa KPJ, ki naj bi se začel 21. ju-
lija. Poudarjeno je bilo, da bo kongres |x>menil velik zgodovinski do-
godek za vso Jugoslavijo. Začele so se skrbne priprave. Na sestankih
—	ne le partijskih — so sprejemali obširne in zelo konkretne obvez-
nosti, kaj vse bodo do petega kongresa naredili, preštudirali itd.
Sredi tega navdušenja, dela in pripravljenosti za delo je v drugi
polovici junija udarilo na plan . . . Spor s Sovjetsko zv ezo, spdr s ko-
munističnim informacijskim birojem (skrajšano: informbiro ali kar
IB). Že nekaj mesecev sem so se dogajale pomembne reči, le da je za-
nje vedel v popolnosti le najožji krog partijskega in državnega vod-
stva s Titom na čelu.
Kako je resnica po obrokih prihajala med komuniste in v javnost
tudi na našem območju, kako so jo sprejemali in doživljali, to želim
opisati z nekaj primeri.
IZREKANJE
Bilo je sredi junija. SekreUr celice Jože me je obvestil, da je zve-
čer ob 21. uri v podlehniški osnovni šoli izredno pomemben sestanek
za vse partijce. V celici smo bili štiije, vendar je bila Angelca že nekaj
tednov v bolnišnici. Jože, Franjo in jaz smo se dogovorili, da gremo
skupaj s kolesi, saj drugega prevoza ni bilo. Že par dni je deževalo,
potoki so prestopili bregove in cesta v Kozmincih je bila pod vodo.
Par sto metrov smo se morali s kolesi prebijati skozi grmovje po str-
mini levo od ceste, da smo lahko nadaljevali pot. Čeprav premočeni
do zadnjega vlakna, smo prišli na sestanek pravočasno.
V šolskem razredu S90 se zbrali člani KP iz celic: Podlehnik-dr-
žavno posestvo, Podlehnik-vas, Zadruga Gorca-Dežno in Žetale. Av-
to iz okraja je nekaj minut zamudil. V n^m sta se pripeljala Franjo
Fijačko, organizacijski sekretar OK KPS, in tovariš iz Udbe, ki je bil v
civilu. Fijačko se je opravičil zaradi zamude, ker je bil na drugem se-
stanku in ni mogel oditi prej. dokler niso stvari do kraja razčistili. Po-
tem so mu morali sekretaiji celic poročali o udeležbi in vsakega manj-
kajočega podrobno oprav ičiti. Nato je ukazovalno dejal:
»Nobenih beležk, nobenega pisala v roki. Vsak naj stvari poslu-
ša, si jih zapomni in ohrani le zase!«
Zašuštel je papir, ker je več članov že imelo na klopeh odprte
zvezke, saj je iorski zvezek bil takrat običajna beležka za aktivista.
Med člani je za-.iadi'^ grohn.i liiir..^.
Fijačko k začel T.izlagaii r^.tke nesporazume, ki so nastajali med
predstavniki Sovjetske ^^eze in nišim vodstvom. Ti predstavniki so
»tovariša Stalina" napačno obveščaii. zato je bilo izmenjanih več pi-
sem. ki jih z one rani podpisovala Stalin in Molotov, z naše pa
Tito in Karde!'. o tem je rizpri\|jal tudi CK KPJ in vsebino potrdil.
Potem so v Mo>k\i odločili, da naj o spornih vprašanjih odločajo na
drugi seji kominforma, ^ja naj bi bila v Bukarešti. CK KPJ je sklenil,
da ne pošlje delegacije na to sejo. ker bi s tem priznali tisto, za kar
naš po krivem obtožujejo. Ta naš sklep so v Moskvi ostro kritizirali.
Tudi na seji političn«^ biroja KPJ sta Sretan Žujevič in .Andrija He-
brang spremenila stališče in menila, da bi na sejo kominforma vseeno
morali iti in tam stvari razčistiti, napake pa priznati.
Po tej obrazložitvi je odpri razpravo. V razredu je še naprej vla-
dala tišina. Da bi razprav o spod^dil, je povedal, kako so modrovali
člani cdice na ptujski gimnaziji in na MLO; prav na tem sestanku je
pred tem bil. PovTemam pe spominu:
»VKPb s tovarišem Stfclinorr r,3 čelu je že pred 30 leti izvedel ve-
liko oktobrsko resolucij: la	prvo državo socializma na sve-
tu, ki je v vdiki domovirsk? \c .r;: premagala sile nacifašizma in po-
stala najmočnejša sila na T-ud; KPJ pod vodstvom tovariša Tita
je samostojno vodila NOB, zmagala in uspešno vodi bitko za izgrad-
njo socializma pri nas ... In zdaj naj mi, navadni partijci, ocenjuje-
mo, kdo ima prav. Nemogoče! Stvar je treba podrobneje razmisliti,
prediskutirati in se šele potem odločiti___«
Povedal je, da jim je stvar še enkrat pojasnil, in kljub temu so ne-
kateri še imeli pomisleke.
»Mislim, da tu nimamo kaj razmišljati, saj zaupamo našemu vod-
stvu in tovarišu Titu,« je rekel sekretar celice z državnega posestva.
Vsi smo mu prikimali in s tem je bila tudi razprava končana.
Fijačko in njegov sodelavec sta zatem razdelila vsakemu po list
papiija. Šele tedaj smo smeli izvleči pisala in na list papiija na kratko
napisati, kaj si o zadevi mislimo in kdo — f)o naši oceni — ima
prav...
Za nas mlade takrat ni bilo nobene dileme. Komu naj sicer zau-
paš, če ne svojemu državnemu in partijskemu vodstvu. Tako smo smi-
selno, vsak s svojimi besedami tudi zapisali. V izjavi smo izrekli pod-
poro C K KPJ in tovarišu Titu, večina pa nas je tudi pripisala, da ob-
sojamo kapitulantska stališča Žujeviča in Hebranga.
Izjavo je vsak podpisal in list oddal. S tem je bil sestanek tudi
končan — z opozorilom, da o vsebini nikomur niti besede.
Osebno me vsebina sestanka ni posebno presenetila. Že prej sem
v Ljudski pravici zasledil kratko vest, da so iz Jugoslavije odpoklica!!
vse sovjetske vojaške in civilne strokovnjake, med ljudmi pa s:- -
le tudi druge govorice o težavah s Sovjeti. Prepričan pa se-r da >e
bodo stvari mimo uredile. Razvoj dogodkov je to prepričanje i? mese-
ca v mesec bolj omajal.
KAJ JE BILO V OZADJU
Zdi se mi potrebno, da omenim nekatera dejstva, nekatere resni-
ce. ki so prišle na dan mnogo let pozneje. Prav Lo opravičuje nrkaiere
postopke, ki so se nam v letu 1948 zdeli kruti ali -aj preostn.
KPJ je na zunaj veljala za najzvestejšega zaveznika SZ, dejansko
pa je vodila precej samostojno politiko, kar Stalinu ni bilo všeč. Tudi
ni bil zadovoljen s položajem v državah ljudske demokracije, kot so
se takrat uradno imenovale države vzhodne Evrope. St^ilinov^mu sa-
moljubju tudi ni bila všeč velika popularnost maršala Tita, ki se jc
zlasti manifestirala ob Titovih obiskih v teh državah. Zato je napravil
dolgoročni zvit načrt, kako odstraniti sedanje vodstvo K^ in si kiu"
najbolj podrediti države v svbjem »lagerju«. Del tega načrta je bila
tudi ustanovitev kominforma leta 1947. za njegov sedež pa so dclodli
Beo^d. Potem se je igra začela po zpanem ljudskem reku: -r-VoIk ot>-
tožuje ovco, da mu kali vodo.««
Nadaljevanje prihodnjič
f EDNIK - 16-junij 1988
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
predstavuamo
vam ...
(2. nadaljevanje)
In v čem je skrivnost neomajne
jp veličastne priljubljenosti an-
sambla bratov Avsenik?
Slavko Avsenik pravi: »Igramo
23 ljudi in tisto, kar imajo radi!
Vsa dolga leta smo posvečali po-
zornost igranju doma (prva štiri
leta so bile sobote in nedelje re-
zervirane za štiri leta vnaprej!) in
vedno veliko nastopov nameni-
mo domačemu občinstvu, ker
sem prepričan, da nas doma res
želijo . . . Kdor doma ne uspe, tu-
di v tujini težko kaj doseže! Vsak
koncert je po svoje lep, posebno
če človek začuti stik s poslušal-
ci.. . Glasba za ljudstvo je moto
nas vseh ...«
Vilko Avsenik: »Vse svoje ži-
vljenje smo posvetili dobri do-
mači glasbi in kvaliteti. Ni bilo
lahko tedaj, ko sta nas zapustila
izredna in za Avsenike tako zna-
čilna solista Danica Filiplič in
Franc Koren. Kvaliteto je bilo
treba obdržati in mislim, da so
poslušalci takoj dobro sprejeli
sedanji tercet. Bilo je naporno,
saj smo štiri leta igrali vsako so-
boto in nedeljo. Koliko časa še?
Kolikor nam bo pač zdravje do-
puščalo.«
Slavko Avsenik: »Trpke izkuš-
nje? V vseh teh letih nismo imeli
svoje oddaje na RTV Ljubljana!
Prvih petnajst let smo zares gara-
li, pravi križev pot potili, igrali
vsevprek, brez sleherne radijske
in televizijske pomoči. Dokazo-
35 let ansambla bratov Avsenik
vati smo morali, da so nam drugi
prilepili tisti nesrečni Oberkrai-
ner, se otepali posnemalcev, ki
jih je zunaj kot listja in trave.
Občutili smo vse zakulisne igre,
vendar nas prav zares veseli, da
je danes v Sloveniji in čez mejo
toliko dobrih ansamblov, ki vsak
po svoje neguje narodno pesem.
Ptujski festival? Ima velik po-
men za tiste ansamble, ki si šele
utirajo svojo glasbeno pot. Nam
je v ponos, da nas toliko ansam-
blov posnema, res pa je tudi, da
človek prodre samo s svojo izvir-
nostjo, z lastno potjo. Kdor pos-
nema samo zaradi zaslužka, ta
nima prave možnosti.«
Alfi Nipič: »Ko sem >presed-
lal< iz zabavne glasbe, sem pred
dokončnim podpisom pogodbe
dolgo premišljeval. Že prej, ko
sem pel zabavno glasbo po loka-
lih, smo takrat, ko je bilo najbolj
fletno, urezali kakšno domačo!
Vendar se z zabavno glasbo ne
da živeti. Potem ko sem postal
Avsenikov, sem se najbolj bal
nastopa na Gorenjskem; mislil
sem si: Gorenjci, ki so vajeni
Korenovega glasu, me bodo iz-
žvižgali. A me niso . . . Nisem
več čisti solist, prilagajam se več-
glasnemu petju, vezan sem na
termine, timsko delo. Rad de-
lam, drugače ne bi bil pri Avseni-
kih že 15 let in posnel prek 30 al-
bumov, dosti tudi dvojnih. Po-
jem iz srca!«
Jožica Svete: »Ko sem se po-
slovila od zabavne glasbe, nisem
čutila nobene razlike. Z veseljem
sem pela in še pojem čudovite
Avsenikove pesmi.«
Jubilejno 35. leto
Kot vse kaže, bodo Avseniki
drugo leto dobili svojo galerijo,
ki jo bo uredil Slavko Avsenik v
prvem nadstropju gostilne po-
kojnega očeta Pri Ježovcu v Be-
gunjah na Gorenjskem, iz katere
je v svet na svoj veliki pohod sto-
pila Avsenikova glasba . . . Raz-
stavljene bodo vse plošče, kase-
te, podeljene zlate plošče, drugi
materiali in priznanja ... Že za
I. maj pa bo Slavko Avsenik
odprl obnovljeno gostilno, ki bo
imela prostor za domače goste,
za poslovne sestanke, prostor z
restavracijo za tuje goste katego-
rije A, vrt . . .
Letošnje jubilejne nastope ob
35-letnici delovanja bodo Avseni-
ki v Sloveniji proslavili z enaki-
mi koncerti na dveh slovenskih
turnejah, prvi od 10. do 20. maja,
na drugi od 22. junija do 3. julija,
v jesenskem delu pa bodo med
drugim nastopili tudi v večjih
mestih — Celju, Mariboru, Lju-
bljani in še kje. Upajo, da bodo v
sodelovanju ansambla in RTV
Ljubljana prišli do svoje radijske
in mogoče televizijske oddaje.
Namreč v tujini to ni problem;
tam bo organiziran koncert v do-
govoru z ansamblom, kjer bodo
igrali tudi različni ansambli nji-
hove melodije, prišel bo zname-
niti jodlar Franc Lang. Koncert
ob jubileju (na Dunaju ali v Mu-
enchnu?) bo potekal z neposred-
nim tv prenosom ... V tujini bo
letos ansambel bratov Avsenik
dobil zopet dve zlati plošči; mo-
goče pa se presenečenje pripra-
vlja tudi v domačem Helidonu?!
Ansambel bratov Avsenik je
dejansko s svojo glasbo zaščitni
znak Slovenije in je mogoče celo
to premalo izkoriščeno v turisti-
čne namene, so menili na tisko-
vni konferenci. Že pred leti so
razmišljali Avseniki o ideji, da bi
na Bledu v naslednjih letih pri-
pravili mednarodni narodnozaba-
vni festival, v takem smislu kot je
»Evrovizijska popevka« ali »San
Remo«, samo da za narodnoza-
bavno zvrst glasbe z vključitvijo
v evrovizijsko mrežo in s sodelo-
vanjem evropskih založniških
hiš. Tako bi Bled postal tudi sre-
dišče evropske in svetovne na-
rodnozabavne glasbe z vsakole-
tnim tekmovanjem ansamblov s
celega sveta, kar bi imelo tudi ve-
lik, širši turistični pomen.
Konec
DRAGO PAPLER
grad v veliki nedeui obnavuajo
Zgodovina in sedanjost
si podajata roki
že nekaj let je tega, kar so krajani krajevne skupnosti Velika Ne-
delja dali pobudo, da se z njihovim gradom nekaj naredi, da se mu da
novo vsebino. Skratka ni jim bilo vseeno, v kakšnem stanju je in kaj
se dogaja v njem. Pobuda ni naletela na gluha ušesa in zadnjih nekaj
let grad s sredstvi republiške in občinske kulturne skupnosti Ormož
obnavljajo. Že nekaj let je obnovljena grajska kapela, ki bo postala
sestavni del etnološke zbirke v okviru ptujskega Pokrajinskega muze-
ja, ki skrbi tudi za ormoško občino. V gradu bo našlo svoj prostor tu-
di arhivsko gradivo s tega območja in Zgodovinski arhiv, ki dela za
občini Ormož in Ptuj. bo končno rešil problem svojih skladiščnih pro-
storov. Del gradu še vedno ostaja namenjen stanovalcem; funkcija, ki
jo je grad že nekdaj imel. Tako se v gradu združujeta namembnostni
funkciji zgodovine in potreb časa, ki ga živimo. Dela izvaja Zavod za
naravno in kulturno dediščino iz Maribora. Pri obnovitvenih delih so
ugotovili, da segajo začetki gradu že v začetek 13. stoletja, obstoječi
objekt pa je iz 17. stoletja. Da ne gre za obnovo kulturnozgodovinske-
ga spomenika samo zaradi tega, ker tako piše v zakonu, kažejo tudi
sredstva kulturne skupnosti Omrož, ki jih namenja za obnovo gradu,
saj daleč presegajo obvezno polovico, kolikor bi jih morali zagotoviti;
polovico prispeva tudi republiška kulturna skupnost. Ce bi bilo po-
vsod tako, se nam za ohranitev kulturnih spomenikov ne bi bilo po-
trebno bati.
NaV
V vrtu
v ZELENJAVNEM VRTU dorašča fižol, ki
smo ga posejali v začetku maja, ko je prenehala
nevarnost spomladanske pozebe in slane. Vse od
setve pa do spravila in še kasneje v skladišču fižol
napadajo različne rastlinske bolezni in škodljivci.
Nekateri — nanje bomo opozorili v teh strokovnih
nasvetih — ogrožajo pridelek v tolikšnem obsegu,
da lahko pride do popolnega uničenja. Zrna po-
stanejo v skladišču neužitna, tako da ne ustrezajo
niti za živinsko krmo.
Takoj po kaljenju — zlasti v hladnem, vlažnem
in meglenem vremenu — se pojavi fižolova pega-
vost ali ožig, ki jo spoznamo po podolgovatih terh-
nejših pegah, obrohljenih z rdečkastim robom.
Napade liste, stebelca, predvsem pa stroke; na
njih so pege udrte. Te bolezni ne bo, če smo sejali
zdravo in razkuženo seme in če smo zmerno gnoji-
li. Če se pegavost močneje pojavi, napadene rastli-
ne sproti odstranjujemo iz nasada, sicer pa pred
napadom vsakih 15 do 20 dni škropimo z 0,2-od-
stotnim dithanom M45 ali 0,15-odstotnim folpe-
tom.
Ce se pojavijo na listih in strokih bele pege, ki
nato postanejo črne, gre za fižolovo rjo. Pojavlja se
pri večji vlagi in toploti in doseže končno obliko
fižolovega ožiga. Preprečujemo jo z bayletonom,
če pa za oporo uporabljamo staro kolje, pa je po-
trebno tega razkužiti s formalinom.
Najhujši škodljivec fižola je črna fižolova uš. Že
na mlade rastline priletijo iz žive meje, kjer so pre-
zimile. Na rastlini sesajo rastlinski sok in fižol hi-
ra, listi vidno bledijo. Uši širijo tudi nevarne viru-
sne bolezni, ki posevek v celoti uničijo. Uničuje-
mo jih s sistemičnimi insekticidi: metasystox, acte-
lic in folimat.	^
Fižolar je trdovraten škodljivec, ki škodo pov-
zroča na obranem fižolu, zato ga uvrščamo med
skladiščne škodljivce. Majhen hrošček odlaga jaj-
čeca v mlade, že otrdele in dozorevajoče stroke.
Jajčeca polaga, če je vroča jesen, le na sočni strani
rastline; pri temperaturah nižjih od 10° C jajčec ne
odlaga. Ko začno stroki fižola trdeti, škropimo z
aktelikom; prav tako moramo prostor, kamor bo-
mo spravili zrnje fižola, pred tem razkužiti z akte-
likom. Ker fižolar odmre pri temperaturah
— 10° C v obdobju enega tedna, je fižol koristno
vskladiščiti šele po poprejšnjem zamrzovanju, se-
menskega pa razkužimo s prej priporočenim akte-
likom.
V	OKRASNEM VRTU ne smemo pozabiti na
redno pletev in pinciranje krizantem, da se bodo
posamezne rastline lepše razrasle in zasnovale več
cvetnih stebel.
Tudi pri dalijah lahko vzgojimo velike koške, če
pustimo rastlinam iz potaknjencev samo glavni
poganjek ali pa če odstranimo slabotnejše stran-
ske poganjke. Junija strižemo žive meje, česar pa
ne smemo početi v stari les, pač pa samo skrajša-
mo vršičke mladih poganjkov. Pomlajevanje ali
preoblikovanje žive meje, ki je vezano na posege v
stari les, se opravi lahko samo pozimi, ko rastline
vegetacijsko mirujejo.
V	SADNEM VRTU tu pa tam kakšen vnet sad-
jar amater, če želi ohraniti kakšno posebno sadno
vrsto ali sorto, še cepi sadno drevje. Precepljenim
sadnim drevesom, zlasti pa negi cepilnega mesta
je potrebno posvetiti vso pozornost. Sedaj je čas
za pletev mladih poganjkov žlahtnega dela rastli-
ne, ki so pognali iz cepiča. Posebno pomembno pa
je, da pod cepičem očistimo tako imenovane vod-
ne poganjke, ki rastejo iz podlage in odvzemajo
hrano cepiču oziroma mladiki razvijajočega se
žlahtnega dela rastline. Brž ko so poganjki mladi-
ke zrastli vsaj 10 cm, jih z rafijo privežemo k opo-
ri, da jih ne polomi veter ali ptice. Takšne mladike
so izredno občutljive za rastlinske bolezni in škod-
ljivce. Mednje sodijo najnevarnejše zelene uši. Vse
moramo zatirati z ustreznimi pesticidi.
Miran GLUŠiC, ing. agr.
Verin modni kotiček
že pri modelih za maturo sem
vam prikazala kanček romantike,
zdaj sem vam narisala in bi vam
rada povedala, da je precej ro-
mantike tudi v letošnji poletni
konfekciji. Nekateri temu pravi-
jo nostalgija, ker ti modeli mo-
čno spominjajo na naše babice
in prababice.
Material mora biti 100-odsto-
tni bombaž, še bolj aktualna (in
ne babičina) pa je mešanica
bombaža in viskoze. Zunaj naših,
meja je ta material »špica«, ven-
dar mora biti pravilno obdelan,
ker se viskoza zelo rada mečka.
Zaponite si: vse, kar se z lahkoto
zlika, se z lahkoto zmečka. In to
lastnost ima viskoza. In ni naj-
lepše, ko smo zmečkani že po pr-
vem sedenju, bodisi v avtu ali na
plesu.
Vzorci morajo močno spomi-
njati na babičine predpasnike.
Biti morajo zelo drobni cvetlični
ali geometrični, največkrat beli
elementi na črni ali temno modri
podlagi. Tudi v obratni kombi-
naciji je nekaj modelov, vendar
manj. Vsi ti modeli imajo doda-
tek čipk; tudi spodnja krila so
ponovno aktualna, kot je razvid-
no s prve skice.
No, kot vidite, smo z našo mo-
do segle že globoko v poletje in
tako je prav, saj moramo imeti
pred sezono vse pripravljeno.
Tudi tekstilne in konfekcijske to-
varne so se letos kar dobro pri-
pravile že pred polno sezono. Se-
veda pa ne smemo gledati samo
po domačih trgovinah. Dobro bi
bilo, če bi lahko pogledali v trgo-
vine v naših drugih mestih, da ne
bi bili krivi samo proizvajalci,
kajti tudi od trgovin je mnogo
odvisno.	Vaša Vera
Model s spodnjim krilom, ki pa se več ne skriva, kot
se je moralo pri babici, in zelo lep model za zelo
vroče dneve.
Žabo na zadnjem delu krila, ki je še okrašen s čip-
ko, je letos ravno tako nekaj novega in aktualnega.
Mini obleka z volančki in čipko, primerna za vse
priložnosti.
Iran — živlienje v znaku islama
Kaj se dogaja danes v Iranu,
osem let po revoluciji, izpeljani
pod Homeinijevim vodstvom?
Vemo, da je država v vojnem sta-
nju z Irakom in ne vem še koliko
drugimi državami, da je vpeljan
islamski zakon, kaj več pa skoraj
ne. Poročila, ki nam jih ponujajo
sredstva javnega obveščanja, so
zelo skopa in se nanašajo izklju-
čno na dogodke ob fronti; kako
pa je z ljudmi, življenjskim stan-
dardom, spremenjenimi običaji
ter njihovim pogledom na vse te
stvari, pa je potisnjeno vstran.
Torej kaj storiti, da vidiš resnico
in na svoji koži občutiš deželo z
vsemi njenimi protislovji? Edini
odgovor je — sam se odpraviš
tja, pogledaš resnici v oči, pa naj
je to še tako nemogoče ali nevar-
no. Ravno to je tudi mene mika-
lo.
Jugoslovani na moje veliko
presenečenje (in ravno tako na
presenečenje tujcev) ne potrebu-
jemo vstopne vize, medtem ko jo
večina drugih državljanov potre-
buje. Vize pa je skoraj nemogoče
dobiti, kajti na iranskih ambasa-
dah je potrebno čakati tri mesece
ali več za odgovor na prošnje, te
pa so kot po pravilu vse odbite.
Zato se nisem čudil drugim po-
\^tnikom, ki so me gledali z zavist-
jo, kajti mnogo jih je na vse nači-
ne poizkušalo priti do njih, ven-
dar brez uspeha. Tudi meni se je
zdelo čudno, da ne potrebujem
vize za takšno državo, ki se v kr-
čih vojne in v času izpeljevanja
islamske revolucije otepa tujcev
kot nadležnih muh.
Ravno tedaj so bila (in so še)
aktualna vprašanja o vpletenosti
naše države glede oskrbe Irana z
orožjem, zato mislim, da obstaja
nekje vzrok, pa naj je to politični
ali ekonomski, za »dobre odno-
se« med Jugoslavijo in Iranom
ter kot posledica odprava viz.
Ravno tako bi lahko naši mor-
narji povedali precej zanimivih
reči o čudnih tovorih za Irak in
Iran. Pa pustimo diplomacijo in
politiko, saj vemo, kaj pravi ljud-
ski rek o njiju.
»SEX NO!«
Iz Evrope vodi glavna pot v
Iran prek Dugubujazita v Turči-
ji, zanikrne, vendar izredno zani-
mive kurdske vasice, v Mako —
prvo Tiesto v Iranu, oddaljeno
kakšnih dvajset kilometrov od
meje. Z nekakšnim kombijem
sem se iz Dugubujazita odpeljal
proti iranski meji. Za sopotnike
sem imel izključno Irance, ki so
se vračali iz Turčije, ene redkih
držav, ki jo lahko obiščejo, pa še
za to je težko dobiti potni list.
Na srečo je bil med njimi tudi
nek možak, ki je za silo obvladal
angleško in mi je dal nekaj na-
svetov, kaj storiti na meji. Naj-
bolj me je zanimal črni trg z de-
narjem, kajti vedel sem, da ob-
staja precejšnja razlika v primer-
javi z uradno menjavo. Zvedel
sem, da uradno dobim za 1 ame-
riški dolar 70 rialov, na črno pa
tudi 1.000, torej trinajstkrat več!
Zato sem se odločil, da se na me-
ji izognem menjavi in to storim
šele, ko pridem iz carinske cone.
Skrbelo me je, ali me bodo
sploh spustili v državo, kajti v
potnem listu sem imel izraelsko
vizo in iraški pečat, kar pa cari-
nikov prav gotovo ne navdušuje
preveč. Vendar se je izkazalo, da
to ni bila nobena težava, kajti
prek iraške vize je turški carinik
pritisnil debel pečat in jo s tem
prekril, iranski uradniki pa tega
zagotovo niso opazili, kajti dru-
gače bi se moral vrniti.
Prav zanimivo mi je bilo, če-
prav nekoliko mučno čakanje na
pregled potnega lista, ko sem si
ogledoval prostor, napolnjen z
Iranci, na katere je iznad vrat z
železnimi rešetkami, ki so vodila
na iransko stran, gledal Homei-
nijev portret, velik kakšen meter
in pol, na drugi strani pa ravno
tako velika slika Ataturka. Imel
sem občutek, kot da sta ta dva
voditelja, vsak v svoji državi, ne-
kakšna bogova, njuna modrost
in dobrota, ki izžarevata iz slike,
pa zagotovilo za blaginjo in var-
nost njunega ljudstva.
Čez nekaj več kot pol ure je
prišel do železnih vrat iranski
uradnik z mojim potnim listom,
odklenil vrata in v angleščini de-
jal: »Dobrodošli v islamski repu-
bliki Iran.« Ni mi bilo takoj po-
vsem jasno, kaj se dogaja, kajti
bil sem prepričan, da bodo od-
krili iraški pečat, vendar sem že
stal za vrati in odhitel proti izho-
du. »Sem torej notri? Kaj je tre-
ba še storiti? To je vseeno prehi-
tro,« mi je rojilo po glavi, ko sem
iskal izhod. Neka ženska me je
napotila proti banki, kjer naj bi
prijavil, koliko denarja imam s
seboj, vendar sem le vstopil v
banko, za vrati počakal nekaj mi-
nut in odhitel iz stavbe. Bal sem
se namreč, da bom moral zame-
njati 150 dolarjev, kar sta morala
storiti dva Novozelandca prejš-
nje leto, ko sta vstopila v Iran iz
Pakistana.
Hitro sem se odpravil proti ne-
ki opečnati stavbi, oddaljeni kak-
šna dva kilometra, kjer naj bi mi
pregledali prtljago. Še vedno
sem čakal, da me kdo pokliče na-
zaj, vendar na srečo — nič. V
stavbi sta že čakala dva carinika,
vidno zdolgočasena, in kot je bi-
lo videti, sem jima popestril dan.
Začela sta pregledovati moj na-
hrbtnik, vsebino »strokovno«
premetala po celi mizi ter se za-
pičila v prospekte o Turčiji, ki
sem jih nosil s seboj, kajti po
ogledu Irana sem se nameraval
vrniti za kakšen mesec v Turčijo.
Vsako stran posebej sta minuto
ali več gledala in prospekte zla-
gala na dva ločena kupa. Ko sta
vse skrbno pregledala, mi je
eden porinil nekaj prospektov
nazaj, za druge pa dejal: »Sex
no!«
»Kakšen seks?« sem vprašal
začudeno. Pokazala sta na neka-
tere fotografije, ki so propagirale
turško obalo, kjer so se v kopal-
nih kostimih sončila mlada de-
kleta. Še vedno mi ni bilo jasno,
kje sta videla kaj s seksom pove-
zanega. Nič ni pomagalo moje
pol arabsko-turško prepričeva-
nje, da so to le sodobne slike s
plaže. Prospekti so že leteli na
dvoje. Vse skupaj mi je postalo
smešno, ko sem ju opazoval, ka-
ko sta čakala, da se bom začel
razburjati, jaz pa sem planil v
smeh in jima dal potni list, da
udarita žig, kar je zame pomeni-
lo prosto pot.
Končno sem prišel iz carinske
cone in začel iskati taksi, kajti
avtobus za Mako je ravno odpe-
ljal. Na hitro sem z nekim fan-
tom zamenjal 20 dolarjev v riale,
pri čemer me je seveda poizkušal
ogoljufati, vendar sem vedel, ko-
likšna je črna menjava in kakšen
je denar, tako da je fant gotovo
mislil, da nisem prvič v Iranu, ter
sva stvar na hitro opravila.
Preden so me začeli oblegati
taksisti, sem se pri ljudeh naoko-
li pozanimal, koliko stane taksi
do mesta, kajti drugače bi prav
gotovo plačal dvakratno ceno.
Tako so mi tudi ponudili, vendar
sem jih na hitro odpravil in se
zrinil v eno izmed vozil. Vozniku
sem takoj plačal tistih 100 rialov,
da kasneje ne bi terjal višje vso-
te, in s smehom jih je sprejel. Ka-
že, da sva bila vsak po svoje iz
enakega testa. On je hotel od me-
ne iztisniti čimveč, jaz pa plačati
čimmanj in sploh me ni motil
njihov način zaslužka, kajti po
obiskih v raznih arabskih drža-
vah je bilo zame takšno baranta-
nje nekaj povsem vsakdanjega.
Nadaljevanje prihodnjič
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
16. junij 1988 - TEDNIK
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA
Kubični meter vode ne
stane 158,
ampak 858 din
Ne bi bilo pošteno, če bi se v tem primeru sklicevali na večnega tiskarskega
škrata, ki dela v naših javnih glasilih napake, še zlasti v primeru, ko sem v zad-
njem prispevku o navijanju cen vsemogočih prispevkov, ki jih moramo porabni-
ki vode plačevati poleg osnovne cene. Zadnjič sem namreč zapisal, da potrošni-
ke velja kubični meter porabljene vode »le« 158,50 dinarjev, pa je dejanska ce-
na z vsemi priveski nič manjša kot 858,50 dinarjev.
Ta cena je namreč v veljavi od trenutka, ko je občinski izvršni svet občine
Ptuj naprtil nam, potrošnikom še dodatni prispevek v znesku 427 dinarjev za
gradnjo nove čistilne naprave, kajti o kakšni rekonstrukciji v tem primeru sko-
rajda ne moremo govoriti, ker je pač bila prva gradnja čistilne naprave proč vr-
ženi denar. Odgovornega za to polomijo ni in »grešni kozli« smo nazadnje po-
rabniki vode, ki moramo, kot kaže, v nedogled plačevati še dodatni prispevek,
skorajda enkrat višjega kot znaša osnovna cena za porabljeno vodo. Zapišimo:
kubični meter vode velja (trenutno) 293 din, dodatni prispevek pa kar 427 di-
narjev.
Bralcem Tednika sem dolžan pojasniti, kako je prišlo do računske napake.
Pred seboj sem namreč imel fakturo št. 854/04, ki je bila izstavljena hišnemu
svetu Jadranske 17; ta pa plačuje le četrtino porabljene vode, ker razliko do
polne cene plača delovna organizacija, ki ima svoje delovne prostore v tej
zgradbi, priključeni pa so na skupni števec porabljene vode. Žalostno je, da ko-
munalci oziroma TOZD Vodovod in kanalizacije bojda niso sposobni, da bi
vgradili ločena števca za hišni svet in delovno organizacijo. Vsem, ki ste se mor-
da jezili, ker ste pač kaj hitro ugotovili, da je cena vode več kot štirikrat večja,
kot sem zapisal, se opravičujem.
Ko že ravno pišem o ceni porabljene vode, vsemogočih »sisih«, ki nam jih
poleg osnovne cene za porabljeno vodo naprti komunala, naj povem, da bomo
bojda porabniki že v kratkem morali plačevati še višji znesek za porabljeno vo-
do. Cenik da je že pripravljen.
Pa še nekaj. Porabniki vode oziroma plačniki bi želeli imeti čiste račune,
kajti v sklepu o dodatnem prispevku za kanalizacijo oziroma čistilno napravo
zakonodajalec, to je občinski izvršni svet v Ptuju, sploh ni zapisal tudi roka, ka-
ko dolgo naj bi plačevali prispevek za gradnjo oziroma rekonstrukcijo čistilne
naprave. Upajmo, da ne tako dolgo, da bodo arheologi izkopali zadnjega Rim-
ljana tam, kjer bodo gradili čistilno napravo. Koliko bi radi zbrali denarja od
potrošniške »raje« za polomije drugih? Pa brez zamere!
Franjo Hovnik
Ekipa društva invalidov
Ptuj četrta
Društvo invalidov Radovljica je bilo gostitelj 5. avtorallyja mimo
pomnikov revolucije; tak ima naziv srečanje invalidov iz vse Sloveni-
je. Srečanje je bilo v soboto, 28. maja. Tekmovalne ekipe so se zbirale
v Podnartu ob deveti uri. Tam je bil start. Rally je potekal na krožni
progi, in sicer: Podnart—Podbrezje—Naklo —Kranj —Škofja Loka,
kjer je bila časovna kontrola, nato pa od Škofje Loke proti Železni-
kom do Dražgoš, kjer je bila zopet časovna kontrola. Tretja etapa je
nato vodila mimo Krope in Brezovice do cilja, ki je bil v Podnartu. Po
končanem avtorallyju je bila še spretnostna vožnja. Ocenjevalna ko-
misija je nato seštevala negativne in pozitivne točke in tako dobila vr-
stni red. Sodelovalo je 16 ekip iz vse Slovenije. Ekipa je štela štiri čla-
ne in vsak je imel svoje naloge. Prvi je vozil, drugi je streljal z zračno
puško, tretji je kegljal, četrti bi moral metati pikado, pa organizator
tekmovanja ni pripravil. Ekipo Ptuja so sestavljali: Franc Cetl — voz-
nik, Konrad Kramberger — strelec, Stanko Kosec — kegljanje in Jo-
že Pinterič — pikado. V ekipi in posamezno smo osvojili vsa četrta
mesta.
Po končanem avtorallyju je bila družabna prireditev in razglasi-
tev rezultatov. Priredili pa so tudi bogat srečolov. I*tujčani smo se ne-
koliko razočarani vrnili domov, vendar z bogatimi izkušnjami za na-
prej, obenem pa z lepimi spomini na Gorenjsko. Tudi spomini na le-
pe gozdne asfaltne ceste ne bodo nikoli zamrli.
Franc Cetl
»Gremo,
gremo!«
»Nisva prišla postajat, poma-
gat sva prišla. Opraviti morava
delo, ki ga starejši ne morejo več
postoriti sami.«
Pohvala gre Dušanu Jungru in
Davorinu Cehu, učencema 8. b
razreda osnovne šole Olge Me-
glič iz Ruja, pa tudi tovarišu rav-
natelju in razredničarki Mojci
Poljanšek, saj so nam pomagali
opraviti delo, ki ga starejši ne
zmoremo več.
Dušanu in Davorinu pa želi-
mo, da ne bosta pozabila medse-
bojnih vzpodbudnih besed »Gre-
mo, gremo!« ki sta jih pri delu
tako vneto uporabljala.
Hvala!
Angela Vernik,
Prešernova 30, Ptuj
Lojze
Matjašič v
Cirkulanah
Igralec, scenarist in režiser
Lojze Matjašič se je v nedeljo,
22. maja, z igralci dramske sekci-
je iz Velike Nedelje, ki slavi letos
65 let obstoja, predstavil tudi v
Cirkulanah.
Igrali so dokaj zahtevno ko-
medijo Pokojnik srbskega pisate-
lja Branislava Nušiča. Velikone-
deljski igralci niso nepoznani v
Cirkulanah, saj so lansko leto
nastopali z igro Trije fantje in
eno dekle. V ansamblu nastopata
tudi Tonček Žumbar in Andrej
Žuran, naša domačina.
Igralci so igrali sproščeno. Zo-
pet pa jih je mučil utesnjeni
oder, ki je glavna ovira za giba-
nje na odru. To spet daje misliti
Cirkulanam o gradnji nove dvo-
rane.
Bolj maloštevilni gledalci so
doživljali skozi celo predstavo
napete prizore in so ob koncu
igre nastopajoče nagradili z dol-
gim aplavzom.
Dušan Memlja je v Večeru
dne 18. maja lepo opisal življenj-
ski opus Lojzeta Matjašiča ob
njegovem šestdesetem jubileju.
Tudi mi se pridružujemo čestitki
z željo, da bi nas vrsto let razve-
seljeval s svojimi umetniškimi
nastopanji.
Ker tudi naše prosvetno dru-
štvo praznuje prihodnje leto
90-letnico obstoja, vabimo igral-
ce iz Velike Nedelje, da nas po-
častijo s kako igro.	V. J.
Napredno ali drzno?
Ste se že kdaj zamislili ob izrazih »sodobna šo-
la«? Ce ste se, ali ste natančno vedeli, kaj pomeni
imeti in izvajati sodobno šolo oziroma izobraževa-
nje? Ali ste se morda le kislo posmehnili in se
spomnili pogorelega »revolucionarja« z imenom
Usmerjeno izobraževanje?
Zdaj, ko vsi že kritično ne le opažamo, temveč
tudi priznavamo njegove piškave ideje in parole,
bi končno morali izkričati tudi večno resnico, da
bi bilo treba tudi v osnovni šoli kaj premakniti,
spremeniti, posodobiti, zrevolucionirati. Naša so-
dobna osnovna šola kljub prizadevanju učiteljev
ne more vzgajati ustvarjalnega mladega bitja, ker
razmere dela marsikje tega ne dovoljujejo. Kljub
mnogovrstnim metodam dela in s še kar sodobni-
mi pripomočki, ki si s počasnim korakom utirajo
pot v učilnice, takšni načini dela kot npr. v ZDA
ali Angliji še dolgo ne bodo mogli biti realizirani v
naših šolah. Za takšne metode dela bi potrebovali
povsem drugačne učilnice, za svet čez lužo sodob-
ne, a za nas tabu pripomočke.
Nekajkrat smo že imeli priložnost slišati preda-
vanja kakšnih tujih predavateljev o sodobnem na-
činu poučevanja kakega predmeta, ko so nam pre-
davatelji praktiki burili domišljijo, ki je zanje, v
njihovem okolju seveda, resničnost. Ob takšnih
priložnostih človek res začne razmišljati o pojmu
sodobne šole, ki nenadoma ne pomeni več le me-
tod dela, opremljenost učilnic, aktualizacije pou-
ka, ampak se izrazu prilepi še mnogo sinonimnih.
Mar ne bi bila sodobna šola, recimo, takšna, da bi
učence razvrščali po interesnih področjih? Zakaj
se mora nekdo dobesedno mučiti z angleščino, če
je povsem jasno, da ga predmet ne zanima, da je
absoluten antitip za jezike. Zakaj ne more biti os-
novno izobraževanje res osnovtio, izhodiščno? Ce
pobrskamo po učnem načrtu za osnovne šole, se
čudimo, s čim trpamo glave našim najstnikom.
Marsikaj bi mogli brez slabe vesti črtati iz obvezne
učenosti.
Ste že čitali razprave o sodobni šoli brez ocen?
Velika iluzija in drzna misel za današnji čas. Toda
če bi se vsakdo že v osnovni šoli učil tisto, kar ga
najbolj zanima, in če bi se učil še ostalih resnic ži-
vljenja, vendar SAMO osnovnih, ocen res ne bi
potrebovali, saj je interes jamstvo za trud in željo
znati, kar te privlači, znati tisto osnovno, nujno.
Kaj sploh so ocene? Nagrada za trud, nagrada
za netrud?
Pozitivno, dobre ocene — nagrada za delo, ne-
gativne ocene — nagrada za nedelo, za netfTid?
Potemtakem ocenjujemo nesposobnost, nezmož-
nost z isto oceno kot nedelo, netrud? Grozno —
enačiti nezmožnost učenca doseči dober rezultat z
nehotenjem, da bi dosegel dober rezultat! Mislim,
da nam v tem primeru manjka še ena ocena! Ne-
kdo, ki noče delati v učno-vzgojnem procesu ali
pa ni motiviran za to delo, NE MORE imeti iste
negativne ocene kot nekdo, ki NE ZMORE delati
in slediti v učno-vzgojnem procesu! Ocene, ocene,
ocene ... So realna slika znanja? So vselej realna
slika znanja šolarjev? Včasih učitelji niso realni,
včasih je težko realno oceniti ustno ali pisno zna-
nje, včasih situacija prepreči učencu dokazati real-
no znanje in tako dobiti realno oceno. Šola brez
ocen, kaj? Nisem idealist, pa vendar si upam raz-
mišljati, da nekoč bo tako. Saj je nekoč to, kar se
danes dogaja in je v šoli, bilo idealizirano gledanje
v prihodnost.
Pa razprave o sodobni šoli brez domačih nalog
ste že brali? Revolucionarne ideje naših (!) avtor-
jev smemo le brati, o izvajanju seveda ni govora.
O nalogah se sicer mnogo razpravlja, imamo cele
študije o tem, koliko časa naj učenci porabijo za
domače naloge; znano je tudi, iz katerih predme-
tov dobivajo največ nalog, še bolj je znano, da na-
log ne znajo vsi učenci sami rešiti; najbolj pa je
znano negodovanje staršev, da otrokom ne znajo
pomagati pri domačih nalogah.
Nedvomno imajo domače naloge mnogo pozitiv-
nih lastnosti, saj otroka navajajo na samostojnost,
razmišljanje, vztrajnost, razvijanje delovne nava-
de, toda bodimo odkriti in priznajmo, da jih je
mnogo, da so obširne, da so največkrat dane ob
zvonjenju, da često ni časa za navodila za reševa-
nje. Diferenciacija domačih nalog bi bila nujna, a
je vprašanje, v kolikšni meri je upoštevana in izva-
jana; prav tako bi bilo potrebno usklajevanje do-
mačih nalog z dogovarjanjem med učitelji.
Sodobna šola — šola prihodnosti. Daljnje? Bliž-
nje? Kdo ve! Nekaj pa vemo: dokler se bodo mo-
rali učenci učiti po vrsti, se učiti za ocene, delati
domače naloge, bodo učitelji morali ocenjevati,
morali dajati domače naloge; toda ko se bodo
učenci SMELI učiti, kar jih bo resnično zanimalo,
ne bomo potrebovali ocen in obveznih domačih
nalog, temveč le zaupljive učitelje, ti pa zagoto-
vljene osnovnošolske zagnance.
SONJA VOTOLEN
Pozdra vi jeni!
če verjamete aH ne. toda obljubo sem držala in spel je
pred vami številka glasila Strogo zaupno. Če še vedno ne
verjamete, pa poglejte še enkrat naslov.
/n kaj danes prinaša naše glasilo? Obširno poročilo o izo-
braževalnem seminarju, kije bil na Slemenu, smo izpustili.
Tam je bilo veliko mladih in najbrž ste že izvedeli, kako je
bilo. Pač pa vas gotovo zanima, kdo bo v prihodnje vodil na-
šo mladinsko organizacijo. Zato vam tokrat predstavljamo
kandidate in njihova videnja. Ker jih je veliko in ker so se
vsi razpisali, vam bomo najprej predstavili programe kandi-
datov za predsednika in podpredsednika, v naslednji števil-
ki. ki pa bo izšla še pred volilno-programsko konferenco O K
ZSMS Ptuj (ki ho 21. 6.). pa vam bomo predstavili še pro-
grame in poglede kandidatov za sekretarja OK ZSMS.
In oh koncu .še POSEBNO OBVESTILO! Povabilo, da se
nam pridružite vsak drugi petek v mesecu, še velja. Pridite
oh 15. uri in sodelujte z nami. koga od copovcev pa najdete
tudi vsak popoldan v Klubu mladih. Toda zanima nas tudi
vaše mnenje o glasilu. Napišite nam svoje želje, pišite, kaj
vam je všeč in kaj vam ni všeč pri našem pisanju, kaj bi spre-
menili. kaj predlagate, pa tudi vaše vzpodbude bomo vesel.
Lahko objavimo tudi kakšna obvestila za vaše prireditve
(plese), vaša razmišljanja in prispevke. Pišete nam lahko na
naslov: CK ZSMS Ptuj (Center za obveščanje), Titov trg 3,
62250 Ptuj.
Mladinski pozdrav!
Urednica
Preberite in izberite
(VIDENJA KANDIDATOV ZA VODSTVO OKZSMS PTUJ)
JANEZ KORPIC, 1968, strojni teh-
nik, zaposlen v I IVI P; bil je podpred-
sednik in predsednik MA ZSMS Pr-
venci ^Strelci. Sedaj pa opravlja na-
slednje zadolžitve: predsednik 00
ZSMS Markovci, glavni in odgovorni
urednik glasila OK ZSMS Strogo-za-
upno, član predsedstva OK ZSMS,
član programskega sveta Kluba mla-
dih, predsednik OO ZSMS v IMP,
član mirovniškega gibanja, član NK
in član GD v KS.
Program: Na predsedstvu OK
ZSMS Ptuj sem bil evidentiran za
predsednika OK ZSMS Ptuj. Že več
kot štiri leta aktivno delujem na po-
dročju mladine v vasi, KS in občini
ter zagovarjam interese mladih, s ka-
terimi izpolnjujem svojo mladinsko
zavest in delavnost v mladinskih vr-
stah. Zelo me veseli, da mi želite zau-
pati tako pomembno vlogo v OK. Za-
to obljubljam, da bom vestno in v
skladu z vašimi interesi opravljal to
nalogo (če bom šel v kandidacijski
postopek).
Predstavljal bom OK mladine ter
njene interese na vseh področjih
družbenoMlitičnega dela v občini in
navzven. Ce bo v moji moči, bom rea-
liziral sklepe ter delal v skladu s spre-
jetimi sklepi predsedstva; tega bom
vedno skliceval, podajal smernice in
pobude za obravnavanje posameznih
vprašanj v pristojnosti OK. Usklaje-
val bom delo med centri, sveti in ko-
misijami ter vsemi družbenimi giba-
nji, ki delujejo pod okriljem OK
ZSMS. Prizadeval si bom za čim več-
je sodelovanje OK ZSMS z drugimi
organizacijami in skupnostmi v obči-
ni. Poskušal bom vzpostaviti čim bolj-
še stike OO z OK ter usklajevati delo
organov OK.
V glavnem želim zagovarjati intere-
se mladih ter delati v skladu s pravili
in statutom ZSMS.
DARJA LUKMAN, 1961, novinar-
ka, zaposlena na Radio-Tedniku
Ptuj; bila je predsednica OO ZSMS v
KS Bratje Reš, vodja OC KM, pred-
sednica OO ZSMS na FSPN; sedaj je
član ekološke in mirovniške skupine,
predsednica sveta za družbenopoliti-
čni sistem pri OK ZSMS.
Program: Glede na to, da so me
mladi evidentirali za možno kandi-
datko za opravljanje funkcije pred-
sednice OK ZSMS Ptuj, dajem mla-
dim v razmislek in razpravo naslednje
predloge.
1.	Vsak, ki želi svoj položaj v druž-
bi izboljšati, si mora najprej priti na
jasno s svojim položajem. Tako tudi
mladi v ptujski občini, če želimo, da
bodo naša prizadevanja plodna. Zato
je seveda potrebno, da je predsednik
veliko med mladimi in da pozna nji-
hove težave v vseh okoljih. Najprej bi
torej navezala stike z mladimi v vseh
okoljih in se tam, kjer jih še ne po-
znam, pogovorila z njimi. Vem, da je
v šolah, delovnih organizacijah, kra-
jevnih skupnostih in v društvih veliko
težav, ki bi jih mladi s skupnimi moč-
mi lahko rešili. Podobne probleme bi
potem združili, zbrali sposobne in
voljne ekipe mladih in poskušali po-
stopoma reševati zadeve. Najprej pri-
praviti temeljite pogovore, sprejeti
sklepe, naložiti delegatom, da jih pre-
nesejo naprej in da zagovarjajo stališ-
ča mladih. Ce je potrebno, pa izvedeti
tudi od drugih mladih v Sloveniji, ka-
ko so posamezne zadeve rešili.
2.	Važno je, da se mladi do drugih
občinskih struktur postavimo samo-
stojno, hkrati pa navežemo enakopra-
vne stike s strokovnjaki, ki nam lahko
priskočijo na pomoč. V občini je
mnogo ljudi, ki imajo predloge, ki de-
lajo za boljšo prihodnost in z njimi bi
morali takoj navezati stike.
3.	Teme, ki bi se jih lotili: izobraže-
vanje za prihodnost, razvojni koncept
šol v Ptuju, potrebe združenega dela
danes in jutri, nezaposlenost, priprav-
ništvo, razvojni oddelki in DO, pora-
ba denarja v skladu za nove zaposli-
tve, raziskovalna in inovativna dejav-
nost mladih, problemi mladih družin,
položaj in prihodnost mladih na kme-
tijah, ravnanje s plodno zemljo, pose-
gi vanjo, posegi v okolje, onesnaženje
okolja, razmere dela društev in mla-
dih perspektivnih športnikov, štipen-
diranje nadarjenih ... Vse to sem na-
metala, ker menim, da je vse to nujno
obdelati, hkrati pa vse tisto, kar se bo
izpostavilo v osnovnih okoljih. Vsako
temo pa bi obdelovali na kraju doga-
janja in s tistimi, ki jih zadeve najbolj
prizadenejo.
4.	Menim, da je zelo pomembno,
kakšne metode ima predsedstvo OK.
Predlagam, da bi omenjene probleme
reševali tudi člani predsedstva s svo-
jim sodelovanjem na problemskih
konferencah o navedenih in pozneje
predlaganih temah. Tako bi tudi vsak
član predsedstva lahko sprejel kon-
kretne naloge in se usmeril na po-
dročje, za katero ima največ znanja,
izkušenj in je zanj pripravljen žrtvo-
vati svoj čas.
5.	Ker bomo še naprej razvijali dru-
žabna srečanja in športne ter kulturne
prireditve, bom po svojih močeh ved-
no takrat med mladimi, kajti vem, da
v prostem času nastane veliko izvir-
nih idej, hkrati pa se navežejo pristni
stiki. Družabnost potrebujemo, da se
spoznamo in postanemo sodelavci.
Toda čimveč prireditev mora biti raz-
tresenih po občini, čeprav je tudi
Klub mladih velika pridobitev za pro-
stočasne dejavnosti.
6.	Vloga predsednika je po mojem
mnenju odločilna predvsem v nasto-
panju navzven, predvsem na predsed-
stvu OK SZDL in v zborih skupščine
občine Ptuj. Osebno bom zato orgu-
mentirano zastopala mladinska stališ-
ča na zborih, hkrati pa uredila, da
bom prisotna na sestankih strokovnih
organov občine ter izvršnega sveta,
kjer se predlogi rojevajo in je mogoče
dobiti več informacij, pa tudi več
predlagati in s tem preprečiti to, kar
se pogosto dogaja, da za nekatere na-
črte ne vemo da smo na zborih posta-
vljeni pred dejstvo in ne moremo kaj
veliko ukrepati. V predsedstvu OK
SZDL pa bi prav tako razlagala mla-
dinska stališča, kajti pogosto o nas
razpravljajo, ne da bi vedeli, kaj mla-
di dejansko mislimo in želimo.
7.	Sem zagovornik tega, da se mla-
di proti napakam naših predhodni-
kov lahko borimo samo z znanjem.
Kjerkoli bo potrebno, se bom zavze-
mala za to, da mladi pridemo do no-
vih spoznanj, da smo informirani, da
se lahko izobražujemo v največji mo-
žni meri. Konkretno tako, da dobimo
perspektivne smeri izobraževanja in
da ima čimveč mladih možnost študi-
rati s pomočjo kadrovskih štipendij,
tisti pa, ki so že zaposleni, s pomočjo
ugodnih študijskih dopustov in
ustreznih vzpodbud.
8.	Povsod, kjer bo interes, da se
mladi posvetijo nekim problemom
(ekološkim, mirovniškim, duhovnim,
znanstvenim ...), bom mladim poma-
gala, da svoje predloge uveljavijo in
da se o njih demokratično razpravlja
brez podtikovanj in žalitev. Vem, da
so nekatere pobude mladih — tudi ti-
ste iz zadnjega mladinskega kongresa
— naletele v družbi na obsojanja, to-
da zavzemala se bom, da jih bomo
mladi, ki se z njimi strinjajo lahko po-
vedali in da jim zaradi tega ne bo nih-
če delal sitnosti.
9.	Veliko je konkretnih akcij, ki so
že tradicionalne. Za vse tiste, za kate-
re bo med mladimi interes, bom nare-
dila vse, kar bo v moji moči in kar mi
bodo mladi naložili. Pri mladinskem
prostovoljnem delu pa še posebej
podpiram raziskovalne tabore. Pred-
lagam, da poskušamo pripraviti tudi
tabor s področja kmetijstva, pred-
vsem gojenje povrtnin, in morda po-
kazati, da je velika napaka, ker so ži-
vilskopredelovalno industrijo ukinili
kljub dobrim možnostim pridelave vr-
tnin in velikim možnostim ustvarjanja
kooperantov. To bi tudi mladim pri-
neslo kakšno novo zaposlitev, izbolj-
šalo pa tudi sedaj neznosno stanje za-
radi neizkoriščenosti razdrobljenih
kmetij.
10.	Informiranje bom poskušala v
občinski organizaciji mladih — torej
na področju celotne občine — zasta-
viti tako, da bodo mladi prek infor-
macij čutili, da so del celotne ptujske
mladine, hkrati pa vedeli, kaj se v ob-
čini dogaja. Predvsem bomo potrebo-
vali dobe COP, ustvariti pa bomo mo-
rali tudi mladinsko časopisje in radij-
sko uredništvo. Ta prizadevanja pa je
potrebno povezati s predlogom za av-
torsko televizijo v Klubu mladih.
11.	Zapisala bi lahko še veliko več.
Nekatera osnovna okolja poznam do-
bro, druga pa manj, zato brez pomoči
mladih v vseh okoljih ne bom mogla
veliko. Funkcijo bom opravljala, če
bom izvoljena, neprofesionalno in si
želim, da bi se mladi obračali name
osebno, čimmanj prek papirja, in da
bi mi povedali naravnost, brez olepše-
vanj in sprenevedanj, tisto, kar jih
najbolj teži. Največji poraz je seveda,
če si funkcionar, pa ti mladi ne zau-
pajo. Upam, da (v primeru izvolitve)
tega ne bom doživela, kajti sem opti-
mist in mislim, da se s prijateljskimi
neposrednimi in poštenimi odnosi,
predvsem pa z znanjem in izmenjava-
mi izkušenj da veliko narediti. V tem
čudnem in zamotanem svetu, v Jugo-
slaviji, Sloveniji, v Ptuju ...
DANIEL HENGELMAN, 1967,
strojni tehnik, zaposlen v IMP. Sedaj
opravlja naloge: član predsedstva OO
ZSMS I. Spolenak, član predsedstva
OK ZSMS, vodja CMPD, član COP,
član ekološke skupine.
Program: V statutu ZSMS (doku-
menti št. 54 — 15 3. vrsta) je navede-
no, da OK lahko izvoli tudi podpred-
sednika, kar pa ni nujno. Ker pa ima
OK ZSMS v pravilih, da se voli tudi
podpredsednik, sprejmem to kandi-
daturo.
Svojega življenjepisa vam ne bi po-
navljal, ker ga v večini že vsi poznate.
Da ne bi predolgo razpravljal o
tem, bi prišel kar na predlog progra-
ma, ki sem si ga zastavil:
1.	Da ne bi bil podpredsednik samo
na papirju, bom pomagal predsedni-
ku in opravljal po potrebi in dogovo-
ru z njim naloge, ga nadomeščal, kjer-
koli bo potrebno.
2.	Usklajeval delo mladih v DO-D
(po potrebi reševal probleme, ki jih
imajo mladinske organizacije z dru-
štvi v KS).
3.	Prizadeval, da obudim delo v nea-
ktivnih mladinskih organizacijah.
4.	Uredil vse potrebno za odhod
MDB Dušan Kveder Tomaž na MDA
Bela krajina.
5.	Pomagal pri uresničevanju ciljev
raznih komisij in centrov, svetov in
skupin, ki delujejo pri OK ZSMS.
6.	Se zavedal, da dejavnosti in aktiv-
nosti kluba mladih pridejo v boljšo
povezavo z O K ZSMS Ptuj in drugi-
mi mladinskimi organizacijami v ob-
čini Ptuj in drugod.
Takšen naj bi bil boj program dela v
primeru izvolitve za opravljanje funk-
cije podpredsednika OK ZSMS. Ce
bo potrebno (kar gotovo bo), lahko
dodate mojim nalogam še nove aktiv-
nosti, nikakor pa ne želim, da mi jih
cenzirirate. Delati želim z ljudmi, s
katerimi se da delati in dogovarjati,
kajti v nasprotnem primeru bom od-
stopil. Hkrati pa upam, da bom imel
sokandidata, ki bi bil sposoben opra-
vljati to funkcijo in nalogo, kajti v no-
benem primeru ne želim, da se me
omenja kot karierista ali kot osebo, ki
želi izkoriščati položaj v svojo korist
in ne v korist DPO, kot je ZSMS. Ra-
vno tako pa ne želim, da se v kadrov-
ski postopek vnašajo kakršnekoli
osebne zadeve.
tednik - 16- junij 1988
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
MUZEJ JE BOGATEJŠI ZA ŠTIRI
LUGARIČEVE SLIKE
V galeriji Kulturnega centra
IVliško Kranjec v Murski Soboti
se je končalo potovanje pregled-
ne razstave del ptujskega slikarja
Albina Lugariča. Po dobrem letu
dni smo slike lahko vrnili avtorju
in vsem drugim lastnikom, ki so
nam jih ljubeznivo posodili v ča-
su prireditve. V štirih razstavi-
ščih si jih je ogledalo nekaj manj
kot 10.000 obiskovalcev. Največ-
ji obisk smo imeli na ptujskem
gradu (okrog 3500), pa tudi v
Mariboru, Velenju in Murski So-
boti so se pohvalili, da je razsta-
va doživela topel sprejem.
Namen preglednih razstav je
osvetliti razvojno pot umetnika.
Ob takšnih pregledih se navadno
zaokroži vrsta ciklusov in slogo-
vno zaokroženih obdobij, v os-
predje stopijo najboljša dela, ob
najnovejših slikah pa se v pri-
merjavi s starejšimi odpirajo no-
vi pogledi in spoznanja. Tudi v
stalnih galerijskih postavitvah bi
se nam rhorali, seveda v skrče-
nem obsegu in strogem izboru,
posamezni avtorji predstavljati z
najboljšimi deli iz ključnih obdo-
bij svojega delovanja. Za Albina
Lugariča moramo reči, da z nje-
govim dosedanjim prikazom v
galeriji na ptujskem gradu nismo
mogli biti povsem zadovoljni.
Muzej poseduje sicer kar nekaj
njegovih slik, ki pa so prihajale v
ustanovo premalo načrtno. Ne-
koliko se je to stanje popravilo v
zadnjih letih z odkupi, za katera
je sredstva prispevala slikarska
kolonija Poetovio — Ptuj. Kljub
temu pa so nekatera najvažnejša
obdobja Lugaričevega ustvarja-
nja v muzejskem fondu ostala
nepokrita.
Po končani pregledni razstavi
smo se z avtorjem dogovorili za
odkup treh del: Pesnika (olje —
lesonit), Večera (olje lesonit),
oboje iz leta 1963, in Solin (o.
pl.) iz leta 1967. Slikarje, potem
ko je naši ustanovi omogočil iz-
jemno ugodne pogoje nakupa, za
galerijo poklonil še sliko Soline
(olje juta) iz leta 1966. Tako
smo pridobili dve sliki iz ekspre-
sionističnega in nadrealističnega
ciklusa Pesnikov in dve sliki iz
skupine morskih motivov, ki so
nastali v šestdesetih letih.
V Pesnikih je sežeta vsa umet-
nostna prizadetost v odnosu do-
sveta, skupaj s Pesniki seje spra-
ševal po smislu bivanja. Slikar se
je loteval teh motivov že ob kon-
cu petdesetih let in jih do konca
razvil do sredine naslednjega de-
setletja. Trpka spoznanja iz tega
ciklusa spremljajo umetnika tudi
v vseh kasneje naslikanih kraji-
nah. Ob toplih barvah in s son-
cem ožarjenih pokrajinah je
ostalo še nekaj hladnega, kar
nam postane do kraja razumljivo
šele ob poznavanju z grenkobo
prežetih Pesnikov.
Istrske krajine so posebnost
Lugaričevega opusa. Umetnik
ima velik občutek za dojemanje
krajine. Poleg prevladujočih mo-
tivov iz Haloz, Ptuja in okolice
so mu najbližji prav primorski.
Razvrščajo se v tri zaokrožene
skupine. Prva je nastala v petde-
setih letih, ko se je Lugarič v
barvnem raziskovanju tople istr-
ske zemlje osvobajal akademiz-
ma. Drugo skupino je naslikal v
drugi polovici šestdesetih let. Sli-
karja so zamikale soline, čeri in
pristanišča. V njih je našel tudi
možnosti abstrahiranja. F^osebno
soline so bile mikavne s svojo
razdelitvijo na perspektivično
odmikajoče se pasove soliriskih
polj, ki jih prekinjajo kupi soli in
solinarske hiše. V galeriji imamo
zdaj dve verziji Solin. Prva je na-
slikana v še dokaj realističnem
smislu, druga pa predstavlja re-
dukcijo tega motiva. Solinska
polja se v pasovih nizajo eno
nad drugim, kupi soli pa so po-
stali bleščeče beli trikotniki. V
šestdesetih letih je Lugarič dosti-
krat prevajal svoja dela v abstra-
hirano govorico, čeprav se pred-
metni razpoznavnosti nikoli ni
do kraja odrekel. Obe na novo
pridobljeni sliki sta tudi zanimi-
va primerjava k upodobitvi Ro-
vinja iz leta 1983, ki jo je muzej
odkupil že pred tremi leti. Sredi
osemdesetih let se je Lugarič po-
novno, zdaj že tretjič, navdušil za
slikanje v Istri. Zamikala so ga
istrska mesta.
Vsa štiri na novo pridobljena
dela so že dva tedna na ogled kot
del stalne postavitve v muzejski
galeriji. V družbi ljubiteljev Lu-
garičeve umetnosti pa bi se radi
na manjši slovesnosti slikarju za-
hvalili za pridobljena dela in za
vse napore, ki jih je moral pri-
spevati k pregledni in potujoči
razstavi svojiH del v zadnjem le-
tu. Zato vabimo vse, ki se skupaj
z muzejskimi delavci veselijo no-
vih del v galeriji, da nas obiščejo
v galeriji na ptujskem gradu v če-
trtek, 16. junija, ob 18. uri.
Marjeta Ciglenečki
Sliko Soline (olje — juta) iz leta 1966 je slikar Albin Lugarič poklonil
Pokrajinskemu muzeju Ptuj za stalno galerijsko zbirko. (Foto: Ivan Lo-
vrenčič.)
95 LET KNJIŽNIČARSTVA V PTUJU
Dragocenosti ptujske knjižnice
V ponedeljek so v razstavnem
paviljonu Dušana Kvedra odprli
razstavo Dragocenosti ptujske
knjižnice; pripravila jo Je knjiž-
nica ob 40-letnici Š^tudijske
knjižnice, 30-letnici združitve z
Ljudsko knjižnico in 95-Jetnici
Ferkove knjižnice. Tako ima
knjižničarstvo v F*tuju nekaj
manj kot stoletno tradicijo, saj je
z ustanovitvijo Muzejskega dru-
štva bila ustanovljena tudi stro-
kovna knjižnica, po ustanovitelju
imenovana Ferkova knjižnica.
Prav njena zasluga je, da ima
knjižnica danes vrsto dragoceno-
sti — od inkunabul do dragoce-
nih in še redkokje ohranjenih ti-
skov od 16. do 18. stoletja. Naj-
starejša knjiga, ki jo hranijo, je
latinska Biblia, inkunabula iz le-
ta 1475. Tu je Trubarjev Novi te-
stament (last Minoritske knjižni-
ce), tretji najbolje ohranjen izvod
na svetu, pa Dalmatinova Biblia
iz let-a 1584, Petra Dajnka Čebe-
larstvo iz leta 1831, Vrazova zbir-
ka ljudskih pesmi iz leta 1839.
Knjižnica hrani tudi veliko roko-
pisov, kot je Herbersteinov roko-
pis na pergamentu iz obdobja
1506 do 1558, rokopis Ivana
Cankarja iz leta 1898, Antona
Sovreta prevod Kralja Oidipusa,
notne rokopise iz 18. stoletja av-
torjev Sgatberonija in Castelija.
Dragocenosti iz domoznanske
zbirke so Antona Krempla Nem-
ško-slovenski katekizem, ki je bil
natisnjen leta 1826 v Ptuju, list
Štajerc od leta 1900 do r918, ka-
terega najbolj celoviti letniki v
Sloveniji so ohranjeni prav v
ptujski knjižnici.
Danes ima Ljudska in študij-
ska knjižnica 140.000 enot gradi-
va v štirih oddelkih (ljudskem,
študijskem, mladinskem in od-
delku potujoče knjižnice), tri po-
sebne zbirke: dragocene knjige,
domoznanstvo in muzikalije.
Letno izposodi 120.000 enot gra-
diva in beleži 50.000 obiskov
bralcev. V knjižnici je danes za-
poslenih 17 delavcev, kar pa je
seveda za sodobne zahteve knjiž-
nice veliko premalo. Še večji
problem je prostor. Zadnjih ne-
kaj let si knjižnica prizadeva
storiti vse potrebno, da bi prišla
do novih prostorov, in ta njena
prizadevanja so predstavljena tu-
di na razstavi. Načrti za preure-
ditev malega gradu, kjer naj bi
našla v prihodnosti svoje prosto-
re knjižnice, so v sklepni fazi in
želja knjižničarjev in uporabni-
kov knjižnice je, da bi čimprej
prišlo do uresničitve.
Število bralcev in povpraševa-
nje po knjigah v knjižnici iz leta
v leto raste. Knjižnica želi ustreči
slehernemu bralcu, vendar ji to v
teh kriznih časih vedno manj
uspeva. Kljub velikemu povpra-
ševanju za nekatere knjige jih
lahko kupuje le v omejenem šte-
vilu izvodov, zato morajo bralci
na marsikatero knjigo čakati dalj
časa. Če knjižnica knjige, ki jo
bralec želi, nima, si jo izposodi
prek medbibliotečne izposoje;
trudi se ustreči svojim bralcem
kljub omejenim možnostim.
Namen razstave Dragocenosti
ptujske knjižnice — razstava bo
na ogled do 1. julija — je, kot
pravijo delavci knjižnice sami,
da delovno proslavijo svoje oble-
tnice, hkrati pa predstavijo širše-
mu krogu ljudi zaklade, ki jih
hrani knjižnica, predstavijo pa
tudi svojo dejavnost, prireditve,
akcije, goste, ki so sodelovali na
teh prireditvah, in še kaj.
Razstavo spremlja izredno lep
katalog. Tekste zanj so prispevali
Lidija Majnik, Jakob Emeršič in
Vladimir Kajzovar, fotografije
Stojan Kerbler, oblikoval ga je
— kot tudi razstavo — Janko
Marinič_ Žal pa kvarijo to lepo
podobo kataloga tehnične malo-
marnosti, ki so jih zgrešili tiskar-
ji. Publikacija sama pa pomeni
novost v ponudbi knjižnice, ki
obljublja, da bodo poslej, če bo
le mogoče, svoje razstave pospre-
mila s podobnimi publikacijami.
NaV
Ekskurzija v
primorske arhive
Zgodovinski arhiv l^uj se je 26. in 27. maja odpravil na obisk k
primorskim kolegom. Cilj ekskurzije je bil ogled arhivov v Novi Gori-
ci. Kopru ter Pazinu v osrčju Istre.
V Novi Gorici je bil arhiv ustanovljen 1. 1972. Precej gradiva ima
muzej, predvsem gradivo NOB ter vojaških organov zalednih oblasti
od I. 1941 do priključitve. Pred nekaj leti je poplava v Novi Gorici po-
škodovala precej gradiva. Takrat je bil arhiv še v kletnih in pritličnih
prostorih stavbe skupščine občine. Po tej katastrofi so zgradili novo
stavbo. Arhivski delavci skrbijo za gradivo treh severnoprimorskih
občin, in sicer Ajdovščine, Nove Gorice in Tolmina. V njem ga je
1700 tekočih metrov. Najstarejše je notarska knjiga patrimonialne
sodnije Tolmin iz leta 1664. Ker domuje ptujski arhiv v prostorih ne-
kdanjega dominikanskega samostana, smo bili arhivski delavci seve-
da navdušeni nad novogoriškim arhivom, ki ima ne le tri depoje (v
treh etažah), ampak tudi 150 m' velik razstavni prostor v kleti ter pre-
davalnico, kjer je dovolj prostora za en razred učencev ter še za pri-
ložnostno razstavo. Kadar pride k nam kakšen razred iz srednješol-
skega centra, jih stlačimo v arhivsko čitalnico, kjer jih lahko nekaj se-
di, drugi pa morajo stati in tako dobesedno občutijo pomanjkanje
prostora, ki nas pesti v Ptuju že nekaj let.
Po ogledu arhiva ter izmenjavi izkušenj so nas novogoriški kolegi
popeljali še na Kostanjevico, to je hribček nad Novo Gorico, kjer so v
župnijski cerkvi pokopani člani družine Bourbonov, zadnjih franco-
skih kraljev, in od koder je lep razgled na staro Gorico.
Po prisrčnem slovesu smo nadaljevali pot proti Kopru, kjer so
nas pozno popoldne dočakali koprski kolegi. Pokrajinski arhiv Koper
je bil ustanovljen 1. 1956 kot Mestni arhiv Koper, 1. 1967 pa je razširil
svoje delo na območje občin Ilirska Bistrica in Izola poleg že prej za-
jetih Pirana, Postojne in Sežane ter dobil sedanji naziv. Tudi Pokra-
jinski arhiv Koper se otepa s prostorskimi težavami. Namesto predvi-
dene gradnje teče adaptacija prostorov v bivšem karmeličanskem sa-
mostanu, kjer ima arhiv že sedaj skladiščne prostore. Omeniti je treba
še oddelek v Piranu, kjer je bil do 1. 1974 samostojni arhiv. Najstarej-
še gradivo koprskega arhiva je iz Pirana, in sicer listine iz leta 1173.
Po ogledu mesta smo se ustavili še na kozarčku ter se pozno zvečer
poslovili.
Naslednji dan nas je pot popeljala v Istro. Naš cilj je bil Pazin,
prijazno mestece v osrčju Istre. Zgodovinski arhiv v Pazinu je bil
ustanovljen 1. 1958 ter pokriva območje šestih občin: Buje, Buzet, La-
bin, Novigrad, Pazin, Poreč, Pula, Rovinj in Umag. Prostore ima v
treh zgradbah: v stavbi bivše gimnazije je uprava — tu hranijo novej-
še gradivo, v grajskih prostorih je starejše gradivo, prav tako pa v
stavbi nasproti. V gradu je tudi etnološki muzej z lepo zbirko. Pazin-
sko najstarejše gradivo je v arhivu na Reki. Upajo, da ga bodo v do-
glednem času dobili. Pazinski arhiv je zelo dobro opremljen, saj ima
svojo restavratorsko delavnico ter svoj foto- in mikrofilmski laborato-
rij. V njem je zaposlenih 17 ljudi, imajo 4000 m gradiva; najstarejše
so matične knjige. S kolegi smo izmenjali izkušnje pri delu, pogovar-
jali smo se tudi o financiranju. Navsezadnje smo ugotovili, da imamo
mnogo skupnih problemov. Ob koncu obiska smo gostitelje povabili
na Ptuj in upamo, da nam bodo najkasneje v enem letu obisk vrnili.
Na poti domov smo si ogledali še Motovun, ki kraljuje na hribu.
Ustavili smo se tudi v Hrastovljah, kjer smo si v cerkvi ogledali freske
z znamenitim ^Mrtvaškim plesom. Domov smo prišli zadovoljni in
polni vtisov.
Nada JURKOVIČ,
Zgodovinski arhiv Ptuj
KNJIŽNA POPOTNICA ZA POČITNIŠKE DNf
ZALOŽBE BOREC
Herbarij in še kaj
Za poletne počitniške dni, ki so tako rekoč pred vrati, je založba
Borec skupaj z biologi in pedagogi pripravila publikacijo, ki je na slo-
venskem knjižnem trgu še ni bilo. Gre za Herbarij, publikacijo, ki je
slikanica, kjer je z besedo in sliko prikazano, kako herbariziramo, ka-
ko nabiramo, sušimo in vlagamo posušene rastline v herbarij. Poleg
pa je priloženih še 24 herbarijskih listov. Knjigo, ki jo bodo otroci ne-
nehno pisali in ne bo nikoli končana, sta pripravila biologinja profe-
sorica Draga Tarmanova in slikar Samo Jenčič.
Pa tudi ljubitelji mladinskih zgodb bodo prišli na svoj račun. Za-
ložba Borec je izdala še Polonce Kovačeva TEŽAVE IN SPOROČI-
LA PSIČKA PAFIJA in Jelke Miheličeve TRSKA IN BAJSA DEBE-
LAJSA.
Mladim radovednežem v počitnicah torej ne bo dolgčas, saj bo
gotovo v teh dneh kakšen deževen dan kot nalašč za knjigo.
NaV
»Samo to premislite, matere, kako lahkega srca boste delale v go-
ricah, medtem ko se bodo vaši otroci tukaj Igrali . . .«
To govori upravnik posestva, ta je napol njihov človek, zdaj jim
bo ta rezal kruh.
»Zdaj ne bo več tako, kot je bilo nekoč, kot delajo kmetje: jeseni
pospraviš pridelke, pozimi sediš ob zapečku ali pa kuhaš žganje .. .
ne delaš in tudi nič ne zaslužiš ... Mi bomo v goricah delali tudi pozi-
mi .. . pozimi bomo regulali, si nabirali delovne dneve in plača nam
bo tekla. Ta čas pa bodo otroci na toplem v Didu .. . Zdaj jih imate
zaprte v hiši, po tri, štiri in več, potem pa ves čas tekate gledat, kaj de-
lajo . .. ves čas vas grize skrb . . .«
Njegove besede razumejo, resnične so, in če on tako pravi...
Nato pa sem sama z njimi, s tem zidom obrazov; tovariši so bili
povedali, kar se jim je zdelo potrebno, in so odšli z upravnikom na
posestvo.
Z Danico sedeva med matere v senco pod jablano. Čutim, kako
me njihovi pogledi prebadajo. Kdo sem? Kdo smo vsi, ki smo se že in
se bomo še naselili v teh hiši? Zakaj hočemo njihove otroke, tiste, ki
še ne hodijo v šolo? Kako naj razbijem njihove dvome, izničim njiho-
vo nezaupljivost?
»Drage matere!. ..«
Z glasom, ne z besedami, skušam luščiti kamen za kamnom iz ne-
vidnega zidu med nami, ko jih prosim, naj me poslušajo. To je naš pr-
vi sestanek, sklicala ga je protifašistična ženska zveza, da bi se pogo-
vorile o vrtcu, ki ga pripravljamo za njihove otroke . . .
Ženske so potegnile rute globoko na oči. Sedijo togo, obrazi so
kipi z negibnimi potezami. Globoko v sebi čutim: izničiti tujost med
nami, prikopati se do njih ... to moram jaz, one se ne morejo pre-
makniti, zanje sem tujka ... Niso vsi obrazi enako togi: na tem ali
onem je nekakšna pradavna vdanost, pripravljenost, zmeraj so njiho-
va življenja uravnavali drugi, tudi zdaj bo tako, nekako bo že .. .
Upravnikova žena se mi smehlja. Z veseljem bo poslala svoje tri
najstarejše v vrtec. Jaz pa se obračam k tistim, ki so sklenile roke v na-
ročju in mrko gledajo predse:
»Dom za vaše otročičke je dograjen, kmalu boste lahko prišle z
njimi, da se bodo tu poigrali, ko boste ve, matere, delale v goricah.
Verjemite mi, tu bomo pazili nanje, da bodo zadovoljni, lepo vzgojeni
m zdravi...«
5. nadaljevanje
Presedajo se.
Kakor obraz, je nezaupljiv tudi glas, ki mi je segel v besedo:
»Gda bi jih te prignali? Mi rano stanemo!«
»Naj pridejo z vami, ko greste na delo. Ko boste ve že delale, bo-
do vaši otroci tu še lahko spali.«
»V čem pa naj pridejo?« me doseže glas kot očitek. »Moji majo
samo robače!«
Robače ... Ne vem natanko, kaj pomeni ta njihova beseda, zato
sem previdna z odgovorom:
»Naj pridejo v obleki, ki jo nosijo doma!«
Očitek je ostrejši:
»Če pa van provin, ka nimajo obleke, duma so v robačah!«
Razživele so se, oglašajo se druga za drugo:
»Moj ma samo hlače na rosporek, v takših lehko pride?«
»Bosi lehko pridejo? Moji šoljov nimajo.«
Dvignem roko, da bi utihnile:
»Naj pridejo takšni, kot jih imate doma!.. . Samo dovolite jim,
da pridejo! Kako radi se bodo poigrali tu na soncu in čistem zraku.
Jutri jih bom začela popisovati .. .«
Zdaj so rute še globlje na očeh. Ali moj glas seže do njih? Nisem
na istem splavu z njimi, še njihovo govorico slabo razumem.
Popisovala jih bom!
Ali je tuj človek, poslan od oblasti, že kdaj stopil v njihove do-
move z dobrim namenom? Zlasti še, če je prišel s papirjem in svinčni-
kom — popisovat? Kljub temu jim moram povedati:
»Popisali bomo vse vaše predšolske otroke — vse tiste, ki že lah-
ko pridejo v vrtec. Dovolite mi — s tovarišico Danico bova prišli k
vam, v vaše hišice, ki me tarh iz grabe tako prijazno gledajo s svojimi
okenci, pa je povsod zaklenjeno.«
Prestreli me oster pogled:
»Kaj bi hodili k nan, ka te nas potli obirali!«
Svojega uboštva ne razkazujejo radi. Niso sami krivi, da je tako,
to dokazujejo njihove žuljave roke, sključeni hrbti... Komaj so zapu-
stili šolske klopi, mnogim še ni bilo štirinajst let, so že stopili ob ma-
ter ali očeta v gorici, njihovo otroštvo je ostalo daleč za njimi... Z
dvignjeno roko skušam odbiti ost glasu:
»Nič vas ne bomo obirali, samo vaše predšolske otroke bomo
popisali — moramo vedeti, koliko jih bo za vrtec.«
»Zakaj bi jih te mogli popisati?« nezaupljivo sprašujejo.
Ali se jim zdi, da morajo znova braniti sebe in svoje — svoj goli
obstanek? Pripravljeni so še sto in sto let živeti, kakor živijo, saj je bi-
la doslej vsaka sprememba breme več na njihovih hrbtih. Vendar, ka-
ko nična je njihova življenjska modrost, s katero se branijo:
»Te smo mi tudi brez vrteča zrasli! Zakaj nan je te zaj totega tre-
ba?«
Nekaj žensk razkačeno vstaja. Izza njihovih hrbtov me zadene
glas moškega:
»Hujdič!... Jas svojih ne don!«
V splošno mrmranje pade vzklik ženske:
»Kaj bote vi našo deco!...«
Vstanem, da bi jih pomirila. Tudi jaz moram priliti ostrine svoje-
mu glasu:
»Pomagati hočemo vam, materam in očetom ... vam, ki ste od
jutra do noči v goricah ... ni dovolj, da imamo otroke, dolžnosti do
njih pa ne izpolnjujemo ...«
»Saj ne bo tako hudo,« mi stisne roko upravnikova žena. »Moje
tri lahko že zdaj zapišete.«
Še nekaj se jih preriva naprej in me lovijo za roke. Kličejo mi
svoja imena in Danica jih išče v seznamu: Čehova, Tuškova, Borko-
va...
Te nam bodo pomagale pridobiti še druge.
Nadaljevanje prihodnjič
8 — ZA KRATEK ČAS
16. junij 1988 - XEDNIK
Dober dan! Eh Kristusove muke, kumer srna z Mico seno
na stalo spravla. Saj vete, kak je biLo — dež na dež, sunce pa
kak ploča in penzija : zdaj jo vidiš, zdaj je več ne vidiš. Pa kaj hi
jomrali. Rajši si tisto zapojmo: »Veselo, veselo Zagoni, Prleki,
Haložani, Kujleki in druge narodnosti, vesele naravi mi smo vsi,
boj nam vse narobe gre, boj se znamo veseliti. . .«
Tak van je to — humor in veselje sta najbojša medicina za
težove, pa naj si bodo srčne, finančne ali kokšne druge.
Gnes man pred soboj pismo soimenjaka Lujzeka, ki mi je s
šrajhmašino črno na belo sprava, pismo v Marprogi na pošto vr-
ga, duma pa je tan negi, kak sen tudi jaz včosik k diklinam ho-
da. Pa saj neje vojna tajna, ke ne bi smeja toga izdati: gre za
kraj Slavšina. Če se še prav spomijan, je to na območji krajevne
skupnosti Vitomarci. Tak mi piše:
»Jovlan se ti s totin pismon, ke si ne bi slučajno misla, da
me je že inflacija pobrola in poslala v krtovo deželo. Resen je čin
duže več inflacijskega vzdihovaja, pa se tudi jaz bojin, da bodo
pokopiči skoro prek krez svoje norme začeli delati. Ker si ti stal-
no tak na hece, te pitan, kak ti tvojo nihalo deluje. Pa ke ne boš
misla na kaj drugega, ker ti tak rad vse na drugo stron obrneš.
Spuna bi te na mojo lensko pismo in ti sporočan, da te letos ne-
mo moga s toligami na morje pelati, saj mi jih tisti, ki jih je
vkradnul, še neje nazaj pripelal. Ker pa si ti tisti ta provi delegat,
brez dlake na jeziki, mislin, da bodo tebe in Mico že s kokšno li-
muzino pelali. .. Pozdrovla te Lujz.«
Lujzek, hvala za pismo, me veseli, da še nesi v krtovi deželi.
Šajtrge pa odpiši, glih tak sen jaz svojo nihalo. Niha, niha, pro-
vega kota pa ne kože več. Z Mico boma mela letos morje duma v
lavori, brez solene vode. Z inflacijo pa je tak: ene podira, druge
pa podpira. Saj vidiš, da je s totin zdajšnjim sistemom tak: keri
je bogat, se še boj bogati, revež pa še vejkši srmak ostaja! Pa sre-
čno. Vaš delegat LUJZEK
fEDNIK ~ 'S-
ŠPORT IN DRUŠTVA - 9
Ptujski modelarji na svetovnem prvenstvu v ZDA
Jugoslovanska reprezentanca, ki so jo se-
stavljali tekmovalci Oton Velunšek in Iztok
Žagar, modelarja Aerokluba Ptuj, ter Milan
IVlastnak iz Celja, pomočnik Matjaž Prapro-
tnik iz Ptuja in vodja Vili Kmoch, dolgoletni
reprezentant iz Zagreba, se je vrnila s svetov-
nega prvenstva sobnih modelov. Tekmovanje
je potekalo od 27. do 30. maja v Johnson Ci-
tyju, mestu na zahodnem robu pogorja Apa-
lači v ameriški zvezni državi Tennessee. Sob-
ni modeli, ki merijo čez krila dobrega pol
inetra, dolgi so okoli enega metra in težki le
en gram, so izredno občutljivi in lahko letijo
le v zaprtih prostorih.
Tokrat so se modelarji trinajstih držav s
treh celin zbrali v petintrideset metrov visoki
dvorani s površino skoraj dveh hektarjev, ki
je sicer namenjena igranju ameriškega nogo-
meta. Vsak model je lahko vzletel šestkrat, za
uvrstitev sta štela dva najdaljša poleta.
Že drugič zapovrstjo je zmagal James
Richmond, drugi je bil Cezar Banks, oba iz
ZDA. Tekmujeta že skoraj dvajset let in sta
tokrat z izredno konstruiranimi modeli letela
letela kar deset minut dalj kot naslednji bolj-
ši tekmovalci. Modeli naših reprezentantov
so leteli dokaj izenačeno, pri čemer se je uvr-
stil Oton Velunšek na 16., Iztok Žagar na 20.
in Milan Mastnak na 26. mesto. Ekipno so
zmagali Američani pred Kanadčani in evrop-
skimi prvaki Švicarji; naši so osvojili zelo do-
bro šesto mesto.
Naslednje svetovno prvenstvo sobnih mo-
delov bo, kot kaže, organizirano v rudniku
soli v Romuniji.
Oton se je takoj po svetovnem prvenstvu
preizkusil še na odprtem ameriškem tekmo-
vanju, ki je bilo organizirano v isti dvorani že
naslednji dan, in zasedel odlično 13. mesto
med 45 tekmovalci, pri čemer je le malo
manjkalo, da bi porušil svoj državni rekord.
MC
Predavanje za trenerje
Danes (v četrtek) popoldan bo v
srednješolskem centru seminar za tre-
nerje ptujskega tekmovalnega športa.
Magister Anton Ušaj bo predaval o
periodizaciji športnega treniranja, na-
črtovanja forme in kontroli trenirano-
sti. Gre torej za teorijo treniranja, do-
brodošlo za vse, ki vadijo posamezni-
ke ali ekipe. Predavanje bo v prostoru
za odrom, začeli pa ga bodo ob 16.
uri.
I. k.
Predkongresna tekmovanja
V	počastitev 11. kongresa Gasilske
zveze Slovenije, ki bo v C elju od 17.
do 19. junija, se v občinski gasilski
zvezi Ormož vrstijo gasilska športna
tekmovanja vseh gasilskih pripadni-
kov — od članov do pionirjev.
V	nedeljo, 29. maja, se je pri G D
Koračice zbralo 16 ekip pionirjev iz
skupin A in B in pomerili so se v ma-
lem nogometu. Zmagovalce so čakali
pokali in pohvale.
Tekmovanja v kategoriji B so se
udeležila naslednja društva: Središče,
Ormož, Senešci, Ivanjkovci, Savci,
Miklavž, Cvetkovci, Ključarovci, Ko-
račice, Podgorci, Pršetinci, Trgovišče
in Trnovci, skupino A pa sta na tek-
movanju zastopali GD Ormož in GD
Središče.
Rezultati v skupini B so bili nasled-
nji: 1. mesto Središče, 2. Ormož, 3.
Velika Nedelja, 4. Scnešci, 5. Ivanj-
kovci itd.
V skupini A je bilo prvo GD Sre-
dišče.
Ob podelitvi pokalov in priznanj za
sodelovanje je bilo tudi nekaj solza
— pri zmagovalcih od veselja, pri po-
ražencih pa od razočaranja.
Tekmovanje je vodil sodniški zbor,
katerega je kot predsednik uspešno
vodil vodja mladine pri OGZ Ormož
Anton Kace (mlajši).
Ob nedeljah, 5. in 12. junija, so bila
gasilska tekmovanja po posameznih
sektorjih, v katere so vključeni vsi pri-
padniki gasilcev, od pionirjev do čla-
nic in članov. O rezultatih tekmova-
nja bomo poročali v naslednjih pri-
spevkih.
AdolfRižnar
Slavonski godci v centru
v soboto (18. junija) bo v športni dvorani Center v Ptu-
ju gostoval osiješki ansambel Zlati dukati, kije na turneji
po Sloveniji. Gre za skupino, ki.izvaja slavonske in staro-
gradske melodije, nastop pa popestrijo z grško, country
in ročk glasbo, saj poje včasih v njihovih vrstah tudi Kru-
noslav Slabinac. Znani so tudi izven meja, kjer so se uve-
ljavili s prikupnostjo in profesionalnim odnosom. Kon-
cert bodo začeli ob 20. uri. Vstopnice so v predprodaji, in
sicer v hotelu Poetovio, na voljo pa bodo tudi v dvorani
Center eno uro pred pričetkom.	i
Aluminij—Kovinar 2:3
V četrtfmalnem pokalnem nogometnem srečanju na področju Slovenije so
se v Kidričevem na stadionu Aluminija pomerili domači mladinci in njihovi
vrstniki — kovinar iz Maribora. Igra je bila ves čas zdo razburljiva, saj sta mo-
štvi hoteli čimprej odločiti o zmagovalcu. Domači mladinci so imeli pobudo in
si ustvarili nekaj priložnosti, vendar niso uspeli premagati gostujočega vratarja.
Mladinci Kovinarja pa so imeli eno, vendar zrelejšo priložnost, ko so iz nekaj
metrov zadeli stativo.
Tudi-v drugem polčasu smo gledali dinamično igro, vendar pa igralci obeh
moštev niso znali zatrcsti mreže, tudi iz največjih priložnosti. Nekoliko bližje so
bili domači mladinci. Tekma se ^ v regularnem delu končala neodločeno. Pri
streljanju enajstmetrovk pa so bili uspešnejši gostje iz Maribora in so se tako
uvrstili med štiri najboljše ekipe tega tekmovanja v naši republiki.
Mladinci Aluminija so tako sezono 1987/88 končali zelo usp^no. V slo-
venski mladinski nogometni ligi so osvojili četrto mesto, bili pokalni zmagoval-
ci na področju MNZ Ptuj ter izpadli v čctrlHnalncm srečanju. Privrženci Alumi-
nija upajo, da se bodo uspešne igre mladinske ekipe ponovile tudi v prihodnji
tekmovalni sezoni in da se bo izboljšala kvaliteta tudi pri članskem moštvu.
Danilo Klanjšek
Uspeh mladih šahistov OŠ Gorišnica
v Radljah ob Dravi je bilo \ soboto, 4. junija, odigrano republiško ekipno
šahovsko prvenstvo za mlajše pioniijc in pionirke. Udeležile so se ga tudi mlaj-
še pionirke OS Gorišnica in na njem osvojile odlično tretje mesto. Prehitele so
jih le šahistke OŠ Stari Trg ob Kolpi in OS Jesenice. Niso bile daleč od osvoji-
tve drugega mesta, saj so v zadnjem kolu izgubile po stanju na šahovskih de-
skah že dobljeni dvoboj z ekipo J^nice. Uspeh so dosegle naslednje učenke:
Klementina Pukšič, Maja Tuš, Andreja Kostanjevec, Alenka Šaman in Breda
Vindiš.
S tem rezultatom so dopolnile uspeh starejših pionirk, ki so pred dobrima
dvema mesecema osvojile prav tako tretje mesto na republiškem prvenstvu sta-
rejših pionirk v Beltincih.	Anita Voršič
Magija za vitraže prezbiterija
minoritskega samostana
Rokohitrci iz Ptuja pripravljajo Večer rokohitrskib spretnosti, iz-
kupiček prireditve pa bodo v celoti namenili za barvna okna v obno-*
vljenem prezbiteriju minoritske cerkve. Nastopili bodo Mirko Pihler,
ki se s tem ukvaija že več kot dva^et let in je tudi podpredsednik
Društva artistov Slovenije ter član Čarobnega kroga, sekcije Kultur-
no-umetniškega društva Jože Hermanko iz Maribora. Na mednarod-
nih tekmovanjih je dobil že vrsto nagrad, njegova posebnost pa je
prebadanje glave. Marjan Lizzi se z magijo ukvaija profesionalno in
pri tem mu pomaga tudi njegova družina. Tudi on je dobil že več
mednarodnih priznanj. Na tem večeru pa se bosta predstavila tudi
Avgust Coh in Janez Vidovič, ki se z magijo ukvarjata ljubiteljsko. V
poldrugi uri bodo predstavili svoje spretnosti, njihov nastop pa bodo
popestrili še člani ansambla Chalon.
Ali se pišejo zdaj kulturnim spomenikom, ko se zanje zanima tu-
di magija, kaj boljši časi? No, šalo na stran, zamisel, kako zagotoviti
sredstva za zasteklitev tega gotskega objekta, je posrečena in hvale-
vredna. Kako pa je s čarovniško palico, pa tako vemo.
Večer rokohitrskib spretnosti bo 21. junija ob 20. uri v gledališču
v Ptuju. Svoj prispevek za obnovo minoritskega samostana pa je pri-
spevala tudi Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj, saj je dvorano
prepustila rokohitrcem brezplačno.	Nav
10 - ZA RAZVEDRILO
16. junij 1988 - TEDNIK
tednik -
OGLASI IN OBJAVE - 11
v soboto pripeljejo muzejski vlaki
18. junija bo ptujska železniška po-
staja v znamenju dobrodošlice letoš-
njim muzejskim vlakom. Iz Celovca
bosta pripeljala dva, njun lastnik'je
ŽTG Ljubljana; iz Gradca bo pripe-
ljal eden in je last OE BB Koflacher
Eisenbahnen. Na vlakih bo blizu
1100 potnikov. Pokrovitelja letošnjih
vlakov sta Joseph Schantl, predsed-
nik štajerskega deželnega sveta, in
Dušan Sinigoj, predsednik izvršnega
sveta Slovenije. Predstavniki družbe-
nopolitičnega življenja treh dežel
(Koroške, Štajerske in Slovenije) se
bodo pripeljali v salonskem vagonu v
tretjem vlaku.
Vožnja muzejskih vlakov je posve-
čena 125-letnici koroških železnic.
Letošnjo pot je določilo mednarodno
društvo ljubiteljev muzejskih vlakov s
sedežem v Celovcu; ustanovljeno je
bilo leta 1975. Koroška proga od Ce-
lovca do Maribora je bila v bistvu pr-
va povezava med mestoma. Letos so
se članom mednarodnega društva lju-
biteljev muzejskih vlakov pridružili
tudi železničarji avstrijske Štajerske.
Slovenijaturist že tretje leto organi-
zira turistične vožnje z muzejskimi
vlaki. Z njimi bogati slovensko turisti-
čno ponudbo, z njimi naj bi pogla-
bljali prijateljstvo in krepili medse-
bojne stike med deželami.
Na prihod muzejskih vlakov se v
Ptuju že dalj časa pripravljajo. Pro-
gram sprejema so predstavili na tisko-
vni konferenci v Toplicah 9. junija.
Na lepo okrašeni in v ta namen ob-
novljeni železniški postaji pričakujejo
prvi vlak ob 11,10, drugega ob 11,40
in tretjega ob 12,05 uri. Udeležence
bodo pozdravili Štajerska mini šov-
godba, člani folklornih skupin iz
Markovec in Cirkovc.
Sledil bo ogled mesta z avtobusi.
Potniki se bodo peljali po Srbskem tr-
gu, Bezjakovi ulici, Slovenskem trgu,
Prešernovi ulici. Muzejskem trgu,
Rajšpovi ulici. Slovenskem trgu, Mi-
klošičevi in Krempljevi ulici čez most
do Toplic, kjer bo osrednja sloves-
nost. V programu bodo sodelovali
člani folklorne skupine Antona Štra-
fele iz Markovec, folklorna skupina
Vinka Koržeta iz Cirkovc in Ptujski
nonet Obrtnega združenja. Za zabavo
in ples bo igral narodnozabavni an-
sambel.
V Toplicah bodo gostje lahko tudi
marsikaj kupili. Na stojnicah bodo
naprodaj spominki, ptujska vina in še
kaj. Nasploh naj bi se na ta dan poka-
zali vsi, ki so na kakršenkoli način
udeleženi v ptujski turistični ponud-
bi. Prihod udeležencev muzejskega
vlaka je nova preizkušnja za ptujski
turizem.
Gostje se bodo s turistično in go-
stinsko ponudbo Ptuja seznanili že na
vlaku. Tako se bodo ob prihodu v
Ptuj lažje odločili za ogled ptujskih
znamenitosti. Dobili pa bodo tudi
bon, s katerim bodo lahko od prvega
julija do konca leta 88 uveljavili
10-odstotni popust pri hrani v obratih
Haloškega bisera in Toplic.
Udeleženci muzejskih vlakov bodo
v Ptuju do pol pete ure. Ob slovesu
jim bo zaigrala Štajerska minišov
godba z željo, da se v Ptuju kmalu
spet srečajo.
Slovesnosti v Toplicah z odhodom
gostov iz Avstrijske še ne bo konec.
Glasba za razvedrilo in ples bo še po-
zno v noč. Ptujčani naj bi s sobotno
prireditvijo svečano odprli letošnjo
kopalno sezono, čeprav so bazeni za
kopanje odprti že dober mesec. Raz-
mah kopalne sezone pa podobno kot
v prejšnjem letu onemogoča vreme.
MG
Slovensko železniško gospodarstvo
je pričelo organizirano obnovo mu-
zejskih vlakov pred dvajsetimi leti.
S tem se ukvarja odsek za muzej-
sko dejavnost. Lokomotive obna-
vljajo v Šiški, vagone pa v Ptuju.
Do sedaj so obnovili že okrog pet-
deset lokomotiv in trideset vago-
nov.
Za vožnjo na muzejskih vlakih bo-
do udeleženci plačali 490 šilingov,
za kosilo v ptujskih Toplicah pa 79.
Na ptujskih ulicah in trgih bodo v
soboto obešene številne zastave, s
katerimi bodo še dodatno izrekli
dobrodošlico avstrijskim gostom.
Na oknih in balkonih naj hi bilo še
dodatno cvetje. Še posebej je po-
membno, da bo mesto čisto. Zato
sicer skrbijo komunalni delavci, ne
bo pa odveč nasvet, da bi za čisto
mesto skrbeli tudi občani sami. Le-
po in urejeno mesto ter prijazen po-
zdrav si bodo gostje zapomnili. To-
rej — bodimo v službi turizma in
za turizem. Muzejski vlaki so samo
ena izmed letošnjih turističnih pre-
izkušenj. V kratkem jih bo .še več. Z
njimi bodo mesto in njegovi občani
veliko pridobili.
Ena izmed lokomotiv muzejskih vlakov.
Judoisti Gorišnice vse bolj uspešni
v avli osnovne šole v Gorišnicije minulo nedeljo potekalo
republiško prvenstvo v judu za mlajše mladince. Uspešno so
ga izvedli člani domačega judokluba v sodelovanju s sloven-
sko zvezo. Nastopilo je 74 tekmovalcev iz 18 slovenskih klu-
bov. Iz ptujske občine pa so nastopili le člani judokluba Go-
rišnica in ptujske Drave. Med petimi tekmovalci iz Gorišnice
so štirje osvojili tudi medalje. Tako je Darjan Petek dosegel
odlično 3. mesto v kategoriji do 55 kg, Rajko Muršič 3. me-
sto v kategoriji do 64 kg, Jože Marin odlično 1. mesto v ka-
tegoriji do 85 kg, L mesto pa je dosegel tudi Miran Ploši-
njak v kategoriji nad 85 kg.
Dan pred tem, v soboto, IL junija, je v Slovenj Gradcu
potekalo republiško tekmovanje v judu za pionirje. Nastopi-
lo je 155 tekmovalcev iz 19 slovenskih klubov. Za judoklub
Gorišnica je nastopilo 14 tekmovalcev, osvojili pa so 7 me-
dalj. Prvo mesto je v kategoriji do 28 kg dosegel Andrej
Brodnjak; Tadej Znidaričje bil v kategoriji do 31 kg drugi,
prav tako pa tudi Damir Kokot v kategoriji do 46 kg. Ekip-
no so zmagali mladi Gorišničani, kar dokazuje njihovo odli-
čno formo.
-OM
SLOŽNA AKCIJA VAŠČANOV KUNGOTE IN GEREČJE VASI
V Kungoti se oglaša novi zvon
Vaščani Kungote in Gerečje vasi so
že nekaj let usmerjali svoje napore v
obnovo cerkve v Kungoti, ki pomeni
tudi bogat kulturno-zgodovinski spo-
menik. Tako so novembra lani pričeli
zbirati prostovoljne prispevke in v so-
delovanju z Zavodom za spomeniško
varstvo iz Maribora pod nadzorstvom
restavratorja Viktorja Gojkoviča pri-
čeli tudi popolno obnovo cerkve. Vsa
fizična dela so opravljali v glavnem
sami: obnovili so notranje omete, ol-
tar, naredili lesene obloge, prenovili
vso električno napeljavo in cerkev tu-
di opleskali. Tudi zunanji del so po-
polnoma obnovili, naredili pa so tudi
novo bakreno oblogo za kupolo.
Kungočani in Gerečani pa so naj-
bolj ponosni na svoj novi 400 kg zvon
iz brona, ki so ga minulo nedeljo, 12.
junija, svečano dvignili v cerkveni
zvonik. Ta slovesnost je bila predvi-
dena že za prejšnjo nedeljo, pa je dež
vse pokvaril. Tokrat pa je kljub obla-
čnemu vremenu dvig ob pomoči šte-
vilnih botrov in sokrajanov le uspel.
Zvon je izdelal žalski Feralist, v nede-
ljo, 5. junija, pa ga je krstil ptujski de-
kan Vinko Škafar. Slabo uro po dvigu
se je novi zvon že oglasil, ob njem pa
so vaščani prepoznali tudi glas stare-
ga zvonu, ki je bil počen, pa so ga
strokovnjaki varilnega inštituta iz
Maribora (Jože Kristan) lepo zavarili.
Vaščani obeh vasi so za obnovo
cerkve in nakup zvona zbrali prek 12
(novih) milijonov dinarjev. Kot je po-
vedal predsednik krajevne konferen-
ce SZDL Kungota Zvone Vindiš,k je
akcija potekala enotno in zavest Ge-
renčanov in Kungočanov, ki so poleg
denarnih prispevkov naredili tudi ve-
liko prostovoljnih delovnih ur, je lah-
ko marsikomu za vzgled. Širša družba
za obnovo cerkva nima dovolj denar-
ja — in če v tej akciji ne bi bili složni
tako verniki kot neverniki, bi se lahko
kaj kmalu zgodilo, da bi kungoška
cerkev doživela usodo bližnjega gra-
du Ravno polje.
M. Ozmec
V	Moškanjcih
26. republiško
prvenstvo
v jadralnem
letenju
Minuli petek, 10. junija, so na
športnem letališču Aerokluba
F^uj v Moškanjcih svečano odpr-
li 26. republiško prvenstvo v ja-
dralnem letenju, ki se ga udele-
žuje 23 posadk iz vseh sloven-
skih aeroklubov. Še isti dan so se
odpravili na prvi let proti Slo-
venj Gradcu in Celju ter tako
opravili prvi tekmovalni dan.
Najboljši je bil Gravnar iz Nove
Gorice pred Stariho iz Ljubljane
in Pristavcem iz Lesc. Naš Dejan
Bezjak, sicer debitant, je dosegel
odlično 5. mesto, medtem ko je
Milena Cestnik — edina ženska
tekmovalka — ta dan dosegla 10.
mesto.
V	soboto so piloti leteli proti
Murski Soboti in Djurdjevcu v
skupni dolžini 217 km. Ta dan je
bil najuspešnejši Maraž iz Nove
Gorice pred Krajncem iz Celja
in Berčičem iz Ljubljane. Milena
Cestnik je zasedla odlično 7. me-
sto. Po drugem dnevu tekmova-
nja je bil tako naslednji vrstni
red: 1. Berčič, 2. Maraž, 3. Bez-
jak iz Ptuja in 6. Milena Cestnik,
Ptuj. V nedeljo in ponedeljek, 12.
in 13. junija, je tekmovanje od-
padlo zaradi slabega vremena, v
torek pa so se piloti odpravili na
288 km dolg let proti Murski So-
boti, Koprivnici, Celju in nazaj.
Sicer pa bo tekmovanje trajalo še
do 19. junija in pričakujejo do-
bre rezultate, saj so piloti in nji-
hovi pomočniki dokazali, da so v
odlični formi.	-OM
Zlati par iz Štukov
Na matičnem uradu v Ptuju je bilo v soboto, 11. junija, spet slo-
vesno. Za zlatoporočenca sta bila razglašena AVGUŠTIN in MARI-
JA ČOH, Štuki 21, KS bratov Reš, Ptuj. Zlati ženin je bil rojen 3. 8.
1913 in je po poklicu mizar, zlata nevesta pa je bila rojena 8. 4. 1909,
delala je doma in gospodinjila. V zakonu so se jima rodili trije otroki,
danes pa sta ponosna na 6 vnukov in tudi že pravnuka.
FF
Avguštin in Marija Čoh ob razglasitvi za zlatoporočenca v poročni dvo-
rani ptujskega matičnega urada.
(Foto: Langerholc.)
RODILE SO:
Bernardka Kolar, Gorišnica
98 — dečka i Vida Petek, Hardek
16 — Lariso; Danica Zaje, Nji-
verce-vas 19 — dečka; Silva Šo-
lar, Skorba 62 — deklico; Marta
Pleh, Hajndl 48 — deklico; Ma-
rija Butolen, Stanošina 40 — de-
čka; Simona Gašparič, Mestni
Vrh 121 — Slavico; Danica To-
bijas, Moškanjci 68 — Danijela;
Marjeta Kamenšek, Stanečka vas
27 — Vlasto; Zdenka Bezjak,
Bukovci 117 — dečka; Brigita
Zelenjak, Senešci 79 — Franca;
Marija Kumer, Destrnik 40 —
Anjo; Marija Marin, Cvetkovci
30/a — dečka; Mojca Rohtar,
Prešernova 20 — Roka; Olga
Trofenik, Zamušani 18 — Sandi-
ja; Silva Ceh, Lackova I — Sa-
mantho.
POROKE:
Miran Starčič, Polenšak 50, in
Jožica Princi, Markovci 26; Mir-
ko Slatič, Dravci 18, in Danica
Vindiš, Sp. Leskovec 10; Jožef
Gojčič, Starše 37, in Marija Dre-
venšek, Pleterje 38; Milan Avgu-
štin, Lešje 37, in Angela Jus, Ze-
tale 96; Martin Turk, Apače 153,
in Vilma Kirbiš, Gerecja vas o;
Georg Nežmah, Gorišnica 148,
in Frančiška Gačnik, Stara Gora
pri Šentilju 15.
UMRLI SO:
Rudolf Mechora, Rogoznica
8, roj. 1934, umrl 4. junija 1988;
Elizabeta Stramič, Novinci 19,
roj. 1926, umrla 5. junija 1988;
Emil KornpihI, Cesta Olge Me-
glič 12, roj. 1915, umrl 4. junija
1988; Marjeta Breznik, Krčevina
pri Vurberku 6, roj. 1910, umrla
5. junija 1988; Ivan Vaupotič, Tr-
žeč 1, roj. 1929, umrl 8. junija
1988; Angela Macun, Ob Graje-
ni 3, roj. 1919, umrla 3. junija
1988; Stjepan Kolmanič, Lešnič-
ki Vrh 8, roj. 1916, umrl 8. junija
1988; Rudolf Lešnik, Ptujska
Gora 29, roj. 1925, umrl 11. juni-
ja 1988.
PADEL Z VLAKA IN UMRL
V	soboto, 11. junija, ob 19.40
je prišlo okoli 2 km pred železni-
ško postajo Ormož do nezgode,
v kateri je izgubil življenje 26-le-
tni Ivan Novinščak iz Ljubljane.
S potniškim vlakom je potoval v
Cakovec. Iz neznanega vzroka je
nekaj pred Ormožem poskušal
odpreti vrata vagona. Zaradi mo-
čnega zračnega toka so se vrata
sunkovito odprla in Novinščaka
je vrglo ven. Padel je po nasipu
in obležal mrtev. Vlak je vozil s
hitrostjo okoli 70 km na uro.
S SEKIRO PO GLAVI IN HRB-
TU
V	Strajni pn Podlehniku je
prišlo v sredo, 8. junija, do prepi-
ra in pretepa med sosedoma Da-
nijelom Petrovičem, Strajna 45,
in Štefanom Kodričem, strajna
49. Prepir je nastal zaradi tega,
ker je Petrovič na lokalno cesto
nasul kamenje, zaradi česar naj
bi voda odtekala na Kodričevo
njivo. Med prepirom je Petrovič
udaril Kodriča s sekiro po glavi.
Kodrič je zbežal, Petrovič pa za
njim in ga je s sekiro še nekajkrat
udaril po hrbtu. Hudo poškodo-
vanega Štefana Kodriča so pre-
peljali v ptujsko bolnišnico.
IZGUBIL RAVNOTEŽJE IN
PADEL
V torek, 7. junija, ob 5.40 se je
po Ormoški cesti v Ptuju peljal
na kolesu z motorjem Lovrenc
Kostanjevec iz Markovcev 67.
Med vožnjo gaje prehitel voznik
tovornjaka Franc Antolič iz Lit-
merka 3 pri Ormožu. Verjetno je
zaradi zračnega valovanja Kosta-
njevec izgubil ravnotežje, padel
po cestišču in se hudo poškodo-
val. Prepeljali so ga v ptujsko
bolnišnico.
V OVINKU TRČILA MOPEDI-
STA
Drago Vilčnik iz Vitomarcev
43 se je 10. junija zvečer peljal z
mopedom po cesti skozi Vito-
marce proti Grlincem. V nepre-
glednem ovinku je zapeljal v le-
vo in trčil v Stanka Gaveza iz Dr-
betincev 15, ki mu je prav tedaj
pripeljal nasproti tudi z mope-
dom. Pri trčenju sta oba padla in
se hudo poškodovala; prepeljali
so ju v ptujsko bolnišnico. Vil-
čnik je na mopedu peljal še
14-Ietnega R. L., ki pa je pri pad-
cu dobil le lažje poškodbe.
MLADOLETNI MOPEDIST
PRED AVTO
V Spuhlji je v soboto 14-letni
J. M. iz Spuhlje zapeljal z mope-
dom z lokalne na prednostno ce-
sto in zavil pred osebni avto, s
katerim se je po njej pripeljal Jo-
sip Vicek iz Dubrave. Ob trčenju
je avto odbil mopedista na levo
stran ceste. Prav tedaj se je nas-
proti z osebnim avtomobilom
pripeljal Veljko Kavarič iz Kidri-
čevega. Avtomobila sta čelno tr-
čila, vendar voznika nista bila
poškodovana. Težko poškodova-
na pa sta obležala na cesti mla-
doletni mopedist in njegova so-
potnica, sestra A. M., tudi mla-
doletna. Prepeljali so ju v ptuj-
sko bolnišnico.	FF
TEDNIK
Izdaja Zavod za ea»opisno
in radijsko dejavnost RADIO
- TEDNIK, 62250 Ptuj, Vo-
šnjakova 5, poštni predal 99.
Ureja uredniški kolegij, ki ga
sestavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Puš-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec,
Marjan Šneberger in Nataša
Vodušek ter novinar-lektor
Jože šmigoc. Uredništvo in
uprava: Radio-Tednik, tele-
fon (062) 771-261 in 771-226.
Celoletna naročnina znaša
15.000 dinarjev, za tujino
19.500 dinarjev. Žiro račun
pri SDK Ptuj: 52400-603-31023.
riska ČGP Večer, Maribor.
Na podlagi zakona o obdav-
čenju proizvodov in storitev
v prometu je TEDNIK uvrš-
čen med proizvode, za kate-
re se ne plačuje temeljni da-
vek od prometa.