Največji v Xdmienih driavah. Vslja sa oafto WU........ Za pol leta...........S.00 Za New York mIo leto...« 6.00 Zt inosemstvo oelo liU../ 7.00 i. m ow tpj at WfCT or WWW TOM. I. f. Br Order «.*daj ie ni posrečilo stvoriti'kabinet. Njegov 1 ajuik je izjavil, da Kapp toliko časa ne bo imenoval kabineta, dokler ne bodo končana pogajanja med njim in Ebertom. K»*r ne izhaja noben časopis, se sirila najgorostasnejša porodila od ust do ust .\ud Draždane jc }»• ;plnl nek zrakoplov ter metal na mesto Eber-l o ve proklamaeije. V proklamaciji je rečeno, da se je vlada preselila \ I »m/dane. Ebert poziva ljudi, naj ostanejo mirni. Neodvisni soeijalisti vo pozvali svoje sodruge na generalni šrrajk F.bertovo in nr\o vlado označujejo kot strahopetno in nespo-? ob no. PREDSEDNIK EBERT JE ODKLONIL KOMPROMIS. STARA VLADA JE ODKLONILA VSA POGAJANJA Z REVOLU-CIJONARCI IN NARODNA SKUPŠČINA SE JE ZBRALA V STUTTGARTU. — SPOPADI V MESTIH. — HOLANDSKA PRIZNAVA LE EBERTA. — PRIKLOPLJENJE BADENSKE K ŠVICARSKI FEDERACIJI. Stuttgart, Nemčija. marca. — Na seji starega kabineta, kare ii je načeloval pmN'Hlnik Ebert, je bilo sklenjeno, da se odltioni a sn pogajanja /. rcaki*ijonarno stranko, kateri načeljuje tir. Kapp, I i j«- obenem tudi načelnik nove vlade v Berlinu. Ebertov kabinet, ki je dospel dates popoldne semkaj s posebnim vlakom iz Draždam, je zahteval brezpogojno rcMgnacijo voditeljev nove vlade v H« .linu. Narodna skupščina se bo sestala v tem mestu a sredo popoldne ob štirih. Objavilo se je nadalje, da je Ebertova vlada v stiku s skoro vsemi točkami Nemčije. — 1'stavna vlada, — se glasi v ofieijelnem ugotovilo, — od-I lanja vsako pogajanje. ker jo odpovorna narodu za vzdržan ie u-stave in ker bi dajala pogajanja le povod nezaupanju ter zmedi ter ptnlaljšala nerede. London, Anglija, 1(1. marca. — Pričetck narodne stavke žclez-ničarjev po celi Nemčiji je bil določen na danes zjutraj, kot se glasi v nekem poročilu iz Berlina na Exchange Telegraph Company. l.Trad-niki železniških unij so izjavili, da so se proglasili solidarnim z ostalimi delavci v deželi. Centralni komite; železničarjev se seli od kraja do kraja, ker e boji aretacije od strani uradnikov Kappove vlade. Haag, Holandska, IG. marca. — Holandska priznava dosedaj le Ehertovo vlado v Ne;rč»ji ter hoče iineti posla le z zastopniki Eber-lovega režima, ki se nahajajo tukaj. Tako se je izvedelo iz vladnih virov. Nizozemska vlada ne bo vprizorila nobene druge akcije, dokler ne bo konce sedanjih zmed na Nemškem. Kodanj, Dansko, 16. marca. — Maršal Hindenburg. prejšni vrhovni poveljnik nemških armad, je objavil izjavo, v kateri pravi, da i»i v nikakem stiku y protirevolucijo, katere baje ne odobrava. Tako pravi hanoverski "Tageblatt Pariz, Francija, 16. marca. — Razpoloženje na Badenskem je strogo za ločitev od Berlina ter v prilog zveze med Bavarsko, Vir-tentberško in Badcnsko, soglasno s telefonskim poročilom na list I * (formation iz Raz 1j-. (ilasi se, da številni Radenčani odkrito zafco-\ a rja jo priklopljenje Iiadeske k švicarski federaciji. Splošno stavka je uspešna po celi Nemčiji ter vozijo le. vlaki z živili, kot se glasi v poročilih, ki prihajajo semkaj. O ostrih bojih se poroča iz Draždan, Linskega, Rrandenburga in Ohemnitza. London, Anglija, 16. mana. — Matija Erzberger, prejšni fi-rančni minister Ebertove vlade, je bil aretiran, kot pravijo porodila na Exchange Telegraph Co., ki so bila danes odposlana iz nem-škeca glavnega mesta. Bern, Švica, 16. marca. — V brzojavkah i* Berlina se glasi, da ,»c prišlo do spopadov \ Kielu in Magdeburgu. V Kielu je bilo par mornariških častnikov ubitih, dočim so se vršili v Madgeburgu ostri boji krog centralnega. poštnega urada. Konservativne stranke v Nemčiji baje podpirajo novo vlado, ne d.» bi se direktno identificirale z njo. Vestfalski premogarji so baje /»vzeli nevtralno stališče ter je edini pogoj, katerega so stavili, da vzdrži republikansko obliko vlade. ZASTOPNIKI PREMO OARJEV V BELI HIŠI, ! RAVI JO, DA SE BO &E V TEM TEDNU ODLOČILO. — I.AST-NIKI ROVOV TRDEGA PREMOGA ZATRJUJEJO, DA BI MO BALI PODRAŽITI PREMOG ZA DVA DOLARJA PRI TONI, CE BI ZVI&ALI PREMOGARJEM PLAČO ZA 30 ODSTOTKOV. GENERAL DUP0N7 IN GENERAL HOKING PREGLEDUJETA FRANCOSKE ČETE. OBSTRELJEVANJE KIELA. FRANCIJA POTREBUJE ' POLICIJA RAZKRILA 400 OSEB JE MRTVIH. VELIKIH DRUŽIN.1 OVA ŽGANJEKUHA. Velik d d mesta je v razvalinah. Cc se število lojitev v Franciji ne Delavski del mesta je bil glavni povečalo, preti narodu nevar-cilj obstreljevanja. noit- izumrl- Vladni agenti so prišli čisto slučajno na sled veliki munšajneriji^ Izdelovalca še nimajo. London, Anglija, 16. mar«-a. — Sem je t °ni Galla- Ta ^ njekuh so našli člani policije, ki so vprizorili pogon na njegovo stanovanje. Vsak teh ž»ranjekuhov je bil zelo obsežen ter Iz van redno popo-len. Žganjeknh v Sheepshead Bay j.- bil razkrit vsled nekega požara v kleti hotela ter ga je našel William Tober, neki pismonoša, ki živi v zadnjem delu hotela. Ko je bil ogenj pogašeu ter so si priborili ognjegasci dohod v klet, so našli vsakovrstne priprave, sredi katerih so stali trije bakreni kotli po petdeset galon. Razven-jttga je bilo v kleti polno materi-ijsila za kuhanje žganja ter alkohola. zc prednost očetov velikih dm-1 Tako P«™^™ 5® ™ P^8^ žin v vladnih službah in tako da-|z?rajeryla ni Tober nikdar prišel lje. Predvsem pa sc hoče napovedati najhujši boj takozvani 4troj-stveni kontroli", ki je tudi znani- kot Neo-Matuzijanstvo. Vojna je stala Francijo približno poldrugi miljon življenj. Izpa-dek v številu rojstev tekom vojnih let znaša približno ravno "tako veliko število. Vse te in slične statistike se je porabilo na uspešen način v agitaciji, katero je vprizorila narodna zveza za povečanje francoskega prebivalstva. Predlaga se tudi uspešno zako-cdajo za zgraditev cenenih in mičnih domov za velike družine, za nveljavljenje višjih plač v industrijah za očete velikih družin. DIAZOV PRIBOČNIK SE JE UD AL. i a misel, da bi kak človek bival v tem delu poslopja, dokler ni izbruhnil požar. Takoj nato je policija odredila lov na Galla. Von Ingen je izjavil pri areta-ciji, da je bila cela*, priprava import i rana iz Holandske. Treba je bilo velikega voza, da se je odvedlo vse priprave na postajo. Washington, D. ir». marca. — Predsednik in tajn:k premo-irarskih unij, John L. Lewis ter William Green sta bila danes v Beli h ši, da se prepričata in poizvesta, kdaj bo padla odločitev v sporu, ki je nastal v industriji mehkega premoga. Zastopnikoma so povedali, da predsednik Wilson še ni natančno preštudiral večinskega in manjšinskega poročila. Kot je izjavil Levis, pričakuje do konca tega tedna odločitve. Itaje se bo vse dobro izteklo. Predsednik Wilson bo najbrže še enkrat poklical k sebi vse tri člane premogarske komisije. Mavnard Coal Co. iz Columbus, Ohio je vložila danes v najvišjem sodišču tožbo, s katero skuša potom ustavnega povelja preprečiti, da bi zvezni trgovski komisiji ne bilo dovoljeno pregledati knjig premogarske družbe. Včeraj e zopet zboroval v Union League klubu pododbor, ki /;» stopa delavce, zaposljene v premogorovih trdega premoga. Zastopiki premogarskih baronov so včeraj vprvič izjavili, da delavcem ni treba zvišati plač, češ, da je sedanja plača popolnoma v razmerju s cenami /ivljenskih stroškov. V dokaz so predložili par izkaznic o dohodninskem davku. V slučaju, da bi zvišali premoarjem plačo za trideset procentov, bi se premog tako.i podražil za dva dolarja pri toni. • Pododbor bo zaenkrat čakal odločitve v industriji mehkega premoga. PON8REEČEN PODMORSKI ČOLN. 1'och priporočil, da zasedejo zavezniške čete Ruhr industnjalni okraj ter Essen. San Diego, Cal., 15. marca. — V nekem poročilu iz Stuttgarta Poročnik James Webb, N. H. Gi- se glasi, da se bo nemška narodna les, strojnik in mornarja Deala- skupščina sestala tam v sredo me-ma in Hofman so izgubili živi je- sto v torek, kot je bilo izprva po-njc, ko je podmorski čoln Zdru- ročano. ženih držav, II—lf zadel v pesek | pri Redondo Point, v bližini vho- ZA $100,000 BONDOV V SVI-da v Magdalena zaliv, v Nižji Ca- NJAKU. liforniji. Tako se glasi v radi-br- -- zojavkah. ki so dospele semkaj. Chicago, III., 16. marca. — Li-Trupla Dealama in Gilesa se je berty in druge obveznice v skup-spravilo na kopno in torpedni ru- vrednosti $100.000 so našli za- šilci so zaposleni krog ponesrečenega podmorskega čolna. V bližini se nahajata nadaljni podmorski čoln ter neka bojna ladja. kopane v svinjaku na farmi Gu.v Wadswortlia, prejšnjega policista v Dalton, III. Detektivi iz urada državnepa Posameznosti glede nesreče še! P^avdnika, ki so iskali dukaz^ niso znane, vendar pa se domne-1 proti Wadsworthu, katerega se va, da je prišla voda v stik z ba-j^atra za načelnika tolpe tatov, terijami, kar je imelo za posledi- iso našli te obveznice, co, da se je pričel razvijati stru-! Plen je bil ukraden po mnenju peni plin klorin. Poveljnik Webb j'; najbrž nato obrnil svoj čoln proti pesku, da prepreči zaduše-nje posadke. Poročnik Webb je bil doma iz South Caroline ter absolviral Annapolis akademijo. RABSBURŽANI dE NISO KA PUT. oblasti predvsem v državi Indiana, kjer se osem ali deset ropov pripisuje roparskemu delovanju Wadswortlia in njegovih tovarišev. NEMŠKI KRONPRINO 'MALA'. El Paso, Teas. 16. marca. — Ruiz Sandoval, mehiški generalni konzul, je dobil sporočilo, da se j«- vdal general Roberto S* j uda, j glavni pribočnik Feliksa Diaza v državi Vera Cruz. General Seju- ^"^ki" eksporti v Združene da je dospel v Mexico City, da 'z jdržave tekem meseca januarja so FRANCOSKI EKSPORT V AMERIKO. Pariz, Francija, 13. marca. — roči svojih 3000 mož. va ooriSko or _ : .. ... ,. aanesljivo te aedanjte primerno tudi kitro p> is OoriŠkos te tudi si po osemlja ki J« m. po ftaljanaki FdfflJfT. toda sa kal ▼ isplafil« M v javnih službah. ....V ^...v, : .. bili petkrat večji kot oni v isti dobi v preteklem letu, soglasno Statistikami, ki so bile objavljene včeraj. Tozadevne številke kažejo $15,000,000 letos ter $3,000,000 v januarju preteklega leta. Tekom sedmih mesecev, končujočih ae dne 31. januarja, so padli importi ameriškega blaga v Francijo za $75,000,000. NilII ZOPET London, Anglija, 16. marea. — Italijanski ministrski predsednik Nitti je brzojavil najvišjemu svetu, da ust raja Italija pri zahtevi, da se revidira meje Hadiarske, kot določene od mirovne konference. — Tako poroča danainjt "Times". Ženeva, Švica, 15. marca. — Vsi avstrijski najvojvode, ki žive v ftvici, so se zbrali v petek v Olten ter izvolili prejšenga cesarja in kralja Karola načelnikom ali poglavarjem habsburške družine. (Lepa banda). Sklenilo se je, da se člani družine lahko odpovedo svojim naslovom in privilegijem, če se želijo vrniti v Avstrijo ter postati navadni državljani te dežele. Zborovanju je predsedoval nadvojvoda Friderik. PRIPOROČA ZASEDEN JE ES-SENA. Paris, Francija, 15. marca. — Soglasno z neoficijehnmi poročili, ki so krožila tukaj, je maršal Wieringen, Nizozemska, 16. marca. — V teku dveh let, odkar se mudi prejšni nemški kronprinc v Wieringen, je napravil slednji portrete velikega števila ribičev ter drugih prebivalcev otoka. Mož se je pač vrgel po svojem očetu, ki je bil tudi doma na vsakem polju ter na nobenem. KI1CU MANJKA PREMOGA. Rim, Italija, 15. marca. — Priče nši z današnjim dnem se bo dobavljalo plin za kuhanje, razsvetljavo ter kurjavo le za pol ure zjutraj, za eno uro in pol opoldne ter eno uro zvečer. Te omejitve so bolj stroge kot pa so bile uveljavljene tekom vojne ter je njih namen dovesti do zmanjšanja premoga. Sklenilo se je tnd| potisniti vse ure naprej za eno uro, počenši z 21. marcem. NOVA ZVEZA ZA IZPLAČEVANJA DENARJA Naše denarna pottjatve razpošilja te Izplačuje sedaj po eefl Jugoslaviji "Kraljevi poštni Sekomi urad" t Ljubljani; to je tak državni zavod, kakor je bila O. k. poštna hrazdlniea n Dona ju, ka. ten je mnogo let pred svetovno vojno izplačevala pais danarne po. Ujatve širom avatro-ogrske monarhija. ' Jamčimo za vsako denarno pošiljat*?, tod« ■ EaSI Bogota k» krivde, Bi mude t izplačilu, ki bf ae povzročile po dragih, bns ne moremo prerrzeti nikake obveznosti 100 kras H-20 800 kros 900 kron >.,>, $255 Z* 1,000 kron 300 kron >... $3.00 'fl * 5,000 kron 400 kron .... $4.00 ^ 10,000 m* ee eeljavn« id lsi, ko se podatf Je aejbelje pe $ 5.00 $ 9.50 $47.50 $06.00 $ 1 ■sv-Kr *n ' — - n >9.1.11«.■ GLAS NARODA 17 MARCA 1920 GLAS NAHODA Nwr Yortt City« N« V« **Qlu Ntrote" mM] ta praznikov. CLAI NARODA CVolo* o« thm NopU) lay nmpt Bandar* i Subscription yttrty M a« prlobtujvj« iM kraja naročnikov proalmo. naananl. da fcltraj« najdemo OLAINARODA Ito Manhattan. TatopHona: Cortland« Odhajanje inozemcev preseneča javnost. V normalnih let,h pred vojno znašal letni prirastek prebivalstva Mrnienih držav vsled priseljevanja od SOO.OOO ffftjBBB ljudi. Sedaj, ko I»i čovek lahko povs« in upravičeno domneval, da bodo prebivalci evropskih 'lfžd, ki so nile taztrgatie od vojn** v zadnjih letih, h rti m t-ti v «1»*/' lo tl«w»inevane(lii-«, da Amerika > izpit M j« »ivojf una j rojeno pr«"l»iviiUtvo. Kaj ji- vzrok, «la jo zunaj roj«'ni v tako velikem številu ...... države.' /' n .-ij niM-fjo ostati i *• š.- nadalje dobivati plače, ili kt-daj prejem; I i v svojih življenjih? Zlikaj *ki so neizmerno trpele v sled vojn«' in ki se svoje H jvvauje, je razkrilo dejstvo. da je treba to izse-Jje\auje pripisovali i i/li iiim vzrokom. kojdi glavni je želja ino >'"ineev priti nazaj tliMutiv ter videti, k.« j se je /podilo tekom vojne. Številni t • * I» Lno/iucev iiimi ničesar vedeli o svoje i L tekom petih let vojne ter lii radi »e«la . izvedeli, ee »o njih sor«»dniki še ži'i in kaj *e je zpodilo / njimi i.i njih lastipno. T-kom v ojne je ht|.» nemogroee inozemem i i domov in to radi pomanjkanja ladij. V Washington prihajajo »»pročila i/, različnih sumIin. de/i le. tla je »»paziti veliko |M>Ypraševanje po prostoru na p irn kih m da je d *j. iti na/a j v dež* o da j. da .»btlr/. ijkanje živil te. ii so vprašanja, ! etra t lepa r ik<» ter pri- pr«M»n.ie. Najti pa je se ^tt-vdne liruge pov.»le za izseljevanje in eden teh |>ioi In.m.|a v Zilro/- nih tir/bivali. A'eeina inozemcev ljubi vino, ka-t'Ti-.M pa ni mogtH e dobiti v>pii ni ravno sedaj mi izvedeli, da se izpo->ta ijti areiaeiji, ee io skušali tleliiti kaj lakega. Pivo je glavna pi-ja<-a pri si« silnih narodnostnik :n inoz.emci so bili vajeni zavŽivati ptvt» kot pijačo pri >vii,ii.li obedih. lnoz«*mci so pričeli vsled tega mi---liti drugače o Ameriki Uttt prosti deželi ter se vračajo tja. kjer so \ stanu dobiti svoje pi' o iu vino. ne tla hi jih kdo motil pri tem. Najti pa je tu ii «l<>|iodi>m*ki davek. Soglasno postavo niso iuo/einei izvzeti kol «ir/«vljaui imI plačevanja tlt.ho«lninsk«*ga davka. »'■•• zaslužijo po t ^ ■> i k * dolarjev na leto kot hamci ali dva tisoč dolar-J \ kot o>euj« ni. 1'veJ iavljen ic dohml ii i nskega davka je vsletl tega . »nje Iiiin no Oni.trvlij • tla jtli je vlada vaia'a in da se jih je oropalo denarju, katerega so pošteno zaslužili. Ko zapuščajo ile>elo. morajo izseljenci seveda iti skozi izseljene deželo. Davek se pobere še pr -dno smejo oditi, tako da ne zgiu-Me di'/.elo. |>avek se lobere Še p redno sinejo otliti, tako thl ne izgubi vlada nobenega denarja iz tega vira. N 'daljni členu ni v j»o|ožaju. kateremu mi našli uradniki, je razlik. i v valuti iiK>zemski ^a denarja Padanje 'vrednosti inozemskega denarja nudi ino/.em« >'tr priiiko, «ld kupijo denar svojih lastnih rle-/ I 'a tek««-e nizke e» n» v Združenih državah ter se vrnejo domov z v ei denarja kot so >_m i »-daj imeli. Nekateri med njimi s«1 hodo brez tidroma lahko umakni!; v privatno življenje ali pa s«> lotili trgovine, ko se hodo vrnili domov. To bodo kapitalisti v majhnem merilu v primeri z njih prijatelji iu sosedi. Lewis F. Post. pomožni delavski tajnik, ki načel ju je raznim i ■ adom. ki se pečajo s priseljevanjem in izseljevanjem, je dal izraza svojim nazorom v splošnem na naslednji način: Položaj je po mojih mislih naraven. Vedno je bilo res, da se je ohračal lok delavcev proti krajem, kjer je bilo najti razdejanje iu opustošenje. To j • eden izuied vzrokov, — obenem z dohodninskim davkom, nizko valuto ter željo priti domov po vojni, _za zna- « ilno izseljevanje, katero je bilo opaciti v zadnjem času. V normalnih I« tih je znašalo priseljevanje v Združene države nekako l^.">0,000 na leto. a čisti prirastek tii presegal 900.000 na It to. Inozemei. ki so sc mudili tukaj |>ar let ter si prihranili nekaj denarja, ko odhajali lomov povprečni* po : 100.000 na leto. Tekom vojne je >«io parobrtnistv© seveda posvečeno drugim na-i enotn kol pa prevažanju pol inkov. Skoro nemogoče je bilo za kateregakoli iti v Rvropo po privatnih opfavkilt in lo še veliko manj mozi meem. Vsled tegi s<» morali iuozetuci ostati v Združenih drža-vuh ter čakati na prv«» prilrk<», ki se jim Ih» nmlila. da pridejo nazaj na svoje domove. T., prilika je sedaj prišla in iz tega vzroka so se tudi vsi <»prije)i. — Ne pričakujemo velikega priseljevanja v spričo sedanjih razmer. Meata Evrope 1» treba nanovo zgraditi in farme, ki so predstavljale vojna pozorna skozi let«, bo treba preorati ter nanovo kultivimti. K v ropa sooznava. tla je produkeija bistvenega pomena pri rekonstrukciji tet s«- j,» že pripravila na pro«lueimnje. Za ino-zemce je dOfcti dela v i! v ropi in sicer |hm! boljšimi pogoji teV za višje plaže kot pa pred vojno. Veliko delavcev bo ostalo tam in to ponje^ nja skrčenje priseljevanja v Združene države. — Delavski department je najbolj natančno preštudiral vs? tozadevne razmere, da vidi, kakšen učinek bo imelo to na Združene države. Prerešetali srno v tem oz i nt različne dele dežele ter j« jasno, da bo opaziti pomanjkanje inozemskega dela, razven če bi se razmere nenadno ne preobrnile. Vsprn-o tako neugotovljeneneira položaja je teako npaovedovati kaj vnaprej. Ta val odhajanja i* Združenih držav pa ni omejen le «a ino- roke za vstanovitev. (deset milj proti severu je pa vse Nato je bil izvoljen začasni-pri- Posejano x malimi grički, kar je t»ravl jalni odb<»r. da deluje in pri- I>a ravnine, je močvirje in mala,. 4 . . . . .. . , . i I r . » i. i , * , . - jatev pokojnega duševnega veli pravi vs.- ]»otrebno z;r vstanovitev j Jezera, .lako bogati so ondotm . 1 n nt voritev zitdružne prodajalne, j kraji na jerebicah, divjih kokoših Izvoljeni v ta »Klbor so sledeči:|"» l>eterlinih ter racah. Dosti je pretUcdnik Ivan V a roga. tajnik tudi divjačine kakor srn iu zaj- ; Anton Barigla. blagajnik Anton Ilekleva; nadzorniki; Frank lob. Frank C41 Avenue M. So. Chicago, HI. IVAX VAROGA. 5126 Xatrona Alley. Pittsburgh, Ta. lumet. Mich. JOHX MOVERX, 624-2ntl Ave., Duluth, Minnesota. ^ MATT. POGORELC, 7 W. Matli.son St., Chicago, I1L Združevalni Odbor. RUDOLF PERDAX, 002G St. Clair Avenue. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, 4hC4 Washington Sr., I>envcr. Colo. Jcrtnotino glasilo: "GLAS XARODA" Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošlljatev naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožite naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora. Prošnje za prejem novih Članov in sploh vsa zdravniška _spriC-e vala se naj pošiljajo, na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje i>o "National Fraternal Congress" lestvici. v blagajni ima okrog £:00.000. (tristotisoe dolarjev». Bolniških pod|>or. «"xi- škodnin, Ivi posmrtnin je izplačala že nad poldrugi niiljon dolarjev. Jednota šteje okrog S tisot- rednih Članov (ice i in okrog :: tisoč otrok v Mladinskem oddelku. Drnitva .Tednote w nahajajo po raznih slovenskih nas*»lt>iuah. Tam. kjer jih še ni. prlporo<**iimo vstanovitev norili. Kdor želi [lostati član naj se zglasi j>ri tajniku bližnega društva J S K J. Za vstanovitev novih društev se pa oltrnite^ na glavnega tajnika. Novo društvo se lahko vsauovi z S člani ali jnani(*ami. Nevarnost zmanjšane po- Proti ženit vi Kitajcev s Francozinjami. Kakor vsepovsod. t;iko tudi pobožnih žesk. od od izobraženih" deklet, od starih ljubosumnih možkih, od možkih. ki gledajo na petnajstletne deklice, od takih duhovnikov. ki se Qzro v zrak. prega * * * lista, da si sploh ni mogoče misliti. r°jyk me vprašal, naj Tiikaj je dosti knjig in časopisov! »f« razložim, kaj je ljubezen. — za farmerje. pa kaj to koristi. ko|Poskušal bom. ne vem. če bo prav: e. (►pravičen je pa samo do enega IJ1 slovenski farmer ne more čil — Ljubezen je gledališka igra glasa. Dalje se je sklenilo, 0. Sklenilo se je tudi, tla se skliče dne 21. marca ob 3. uri popoldne v K. S. Domu vse one. kateri so že dali denar na delnice, kakor tudi vse one, kateri mislijo priklopiti se zadružni prodajalni. Zat orej, cenjeni pittsburški slovenski rojaki in rojakinje in ravno tako bratje Hrvati, vam na sr-ee polagam, da ne odlašajte, ampak da se takoj za vzamete za pre-koristno stvar, katera je edino sredstvo, da si zamorete izboljšati svoje življenske razmere. Upam. da je že vsak izprevidel, kako gr«-do cene življenskim potrebščinam vsak dan navzgor in to se bo nadaljevalo toliko časa, dokler se ne bomo sami tem tičem postavili nasproti. Ali jmstaviti se pa drugače ne moremo, kakor da si vstanovimo svojo lastno zadružno prodajalno. S tem bomo tudi cene vstavili, da ne bodo rastle kot ko noplja, ampak ravno nasprotno, da bodo začele padati. Premisliti si tudi morate, k^ike ogromne do-bk'ke imajo, ima dve leti svojo trgovino in si že kar več hiš kupi in to vse iz vaših krvavo zasluženih novcev. Ali ne bi bild umestno. da bi sami ta dobiček spravili ter si sami pošteno poslopje napravili. v katerem bi bila naša ponosna zadružna prodajalna, na katero bi moral biti vsak Slovenec ponosen? Delo je pričeto, odvisno je zdaj samo od vas, ako imate resnično željo in voljo izboljšati si svoje življenske razmere in da se bo prej kot je mog«>če zadružna prodajalna odprla. Pridite v nedeljo 21. marca «»b 3. uri popoldne uu skupščino in pridno posezite |mi delnicah, da jih bo že y. uede- larmerice. ampak sploh za vse. sehnih, ker uastopata samo dve Dosti je takih družin po naselbi-losebi. Nobenega sitflerja ni treba, nah. ki vzdržujejo nekoliko ko-i nobenega režiserja in nikog=»r, ki ko^i. eno ali dve kravi ter par pra- » * r* , v T<;ny RllltJ°Ipih' , w ! Te dni sem dobil v roko slede-Route No. 1, Deerbrook. Wis. . ice vabilo: Sebastopol Cal XaSe araniatično društvo je pri-Tem potom naznanjam vsem či-j redi,° Pre#ni teden kraS"° /ill°' tateljem, da je jki dolgotrajni bo-,lgro lezni v miru zaspal naš sobrat Fr. "Pregrešna Ljubezen" KrupiČ dne 1. marca t. 1. Bil je Kei' zanimanje rojakov za član društva SuSPZ. Pokojnik je i dramatiko silno naraslo, bomo bil zaposlen že več let v rudnikih}prirediili zadnjo nedeljo v mesecu v Hutte, Mont., Her je nemara1 marcu igro dobil "miners consumption'\ La- "Dvojčka", ni se je ustanovil tukaj na ranči.; Ta igra je nadaljevanje ' Pre-pa je prišla nemila smrt ter mu j grešne Ljubezi'% kot je že iz na- za okoli :{ od sto in da se je ste- - vilo najetih delavcev skrčilo za NAŠIM nad 17 od sto. Ako se predpostavlja isto razmerje za vse farme v ROJAKOM V NAZNANILO! Naznanjamo vsem onim. kteri so ]m>- pretrgala nit življenja. Bil je star 31 let, rojen v Dragi pri Vinici na Dolenjskem, kjer zapušča ža slova jasno razvidno. * * * Ko so prišli služabniki čestitat lujočo mater, brata in sestro, tu- nekemu bogatinu za god, si je kaj pa več znancev in prijateljev.j otrl soizo z ter rekel z milim ki smo ga spremili do groba. Lah-j »lasom- ka mu bodi ameriška zemlja! _ Neizmerilo so me ganile va- t> v r, oJ?»hn ^o1?011' , , š€ čestitke. V znak hvaležnosti in R. F. D. 3, Box 73, Sebastopol. Cal. , - ' * • * ' priznanja vam podarim vse. kar ste mi v#tem letu — pokradli. Kako visoko seže glas. Ti aU J misli|i kaUo Emile FUmarion je pri poletih. LnjAo stvar m, sVetll kot pa imeti v zrakoplovu 'zaznamoval, kakoi^-j, visoko seže glas. Klic posamične-J prijatelj nekoliko časa- premi-ga moža je prodrl 4830 m visoko. poteni pa pravi: ghts pristaniške sirene je segel1 _ Q ^ ^ ena stvar b5 bila 7o0 m v višavo, kvakanje žab v Ljiu tnlaknžah skoraj goo m. V višini" __ximogoče. iUj bi bUo hujše? 975 m se je dobro razločil glas; _ bi uii čivkale.. .. glasno govorečega moža in drdra-nje voz. Ropotanje bobna in pa vojaške godbe se sliši v višavi 1350 m. Peteline, i>etje, glas cer- kvcilili zvonov ter tupatam tudi ljo zmanjkalo! To mora biti vsa [I,!°*ka ali ženska govorica se jf kemu znano, da brc? denarja se ne da nič napraviti. Zatorej prid-no posežite po delnicah, da se za-more takoj odpreti prodajalna. Povem vam, da nam je obljubljeno, da nam bodo šli na roko. Mila domalega 1500 metrov visoko. Kadar je bila srednja tišina, se je slišal v višini 1770 m še strel iz puške in pasje lajanje. Najvi-šje je prodrl žvižg železniškega stroja, in sicer 3000 m visoko. NEMŠKA MARKA JE PADLA London, Anglija, 15. marca. — Vrednost nemške marke je padla od 290 na 370 za angleški lun t. (To se pravi, da se je preje dobilo za angleški funt 290 nemških mark, sedaj pa se jih dobi 370. V normalnem času se je dobilo za angleški funt le dvajset nemških mark. i - . . i - . , ,. , _ ,. .. sliili zaltoje in kteri »o judMiji prišli na državi, tedaj je oko h :jo.(KM> ljudi , ...„,,. - J ** ' <• naso tvroko m* jire<| n- januarjt*tn t. 1. zamenjalo kmetovanje za druge so v Ljubljani ter rian na«- tvnlke g. industrije, dočim je le 11.000 lju- štrukel natlulje osehno dostavlja di prešlo na poljedelstvo iz dni- l»ne mSi. marea t. I. odpošljemo zo|*»t- gili industrij. To je hitrejši odtok 1,0 l**"*«™ ^ 1'^nikon, Kllina iz poljedelstva V druge industri- stislnrijo in lati- ali imate v>° pripravljene raix»je ali manj po vseh ljitc takoj d:...... , , .. , . ., .. pridejo zat»oji prepozno, ker isti tn- v— _ 1. _ i -•. - v- * "ene helsea .J9fi6 Neu York fit>. države New York bo«lo izurjeni poljedelski delavci dobivali letos .7*52 mesečne plače poleg stanovanja in hrane nasproti s}45.50 lani. Izurjeni poročeni delavci, ki ne, dobivajo hoarda. bodo dobivali povprečno $68.50 mesečnih nasproti $60, lan i. Iz številnih pisem, ki prihajajo na Department of Agriculture strani poljedelskih delavec v fmarmerjev, je razviden splošni namen, omejiti dela na polju do take mere, da zamore farmer sam s svojo družino ol>delovati svojo farmo. Farmerji večkrat trdijo, j da ne morejo tekmovati z visokimi mezdami, plačanimi v drugih industrijah, ter ne morejo več korist onosno obdelovati svoje zem-, Ije. Pritožujejo se tudi. da ni prav, da morajo oni delati deset, dvanajst in več ur, dočim v drugih industrijah prevladuje smer' nasproti čim manj delavnim urami in zmanjšani produkciji. Parnik Susquehanna (prejšni nemški parnik) odpli^je v Trst, dne 23 marca. S tem pamikom zamorjo potovati vsi Slovenci, ki spadajo sedaj pod Italijo ali pa Jugoslavijo. Vožnja do Trsta — $100. Vožnja do Ljubij&ne — $102. Vožnja do Zagreba — $104.50 Vojna taksa za vsakega odraslega potnika je $5. Kdor želi s tem p&rnikom po to vati, naj pride 4 dni pred odhodom parnika na naš naslov, da zamore pravočasno preskrbeti potne liste. Tvrtka Frank 8akser 82 Cortlandt St., New York ai^AS NARODA 17 MARCA 19(20 Konec sveta. ■ i / Francoska črtica, — Pierre Mille. ra i, -. - - t — Felieija! — Da, gospod! Felieija je moja kuharica. Spati a v vrsto onih redkih oseh, ki kakšna so /namenja, da bo konce re« pri*el J . 1 — Leta 1000 — sem rekel — je; Jugoslovanska toMm v Washiogtonu. Iz glavnega urada JRZ.^ , Na povabilo glavnega urada bila izvan redna rmena barva soin-|jRZ ^ J)0;.)jej0 vse Jugoslovan-1 pra vi jo "da v sedanjih časih, r*ya, ki jc prepričala ljudi o bliža- ske organizacije v Ameriki depu-l govorite /. njimi. Kljub teoui pa-joči se katastrofi. jtaeijo do predsednika Wilsona-in tega vedno ne stori. I Felieija se je ozrla skozi okno državnega tainika Polka, zbrala j — Felieija. hočem, da greš iu|in pekla: ^ je 0|>0idne je sprejel de-j ko obložena. Potem k«> je položila' utacij0 „ Tumulty. predsed-j svoje pakete na mizo. mi j«* rekla :|lliJiov tajnik, in je zagotovil. «laj — tio.spod, dooila sem vse to zaj|KI prevodnik Wilson neomajeno! lite* Kcurie« t#*r naručt nekaj o-.šlrijr I'olejc tega kupi vse. kar |n»-trebuješ. seveda pod pogojeni, tla je blago najboljše vrste. Misliiu. »hi je to Vse. Ne, čakaj! Na poti j 366 frankov. ij-5ht» t ra nkov. i stal na principu pravice, dokler se! domov se vstavi pri mojem gospo- — Za frankov! To je lep naše vprašanje pravično ne reši. darju ter »iu povej, da niu ne boni'denar I Ti vendar nisi plačala? ' y sredo opoldne je bila depu-plačal stanarine. J — Nisem plačala, ker mi ni dalj tacija sprejeta v drža vnem depart- Zelo dobro, gospod. Ali mi gospod nobenega denarja. Trgovci mentu ^ Polka in g. Longa. ki boste dali denar? — Nikar si delati skrbi radi tega. To je stranaka stvar. In če bo pa so vpisali v a šii naročila v knji- ,.ta istotak«. izrazila zadovoljstvo ge in rekli, da bodo poslali raču- z deputacijo in ji naročila, da naj ......-- .......................t"»e koncem tedna. zagotovijo Jugoslovane v Anieri- idela na p«»ti kako krasno ovrat-j — Ali jim nisi povedala, da >M»iki, ,ia bo ameriška vlada še vna-!<•■► i/, biserov ali nakit iz deiuan-jpriiel konec sveta ob štirih popol-: prej v smislu načela pravičnosti lin-" i/. UIW.TUV uii Humi ucni.ui- jji ivi koiiee s>eia od »urm |*optu-j prej smislu naeela prav tov ali kaj sliCncga, kar bi radajdne N-r jib Istočasno ozmerjala trdno stala za pravično rešitev ja-imela. kar v zemi ter si položi krogjradi njih požrešiiosti ♦ dranskega vprašanja, vratu. To je moje darvJo. j —t iosjK*!. povedala sem'jim to.' Hletleče organizacije so bile re- Ali mi ho -.- gospod pMlaritila mi niso posvečali nobene pozor- prezentirane v deputaciji: ovratnico i/, demantov: nosti. Plaeala pa sem za sveče. Slovenska Narodna Podporna —- l)a. dete moje. Že dolgo rasa Ž.-nska. ki prodaja sveče, ne da Dragocena Tonika. Dolžnosti, ki jih ima opravljati želodec in ves prebavni sistem, so večkrat težke ter puščajo telesne dele v oslabelem položaju. Trpeči hrepeni po toniki, po zdravilu, ki bi ga lie le oživelo, pač pa tudi ohranilo njegove prebavne ■organe, delujoče soglasno z naravnimi postavami. Ce se ga je uporabljalo dovolj zgodaj, je bil v takih slučajih ja-ko pripraven SEVERA'S - t i (prej znan pod imenom Severov "Želodčni Greneče) ki je izboren želodčni mirilec dobra odvajalna tonika. katere priporočajo za oslabele, stare in okrevajoče ljudi. Njegove zdravilne sestavine ga napravljajo kot zaupno zdravilo Pri zdravljenju zaprtja, neprebave, dispepsije, izgube teka ter splošne oslabelega stanja prebavnega sistema. Poskušajte steklenico tega zdravila danes. Cena 75 in $1-.T>0, davek 3 ali 6 centov. Prodajajo ga vsi lekarnarji. w. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa Slovenske novice. sem mislil na to. da i i |M»kk»nim ni<" na kredit. Tudi ni bilo v eer-', majhno darilo, ki bi seveda le malo odgovarjalo tvoji izvrstni slu-ybi. < asi pa so bili zelo trnjevi. — Da. gospod. Vse je jiostalo dražje. Vse pa tmli kaie, da In> še draije. Kljub temu pa bi bilo bolj-gospod, če bi mi dali denar za detuante. Zlatarji niso kot grocer-ji. ki me dobro poznajo ter mi dajejo na kredit. Nobena stvar ne bo postala dražja, sem odgovoril jaz s skrivnostnim »kisom. — Niti eenta ne dobiš. Krlieija, danes. 17. decern- 1.. . t'llO .,1. št i rili oolMtldlie. h« »ra «b štirih |io(ioMa< [ottee m vet a. — Da, gospod. deklica, ki je vedno rekla j«- imela danes «n"ividno Zelo dobre volje je bila. Te-ii «-e |H»slu/.il in rekel na- T l»ra v ga « prej — Ali ne veš, Felieija. kaj se ztfodi, če pride kom e svetu T Ljudje dajo o,l Mebe vse. kar imajo-Prav nič ne mislijo na naslednji dan. To je zelo naravno, kaj ne. kvi iioliene žive duše. Nisem čula nobenega stokanja, o katerem ste govorili, gospod. — Ta zakrknjenost grešnikov.j Felieija. je naravnost škandalozna. Kaj pa glede hišnega gospo-j da rja ? — Vstavila sem se tudi tam i Rekel je, da ga bo komisija že pri jela v roke, če gospod ne bo hotel; pkučaii stanovanja. — Ali »'isi povedala gospodar-! ju. da se bo natančno ob štirih popoldne napotil proti peklenskim pokrajinam ? — Niste mi naročili, gospod. da: naj mu povem to. Jednota. Jugoslovanska Katoliška nota. Slovanska Delavska Podporni Zveza. Slover^ka Svobojlomiselna Podporna Zveza, j Jugoslovanska Podporna Zveza J "Sloga", J ugpttlo vsi ns k^i Soc i j a 1 ist i čn a Zveza, Narodna Hrvatska Zajedniea. Hrvatska Zajednica Illinois, Hrvatska Sokol "Torn"odav". Hammond, Ind. ill njegov sih ter sta izvila revol-Pred več meseci je v teni mestu ver podivjancu. ni prijelafto. prig, di guerra. Casalc d'Alta i/\eli..inj' 1 tir jiolnijo eerkve žita strašna groza, ki viobni sinu glavami. Pernat Fran« da '»'ni se sp«HiiniL Sla Im« tudi i — Pač, «-ue Pavla ter pričvalaj — Kdo pa je bil to! Pre- — Na uliei sv. Antona sem sre-j »i. ljan je postal tako razjarjen, da je pričel streljati ter je ubil Petriča. Pri sodnijski obravnavi je italjanski morilce na prebrisan način trdil, da je raditega streljal 11a Petriča, ker kot " patri jot ičen mov. kakor tudi k pogrebu otroka. Mrs. Turk se je večkrat pritožila stricu in teti Oražen. ki sta- Uredniški članek i* staro? ' krajskega lista aasEiBBMiiBm^ snasaoraai Kerenskij o intervenciji na Ruskem, Kerenskij l>i se. kar tiče Rusije, gotovo laliko imenoval nepristranska priča za ;aveznike. Ko j.- si«i na čelu ruske vlade, jim jasno kazni svoje prijateljstvo, in če bi bili Frain-ozi in Angleži poslužili njega, bi stala danes stvar za nje neodvomno bolje, (iotovo I a ni Kerenskija mogoče dolžiti boljševizma, žr zato ne. kt*r si» ima prav boljševikom zahvaliti, da je padel. CV označuje Kerenskij za ^ezniško politiko v Rusiji za zgrešeno, bi ga bilo torej na vsak način \ redno poslušati. Kerenskij pravi, da bodo boljši viki tako dolgo zmagovali, dokler se bodo zavezniki vmešavali v ruske zadeve. Ta misel ima svojo podlago, in iV bi zavezniki nekoliko temeljiteje razmišljali o dosedanjih rezultatih svoj* intervem-ije. bi lahko >;imi prišli do zaključka. i ji omogočilo izvesti njen imperijalistični program. Poslala bi sovražnica demokracije in bolj in bolj ugrožavala eiviliza-« jo. Poizkus, da se opraviči japonski t bi k na Sibirijo, češ. da prepreči razširjanje boljševizma, je slabotna pretveza. To jt* nemagoče iz plemenskih, temperamentnih industrijskih in gospotlarskih raz logov". š." Ameriškim državljanom. ki potnjejo ,v vzhodno Evropo skozi Švico. 1'nited States l>epartiiM-nt ot' Anglija noče prodati Združenim državam otokov Zapadne indije.-State poroča: I "pamo. da ne bo prišlo do kaj Osebam, ki potujejo /. a merita kega, kajti tem potom bi posta-'škim potnim listom v vzhodno Kv-li še bolj oddaljeni kraji, ki še ni-jropo sk,»zi Švico, se utegne prav so suhi za trajno. Anglija naj le-1 verjetno zgoditi, da jih švicarske nujejojia 4<>29 St. Clair Ave., da'po le toke obdrži ter gre s tem|v°j«e oblasti za drže v l'»aze In. do se boji živeti z možem, ker ji vedno grozi. 3>Aa je članica društva ameriški državljan" nikakor ni Lunder-Adamič SSPZ. Pogreb se mogel slišati Petriča, ko je pre-'j** vršjl dne 2S. februarja. . I *r\ V ecrkeV sv ■ tam i»večo v mojem imenu, hlajen sem ter rajše ne grem ven. Kljub temu pa mislim, da bi bilo dobro doprinesti darilo. Tudi ti lahko pri/ges svečo /.ase. a na svoje lastne Mroške.\To ni dosti, ko ti, vendar |n»darjam demante. Kazventega pa je več kot vrjetno. da ti bo venska, ki pnnlaja sveče sv. Pavlu, dala slednje zastonj. Vsaka ft t var je izgubila svojo vretlnost. Vse je Urez vsak vrednotni, Kelieija. N vec. Štajersko; Penič Ivan, Žnseiu. J*1. 9. 191i». roj. i »rko klinjal Združene države. Nato sej Zbolel je dobro znani rojak Fr i2. ti. l!Hf». jt, jtaijan izgovarjal, ker je ve-! Pod lesnik. poddesetnik, roj (J<1, bo t<> pri poroTnjkih vpli- V Collinwoodu j.- umrla Mary Loka. Štajersko:; va|0 Petrič je bil navaden!Štraus. mati devet otrok. 1'mrla "foreigner", ki je preklinja Ame- je. ko je bila operirana. Pokojni- ka bi staro žensko, ki je bila pijana kot kak mornar. Rekla .ie. da Aal01l> mj. ISfS. riko Pedroni pa se je postavil za ca je bila doma iz Ilotične-Pod->e je napila^ raditega. ker bo ob.^^ Poduart. Kranjsko; 2U. T.ičast Amerike. Po kratkem premi- grad. V Ameriki je bivala 8 let. V 1919. Išljevanju so porotniki Italjana domovini Zapušča 4 otr/ike. tukaj Peščer l*eopold. peš., roj. 1895. j Pedrouija popolnoma oprostili, pa soproga in ."» otrok. j Družini Kolman je umrla deset Seveda je časopisje let stara hčerka Doroteja za in- štirih 1» »poldne konec sveta in ker ne bo po tem času nikdo več že- j . T žen ko pa dobro poznam j Stl|(jon#l4. Dev. Mar. v Polju: 2. 6. Itako da je odšel brez vsake kazni ter vem. da je vsaki teden štiri- tat pijana. ^ ^ j Anton, desetnik, roj.! razkričalo Petriča kot 'radikalca'j fluetico. Pred dvema letoma je u- .^.il^90. Sv. Lenart. Štajersko; 18. T». i in bogve kaj še. Tako ostane u- mrla mati. Dan konea sveta me jc stal '166 (frankov, veni. zakaj,»'-ali. V treuot II- n T 1 r UI Ilir Mcll ■ IUU ■ katere boni moral pla-jlftl!)* enotku, ko pišem to, je' Pavlin !• i mor Slovenca nekaznovan, in Ita- Pred mladinsko sodišče je prišel rane. peše«-. roj. 1900, U*" ** v pest-. Škoda, da ni 16letni fant Fred. Mišič. Priznal . 1 . 1 i « !. » . - • * ! ; ir^i,« K-1-s.i.wL-n. 1-> "» nikogar, ki bi se potegnil v tem je. da je bil vdelezen 11. tebr. pri v a osebi, da napol-rem Anti-salonske Lige ter njene-j11^0 vlak Dovoljuje se onim. ki hočejo, da K" pa saui oglasi. — John Ogrizek.! Oashueau Hotel, Juneau, Ala-I^d bi izvedel, kje se nahaja moj ■»ka. (17-20—:i) PROŠNJA IZ ITALJANSKEGA UJETNIŠTVA. < • en jejio proraeviuoui. je absolutno 17. decembra 1919. ter ne morelu,1?,19• lire/, potr.be Kdo pa bo plačeval '»paziti niti najmanjše kozmieue Papež Josip, pešec. roj. PMX). davke' ^uaešniave. 4> hočete, da priznam liabrije. Tržišče, Dolenjsko: 16. A i je gospod preprn an, da svoj« pravo misel, vam rečem, da!* 1919-he bo to zgodilo, ko bo prišel ko- nisem prcseuečen. Lpal pa sem. nee sveta * da imajo moji sodobniki malo več Absolutno prepričan. I Ve v vere kot jo imam jaz. Da. znanost tako se je /eodilo leta l«M) po je očividno banker«.t na. Kristu, ko so pričakovali konce Da, i»anken»tna je in to ne radi-sveta ter je Inl vsakdo prepričan, tega. ker si je kak astronom., ki je da bo tudi prišel. Kralj Rol»ei*t tak astrouom kot sem ja^ geome-s.nii je strgal srebrne okraske s ter. izmislil to stvar, temveč radi--»vojega kopja ter jili podaril n^e- tega, ker iu niličc veroval v te na-nihoitt. Svetoval pa je svojiui iui- povedi. Vsled tega prihajam do »tisfroni ali kakim roparjem, naj skle^*a. d* uživa znanost v današ-odnesejo u- svečnike. Vse to pa njih dneh veliko mtuij vere kot pa rsdi konea sveta, ki so ga takrat je uživalo Sveto Pismo pred tisoč pii ako vali. "Leta Gospoda M ali leti. Znanost nikakor še ni stopila Hnh> se je v številnih krajili iMJ iui mesto vere. Ne vem. če je treba to dejstvo obžalovati ali od bra vat I. a je kljub temu dej «tv«. svetu, kjer se je čulo take govo-rn-e, lotil strah številnih in olis. Ala (16 -17 -3 ) Ide - 13. G. 1919. Potem ko sem prelistal stare kronike, sem prišel do zaključka, da konec *v«ta še ni mogel priti. Vekat eri predpogoji niso še izpolnjeni. Res je, da je solnce rmeno kot žafran. Ce že nismo imeli kuge. smo imeli influenco. ki je tudi kuga. ter vojno, o kateri bi dobri ljudje iz leta 1000 ne mogli niti Ninjati. Res je. da je živel Antikrist, kajti imeli smo nemakega kajzerja. Ena stvar pa ie vedno manjka. Vrag se ni še oficijelno P>red*tavil papežu v eeremonijski obleki. Vse kaže. da je to neob-aveta v resnici pride, temveč da'hodno potrebno. Vsled tega je ljudje mislijo, da bo prifcH. treba, da v neposredni bodoči>oati *,T«» je r«>i. je odvrnila Fe^parno zasledujemo brzojavko iz liii. — uma wav. in Ittaaa. a , ■ 1 - -- ^^ •• --■■ - .A je prišel njen mož Frank Turk k j morskem, tukaj zapus, ' T - * - iaflo 'lnjej v spalnico in zahteval, da io- »»rata in eno sestro v star. domo Razen Josip pešec, roj. 1»83.| ^ njim ^k j in da w ^. vini pa star,še m dve sestri. Srednja vas. Radovlj.ca : 28. o. i. ^ ker Mrs j--- l919: I Turk najbrž o tem ni hotela sli- BO/AgI, NAROČATE 8E NA "6 LAS NAROD A", NAJ VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK Rcpoš Avgust, pese«, roj. l»90'jšati. je Turk zgrabil za revolver Sipanguerl, Colovec; 14. S. 1919. jn streljati. Turk je »tiri- —,,. , Riehtcr Peter, pešec, rojen 1876- krat ustrelil, dva strela sta zadela, i V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Nova Štifta, Gor. Grad, Štajer- En strel je nevarno * zadel Mrs. sko; 8.4. 1919. Tnrk v glavo, drugi strel je, pa Rogelj Ignac, peaec, roj. 1900.jpogodil 41etnega Frank OražnA. kij Šmartno, Litija, 24. 4. 1910. j^-M T isti spalniei kot Mrs. Turk. Rozman Blaž, peiee, roj. 18fi3,)in tretji strel je le malo manjka- Gor. Brno, Cerklje, Kranjsko; 24.j 1»' ^ ni kletno Frances O- ražen. Michael Oražen je lastnik hiše. kjer je Mrs. Turk stanovala. FARME NAPRODAJ v državi New York. Faniie so všiike velikosti "od hO akrov naprej. Zemlja rodovitna, pridelki se lahko prodajo vsaki čas. a največ se bavitno z mlekarstvom. ker to se še najbolj izpla-ea. Zdelane farme so v dobrem stanu. Kupi se na lahka odplačila. Tukaj smo trije Slovenci. Za pojasnila se obrnite na: Dan. Inti-har. Box 23. Onoville. ( attarau-giLs Co.. x. Y. (17-18—3) 4.LI STE BOLNI? Jaz vam bom ozdravil. Ž« več kot trideset let Mm zdravil vac bolezni. Koine, krvne.'llvine, želodčne In revmatlzem ter vsakovrstno drugo bolezni. Lahko vam pokaiem ved dokazil nailh rojakov, katere eetn ozdravil., Jaz sem ozdravil, ko drugI nlaP mogil. Ne čakajto. Pridite k meni predno Je prepozno. Cene so take, da Jin lahKo vsakdo zmore. Preiskava brezplačna. Prof. Dr. H. (i. BARK &PECIJALIIT 311 »MITHFIELD STREET PITTSBURGH, PA« urada. 4. 1919. Sdolaek Jure, pešec, rojen 1895, Dob je Drami je, Štajersko; 16. 6. 1919, Sitar Karol, peiee, rojen 1897, V x „ Vdrupi sobi, takoj atcaven spal-niee. kjer je počivala Mrs. Turk, sta Jipal Oražen in njegov 161etni sin. Predno je Turk mogel spro- 00 Oslabelost vsled pretežkega del«, izdelanost, okoreli sklepi in mi«ieo, slaboten hrbet, pretejjnjenjeiiizpahneaje, temu ja lehko hi^ro odpomex'-i s takojšnjo upora!*) PAIN- ^^ ; li Prijatelja v potreil^ Družino, ki so opkr*t spoznalo nje corn zdravilno moč, ne bodo vo% brez njega. Samo en Ptil-ČzpAlkr je. in vvaievantro jo oprdndjen z nafto tvorniftko znamko nJa sidrom ^ čo nima zavojček to tvorai&ko znamke, ni priKtell in ga aavrnite. 3« in 70 eontov v rmoh lekarnah ali pa pri P. AD. men TER * 06., 326-330 BtoMwy. New Yofk » ■ ... i , - . ........... rrr—:- "I ■. * GLAS NAHODA 17 MARCA 19» 0 čeho-slovaški armadi na Raskem. Pol cjjt vmcHMvanj« Amerikaiu-fv v evropske zadeve je nastop če-1.<> slovaških lejjiv v svetovni vojni. Res težko je najti v zgodovini kaj podobnega. Nastop Amerikaneev in eeho-lovaikih legij se pa ni obuesel tako, kakor je bilo pričakovati. Amerika je predvsem poslala svojo miljonsko armado čez Atlantsko morje, da uveljavi WiUonova načela in da pomaga osvoboditi podjarmljene narode. Zmage pijani evropski nacijonalisti in iinpe-Mjalisti pa >o kaj h«iro \r*rli samoodločbo narodov med staro šaro. I (aiies stoje prim-ipijelno in brezpogojno na tem stališču edino še .....ijttlisti in morda tudi še naeijonalist^ onih narodov, ki so bili pre- niagMiii oziroma prikrajšani iu ki so se samo zato postaviili na sta-I s. e -.imoodle slavno in hrabro norili proti centralnim državam z namenom, da lii/lnpjo Avstrijo in pripomorejo 1: osamosvoitjvi svojega naroda. po i/hruhu ruske r« volucije obrnila svojo ost proti onitn, ki so I oteli izvesti revolucijo do konea in iztrebiti notranjega sovražniku i ii ske^r ii na ro< hi Zaeel, so s tem boj proti tistim, ki so napisali na pivo mesto svojega prapora geslo: samoodločba narodov. Prve češke čete so organizirali v Rusiji naseljeni Cehi, ki so lii-1' v političnem oziru pripadniki buržuazije in po večini avstrofil-ssega in sila konservativnega mišljenja. Po izbruhu vojne so se ti naseljenci prelevili »• carofilske elemente. Njihov političen program .c razviden iz sledečega stavka, ki je bil natisnjen v njihovem glasilu *'i choslovaku": "Češki narod nima druge želje kot to. da se /..sveti krona sv. Vaclava na glavi člana slavne hiše Romancev". prvem letu vojne so začeli agitirati med ujetniki za vstop v < eškel egije. Kdor se izmed ujetnikov ni hotel javiti, je bil vposlen pri gradnji železnic ali v rudnikih, kjer se je žnjim ravnalo prav i. ko. kakor z drugimi ujetniki in kjer jih je na tisoče pomrlo. Ob izbruhu revolucije so čeho-slovaške legije tvorile eno divizijo. Vsled vpliva poveljnikov «*■> bile legije prežete tako rekacijonarnega duha, da so priznale novo vlado kot zadnje. Ko je prišel Kerenski na t rtnilo, je češki depuiaeiji prepovedal formirati češko armado, ker so češke legije bile največja opora reakcije in carske birokracije. Rcakcijonarni duh armade, ki je zbudila po slavnem nastopu pri Zbornvu sploššno ohutdovanje in je navdušila tudi Kerenskija, se e,i v jarki luči pokazal pri vstaji Kornilova, kjer je češka armada, broječa že 40,(MX) ran/, stala na strani kontrarevolucijonarnega ge-iM rabi. Ta duh se j * pokazal tudi pri oktoberski revoluciji (1917) \ Kijevu. Razen koza kov, ki stoje na precej nizki kulturni stopnji, iti Cehov se ni hotel noben polk boriti proti delavstvu. Ko so konč-i o prevzeli vlado komunisti in so Nemci zasedli Ukrajino, je skle-i. lo vodstvo čeho-slovsiške armade peljati čete čez Ural v Sibirijo in. ^ ladivostok na francosko fronto. Ta sklep je zapečatil tragično usodo čeho-slovaških legi i. Pod uplivom revolucije pa se je tudi češka armada navzela demokratičnega duha. Med drugimi osebnimi podatki se je zabeleže- se nahajajo sedaj čehoslovaške legije, so možna tri i»ota. Če se jim ne bodo Japonci, ki se smatrajo za angele varuhe zasebno kapitalističnega družabnega reda v vzhodni A/J ji, postavili z orožjem nasproti, se bodo lahko vse legije zbrale v Vladivostoku in se odtod po morju odpeljale v domovino. V nasprotnem slučaju bodo morati prestopiTi na kituj>.ko ozemlje ali pa skleniti s sovjetsko vlado časten do«rovor. da bi se mo«rli po najkrajši poti čez Cral in Moskvo vrniti v svojo rodno deželo. V take strašne okolščine in zadrege je torej politična kratkovidnost meščanskih voditeljev in zagrizeno sovraštvo do soeijaiizma pripeljalo na tisoče po domu in svojcih lirepenečih mož. Ce bi poveljniki ubogali Masaryka in bi ostala armada strogo nevtralna, L i bili že davno vsi dc zadnjega doma. In ko smo slišali vse to o žalostni usodi čehoslovaškili legij, ne-! ote vprašujemo: Kaj pa je z jugoslovanskimi legijami v Sibiriji?! French Line CANfttllE SHEIMU TIURSATURTIQUE I). S. Shipping Board POTNIŠKA SLUŽBA V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE D^Mna *v«a z Dubrovnikom (Gravoso) »n Trstonr Hitri parnlki s itirlmi in dvema vijakoma. LA SAVOIE LA LORRAINE LA. TOURAINE LAFAYETTE . Rad bi izvedel, kje se nahaja JOŽEF M ODI C, podomače Rugelj iz Markovea pri Ložu. Ako kateri izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, naj mi ga naznani, ali n'aj se pa sam javi. KRETANJE PARNIKOV KEDAJ ODPLUJEJO IZ NEW YORKA Rotterdam Išče ga njegove žene brat iz Adriatic Grahovega pri Cerknici. Poro- L» saveie . .. r 1 , „ . St. Paul cati mu imam neke važne stvari iz starega kraja. — Jernej Zni-daršič, S Maple? Way. Braddock, Pa. * (1#-17—3) DELO NA FARMI. Iščem enega oženjenega za na farmo. Zena bi kuhala in prala, mož bi pa delal na farmi. Otrok te sme imeti več kot dva. Tukaj •iva dva fanta in obdelujeva veli- Argentina Lapland New Amsterdam Philadelphia La Touralne 20 m area I Rotterdam 30 marca | Cherbourg 20 marca! Cherbourg 27 marca I Havre 27 trt area i Cherbourg 30 nutal Tret 3 aprila I Cherbourg 3 aprila | Rotterdam 3 aprila! Cherbourg S aprila' Havre Glede cen xa vozne listke In vaa druga pojasnila, obrnite ee na tvrdko FRANKSAKSER at Cortland St. New York BIČEM DELO NA FARMI. Xateri izmed farmerjev rabi de- vo farmo, samo dve in pol milje(lavca. naj piše na sledeči naslov: >d mesta. Imava tekočo vodo in Martin Abramovieh, 3 Rickenback -elefon v hiši. Samo taki naj se St.. Xorth Side, Pittsburgh, Pa. ►glasijo, ki bi delali najmanj 8 nesecev na enem mestu. Vozni listek ali denar za vožnjo se nikomur ne pošlje. Plača $60 na me-iee; če ostane 8 mesecev, dobi $70 bonusa. Pišite takoj na: Prank Prime, R. 2, Box 4, Tower Citv, X. Dak. (17.18—3) POZDRAV. Se enkrat presrčni pozdrav Janezu Boltar iz Ročinja na Primorskem, ki je v tem času namenjen na morje se podati v staro, milo >n razdjano domovino. Bog ga va- \ .i lit tudi politična pripadnost moštva, kar je bilo gotovo nekaj ne-' ril j pred vsem hudim na potil iu navadnega. Nad dve tretjini moštva je bilo soeijalističnega mišlje-j.ja. Med častništvom so prevladovali protisocijalistični meščanski • lemcnti. t Ta pojav, ki se skoraj povsod opaža, je jako značilen za : /v. ''inteligenco" Po zaslugi sednjega šolskega sistema nista ma-t'iru m doktorat nikako preventivno sredstvo ]>roti duševni omeje-i.osti. politični kratkovidnosti in konservativnosti loma. Daj, da bi se še kdaj videli na tej zemlji! Z Bogom! Cleveland, Ohio. Charles Lenardič in družina. Iščem sledeče: JURIJA ČERNE doma iz Lipovaea, občina Bati jaloka; JANEZA TROHA, po domače Mihov iz Babnegapolja: KAROLA DRAŠLER. podomače Križtnanov iz Borovnice, ter IX)UISA KRAITZ, podomače Anžicov iz Grahovega pri Ra keku. Zakaj jih iščem, vedo sami. Opozarjam jih zadnjic, da se mi v teku 14 dni oglase, sicer pa naj posledice pripišejo sebi. Mrs. Milka Stefancich. Camp 13. Box 47. Adolph. W. Va. (17-18—3> 27. marca 3. aprila 24. aprila 10. aprila SS "SUSQUEHANNA" 23. marca 1920 Cena za tretji razred: Do Trsta $100. — Do Dubrovnika $125. Poleg tega $5. vojnega davka, f®**"' Z_"t0J!nik !U90,l0VJn"ke vlade bo I Velike kabine v tretjem razred u. kjer ae ori&akal potnike ob prihodu naiih par-nlkov v Havru ter jih todno odpremil, kamor »o namenjeni. Parnlki Francoske črte so transportirall tekom vojne na tisoče čehoslovaikih vojakov brez vse neprilike. Za iifkarte in cene vprašajte v DRU2BIMI PISARNI, 19 SUte St„ N. Y. C. aH pa pri lokalnih agentih. lahko vozijo družine, brez nao^ijnlh posebnih stroikov. Phelps Bros. & Co. Generalni zastopnik j« WEST STREET NEW YORK mrnv/Av.1, Kdo ve kaj o mojem sinu JOŽEFU SMUK, rojen leta 1888 v Smolenji vasi, pošta Novo mesto, Dolenjsko. V početku svojega bivanja v Združenih državah je delal v rudnikih. Leta 1013 je bil njegov naslov: Joe Smuk, 711 Elm St., Leadville Colo.,' in leta 1915 pa: Bell's Camp, Red Cliff, Colo. Sliši se. da je potem vstopil v ameriško armado. Zato prosim vsakega, ki kaj ve o njem. da poroča meni ali pa upravništvu tega lista. Ce pa sam bere te vrste, naj se oglasi svoji materi: Marija Smuk, posestniea v Smolenji vasi št. 6, pošta Novo nrasto Slovenija. Jugoslavia. (16-18—3) OGLASI NAJ SE ANTON KOMPOŠ; išče ga sestra Marija Kompoš, Rateče št. 3."», Jugoslavia. — Nadalje naj se oglasi ! tudi OL.OA SCOGNA; pri nas ima pismo o6. Nelsonville. Ohio. ekspedicije pri listu, drugi pa za pisarno in hoditi po opravkih. '.ba je stalna, plaea po dogovoru 1. i In tudi ako se skaže sposobnega DVA USLUŽBENCA Radikalno nastopanje ruskih komunistov, predvsem pa proti- j potrebujem proti takojšnjemu socialistična propaganda v češki armadi od strani meščanskih po-! vstopu: etlen bi opravljal delo * el ju i ko v in vojno trpljenje, vse to je zbudilo pri vetčini nepremišljeno in slepo sovraštvo do sovjetske vlade. Ceho-slo vaška armada , . . , ■ . . . . , ii- /Cnati morata slovensko Jn dobro e za< ela j>ostoj>ati bi\-,.obzirrio iu svojevoljno. Sovjetska vlada je za- ,. . » ., , ... . . I tudi vsaj za enega angleško. Slu I tevala, cia odda eeska armada orožje, čemur pa sp je le v neznatni j, i ieri ugodilo. Mali spopad meti madžarskimi ujetniki in Čeho-Slova- l.iv i eljjihiuskii 'začetna postaja sibirske železnice), pa je bil prvi! rwi -- v v t '-u |li#\ IftiHlJr. povoil k odkritemu boju proti sovjetski vladi. Cehi so zased!! Ce-, FRVNK S.VXSFR I. Ij.iti'.k in odstrani!*! sovjetske urade. Vodstvo armade je popolno-130 Cortlandt St. New York N Y 1'iii ignoriralo poziv Masaryka, da naj se čehoslovaške legije ne vme-šav.ijo v notranje ru»-ke razmere. Skoraj gotovo jc imela ententa s\oj« prste vmes. S t'eljabinska se je razširila protirevolucija po \ >«*j Sibiriji. Ker je hila rdeča armada takrat še slaba, ni mogla so \ jet ska \lada še ni česar uspešnega ukreniti. Povsod, kamor so prišli Čeltoslovaki, mi o«lpravili vlado sov jet o v, vračali tovarne in ve-|. pose>tva zasebnim lastnikom ter vpeljali stari "red". Postrelili so na lisoče delavcev. T :ko je '"choslovaška armada v Sibiriji pripra-\ ila pot nionarhiatičnemu teakcijenareu Kolčaku. Kolčak je slednjič odpravil tudi demokratično vlado, ki se je ustanovila po nastopu t choslovakov. Postre-iti iu pobesiti je dal na tisoče soeijalistov in komunistov, ki-r 11111 je bila celo ta vlada preveč tleniokratiena Ali kmalu se je začelo svitati v glavah inteligentnejšega mo- PROŠNJA. Iz starega kraja sem dobil pis- roda. NAZNANILO IN ZAHVALA, Tužnim srcem naznanjam znancem, prijateljem in sploh vsem rojakom. tla je nemila smrt pretrgala nit življenja moji ljubljeni soprogi oziroma materi štirih še nedorastlih otrok ANGELI PBČARIČ, roj. Lenard, po enoinpoldnevni mučni bolezni. V petek 20. februarja še zdrava, v soboto 21. febr. že mrtva o pol treh popoldne. Stara je bila 28 let. Vzrok prenagle smrti je, ko ji je utekla kri zaradi pretežkega po- . tno, v katerem se glasi, da so med vojno v Loškem Potoku pobrali iz cerkvenih orgelj vse boljše piščalke. Po mojem mnenju bi bilo ; dobro, če bi mi tukaj nabrali ne-: Icaj denarja, da bi orgije popravili oziroma kupili nove. Najbolj-i še je, da bi bil v vsaki naselbini vak nabiralec, ki bi šel krog roja-';oy ter pobiral denar. Imena darovalcev in skupna svota nabra-š va čehoslovaške arm ide. Izprevideli so. da so bili varani in pro- nega denarja, katerega naj se po- vzgled. • b ili reakciji. Posamwtii mldelki so se uprli. Več polkov je odrcklo;i|je na moj naslov, bo objavljenaf^1*^'1! pokorščino in ni hote:c več v boj proti delavcem in kmetom, ki so i v slovenskih listih. Pošlje naj se vi- neprestano branili Kolčakove strahovlade. Po prihodu generala Mo 1. aprila. _ John Mikolič. 82 štefanika < ki se je vr-ičal v letalu v domovino in pri tem smrtno po- Cortlandt St., New York, N. Y. t.i-sreeil so izginili 1. armade zadnji ostanki demokratične uredbe.!-- Mošivu j.* bil odtegnVn vsiik vpliv na soodločevanje v političnih 111 Jaz, Peter Sati, podomače Mar- Rojena je bila v Trbovljah na Štajerskem. V stari domovini za- Rad bi izvedel za mojega brata JOSIPA FINK, doma iz M*ni-ške vasi, pošta Topliee, Jugoslavia. Pred enim letom se je nahajal v Tafr, Cal. Takrat sem dobil zadnje pismo od njega in potem se mi ni več oglasil. Rada bi izvedela mati iz starega kraja. če je še živ ali mrtev. Ako kdo ve za njega, naj mi naznani njegov naslov, ali pa naj sc mi sam oglasi. — John Fink, Box 204. Mt. Clare, AV. Va. (15-17—3) I Sedaj smo dobili v zalogo najnovejše glasne prave Columbia Gramofone. sTukaj vam je slika, stane vas le $32.50 Imam tudi nove cenike za prave Kranjske Columbia plošče. Pišite pojn takoj. Ta gramofon igra tako glasno da ga slišite na miljo daleč. Brez eolnine ga ahko nesete v kufru kadar greste v stari kraj. Ne pozabite da boste pošteno postrežem za, Vaš denar vedno le pri: IVAN PAJK, 24 Main Street, Coriemargh, Pa. -K -K -k -K -K -K Nuaa-Tone NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je nemila smrt vzela s tega sveta mojo preljubo j dne stanovitne " žlVcV/žlTl7enTa zeno ' polne možice In ženske. Uspehi v dvajsetih dneh ali se vam pa vrne denar. Proizvaja bogato rdečo krt, mo. m ANO VSRHOVŠEK, roj. Pernisek. Ranjka je bila rojena v vasi Podboršt št. 1, fara Št. Janž, Dolenjsko. podopiače Hribarjeva Manči. Stara je bila komaj 33 let. Vzrok smrti je bila influenea in potem se ji je še pridružila pljuč- pušča stariše, dva brata in pet se-jnica. V svojem domu je bolehala ster, tukaj pa mene žalujočega soproga in četvero nedorastlih otrok od 2 do 8 let. starih. V Ameriko gospodarskih zadevah. To se je skoraj gotovo r.godilo pod vplivom entente. Kar pa armade kot take ni bilo vee mogoee vporabiti za j boj proti rdeči armadi, je dobila nalogo, stražiti sibirsko železnico, j Na dveh shodih, ki so bili sklicani brez dovoljenja vrhovnega v..dstva. so zahtevali delegati armade, tla se jim vrnejo vse nemo-j 1 tatične ustanove. Izjavili so. da nočejo več opravljati nečastn-* po-; lit ijske shuhe in odločno zahtevali, da se jih nemudomo pošlje v j tiomovino. Delegati »irugega shoda (v juniju 1919) pa so bili areti-j lani in odpeljani kot i.locinci v Vladivostok: tu so jih internirali na : i-ekeiu otoku. Od tu pa so delegati poslali v domovino memoran- j < itn. ki opisuje tragično usodo čehoslovaške armade in škandaloz-' ie< zlorabo h-gij od strani lastnih in tujih kontrarevolueijonarnili ' i lemcntov. Me iu stok. Dne 14. novembra je izbruhnil v Vlad.vostoku velik upor, ka-i rega se j« udeležil tudi *eški general Gajda, akoravno je meščan-sion< i zahtevali od Cehoslovakov. da napadejo re-\olneijonar»-e in da o-.vobode Kolčaka. Cehoslovaki pa so to zahte-\ o otlklonili. Zadnje vesti, ki so došle iz Rusije, pa celo poročajo, da so ravno Cehoslovaki izročili Kolčaka sovjetski vladi. Sedaj je Kolčak v Moskvi, kjer t*, sojen nd najvišjega sodišča. In tega člc.veka % lado je Mroje dni b*-lgra j*ka vlada priznala!.... Kakor pravi general Gajda, ki pa ima tudi mnogo kaj na vesti, se nahaja v Vladivoatokn okoli 1 j.000 Cehoslovakov. Ostalih 20,000 oh železnici Irkutsk-Vladivostok. Ix zagate, v kateri je prišla 15. decembra 1915. Pogreb se je vršil 24. febr. t. 1. na katoliškem pokopališču v St. Mi-chaelu, Pa, Ona ni bila še v nobenem društvu. Rojaki, zopet en Kateri še nimate svojih oziroma svojih otrok in ženo pri društvih, nikar zanemarjat, ker nesreča ni nikdar u gnana, nikdar človek ne ve, kdaj ga zadene. Jaz še v petek čvrst, zdrav, nič sluteč kaj slabega, na soboto velik preobrat: žena in novorojeni sinček mrtva, jaz pa s četvero otroci smo vsi zboleli že na večer, jaz dvanajst dni nič iz postelje. tinčič, doma iz vasi Dol štev. 16, fara Kubed.. občina Dekane, p. Cemikal, Istra, bi rad izvedf* za mojega prijatelja IVANA JERCINOVIC, podomače Hrva-'p*č žalostno! tov. doma iz vasi Zazid štev. 12,| -^'a tem mestu izrekam najiskre-fara Ix>ka. občina Dekane, po- nejšo zahvalo vsem, ki so mi stali šta fernikal, Istra. Iz starega'ol> strani v času moje bolezni iu kraja sem dobil pismo od nje-;smrti moje ljubljene soproge, po-govega v skrbeh se nahajajoče- sebno Franku Sivek m ženi, Mar-ga očeta in njegove trpeče ko-*t»nu Šinkovec. Johnu Kastelic, Ju-proge v katerem me milo pro-j'Uani Guiajner, Tereziji Kastelic. sijo. ako nii je mogoče, da bi iz- A lo j:riju Krevel in Karlu Veho-vedel o njem, če je še živ ali vec- so me obiskali v tem tež-mrtev. Minilo je že 5 let, kar ni položaju iz Ileilwooda, nada-nobenega glasu od njega. Nje- Ue Franku Progar. ki mi je ves gov naslov pred 5. leti je bil: moje bolezni stal ob strani, da Ivan Jereinovič, Box J61, ^m okreval in mogel iz postelje; Clarkdale, Oregon. Pisal sem ravno tako tudi ženi Karla Veho-mu na omenjeni naslov, ampak vee. ki je prišla iz Ileilwooda in pismo ga ni dobilo, pošta ga mi ^ bolne otročiče vzela v svojo je vrnila nazaj, da ga ni tam. "skrbo, ko sem jaz še zelo slab le-Zato prosim cenjene rojake in v postelji. Nikdar pozabljeni rojakinje po širni Ameriki, ako prijatelji, še enkrat najiskrenejša kdo ve za njegov naslov, da mi zahvala vsemi gs naznani, za kar bom vsake- Tebi. draga žena in mati, pa mu hvaležen in sem tudi pri- kličemo vsi skupaj: Počivaj mir-pravljen dati $5.00 nagrade; če no in lahka naj ti ho ameriška pa sam čita te vrstice, naj se pa žemljica! sam oglasi in piše in piše svoj- Žalujoči ostali: cem v stari kraj, posebno pa Henry Pečsrič, soprog, njegovi trpeči ženi in otrokom. Muy, Henry, Bogomir in Kari, Želim, da bi tndi meni pisal na otroei. ta-le naslov: Peter Šan Bos 47, Box 96. St. Michael. Pa. Klein, Moat. (13-4-3) 7a svoje ta Modre, Ce ste slabega zdravja in pri slabi moči, Če se vam spomin mraci m vaše telo mrači, če ste se že nave- P°mir|jiv*. in narkotična »rrdstv*. potem po.ku- čuOH ' t? l2J'rfv'i,eIi bost*' k"ko hitro ne boste čutih druricn^a človeka! Dev-t desetin čl-velikih bolezni kot M^rimVr"^?^"* Glavobol. nevSiiaK nai-rimer slabi tek. ner-rebava. vetrovi in kolcanje rai.rtje živahnosti, nerv^no t nel i,vdnt-moči-rpdk*"-i iJllŽJk Ti 0 telesa je odvisno od živčna fiile fetVi l^i-." ^ Ž,v."> i" poglavitna stvar ra______ ■ -i! i- ' dr.ob* uIr|PBnJ<" >-rca in krvno cirkulacijo Nujfa-Tone K^'^Lr^r 2drstvil° » nervoinf in fizično ^.i.n^ , ™ ,, Ker sestoj, iz osmero vatnih sestavin, ki vračajo id-avie ter iih( najslavnejši zdravniki. - Nu*ra-Tone je Wat naV »elezu in fosforju — ter je hrana krvi in živcem Nuffa-Tone prouvaja življenje v j-tra. ter ojačuje čreva .la t«r irKanja iz nj.h^Tru^ne Je >ape in i>okriteir: daje čudoviti tek, ičujoče spanje, ter prižene žarenje i ' h-Se 4love> navadi. Zavit je v pripraven zawjček. 0kU"' - —- PoSii.jte *». eHporoCU. NAS A POPOLNA GARANCIJA. Cena Nura-Ton« j« en dolar in petindvajset cente* '$1.25) za •lakirnico. V maka steklenica vsebuje d—vetdeset (90 l tablet, polno mesečno zdravljeni«. Vi lahko Irapilt M ikatelj. sestmeaečno zdravljenje z« lest ($6.00) dolarjev. Jemajte Nugo-Tone dvajset (201 dni. C« niste zadovljeni s uspehom, vrnite preostanek zaeno s ikatlo in mi vam k kej vrnili denar. Vidita, da ne morete izcnUti niti ponija. — Mi prevzamemo rizike. -KO NAROČATE. SE POSLU 21 te TEGA KUPONA, National Laboratory. S. 20 — 537 Sooth Dearborn St.. Chicago, III. Cospodje:— Prosim, dobite priloženo.............za tar ml po41ji steklenic Nusra-Tone. ' y Ime Cesta in itv. ali R. F. D. Mesto............... Oriava Ker sestoji iz od 0. februarja t. 1. do 4. marea. Hotela je iti v bolnišnico v mesto fireensburpr. Pa. Izpolnili smo ji I jS^r^srS'te/^SjIf*^^w -I- 1» • u-l • j ! flv?- bolečin in bolezni! Nuira-Tone daje čudoviti tek. zeljo. Tam je hlla operirana dne dobro prebavo. Stanovitne z:vce ter zdravo okrep a , , ^ - J ,J .. - Nuw-Tone obonti kri. uredi krvno cirkuUcijo 1 O. marca ob 10. uri dopoldne, hi- J*sn?gt £«radi močne in P< rota je smrti podlegla 7. marca ob 8. nri JiO minut zvečer. Bila je sprevklena s sv. zakramenti. Spremili smo jo k večnemu počitku 10. marca s peto sv. mašo ob 0. uri zjutraj v katoliški cerkvi v Ex-portu, Pa., in iz cerkve na katoliško pokopališče v Exportu. Ranjka je bila 7 let v Ameriki. Tukaj zapušča mene žalujočega soproga in pet nedorastlih otrok v starosti od 2 do 11 let. Bila sva skupaj 12 let in živela prav v popolni zastopnosti. V starem kraju zapušča očeta, enega brata in eno sestro; enega brata tukaj na Ex-portu ter enega brata in eno sestro na Lucinsboro, Indiana Co..iS Pa. B Prav prisrčno se zahvaljujem obema bratoma in sestri, ki so mi bili v pomoč in tolažbo v moji žalosti. posebno pa bratu Franku Pernišek in Frančiški Sabotnik iz Lucinsboro, ki sta darovala krasne vence, kakor tudi vsem prijateljem in znancem, ki so spremili ranjko k večnemu počitku. Torej pl še enkrat presrčna hvala! Tebi. preljuba, nepozabljena že-1 K na in mati peterih otrok, naj bo S lahka ameriška zemlja, počivaj v p miru in večna luč naj ti sveti! 4 . Žalujoči ostali: Joseph Verhovšek, soprog. Box 91, Murrvsville, Pa. Anns, Joseph, Mary, Ivana in Fanny, otroci. Matija Pernišek, brat. Export, Pa. Frank Prmilek, brat. Fraaees fUhotirilr, sestra. Oba v Lucinsboro, Pa. HHHHHIHnHM bomo ts Zdravim samo moške. s» Mjatareja tfomikl sdrsTnlk. tpeejsllat t Pttts-laknflaj« v BdrsTlJenJu moških bolesnL Žutrupljenj« krrl sdrsvl • ■lorltlm 600. ki gs J« lnW profesor dr. Ehrllch. Ako lissta tapoMaJe la n ootcJM metodi la * kolikor aa> «ote kratkem Bmm. Kadar ■nste. da nimate